Vojin Guzina Radikalne spremembe v sistemu kratkoročnega kreditiranja gospodarskih organizacij Na svoji zadnji seji je zvezni izvršni svet sprejel več uredb in odlokov, ki se nanašajo na kratkoročno kreditiranje.* S temi uredbami in odloki so bile izvršene bistvene spremembe v sistemu kreditiranja gospodarskih organizacij glede obratiuh sredstev. Po doslej veljavnih predpisih je slonel sistem kratkoročnega kre-ditiranja gospodarskib. organizacij predvsem na štirih načelih: 1. gospodarske organizactje so dobivale ob-ratna sredstva od banke kot kratkoročne k r e -dite, 2. gospodarske organizacije, ki so jim bila dana v upravljanje osnovna sredstva, so bile upravičene, da bi mogle ta sredstva racionalno izkorišcati, dobki obratna sredstva, hnele so pravico do kredita, 3. bančni sistetn je bil organiziran kot aparat ene enotne banke in 4. banka po predpisih uredbe o kratkorof-netn kreditiranju ni imela pravice ocenjevati po- 1 Zvezni izvršni svet je na seii i dne 3. julija gpre-jel naslednje nredbe in odloke: uredbo o kratkaročnem krediiiranju, uredbo o skladu obratnih sredstev gospo-darskih organizacij. uredbo o načinu za ugotavljanje cačetnega sklada obratnih sredstev gospodarskih or-ganizacij, odlok o obveznih rezervah pri N&rodnl banki, odlok o obrestnih merah za kredite in sredstva bank pri Narodni banki. Razen teh je bila sprejeta tudi uredba o spremembah in dopolnitvah nredbe o lnvesticijskih posojilih. trebe gospodarskih organizacij po kreditih. Kre-dlti so se v načelu dodeljevali brez kakršnega-koli subjektivnega odločanja bančnega aparata, to je avtomatično. Ta avtomatizem pri odobra-vanju kreditov se je po prejšnji uredbi dosegel po natečajih na temelju ponujene obrestne me-re. Vsaka gospodarska organizacija je dobila zahtevani kredit in v zahtevanem znesku, če je formalno izpopolnjevala pogoje za sodelovanje na natečaju in če je ponudila ustrezajočo obrest-no mero. Potreba po aktivni kreditni politiki Pri neposrednem uporabljanju tega sistema kratkoročnega kreditiranja pa se je pokazalo, dj ne nudi, kolikor na videz ustreza in izhaja iz pravne in ekonomske samostojnosti gospodar-skih organizacij ter njihove zaščite pred" samo-voljo bančnega aparata, moinosti za vodstvo ne-ke določene kreditne in monetarne politike. Avtomatizem odobravanja kreditov se je tudi sedaj izkazal za nesposobne;ga, da bi nudil kckršnekoli instrumente kontrole vsega obsega in pravilne razdelitve kreditov. Sistem nateča-jev je nudil neomejene možnesti vsaki gospo-darski organizaciji, da dobi kolikor koli zaželi obratnih sredstev. Obrestna mera ni mogla biti avtomatični regulator višine kreditov in potem-takem višine obratnih sredstev, ker je gospodar-ska organizacija bila voljna plačati vsako obrest-no mero, same da je prišla do tistega zneska obratnih sredstev, za katerega je bila mnenja, da ji je v določenem trenutku potrebcn. Ves sistem kreditiranja obratnih sredstev je s tcmi pomanjkljivostmi v reguliranju kredi-tov prišel v navzkrižje z osnovnimi načeli naše-ga gospodarskega ststcma. Gospodarski sistetn je že nekaj let zgrajen na načelu svobodnega tržišča. To pomcni, da ni v tetn sistemu nikakrš-nih podrobnih planov proizvodnje, razdelitve in določenih cen, ki bi odzgoraj bili vsiljeni gospo-darskim organizacijam. Gospodarske organiza-cije imajo svobodo odločevanja na tržišču. Pro-' izvajajo lahko, kar želijo, prodajajo, kjer želijo in kadar želijo ter lahko zahtevajo za svoje bla-go tisto ceno, ki jo želijo. Naj samo pripomni-mo, da bi bilo določanje obratnih sredstev — vseeno, ali kot kredit ali ne — če bi taki plani za gospodarske organizacije obstajali, v skrajni liniji avtomattčno delo, ki raEunsko izvira iz teh planov. Jasno je, da so se morale v takih pogojih samostojnega odločevanja gospodarskih organizacij zagotoviti z ekonomskimi instru-menti moinost vplivanja na gibanje na tržišču, možnost odpravljanja anarhičnega znafaja, ki ga svobodno tržišče prinaša s seboj, in možnost planskega reguliranja družbenega produkta, s (em pa usmerjanje razvoja gospodarstva. Osnovni način tega vplivanja tiči v mchanizmu razdelitve produktov gospodarskih organizacij; s tem mehanizmom je mogoče v našem gospo-darskem sistemu v temelju odmeriti in kontro-lirati kupno moč, s katero se bodo posamezne kategorije kupcev-potrošnikov družbenega pro-dukta pojavljale na svobodnem tržišču. So tudi drugi načini tega vplivanja in reguliranja trži-šča. Nekateri izmed njih lahko imajo in tudi imajo v skrajni liniji neposrerfno administra-tiven znaSaj, kakor na primer maksimiranje cen in alokacija določenih deficitarnih izdelkov itd. Da bi bilo mogoče v pogojib manj ali bolj svobodnega tržišča voditi neko določeno poii-tiko gospodarskega razvoja, pa je v celoti nujno, da so razen teh načinov vplivanja* in reguliranja tržišca zagotovljeni tudi dovolj učinkoviti in-strumenti na področju denarja in kredita. Kajti skoraj vsi ukrcpi gospodarske politike, posebno pa tisti, ki želijo z vplivaniem na razdeSitev družbenega produkta regulirati in usmerjati od-nose na tržišču, bodo ostali zelo pogosto brez rezultata, če se na področju odobravanja kre-ditov nc prepreči neovirano in neomejerao pove-čanje Jcredita in s tem neomejeno ustvarjanje kupne moči. Avtomatizem odobravanja kreditov z natečaji pa je medtem omogočil tako neovirano povečevanje kreditov za obratna sredstva. Zato je moralo biti tako od»brayanje kreditov za ob-latna sredstva v praksi zelo hitro opuščeno. Ze več kakor leto in pol se krediti dejansko odo-bravajo na temelju individualne ocene patrebe (Nadaljevanje na 2. strani) a fNadaljevanje s I. strani) po kreditM vsake gospodars&e organfracije Praksa tega naiina edobravanja kre-dita pa j< znova, »dkrila problem, ki ga je hot$ta uredta« s svojim avtomatizmom odpraviti: problcm na- vak^ftlja wed patrota m voAvmiM »ktiv«w> k?*- ditno monetariie politike, fo je afctivne kon-trole kredita pa eni strani, in pravice na kredil gospodarskih organizacij, to je pravice, da do-bijo dovolj obratiuh sjtedstev *a »edsp $osl«\a^ nje po drngi straoo, p*i č«mer ta pijejen* kifedit? ne bo odvisen od sktepa nekega uslužbenskega aparata. Temeljna značilnosl 9«,vtb. fe];«dyiL&Y c kratkoročnem kreditiranju leagt pjcav v teo^ M* rešujejo to navzkrižje. Sklad obiataih siedstev — & dotot&a V tem, smislu je med sprej,«tUjM predpisi naj.po we n»b a« jša uredba o s.kla.(Ju oferataib. stcdstev g»s p o d 3,r sk ih otganiiacij. Po, t«j ucedbi bodo ii*9,#JjQ gp-spodarske orgaoizaeije v piihodaje %a. svoj,« narmal&e poslavaaje skJ&d. obratnife sredstcv; prav tako, kakor jisv je bil daa v Uf,r. In samo v teh izrednih pri-m«JH^ bo /gospodarska organizacija giede svojib obratnih^sre(]stev odvisna od individualne ocenc baj^k% Decentralizacija bank in dnižbeno upravljanje To je prvi del novib postavk v sislemu f kratkoročnega kreditiranja. Drugi del se nanaša na rcguliranje. kreditov depozitnih (monetarnih) odnosov tned bankami. Že več kakor leto dni gradimo kreclitni sisicm na organizacij»kih te- meljih decentraliziranega bančnega aparata. Motiv te decentralizacije niso samo tehnični razlogi večje spccializacije pri izvrševanju kre- ditne funkcije, približevanje bančuega sistema gospodarskim organizacijam, kakor se najpogo- steje pojasnjuje ustanavljanje lokalnih in speci- aliiiranih poslovnih bank. To *h lahko bil samo eden, in to drugovtstni vzrok prehoda na več- bančni sistem. Na ta prehod je mnogo bofj učinkovalo dejstvo, da pri sislemu ene banke ne more v kreditni funkciji priti do izraza na- čelo družbenega upravljanja banke. Enotna banka, ki je razširjena po vsem ozemlju Jugo- slavije, ki inia več sto poslovnih enot in več deset tisoč usiužbencev, ki ima nad 3(L000 po- slovnih partnerjev, ne more pri posameznetn od- ločanju o kreditu vključiti organ družbenega upravljanja. Organ družbenega upravljanja lah- ko v centru v najboljšera primeru samo nekoli- ko podrobneje kakor družbeni plan določa sploš- no kreditno politiko in kasneje kootrolira, in to predvsem samo globalno, izvajanje te politike. Z decentralizacijo bančnega aparata pa je mo- goče kreditno fnnkcijo tiidi pri posameznem od- ločevanju povezati z družbenim upravljanjem v bankah. Drugace povedano, z decentralizacijo bančr.cga aparala je mogote kreditno funkcijo podvreči kontroli organa družbenega upravlja- nja in ji s tem vzeti vse birokratske prvine, ki jih nujno ima pri sistemu enc banke. Pri decentraliziranem bančnem sisfemu pa se pojavlja pri kratkoročnera kreditiranju drug problem, ki ga ni bilo pri sistemu ene banke. Gre za problem, kako zagotoviti enotno kreditno politikj, če imajo banke samostujnost v odloče-vanjn, ko odobravajo kredite. Komunalne banke bo nujno v njihovem poslovanju vodil lokalni interes, poslovne banke pa pravtako posamezni interes tistega področja gospodarstva, na kate-rem bodo prelcžno poslovale. To je v načelu tudi tisto, kar sc je želelo. Ni pa nujno, da so ti lokalni in posamezni interesi v vsakem tre-nutku ler vsakem posameznem gledanju v skla-du s splošnimi težnjami gospodarske politike. Prav gotovo ne bodo v skladu v primerih, kakrš-nega imamo danes, ko namreč teži splošna go-spodarska politika, da z ostrejšimi finančnimi in monetarnimi instrumenti, to jc z ukrepi restrik-eije kupne moči, doseže maksimum stabilizacije v odnosih na tržišču, inaksknum slabilnostl v razvoja družbene repiodukcije. Kreditni odnos med bankami Izhajajoe iz tega dejstva, se zato nujno po- stavlja zahteva, da se ustvarijo v kreditnem si- stemu instruinenti, ki bodo omogočili vodstvo enotnc kreditno monctarne politike, Eden izmed . teh instrumentov leži v samem kreditnem od- a nosu med Narodno banko kot centralno banko a in drugimi bankami pri odobravauju dodatnih r, kreditnih sredstev posameznim bankam. Narod- _ na banka lahko zelo vpliva na obseg in vrsto j kreditov, ki jih bodo posamezne banke enaiti- i rale. Orugi instrument predstavlja zakonska ob- , veznost, določena z odlokom o obveznih rezer- ; vah, po kateri morajo posamezne banke določen s odstotek zbranih sredstev, to je svojih depozi- ; tov, imeti kot obvezno rezervo pri Karodni ban- j ki. Za bankd predstavlja ta rezerva rezervo Iik- , vidnosti; za splošno kreditno politiko pa pred- . stavlja posredni instrumcnt vpliva na širjenje , ali zoževanje obsega kredifa, ki ga posamezne . banke cmitirajo. Izprememba odstotka obvezne rezerve kakor tudi njegovo diferenciranje za po- samezne vrste sredstev ali vrste bank učinkuje na razširitev ali zožitev možnosti dajanja kre- ditov gospodarskim organizacijam in posamez- nikom s strani posameznib bank, kakor tudi po- 1 višanje ali znižanje obrestne mere, ki jo ban- 1 ka zahieva za odobrene kredite. S tem je tnogoče 1 voditi kreditno politiko in paralizirati vse po- ¦ sampzne vplive, kadar pridejo v navzkrižje s sploSno gospodarsko politiko; niogoce je učin- kovito preprečevati težnje kreditne ekspanzijc, če ta obstaja, ali pa vplivati na vc-čjo kreditno akiivnost lokalne in poslovne banke, kadar je to potrebno. Niz drugih predpisov, ki jih vsebnjejo urcd-he in odloki zveznega izvršnega sveta, dopolnju-jejo in obdelujejo sistem, ki sloni na teh temelj-nih načelih Ta temeljna načela pa, kakor smo že zgoraj povedali, bistveno spreminjajo sistera kratkoročnega kredifiranja. So pr>polnoma na-sprotna načelom, na katerih je slonel prejšnji pravni rež.im obratnih sredstev. Kajti 1. gospodarske organizacije ne dobijo obrat-» nih sredstev za svoje normalno poslovanje od banke kot kredit, tetnveč imajo svoj sklad, t katerim svobodno razpolagajo, 2. kcr so reiine potrebe po obratnih sred-slvih krite s skJadom, gospodarske orgaaizacijo nimajo pravice na kredit v tem smisla, da bi obvezno dobilc zahtevani znesek kredita, kadar izpolnjujejo formalne pogoje natečaja in ponu-dijo ustiezajoče obresti, 3. bančni aparat je decentraliziran in ~ 4. kredit se ne da po kakršnemkoli avtoma-tizmu, temveč na teraelju individualne ocene rentabilnosti posla. S tem je omogočeno, da se izvaja kreditno monctarna poiitika, ki je v sklada z drnžbenim planotn in s splošno gospodarsko politiko, ki jo v njem izkazaiirt. Ceprav je velj&vna praksa odo-bravanja kreditov za obratna sredstva odstopila od temeljnih načel prejšnjc nredbe in se tako približala novemu sistemu, vendar sprejem no-vib predpisov ne potncni satno pravnega sank-cioniranja te prakse, temveč vnaša v razmerje do nje bistveno nove prvine. Ustvaritev skla-dov obratnih sredstev, vezanje odobravanja kratkoročnih krcdifov na določene posle pred-stavlja, kakor smo že prej rekli, rešitev temelj-nega navzkrižja v našfim krcditnem sistemn in v naši praksi dodeljevanja obratnih sredstev go-spodarskitn organizacijam, navzkrižja, do kate-rega nujno pride, kadar se dodeljujejo obratna sredstva gospodarskim organizacijam kot kredit in kadar se to dodeljevanje mora opravljati na temelju individualnih odmerjanj v skladn s krc-ditno politiko. Zato je mogoče reči, da je kreditni sistera Sele sedaj v skladn po svojih osnovaib načelih, s temeljnimi načeli, na katerih sloni sistem pro-isvodnib odnosov v našem gospodarstvu.