St. 13.
Poštnina pavSaiirana.
tf Liubliani, dne 31. marca 1921.
Leto III.
K
3118
imi
Glasilo ..Samostojne P^ kmetijske stranke sa Slovenijo".
Iz haja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno . . ...............K
E
oluletno osamezna števil'
25-—
Kmet, pomagaj »i sam, in svoje »tališče v državi uravnavaj ri sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase..............
uradne razglase............
reklame................
K 1-— „ 1-50 - 2—
UredniStvo in upravništvo iista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca).
y
G. Mihajlo Avramovič, upokojen uradnik s krasnimi dohodki brez dela, lastnik hiše v Beogradu v vrednosti več milijonov kron, moderno vzgojen meščan, kateremu smrde se-ljačke opanke na sto korakov, po besedah lanskega «Slovenca» «srbski bogataš in svinjski trgovec», je bil prisiljen po neuspehih lastne nesrečne politike in še bolj nesrečnih svojih sorodnikov in suflerjev se kot «lju-beznivi gospod» zateči potem gospoda Radeščka, ki v parlamentu poslancem vodo naliva v čaše, v tiste prostore ljubljanskega «Slovenca», kateri mu tako smrde kakor kmetske opanke, oziroma k časopisju, ki ga je označil še pred tremi tedni za najbolj posiiovelo in poživinjeno v vsej Jugoslaviji. To nasilstvo nad svojim osebnim okusom je bil primoran storiti zato, ker je bil v beograjski javnosti spisano obsojen in nemogoč, delom a pa tudi zato, ker je že prej poizkušal krotiti člane SKS. s koke-iiraijjctn proti klerikalcem, zlasti z drjem. Šimrakom, kateri je bil že tako predrzen, da je hodil pred vrata prisluškovat klubskim sejam in bi jih bil ob neki taki priliki kmalu dobil po buči od Bosanca Gjokiča. «Slo-venec» je kakor gladen popadel to kost, objel Avramoviča z obema rokama in dne 23. marca prinesel «in-tervju» g. Radeščka, ki — kakor rečeno — naliva sicer samo vodo poslancem, v obliki bombe, ki naj bi kar na en udarec uničila SKS. in pomagala g. Avramoviču in SLS. To sicer v eni sapi ni lahko mogoče, toda ker v jezi človek malo misli, zato se je tudi v tem primeru izkazala bomba ne kot življenju nevarno orožje, marveč kot nekaj smradlji-vega, ogabnega in za izdelovalca samega nesrečnega.
Na prvi «resni» in «dostojanstve-ni» odgovor «ljubeznivega» g. Avramoviča je treba temu 7-avijaču poklicati v spomin istino, ki je taka-le: Na kongres «Saveza zemljoradnika» so bili prišli trije sedanji poslanci SKS., in sicer tovariši Drofemk, Mrmolja in Rajar. Ti trije so sogla šali v želji, da bi vse kmetijske stranke se spojile v enotno stranko, niso ;se pa skladali s programom. In sicer so se naši delegati protivili točki z določbo, da je vera privatna stvar, potem na-ziranju o agrarni reformi m še več dragim formalnostim manjšega pomena. Naša stranka je zahtevala, da mora država vero ščititi, pri agrarni reformi pa da v naših krajih ne zadošča tako mala površina zemlje za preživljanje kmetske družino, ker so tla slabejša, kakor pa je to v Srbiji. «Savez» je obljubil program v tem oziru premeniti, ni pa tega do danes toril in tako je zašla v prvi redakciji v znane točke tudi ona o veri kot privatni stvari. Po praznikih se je na zahtevo naših poslancev ta točka premenila v pogojih na vlado, v programa pa še do danes ne. Kje je torej nelojalnost in neiskrenost?
Ostala sumničenja in natolcevanja ter ostale domneve postavljajo v slabo luč le tistega Avramoviča, ki ima to napako, da ostentativno govori «o kulturnim pitanjima»... Kot drugo
^nelojalnost in nenačelnost» je ugotovil Avramovič — ali pa pokvaril Radešček? — da so predstavitelji SKS. ponudili 18 vagonov galice «Savezu». Ker izgleda tako, kakor da so učinili to poslanci SKS., zato psuje s «Profitmacherji», sovražniki kmetskih institucij, intriganti, siro-veži, divjaki itd. Ta jezuitizem dela čast g. Avramoviču in lokalu, v katerem je obvisel. Galico je namreč kupil «Savez» od «Ekonoma», ne da bi bili poslanci SKS. za to kaj vedeli, in šele, ko je bila kupčija že sklenjena, je. tovariš Mrmolja, naprošen, iz-poročil «Ekonomovo» željo, da bi se denar nakazal. Da bi bil storil to lahko tudi vsak drug človek, ve tudi
desinfekcije še ni mogel do danes provesti.
Na četrto vprašanje je izsul vpra-šanec zopet same psovke in imel drzno čelo nazvati SKS. meščansko stranko, oni Avramovič, ki živi v takem stanovanju, v kakršnem je živela včasih dunajska aristokracija, in ki ima toliko pojma o kmetijstvu, da je dva dneva nosil pri sebi strokovni članek tovariša Ureka in z začudenjem izpraševal tovariše kmete, če tele v prvih tednih res toliko mleka potrebuje, kakor stoji v članku.
Na peto vprašanje se je previdno izvil ter odgovoril nekaj, kar je enako ničli. Ob tej priliki je treba pribiti, da izjava, katero je podal dan
g. Avramovič, ali zaradi efekta je bi-i po intervjuvu, ni bila nikdar spre-lo treba stvar privleči za lase, da se j jeta v njegovem klubu in daje to stoje mogel poslužiti psovke «Profitma-' chsrji».	*"
Pri drugem vprašanju pa je bil celo vprašalec poštenejši nego gospod Avramovič. Tovariša Vošnjak in Puceij sta sodelovala pri izdelovanju ustavnega načrta, in sicer pridno sodelovala, česar tudi nihče tajil ni. Ali ko sta sprevidela, da se jima hočejo usiliti načela, na katera nista mogla pristati, in ko se ni dovolilo iznesti niti oddvojenega mišljenja, sta pokazala svoje popolno nezanimanje ter sta od sej izostala, Vošnjak pa je poslal pismo klubskemu predsedniku, v katerem je očuval svoje stališče. To pismo se v klubn prav tako več tednov ni hotelo prečitati, kakor ne pismo srbijanskega kmeta poslanca Stankoviča in ne pismo bosanskega kmeta Gakoviča. To je menda lojalnost in iskrenost!
Za ustavni načrt je glasovalo v klubu šest uradnikov-pcslancev, proti načrtu pa pet kmetov-poslancev; več jih ni bilo navzočnih. Zato se upa lagati Avramovič, da so se poslanci SKS. zavzemali za veleposest-va. Zdaj pa vprašamo gospodo pri «Slovencu»: «Ali se SLS. strinja glede agrarne reforme z nazori beograjskih zemljoradnikov?» Ti namreč zahtevajo, naj bi vsako posestvo obstojalo kvečjemu iz desetih oralov zemlje. Ali je res ideal Koroščeve «Kmet-ske zveze» samo kajžarstvo? To naj povedo javno, da bodo volilci SLS. vedeli, pri čem da so. Zato, ker mi ne pustimo raztrgavaii obstoječih slovenskih kmetij po bolnih nazorih gosposkih kmetov v Beogradu, uvideva-joč, da bi nobena slovenska družina iz deset ali manj oralov obstoječega posestva živeti ne mogla, seupa«Slo-venec» psovati SKS. skozi usta gospoda Avramoviča, da ščiti «velepo-sestva».
Na tretje vprašanje odgovarja ta «Slovenčev» vzor-mož s psovkami in fantastičnimi primerami iz Karla Maya ter laže, da smo povabili na občni zbor samo tri člane. Res je namreč, da smo povabili vse kmete, frakarjev pa ne, ker imamo s temi škrici žalostne izkušnje. Predsednik Lazič je svoječasno celo obljubil, da pojde, pa je bil «zadržan», kakor več šumadinskih kmetov, ki se boje gospoda Avramoviča in njegove dične žlahte. Pogum so imeli samo oni trije, ki so bili prišli in ki imajo še danes bolj ponižujoče pojme o beograjski gospodi, kakor pa mi. To ve tudi g. Avramovič in zato odgovarja na to z okužen jem. Konšiatiramo, da
že davno konštatirano, marveč tudi za osebno nepoštenega človeka. Zato nas puste njegove psovke, izlivi in izbruhi od jeze divjajočega človeka popolnoma hladne ter si mislimo: «Pustite pse, naj lajajo, to znamenje je, da jahamo». V Beogradu, na praznik Vstajenja 1921.
ril samovoljno on, ki je izjavil, da so intelektualci v zemljoradnički stranki le «privremeni», in ko smo ga volili za predsednika, je izjavil, da hoče biti v klubu le «redov». O hinavščina brez konca in kraja!
Višek nesramnosti nosi odgovor na vprašanje o , «kancelparagrafu». Sam nam je v klubu razlagal, kaj je slišal nekoč na Slovenskem v cerkvi in kaj v Vojvodini. Zgražal se je nad podivjanostjo politikujoče duhovščine in odločno plediral za «kan-celparagraf». Ker je pa že takrat «S!ovenec» nekaj gobezdal o lojalnem obžalovanju g. Avramoviča, ga je, sluteč hinavščino, vprašal tovariš Puceij, kaj je na stvari. Takrat je vse utajil. Današnje njegove besede pa isto in na isti način potrjujejo ter pričajo, da je takrat, ko je izjavil, da ni nikdar ničesar govoril s kakim klerikalcem o nas, da ni podal nobenih podatkov in da je «Slo-veneo lagal, ker je to pisal, on debelo in nesramno lagal.
Tako je z resnico pri stricu Avramoviču tudi v drugih zadevah. Kdaj so poslanci SKS. zahtevali razdelitev na zgodovinske dele? Kateri poslanci in kje? Kar pa se tiče težke odškodnine muslimanov, je pa jasno, da je Zemljoradnički klub, oziroma beograjska gospoda, to zakrivila, ker je iz osebnega sovraštva do Pašiča prisilila vlado, da je morala kupiti muslimane. To ve tudi narod v Bosni, in sicer oni volilci, ki so dali mandat beograjskima gospodoma Avramoviču in Jovanoviču, ki nista imela zaupanja med domačimi kmeti. In tudi to je poglavje zase.
Če pomislimo, da je moral gospod Avramovič vzlic temu, da izhaja v Beogradu trinajst dnevnikov vseh strank in barv ter tudi dosti takih, ki so vsakemu na razpolago, v klerikalno naročje, potem vemo, koliko je bila ura. Zato pa se čita kakor v zasmeh dobrim maniram mefistofel-ski konec «ljubeznivega» gospoda, ki na svojo zbirko psovk, ostudnih izmišljotin, natolcevanj, obdolži-tev in laži, ostudnih in zavestnih laži, postavlja kot «kro-no» značilni konec, da se je treba postaviti «proti divjaškim nastopom in obrekovanju v politiki«- in «da je treba vložiti nove moderne elemente, in sicer iskrenost in lojalnost». To je pa višek morale, tako za Avramoviča kakor za «S!ovcnca >. Znameniti «razgovor» vzbuja domnevo, da se je trudil Avramovič sam razkrinkati ne samo za slabega politika, kar je
Poglavje o sir&FOstt.
G. J. K. (Janez Kalan) je napisal v »Slovencu" dne 22. marca pod naslovom »Visoka šola surovosti v Sloveniji". daljši članek. Po gotovo resnični ugotovitvi velike sirovosti, ki vlada žal med našim narodom, si dovoljuje gospod Kalan nezaslišano trditev, da sta »Kmetijski list" in »Samostojna kmetijska stranka" poleg »Domovine" glavna krivca te sirovosti.
Dasi izreka gospod Kalan tako težko obdolžitev, pa vendar ne čuti pri tem potrebe, da bi jo opravičil vsaj deloma z dokazi. Z mirno vestjo kar tako izreka težko obdolžitev in jo naprti nam, češ v novomeški okolic', kjci je največ vaših pristašev, se ne sliši drugega kot »proklet far", »porka ma-dona" in enake psovke. Sploh da so razmere take, da bo moral djihovr le s handžarjem in revolverjem opravljati svojo službo.
Ker ponavlja slične trditve, kakor gospod Kaplan, redno vse klerikalno časopisje, zato si dovoljujemo kratko razpravo o sirovosti tudi mi, da osvetlimo primerno članek g. Kalana in da razgalimo njegova neženirana zavijanja.
Res je: v slovenskem narodu je bilo in je dosti sirovosti ter dandanes več kot kdaj prej. Največ sirovosti je dala vojna, pa tudi povojne razmere so jo dosti provzročile. Ali kar je najžalost-nejše, je to, da ni v vsej Sloveniji moža, ki bi se resno in z vso vnemo boril proti sirovosti. (Kajti članka g. K. ne moremo zaznamenovati za uspešno sredstvo proti sirovosti, temveč samo kot donesek sicer fine, a zato nič manj grde sirovosti.)
Če se že vprašujemo, kdo je kriv sirovosti, potem moramo seči že malo bolj nazaj, v čase, ko se je sirovost počela, ne pa v njene zadnje tedne.
Od nekdaj je Slovenija slovela po pobojih, nastalih ob žegnanjih, po pridušanju in sličnih sirovostih. Leta in leta, do prav poslednjega časa, ni imel nihče v slovenskem narodu takega vpliva kakor ravno duhovniki. Vprašamo gospoda Kalana, kaj so delali duhovniki, da ni srovost med narodom padla, temveč da je, po njegovih besedah, celo narasla. Ali veste, gospod Kaplan, od kdaj moremo čisto točno konštatirati narastek sirovosti med našim narodom? Če je Vam 10 neznano. Vam mi prav radi postrežemo.
To se je zgodilo takrat, ko sc je slovenski duhovnik izneveril svoji samo dušnopastirski dolžnosti, ho je postal v prvi vrsti klerikalni agitaior in šele potem Kristusov služabnik.
Nebeška lepota Kristusovega nauka je v njegovem stavku: Ljubi svojega bližnjega! Kristusova dobrota in njegova brezkončna usmiljenost sta bili evangelij za ves svet in zato sta si ga osvojili.	,
Ali se spominjate, gospod Kalan, kako je v slovenski klerikalni (ker katoliško jo nočemo nazivati) ugledni reviji, izšel nekoč članek, v katerem se je dokazovalo, da ljudje napačno pojmujejo krščansko ljubezen in da velia za nasprotnike klerikalizma samo sta: ropisemsko geslo: zob za zob! In V. gospod Kalan, ld že leta in leta paz-
no motrite slovensko politiko, ali ste preslišali pozive drja. Kreka, da je treba iti s koli nad liberalce? A!a ste Vi, gospod Kalan, res prezrli nekr-ščansko početje drja. šusteršiča in njegovih tovarišev, ki so odkrito proglasili načelo skrajnega strankarskega boja in ki so dolga leta pehali vso deželo v najpodlejše strankarsko življenje?
Gospod J. K., kje ste bili takrat, kje je bil tedaj Vaš glas, zakaj ste molčali tedaj, ko se je sistematično gojila sirovost? Ker ste takrat molčali, zato Vam odrekamo vsako pravico govoriti danes, posebno pa še zato, ker ste ves čas zavzemali vplivno mesto, kjer je Vaša beseda kaj zalegla.
In med vojno! Kdo je zagrešil večjo sirovost kot tisti, ki je pisal »Srbe na vrbe!"? Kdo je bolj zatajil krščansko mjsel kot tisti, ki je poziivljal na vojno? Vse to je delalo klerikalno časopisje in vendar tedaj ni bilo slišati Vašega svarilnega klica. Kdo je končno skrbel za duševno življenje voja-kov-trpinov na fronti? Verujte nam, gospod Kalan, z mnogimi kurati smo imeli pri polkih posla, toda le malo pravih Kristusovih služabnikov smo našli med njimi.
In končno Vas spominjamo še na klerikalno časopisje, ki ga Vi gotovo najbolj poznate. Ali se v resnici ne zgražate nad lažmi in podl mi obrekovanji. ki so v njem stalno, ali v rcsnici ne uvidevate, da se mora vsak pošten človek z gnusom obrniti od „katol'ških" listov, ki stalno žive samo od laži in klevet? Mislimo, da imate, gospod Kalan, pri klerikalnem t eku tudi nekaj vpliva. Kako to, da ga ne uporabite proti razširjevalcem sirovosti, to je proti vsem klerikalnim listom? Enako nam ustrežete, če nam pojasnite, zakaj je prenehal »Večerni list" in zakaj je vseeno pričel izhajati! »Novi čas"?
Priznavamo, da vera peša in da nikdar ni tako pešala, kakor med vojno. Še raje pa priznamo, da je vera, toda le prava in iskrena krščanska vera, najboljše sredstvo proti sirovosti in nemarnosti. Toda, gospod J. K., zakaj pa peša vera, zakaj je pešala vera ravno med vojno najbolj? Ker se bojimo, da Vam bo na to nerodno odgovoriti, zato hočemo mi to storiti namesto Vas.
Ko je narod videl, kako žive ljudje, ki trde o sebi, da so edino pravi zastopniki krščanske vere, je zadvomil nad vero samo. In ker je zlasti med vojno spoznal to, zato je verska zavest padla tudi med vojno najsiineje. Gospod Kalan, ali morete morda temu oporekati ?
Kako *)a naj torej zaznamenujemo Vaš nekvalificirani očitek, da sta »Kmetijski list" in »Samostojna kmetijska stranka" kriva vse sirovosti? Ko je pričel s svojim delom »Kmetijski list", je vladala v deželi največja sirovost, kar jo sploh pozna slovenska zgodovina. Vi si pa dovoljujete gorostasno trditev, da je »Kmetijski list" kriv te sirovosti, list, ki je pričel izhajati šele tedaj, ko je bila že sirovost gotova stvar.
Ali morebiti ne čutite, gospod Kalan, da spada tako očitanje tudi med sirovosti? Vsaka neresnica je sirovost, vedoma neresnični očitki pa prav gotovo.
Gospod Kalan! Zato, ker ste na nas naslavljali očitke, padajo na Vašo glavo očitki nazaj, in sicer s tako težo in pezo, ki gotovo ni v slavo Vaši duhovniški časti.
Naša stranka je nastala iz opozicije proti sedanjim razmeram, ne samo proti gospodarskim, temveč tudi proti kulturnim. Mi hočemo, da ustvarimo slovenskemu kmetu tak položaj, da se
Iso&razfea Je moc, nevednost pa slafcost!
bo mogel telesno in duševno razvijati. Zategadelj bomo nastopili proti si-rovosti v enaki meri, kakor proti gospodarski odvisnosti slovenskega kmetovalca. To je program naše stranke in to je program našega lista. Zaradi tega pa bomo tudi vedno proti siro-
Sporoeajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja!
vostim, ki jih klerikalno časopisje prinaša sleherni dan in jih vidi in pozna ves svet, samo sam g. Kalan ne.
Ali naj torej rečemo neodkritosrč-nost, ali naj rečemo kaj drugega, to nam povejte, g. J. K., najnovejši bojevnik proti sirovosti!
Navodilo krajevnim odborom in zaupnikom SKS. glede občinskih volitev v Sloveniji.
V prvi polovici meseca maja se bodo vršile v Sloveniji občinske volitve. Našim zaupnikom in krajevnim odborom dajemo glede priprav nastopna navodila:
1.	Kdo ima pravico voliti?
Ker se bodo vršile volitve na pod-stavi imenikov, ki so bili sestavljeni za volitve poslancev v ustavotvorno skupščino, bodo imeli volilno pravico samo tisti, volilci, ki so jo imeli pri volitvah v ustavotvorno skupščino. .Potrebna popravila bodo", izvršila politična oblastva. Zaradi tega bosta odpadli sestava novih imenikov in reklama-cijska doba. Da pa bo vsakdo vedel, kdo ima pravico vqliti in kdo sme izvoljen biti, in kdo podpisati, oziroma predlagati, kandidatno listo, se bodo za prve tri dni po razpisu volitve razgrnili imeniki samo na vpogled in ne da bi se moglo koga reklamirati.
2.	Kdo more biti izvoljen?
Za občinske odbornike ali namestnike smejo biti izvoljeni vsi moški, ki imajo pravico volili, ki so dopolnili 24. leto in ki niso izvzeti od volilnosti.
3. Kdo ne more biti izvoljen?
Izvoljeni ne morejo biti:
1.)	občinski nameščenci, dokler v istini služijo, razen osebja občinskih učilišč;
2.)	uradniki onih oblastev, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo;
3.)	osebe, ki so v zamudi s položit vijo računov o upravljanju občinskega premoženja ali premoženja kakega občinskega zavoda;
4.)	oni, ki so ob prvi razgrnitvi imenikov že dva meseca v zamudi s pla-
Vsako kandidatno listo mora podpisati toliko oseb — predlagateljev —, kolikor kandidatov (odbornikov in namestnikov) je treba. Predlagatelji podpišejo samo izvirno listo, na prepisih pa je navesti samo imena predstavnikov in namestnikov (čuvarjev skrinjic), ki imajo iste pravice in dolžnosti kot pri volitvah v ustavotvorno skupščino, in sicer za vsako volišče po en predstavnik in en namestnik.
Vsak volilni upravičenec sme podpirati šamo eno kandidatno listo. Kdor 'podpiše vel list, se ga kaznuje. Ako kandidatna lista ni pravilno sestavljena, jo oblastvo vrne v popravilo, ki se mora izvršiti v treh dneh,
Na vsaki izvirni kandidatni listi mora biti dalje po en zastopnik in en namestnik liste, s katerima občuje ob potrebi politično oblastvo.
Vsaka kandidatna lista mora ipieti svojo označbo, da se more ločiti od drugih list. — Na naše kandidatne liste napišite: Samostojna kmetijska stranka.
6. Kako je sestaviti kandidatno listo?
Na vrhu kandidatne liste se napišejo ime občine, dan volitve- in označba predlagateljev (Samostojna kmetijska stranka).
Pod rimsko številko I pridejo imena, priimki, bivališča in poklici kandidatov, katerih mora biti toliko, kolikor je treba voliti odbornikov.
Pod rimsko številko II pa se napišejo namestniki; zopet toliko, kolikor je treba voliti namestnikov. Ker so volitve proporčne in torej ne bo dobila ena stranka vseh odbornikov, zato postavite na prva mesta tiste kandidate, o katerih želite, da bi bil? bolj gotovo izvoljeni. Tu je treba gledati najprej na
vsi domovini. Ko pa pride pravi čas, bomo izpregovorili o tej zadevi še več.
(Pri občinskih volitvah v Ljubljani) postavi SKS. lastno kandidatno listo.
(Občni zbor in zaupni sestanek okrajne organizacije Kranj) bo dne 3. aprila ob devetih dopoldne v gostil ni Petra Mayerja v Kranju. Občnega zbora se bosta udeležila tudi generalni ravnatelj Pire in dipl. agronom Jamnik iz Ljubljane. Vsi na občni zbor!
(Ziri.) V nedeljo dne 3. aprila bo v Zireh shod, na katerem bo poročal tovariš dr. Kavčič. Kraj ta. čas shoda bo določil krajevni odbor.
čilom ali položitvijo računa, katero to, da boste kandidirali kolikor mogoče
h «	.1 a Akm /v m n I n	—— t ,44	'f	*	____1 _ _1_______— v.	1___1__._____-
jim do občine nalaga pravnomočna razsodba.
4. Koliko kandidatov je treba?
Voliti je treba v občinah: z manj kot 500 prebivalci 10 odbornikov in 10 namestnikov, z manj kakor 2000 prebivalci 16 odbornikov in 16 namestnikov, z manj kakor 5000 prebivalci 24 odbornikov in 24 namestnikov, z manj kakor 10.000 prebivalci 32 odbornikov in 32 namestnikov, z manj kakor 20 tisoč prebivalci 36 odbornikov in 36 namestnikov, z manj kakor 40.000 prebivalci 40 odbornikov in 40 namestnikov ter s 40.000 in več prebivalci 48 odbornikov in 48 namestnikov.
Za določitev števila kandidatov je merodajno ljudsko štetje iz leta 1910.; izid zadnjega ljudskega štetja še ni objavljen.
5. Kandidatne liste.
Občinske odbormke in namestnike se voli po obveznih kandidatnih listah, ki jih določi in izda politično oblastvo in ki se dobe proti odškodnini takoj po razpisu volitev pri županu, okr. glavarstva ali deželni vladi (poveri e-ništvu za notranje zadeve). Druge lisic so neveljavne.
Izpopolnjene kandidatne liste se morajo najkesneje tekom petih dni po razgrnitvi pravnomočnih volilnih imenikov predložiti okrajnemu glavarstvu (ne županu). Ker je doba za sestavo in predložitev kandidatnih list zelo kratka, je važno, da greste takoj po razglasu volitve k županu in zahtevate obrazce kandidatnih list. jih čim prej sestavite ter predložite okrajnemu glavarstvu. Zaradi slabih poštnih razmer je najbolje, če liste osebno nesete na glavarstvo in tam zahtevate potrdilo o njih oddaji.
Na kandidatne liste mora priti toliko oseb, kolikor je voliti odbornikov in namestnikov, in sicer samo take osebe. bi smejo biti izvoljene.
Kandidatne liste se morajo dobro čitljivo izpolniti natančno po tiskanem obrazcu, in sker je treba napraviti izvirnik in še dva prepisa za vsako volišče v oblini. Torej v občinah z enim voliščem v treh izvodih (izvirnik in
dva prepisa), za vsako nadaljnje volišče pa še po dva prepisa.
Tajništvo »Samostojna kmetijske stranke" v Ljubljani.
sposobne in ugledne može, katere vzemite sorazmerno iz vseh vasi v občini in tudi sorazmerno po števcu kmetov, kmetskih delavcev in obrtnikov, kateri pripadajo naši stranki, tako da bo na vse strani pravično razdeljeno.
Pod imena kandidatov se napiše po enega predstavnika in enega namestnika za vsako volišče.
Na drugi strani liste naj se podpišejo vsi kandidati-odborniki in namestniki s pripombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo. Listo mora podpisati torej vsak kandidat svojeroeno, ker sicer je neveljavna. Glede kandidatov je treba tudi pripomniti, da izvolitev sprejmo. Ker veljajo ti podpisi obenem za predlagatelje, zato je lista že veljavna, če je podpisana po vseh kandidatih, ne da bi bilo treba še drugih podpisov. Sicer je pa priporočati, da podpišejo listo tudi drugi; čim več podpisov, tem bolje.
Na konec liste prideta zastopnik in njegov namestnik, ki sta lahko vzeta izmed predlagateljev ali izmed drugih volilcev v občini. Važno je, da boste napisali na liste za vsako volišče druge čuvarje skrinjic. Te pa se mora prej vprašati za dovoljenje, sicer lahko odpovedo čuvanje skrinjic. To pa se ne sme zgoditi, kajti čuvarji spadajo k volilni komisiji, kjer zastopajo stranko in imajo pravico glasovanja.
Ako kandidatna lista ni pravilno sestavljena, jo glavarstvo vrne predlagateljem; le-ti jo morajo nato v treh dneh popravljeno zopet predložiti, ker
je sicer neveljavna.
• »
Predstoječe navodilo vsi pazno pre-čitajte, da boste znali pravilno sestaviti kandidatne liste! Ako komu ne bo kaj jasnega, naj si pomaga z volilnim redom, ki ga bomo doposlali okrajnim odborom. Nadaljnja navodila glede volitve župana in svetovalcev, kakor tudi glede drugih važnejših stvari bomo priobčili v prihodnji številki.
Ker so volitve tik pred durmi, zato se morajo zbrati takoj vsi krajevni,, odbori in tudi drugi povabljeni somišljeniki ter se posvetovati glede sestave kandidatnih list. Te liste lahko tud' takoj sestavite, potem pa jih samo prepišete na uradne obrazce in podpišete, kakor smo zgoraj navedli.
UIII 69/21—-6. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Obdolženec Alojzij Jamnik, 32 let star, kat. vere, oženjen, urednik v Ljubljani, radi prestopka po členu III. tisk. zak. že dvakrat kaznovan, je kriv, da je kot odgovorni urednik v Ljubljani izhajajočega lista »Kmetijski list" zanemarjal dolžno pazljivost, vsled česar je v listu št. 3 dne 20./1. 1921 izšel članek pod zaglavjem (»Zamorca pere") proti zasebnemu obtožitelju, ki tvori objektivno pregrešek zoper varnost časti po § 491 k. z.
S tem je zagrešil prestopek po členu III. tiskovnega zakona in se obsoja po istem članku štev. 5 tiskovnega zakona v šestdeset kron globe, v slučaju ne-iztirijivosti na šest dni zapora, po § 389. k. pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in po § 39. tisk. zak., da v „Kmetijskem listu" objavi razsodbo na istem mestu in z istimi črkami kakor je izšel žaljivi članek v 14 dneh po pravomočju sodbe.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
1 dne 28. februarja 1921.
Potrato s. r.
(Kogar se tiče.) Po deželi se širi neverjetna vest, da hočejo nekateri premestiti iz Slovenije živinozdravnika g. Rebernjaka. Svarimo prav resno vse, da ne delajo nobenih neumnosti, ker razburjenje na deželi je zaradi tega tako, da more roditi! prav nevarne posledice. In to čisto naravno. Saj je g. Rebernjak 32 let živinozdravnik med našim ljudstvom in slovi tako po svoji strokovni izobrazbi kakor tudi po svojem vzglednem občevanju z ljudstvom. Zahtevamo z vso odločnostjo, da ostane g. Rebernjak še nadalje med nami, če je pa že kaka premestitev potrebna, potem dopuščamo samo tako, da pride g. Rebernjak naprej, ali da pri tem ostane med nami.
Pokrajinske vesti
(Naši poslanci za Koroško.) V zvezi s plebiscitom v Gorenji Šleziji je zopet oživelo koroško vprašanje, ker je skoraj gotovo, da bosta koroški in go-renješlezijski plebiscit obenem rešena
v Parizu. Zato je naš poslanec Pucelj tozadevno govoril z ministrskim predsednikom Pašičem, ki je pristal na izvajanja poslanca Pucija in zatrdil da bo o vsej stvari ministrski svet sklenil potrebne korake. Beležimo z zadoščenjem to vest, ker ni samo v čast naši stranki in našim poslancem, ani
pak
Vsak kandidat za občinske volitve mora kandidatno listo svojeročno podpisati in na njej tudi svojeročno pripomniti, da izvolitev sprejme.
(Mobilizacija.) Z ozirom na bližajoče se občinske volitve so klerikalci, deloma pa tudi socialni demokrati znašli novo nevarnost, s katero begajo ljudi, da bi jih tako ujeli na svoje li-manice. Govore namreč o preteči mobilizaciji. Koliko je resnice na tem? Vojaška uprava je po 2 letih vendar izvedla popis vojnih obvezancev, in sicer letnikov 1888. do 1897., ter pošilja sedaj vsem tem obvestila, kam da ima eden ali drugi obvezancev v primeru vojne ali mobilizacije oditi. Ker smo v demokratični državi, zato ni nobena tajnost, pri katerem polku naj služi kdo za časa mobilizacije, kakor je to bilo v Avstriji. Vse skupaj je torej čisto formalna vojaška stvar takega pomena kakor so bila nekdaj kontrolna zborovanja vojnih obvezancev. Smešen je vsakdo, kdor se zaradi tega tudi najmanj razburja. Vsi naši, pa tudi nam nasprotni kmetovalci, so lahko prepričani, da naši poslanci nikdar ne bodo dopustili, da bi se naša država zavlekla v kakršnekoli vojne avanture. Sedaj, ko imajo naši poslanci tudi pri vladi nekaj vplivne besede, jim bo še posebno lahko obvarovati d "želi tako potrebni mir. Sicer pa, kakor rečeno, je vse govorjenje o mobilizaciji le podel volilni manever. Zato prijavite obla-stvu vsakogar, ki bi razširjal kake vznemirjajoče govorice. Hujskače treba posaditi na hladno, ker so oni tisti1, ki delajo zdražbo. Vsem pristašem pa pravimo: Za občinske volitve velja mobilizacija prav tako kakor za vse hujskače.
(»Slovenec" laže.) »Slovenec" z dne 27. marca poroča, da bo kandidirala naša stranka za poverjenike Fr. Sajo-vica (menda meni drja. Sajovica) za kmetijstvo, Lovra Rebolja iz Kranja za uk in bogočastje in Franca Kuralta iz Šenčurja za pravosodje. — Ker »Slovenec" prav dobro ve, da so omenjeni trije odpadli od naše stranke, zato se čudimo, kako more pisati o
tudi v korist našim Korošcem in | takih kandidaturah. Razlagamo pa si
to prav lahko na ta način, da misli, da bomo posnemali klerikalce in postavili na častna mesta odpadnike ter jih tako zopet pridobili, kakor so to storili oni, ko so postavili Roškarja za ministra. — Mi proti takim lažem najodločneje protestiramo in ugotavljamo, da »Slovenec" laže, pa naj si bo iz lastnega nagiba ali pa da ga je kdo potegnil.
(Na cvetno nedeljo,) ko so se prirejale po vsej državi žalne manifestacije v znak protesta proti aneksifi našega Primorja, so naši klerikalci priredili protestne shode proti Jugoslaviji. Ves narod se je ta dan ujedinil v skupni narodni stvari, klerikalci pa so se ujedinili v hujskarijah. In še se najdejo ljudje, ki nasedajo tem brez-domovšnskim hujskačem. Ali zapomni jo si naj, da pride čas vstajenja in da pride z njim tudi dan obračuna, ker s huiskarijami kopljejo grob našim bratom tam preko! Sramota za vsakogar, ki sledi klerikalnim . hyjsjtagem!
(Koroška Bela.) Dne J9, t. jn..nas je obiskal predsednik deželne vlade g. dr. Baltič. Ogledal si je poškodbe požara, nastalega vsled bomb, ki so jih vrgli Italijani med vojno na vas. G-predsednik je obljubil izdatno vladne podporo.
(Na Dolih pri Litiji) bo spričo praznika Marijinega oznanjenja semenj za živino in blago šele v torek po beli nedelji, to je dne 5. aprila.
(Z Roba.) Dne 18. t. m. smo se zbrali vaščanje Krvave peči pri g. Havlič-ku, gozdnem oskrbniiku turjaške graščine, da mu čestitamo k njegovemu imendanu. Bog ga živi! — Sedaj pa še mal donesek k vzrokom, zakaj peša vera. Zatisnili bi sicer radi oči ter šli mimo tega, kar se je zgodilo, ampak enkrat moramo odgovoriti na vedne napade s strani nasprotnikov o vedenju naših pristašev. Poročajmo sedaj o ponašanju klerikalcev, da vidi ves svet, kako učinkuje na naše ljudstvo vzgoja klerikalne stranke in n j ih društev! Tisti večer torej se je v Krvavi peči plesalo, da je bilo kaj. Ni! sicer to nič hudega in nemoralnega, nad vse čudno pa je, da plešejo pobožne Marijine hiere poslu kljub strogi prepovedi svojega dušnega pastirja, znamenje, da se tudi v tem oziru krha disciplina v klerikalni stranki .Ker mi vpoštevamo postni čas, zato se od nas ni niti eden udeležlil plesa. Iz tega je pa tudi razvidno, kdo drži še danes na vero in kdo ohranjuje stare verske in narodne običaje. — Kdaj se je še plesalo v postu? V naši toliko razupiti! stranki še nikoli. Klerikalci pa so opustili tudi to staro navado. In vendar kriče, da smo mi proti veri! Hinavci!
(Zborovanje zaupnikov SKS.) iz šentjurske okolice je bilo v nedeljo dne 20. marca ob dveh popoldne v št. Juriju. Zborovanje, ki se ga je udeležil tudi poslanec Drofenik, je zelo dobro uspelo. Obravnavala so se organizacijska vprašanja in sklenili potrebni ukrepi glede bližnjih občinskih volitev.
(V sevniškem okraju) je priredil poslanec Urek v dneh 19. in 20. sušca zborovanja, in sicer v Planini, Zabu-kovju in Sevnici. Na vseh teh zborovanjih je prav jasno in točno obrazlo žlil celotni položaj v državi in državni zbornici, orisal delovanje in borbo naših poslancev ter pojasnil vzroke, vsled katerih so le-ti izstopili iz Zemljorad-ničkega kluba in si osnovali svoj klub. Z velikita zanimanjem so sledili zbo-rovalci odkritosrčnim izvajanjem govornika iti vsestransko odobravali delovanje samostojnih poslancev v Beogradu, zlasti njih odločni nastop pri izstopu iz Zemljoradnilkega kluba. S pozivom, da enako vztrajno in neumorno delujejo za našo gospodarsko dobrobit tudi v bodoče, je b;ila izrečena povsod zaupnica poslancem SKS. za njilh dosedanje delovanje. Nad vse hvalevredno zanimanje za našo kmetsko stvar so pokazali naši vrli Zabukovlani, ki so s svojim priljubljenim županom tovarišem Božičem lepo zbrani čakali po drugi sveti maši nad dve uri na občinskein zemljišču na govornikov prihod in še potem do konca zborovanja vsi vztrajali na shodu. Zavednim Zabukovčanom izrekamo za to naše iskreno priznanje.
(Občinski volilni red za Slovenijo.) V zailožbi Tiskovne zadruge je pravkar izšel novi volilni red za občinske volitve v Sloveniji. Ta volilni red v ja-ko priročni obliki bo dobro služil nele oblastvom, ampak tudi strankam, ki se bodo udeležile volilnega boja. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, in velja s poštnino vred 4 K 40 v, če se denar naprej pošlje.
(Izgubljen je bil) dne 22. februarja na sejmu v Črnomlju notes, v katerem so bili orožni list, lovska karta in nekaj kron denarja! Pošten najditelj naj odda notes proti, primerni nagradi vi hotelu g. Jakliča v Črnomlju. Grf: samo za orožni list in lovsko karto, ki se glasi na ime Juri Gestelj, Kralji, občina Čeplje, okraj Črnomelj.
Sijajna manifestacija zaS&S. v Št. Juriju ob južni železnici.
V zadnjem času je razvila laži-kmetska zveza v št. Juriju ob južni železnici živahno gibanje v naai, da oslabi močno pozicijo, ki jo zavzema SKS. v Št. Juriju, rodnem kraju našega poslanca Drofenika. Nedeljo za nedeljo so prihajali razni tajniki „ Kmetske zveze" v Št. Juri, slavni Krajnc in druge klerikalne korifeje pa so imele shod za shodom, toda le pri zaprtih vratih in v praznih sobah. Poslušalcev ni bilo in govoriti so morali samo stenam, vsled česar so tudi splavale vse klerikalne pobožne želje tja, kamor je šel ministrski stolček drja. Korošca, namreč po vodi.
čisto drugače pa je bilo v nedeljo dne 20. marca, ko se je zvedelo po Št. Juriju, da pride domov naš tovariš poslanec Drofenik in da priredi pri nas velik shod zmagujoče SKS. PO bliskoma se je ražnesla ta vest in 'v nedeljo po rani sv. maši se je zbrala na prostornem sejmišču v Št. Juriju nepregledna množica samih zavednih kmetov, da začuje poročilo svojega priljubljenega in delavnega poslanca.
Živahno pozdravljen, je pedal po-, slanec Drofenik v triurnem govoru izčrpno, jasno in temeljito poročilo o delovanju poslancev SKS. kakor tudi poročilo o splošnem političnem in spodarskem položaju. Njegov govor je bila uničujoča obsodba proti kmetske politike naših klerikalcev in njih brezvestne demagogije.
Z odkritosrčnostjo, kakor jo poraajo edinole poslanci SKS., je tovariš Drofenik obrazložil stališče slovenskih poslancev do poslancev zemljoiradni-kov iz Bosne in Srbije, po jasni't naše slališle do ustave in nato obravnaval pereča vprašanja glede davkov in vojaščine.
Temeljito je razpravljal tu<?& o gospodarski samoupravi, za katero se potegujejo ravno poslanci SKS. z vso vnemo. Zborovalci so izvajanjem poslanca Drofenika popolnoma pritrdili in se izjavili ža močno in enotno državo, toda s široko gospoda) sko samoupravo posameznih pokrajine
Prav posebno ugodno pa so vplivala izvajanja poslanca Drofeni ka na zbo-rovalce, ko je pojasnil najnovejši uspeh naših poslancev glede vojaške službe. Samo zasluga naših poslancev je, da bodo sinovi-edinci odslej oproščeni vojaške službe, če ne plače ijo njih roditelji nad SO kron zemlf.iSkega davZc. Uspeh "naših poslancev je toliko pomembnejši, ker klerikalci, dasi so bdi2 dve leti nepretrgoma v vladi in dasi so imeli dvakrat toliko- poslancev kot mi sedaj, vendar tega niso dosegli, ker jim je bil ljudski interes deveta briga.
Poslanec Drofenik jc nato obrazložil vprašanje vstopa 'v vlado. Vstop v vlado je odvisen le od gospodarskih koristi, ki jih s tem doseže slovenski kmet. Naš kmetovalec je med vojno in do vojni toliko tipe?:, da mu more pomagati samo aktivna politika, ustvarjajoča in delovna, ne pa pasivna in le zabavljajoča. Temu stališču so zborovalci celotno pritrdili in izrekli soglasno vsem poislancem SKS. svojo zahvalo in svoje popolno in neomajno zaupanje s toplo prošnjo, da zvesto in vztrajno nadaljujejo svoje delo po začrtani poti. '
Po govoru 7?cslanca Drofenika je vprašal nek zborovalec, če je res, da so poslanci SECS. krivi sedanjih visokih davkov. Fjslanec Drofenik je pojasnil, da se pobirajo vsi davki na podstavi proračuna, ki je bil sklenjen že meseca jiraija leta 1920., tedaj ob času, ko še rti bilo niti enega poslanca SKS., in dci je ta proračun pomagal sestavljati iin ga tudi podpisal načelnik tiste stranke, ki hoče ta greh sedaj podtakniti nam, namreč dr. Korošec. Čisto prav so na to vzkliknili zborovalci, da iščejo (klerikalci) tatu, ki pa je v .njihovih vrstah.
Na zborovanje sta prišla tudi tajnik »Kmetske zveze" iz Celja in klerikalni petelin 21'ičar. Toda morala sta prav osramo^tna in ob glasnih živio-klicih na naše poslance in na SKS. oditi.
Zborovanja, ali pravilneje tabora, so se poleg Šentjurčanov udeležili v velikem številu tudi naši vrli somišljeniki s Slivnice, Št. Petra, Št. Lenarta, Dramelj, Svetja in Ponikve.
Tako je potekel shod v Št. Juriju nad vse mirno, dostojno in veličastno ter silno poglobil stanovsko zavest naših kmetov. Našemu poslancu Drofenika pa vse priznanje za njegov sijajni gffvor, ki je bil podstava dobro uspe-lejnu taboru. Živela SKS.!
Kako so proslavljali.
Grof Sforza in vsi drugi laški diplomati in državniki so z veliko gesto poudarjali, da je z rapallsko pogodbo ustvarjena trajna podlaga za sporazum med Jugoslovani in Italijani.
Knjiga In časopis sta najfooJ$ša prijatelja kmeta in obrtnika.
©strdki, r© pozabamo, d*t. bomo vpoštevani samo tedaj, če bomo dobro organizirani!
Kako pa so bile te lepo doneče besede I Vse naše krajevne organizacije po-lažnive, dokazuje način, kako so pri-j zivljemo, naj zbirajo milodare in jih
rejali Italijani aneksijske proslave. V tem oziiru ie gotovo prisoditi koprskim Italijanom prvenstvo, ker take surovosti gotovo niti najzagrizenejši renega ti ne premorejo.
Poročilo iz Kopra slove:
V mestnem gledališču je bila velika aneksijska proslava. Med drugim se je uprizorila tudi alegorična slika, predstavljajoča prihod Italijanov na zasedeno ozemlje. Nastopil je italijanski polkovnik v vsem blesku vojaškega lišpa. Poleg njega pa še b*ogat in ošaben gospod v fraku in cilindru ter ubožec, razcapan, grbast, kruljev, bos in poln uši. Prvi je predstavljal Nemca, dragi pa seveda Slovenca-čiča. Z mogočnimi besedami je naznanil polkovnik, da zavzame v imenu Italije te pokrajine in da morajo vsi Neitalijani oditi odtod. Nemec se je ošabno namrdnil, se odkril ter oholo obrnil hrbet, rekoč: „Ich habe die Ehre."
Ubog- berač pa, ki je predstavljal Slovenca, se je v zadregi praskal za ušesom, toda ostal na svojem mestu. Polkovnik mu je nato ponovil novel je, da mora oditi, v še ostrejši obliki, ker tu da smejo ostati le Italijani. Berač, ki je potuhnjeno gledal v tla, se je neprestano praskal za srajco in se zma-zal počasi v kot, kjer je zajecljal: ,,Počakaj vendar, da se pogovorimo!" „Tu ni nobenega čakanja," je zarezal polkovnik nad njim. „Poberi se!" Berač pa je odvrnil: „Toda jaz bi hotel ostati, kaj pa, če zakličem „Ewiva 1' Ita-lia!" „V tem primeru pa bomo potrpeli," je dejal nato polkovnik. „Lah-ko ostaneš in nam boš ovce pasel!"
Grbec je zavihtel klobuk ter zakli-cal, hinavsko gledajoč, z jecljajočim glasom »Evviva 1' Italia!"
Vsa dvorana je divjala nato v navdušenju in se norčevala iz ubogega seljaka.
Tako so torej praznovali v Kopru aneksijo. Slovenski kmetje, slovenske žene, ali je še v Vaših žilah kri očetov, ali je v Vas še ponos poštenja, da sme Italijan tako žaliti Vas? Naj se vzdigne Vaša pest, da udari tistega, ki je še vedno bežal pred Vami in ki Vas sramoti tako, kakor še nikdo. Sebe zaničujete, če trpite tako sramoten je.
pošiljajo z označbo „Za pogorelce v Knežji vasi" tajništvu SKS. v Ljubljano. Beda je velika. Dolžnost vsakega zavednega našega pristaša kakor tudi vsakega pravega kmetovalca je, da stanovskim tovarišem v nesreči prijateljsko pomaga. Zategadelj nabirajte pridno za pogorelce v Knežji vasi!

Ne podpisujte kandidatnih list drugih nam nasprotnih strank!
Žurite se s sestavo kandidatnih list, kajti volitve so pred durmi.
V Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju se vrše volitve že dne 26. aprila.
Požar v Knežji vasi.
V ponedeljek, dne 21. marca je do tal pogorela Knežja vas. Ogenj je nastal okoli desetih dopoldne v nekem dimniku in se vsled močne burje razširil bliskoma po vsej vasi, ki jo je v nekaj urah popolnoma uničil. 15 gospodarjem je pogorelo popolnoma obleka, denar in žito, enemu go-
(Izstop naših poslancev iz Zemljo-radničkega kluba) je bil največji politični dogodek v Beogradu. Vsi listi so o koraku 'naših poslancev na široko razpravljali. Z zadoščenjem moremo tudi konštatirati, da so vsi neodvisni beograjski listi, kakor „Epoha", „Beograjski dnevnik", „Jugoslovenski Pie-mont", odobravali nastop naših poslancev in celotno razumeli žrtev, ki so jo donesli naši poslanci na oltar ozdravljenja države s tem, da so izstopili iz kluba.
(Ugotavljamo še enkrat,) kar je že občni zbor SKS. dokaza!, da ni med našimi in srbskimi kmetovalci nobene načelne razlike, temveč se ločijo mnenja le v načinu, kako uresničili naš skupni program. Z drugimi besedami: obstoja le taktična in ne programatič-na razlika. Zato smo tudi trdno uver-jeni, da ni več daleč čas, ko se zopet združimo s svojimi tovariši iz Srbije in da v zmagoviti in enotni fronti razbijemo vse spone, ki ovtrajo svobodni razvoj kmetskega ljudstva. Iz istega vzroka pa tudi ne sledimo svojim tovarišem ?z Srbije, ki pod vplivom naših klerikalcev smatrajo za potrebno, da z nepotrebnimi in neresničnimi izpadi proti nam povečujejo razdor, ki so ga s tvorili nekateri nepoklicanci, ki so zašli v kmetske vrste.
(Največje zasluge) za izstop naših poslancev ima znani Milan Komadi-rAc. Kakor so njegove zasluge žalostne, tako pa je tudi njegova zgodovina žalostna. „Jugosl'ovenski Piemont" piše^v svoji 65. številki, da je to brez-značajen človek in da ne označuje nobena stvar bolje spora v Zemljorad-ničkem klubu kakor usodna vloga, j;i jo je mogel igrati človek vrednosti enega Milana Komadiniča!
(G. Avramovič) si je v „S!ovencu" dovolil take izpade proti nam in tako podle obdolžitve naše stranke, da je naravnost klasično opravičil izstop naših poslancev iz Zeinljoradničkega kluba. Ker pa mi kljub vsem nekvalificiranim izbruhom onemogle jeze g. Avramoviča vztrajamo pri svojem kmetskem programu, katerega smo že zastopali, ko še razni posla-niki, profesorji kakor tudi Beograjčani in drugi voditelji srbijanskih kmetov niso o njegovem obstoju niti sanjali, zato bomo še iradalje gojili stike z našimi brati-kmeti iz vse države, dokler ne dosežemo vstajenja vsega kmetskega ljudstva Jugoslavije. Tej misli ostanemo zvesti in naj "se gg. Avramovič in Jovanovič in vsi drugi meščanski boljševiki, kateri.vladajo danes nad srbijanskim kmetom stokrat na glavo postavijo. Naš kmet je že spoznal svoje gosposke voditelje in tudi srbijanslci kmet jih bo spoznal, čeprav daje g. dr. Korošec Avra-moviču najboljše nasvete, kako bi se dalo to preprečiti.
(»Izvoznice in uvoznice.') S perfidno zlobo, kakršne je zmožen le »Slovenec", je poročalo to lažnivo trobilo, da so
VSe.--«vuu. "l»w, VUUI.U gu- J- 1--------- -------- . ^	viti
spodarju celo krava, ki je ravno vrgla J vstopili naši poslanci v vlado zaradi dvoje telet Samo enemu gospodarju izvoznic in uvoznic, ki da jih dobe od ---J—vlade. Dasi! ve „Slovenec" prav dobro, da danes ni več izvoznic in uvoznic, vendar laže o njih. Prav po topovsko zamenjuje namreč iizvoznice z izvozom in uvoznice z uvozom, ker ve, da so se nekoč z izvoznicami vršile največje sleparije. In zato zamenjuje besede, ker hoče na ta način podtakniti našim poslancem lumparije, ki so jih vršili drugi.
(Resnica o »izvoznicah' .) Na občnem zboru SKS. je Mlo sklenjeno, zahtevati prost izvoz poljedelskih pridelkov in živine ter prost uvoz vseh stvari, ki jih kmetovalec neobhodno potrebuje. Naši poslanci so torej vršili samo svojo dolžnost, če so zahtevali in stavili kot predpogoj vstopa v vlado, da mora dovoliti vlada prost izvoz pridelkov in prost uvoz manu-fakture, železa in vsega, kar kmetovalec potrebuje. To stališče odobrava vse kmetsko ljudstvo v Sloveniji, samo „Slovencu", ki ima ozke zveze z „Im-pexom", vsa stvar ne diši. Zato bi rad diskreditiral akcijo naših poslancev z
je moglo gasilno društvo iz Velike Loke rešiti pol hiše in eno gospodarsko poslopje. Pogorela je tudi cerkev in vsled silne vročine se je stopil zvon. Revščina je velikanska, pomoč nujno potrebna.
Ko se je v torek zjutraj raznesla vest o nesreči, ki je zadela Knežjo vas. sta se podala takoj poslanca Majcen in Rajar k predsedmištvu deželne vlade in naprosila predsednika g. drja. Baltiča za takojšnjo izdatno državno pomoč. Gospod predsednik je pomoč takoj obljubil in se odpeljal v sredo v Knežjo vas, kjer sta ga sprejela poslanec Majcen in okrajni glavar g. dr. Vončina. Na ponovno prošnjo za državno pomoč je obljubil g. predsednik storiti vse, kar bo v njegovi moči, da se olajša beda.
In res je poslala za prvo silo deželna vlada pogorelcem v Knežji vas 2000 kg krušne moke, 150 kg masti in 50 kg sladkorja. Za izkazano prvo pomoč, ki pa seveda ne zadostuje, g.predsedniku najtoplejša zahvala!
lažmi o izvoznicah, ki se v naši stranki niso nikdar uporabljale, ki pa so nasprotno v klerikalni stranki nekoč igrale veliko vlogo.
(Naši poslanci pa zahtevajo) še več, da se namreč izvoz poljedelskih produktov ne vrši le preko Ljubljane in Maribora, temveč tudi preko Jesenic Do sedaj se izvaža samo po južni železnici, kil je last tujih čifutov. Južna železnica je vsled tega tudi visoko aktivna, dočiim pa je državna železnica, ki je last naroda, visoko pasivna. Naši poslanci vrše torej hvalevredno državno delo, če zahtevajo, da se vrši izvoz, ki donaša železnicam največji dobiček, tudi po državnih železnicah.
(Enako važno in pravilno je,) če zahtevajo naši poslanci, da se sme živina izvažati tudi po državnih in okrajnih cestah. Vsi strokovnjaki priznavajo, da trpi naš izvoz vsled pomanjkanja vagonov. Če bi se torej uresničila zahteva naših poslancev, da bi se smelo izvažati tudi po cestah in ne samo po železnicah, bi se izvoz znatno pomnožil, in tihotapstvo, ki je danes vsled neumestnih carinskih razmer zelo razširjeno, bi prenehalo, s čimer bi zopet narasli dohodki države. To Je torej resnica o »izvoznicah", ki raz krinkuje zopet klerikalce kot najgrše lažnike in obrekovalce. Somišljeniki, razložite to svojim prijateljem in povejte jim resnico o klerikalcih!
(Ustavni odbor) je po kratkem presledku zopet pričel s svojim delom, ki ga bo skoro končal.
(Seja ustavotvorne skupščine) bo dne 5. aprila.
(Moliamedanci) so vstopili! v vlado in dobe dvoje ministrstev. Dr. Spaho postane minister za trgovino in indu-drijo, dr. Karamehmedovič pa minister za narodno zdravje. S tem je ve-čiina za sprejem vladnega načrta ustave zagotovljena. V parlamentarnih krogih računajo, da bo ustava v treh mesecih sprejeta.
(V krajih,) ki so jih izpraznili Italijani, ne bo uvedena vojaška, ampak civilna uprava.
(Aneksijske proslave) na zasedenem ozemlju, ki so jih priredili z veliko slovesnostjo Italijani, so se končale mirno in brez neredov, kar je za Italijo naravnost čudež. Po mnogih naših krajih so ta dan visele slovenske tro-bojnice v znak zvestobe naših bratov tam preko do nas. Vsa čast jim!
(Anarhija v Italiji se širi.) V Milanu je vrgel nekdo med gledališko predstavo bombo, vsled katere je bilo nad 20 ljudi ubitih in več kot sto ranjenih. Zaradi tega so nastali po vsej Italiji krvavi poboji med fašisti in komunisti, pri katerih je bilo na stotine ljudi ranjenih in pobitih ter tudi nekaj hiš upepeljenih. Na Džolitija, ministrskega predsednika Italije, je bil poizku-šen ponovno atentat.
(V Nemčiji) so pričeli komunisti z velikimi nemiri. V Ežslebenu so bili krvavi spopadi! med policijo in komunisti, enako tudi v drugih mestih. Končno pa je povsod zmagala policija.
(V Rusiji) se je posrečilo boljševi-kom popolnoma premagati kronštadt-ske upornike, katerih večino so postre-lilj. Zato pa so izbruhnili nemiri po vsej ostali) Rusiji.
(Grki) so pričeli v Mali Aziji z ofenzivo proti Turkom in hočejo na ta način preprečiti revizijo sevreške pogodbe.
(Tudi na Češkem) so hoteli komunisti ponoviti nemire. Njih namera pa je bila pravočasno preprečena.
(Pri plebiscitu v Gorenji šleziji) so dobili Nemci večino v 683, Poljaki pa v 597 občinah. Za Nemce so glasovala mesta, za Poljake pa vasi. Gorenja Šlezija bo najbrže razdeljena med Poljake in Nemce.
lastnih žuljev ter se zaradi tega prav nič ne bojimo klerikalnega strahu izvozničarja. Nasprotno: še veselimo se ga, ker to je viden uspeh našega dveletnega boja, sad našega muko-polnega napora — Da, da, gospoda v frakih in talarjih, mi sami hočemo biti izvozničarji svojih s krvavim trudom pridelanih sadov in sami hočemo spravljati dobiček. Vi pa izvažajte svoje pridelke, če jih kaj pridelate — pri prelivanju črnila in obračanju čaš!
m
posetev tobaka obnesla, morajo to pravočasno javiti ravnateljstvu tobačne tvornice v Ljubljani, ki jim po možnosti poskrbi nadomestne sadike, ki si jih je za take primere preskrbelo.
(Promet naših bankovcev) se je od dne 22. do dne 28. februarja povečal kar za 52,900.740 dinarjev.
(Proga Bihač-Vrbanja.) Ministrstvo! za promet je sklenilo pretvoriti ozkotirno progo Bihač-Vrbanjo v normal-notirao. Z delom prično že ta mesec.
(Koliko moke še potrebuje Avstrija?) Avstrija je založena z moko samo do dne 15. aprila. Zategadelj potrebuje do prihodnje žetve še 100.000 ton fine moke in 40.000 ton koruze, kar jo bo veljalo okroglo 10 milijard avstrijskih kron.
(Avstrija je povečala) število svojih bankovcev od dne 31. decembra do dne 7. januarja za 81 milijonov, Madžarska pa za 71 milijonov.
(Proračun kmetijskega ministrstva za leto 1920./1921.) Skupni izdatki ministrstva znašajo za Slovenijo 19,912.148 K, in sicer: za poverjeništvo 486.351, za kmetijstvo 1,321.200, za živinorejo 5,060.131, za živinozdravništvo 1,400.149, za kmetijsko šolstvo 2 mil. 183.475, za preizkuševalna zavoda v Ljubljani in v Mariboru 114.204, za kmetijska posestva 178.734, za melora-cije 1,792.749, za agrarne operacije 484.681 in za generalno inšpekcijo voda 1,237.374 K. Razen vsega tega znašajo izredni izdatki 5,653.100 kron; ,od te vsote je določenih za regulacijo Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice 3,560.000 kron. Za nakup semen je določena smešno nizka vsota 100 tisoč kron. Izdatki za sadjerejo so ti-le: Potni stroški 20.000, dreves-nifce 172.500, vrtnarstvo 19.000, vinarstvo 75.000, državni nasadi trt 484 tisoč, kletarstvo 25.700 kron. Proračun je torej glede sadjarstva absolutno nezadovoljiv. — Živinoreja: Za nakup bikov 300.000, za licenciranje bikov 300.000, za nagrade 100.000, za dodatke živinorejskim zadrugam 40.000, za izboljšanje hlevov 15.000, za nabavo plemenskih svinj 60.000, za nakup mladih žrebet 100.000, za podpore konjerejskim zadrugam 20.000, za dirke in razstave konj 30.000, za drobnico 52.000, za čebelarstvo 20.000, za ribarstvo 22.000 in za mlekarstvo 20.000 kron. Številke govore jasno, da je sestavljal proračun človek, ki ni kos svoji nalogi. Na eni strani skoraj preveč, na dragi — prav pri najvažnejših stvareh — stokrat premalo. Upajmo, da bo novi proračun znatno boljši!
(Za poljudno strokovno naobrazbo)
obseza proračun naslednje postavke: podpore zasebnim gospodarskim šolam 46.000, gospodinjski nadaljevalni tečaji za strokovno naobrazbo učiteljic 25.000, tečaji na ljudskih šolah 10.000, poučni, gospodarski tečaji po deželi 70.000, poučna nedeljska predavanja po deželi 70.000 kron. K temu treba prišteti še stroške za vzdržavanje gojencev kmetijskih šol, ki znašajo 418.820 kron, tako da odpade povprečno na šole v Mariboru, v Št. Juriju in na Grmu po 140.000 kron. — Pomislite pa, da velja gledališče, od caterega ima pravzaprav dobiček samo Ljubljana, 12 milijonov kron. Zahtevamo odločno, da se v prihodnjem proračunu vse drugače ozira na duševno življenje na deželi. Iz proračuna nlške blagajne se jasno vidi, da so ga sestavljali kle-]nedovoljne za uspešno izvedbo bolni-rikalci. Zato pa je tudi kmetska na- škega zavarovanja, ne glede na to, da
je taka ponovna razdelitev zvezana z
Obrtnik.
Obrtniške vesti.
(Odgovor ministrstva za socialno politiko.) Na novega leta dan je bil, kakor znano, v Novem mestu shod dolenjskih obrtnikov, ki ga je sklicala »Obrtna organizacija za Slovenijo" in na katerem je bila med drugim predlagana in tudi soglasno sprejeta resolucija, ticoča se delavskega zavarovanja, okrajnih bolniških blagajn in nad vse krivičnega odvzetja premoženja bolniškim blagajnam ob njih centralizaciji. Na to resolucijo smo prejeli dne 9.marca ta-le odgovor: „Na Vašo resolucijo z dne 1. januarja t. L je ministrstvo za socialno politiko z dopisom z dne 24. februarja 1921., št. 5758, odgovorilo sledeče: .Zahtevi resolucije, da se uredba od 11. oktobra 1920., ki jo je izdalo Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik, ukine, ministrstvo ne more ustreči; ne glede na druge razloge, tudi zaradi tega ne, ker uredba zavarovalnih dajatev in prispevkov ne povečava v razmerju s predvojnimi dajatvami iu prispevki, temveč samo vsled zmanjšanja vrednosti denarja popolnoma nedo-voljne dajatve in prispevke deloma zopet spravi v sklad s sedanjimi plačami delavcev in s sedanjo vrednostjo denarja. Popolno izjednačenje prispevkov s prispevki predvojne dobe pa tudi s to uredbo ni doseženo, čeprav je jasno, da se mora tudi to sčasoma poskušati doseči«. Ministrstvo za socialno politiko ne more dovoliti, da se pod katerimkoli izgovorom že nad 30 let obstoječe in povsod kot potrebno priznano delavsko zavarovanje odpravi ali onemogoči, Poziv na tujo konkurenco v tem slučaju ne drži, ker imajo vse sosednje države delavsko zavarovanje vsaj v isti meri izvedeno. Tudi zahtevi, da se vzpostavijo vse stare bolniške blagajne, ministrstvo ne more ugoditi, ker so se stare bol-izkazale popolnoma
Mi, izvozničarji!
Časopisje, zlasti klerikalno, nas napada zaradi zahtev po prostem izvozu iz Slovenije ter nas pita z izvozničarji, kakor da bi bil to že samo na sebi bogsigavedi kakšen greh. Gospoda, ki se jej tresejo že hlače v strahu pred zmanjšano, oziroma po-draženo, porcijo pečenke, ki jo naš eraet komaj pozna, hoče natveziti kmetu bajko o pijavkah in krvosesih, kateri se imenujejo v novejšem času izvozničarji. Da, izvozničarji so res pijavke, toda le oni v gosposkem fraku, kateri izvažajo blago drugih in si pri tem kopičijo milijončke na račun pridelovalca-kmeta. Odslej pa hočemo biti izvozničarji mi kmetje sami in tudi sami hočemo spravljati dobiček
obrazba popolnoma potisnjena v etran. Se pač boje pametnega in naobraže-nega ljudstva. Že vedo zakaj!
(Kuitsra tobaka v Sloveniji.) Tobačna tvornica v Ljubljani je prejela sledeče prijave za saditev tobaka: Na Kranjskem (okrajna glavarstva v Krškem, Novem mestu in Črnomlju) 14 sadivcev s 43.400 sadikami; v Prek murju 5 sadivcev s 13.000 sadikami; na Štajerskem (okrajna glavarstva v Brežicah, Celju, Ljutomeru, Mariboru in Ptuju) 498 sadivcev z 249.000 sa dikami. Razmeroma največ prijav je iz okrajnih glavarstev v Celju (s 132 sadivci) in Ptuju (s 316 sadivci). — Uprava tobačne kulture je začasno takole uravnana: glavno vodstvo in nadzorstvo strokovne, davčne in upravne službe je v rokah ravnateljstva tobačne tvornice. Zaradi boljšega nadzorstva tobačne kulture je pri tvor-nici poseben oddelek, ki vodi vse posle za politične okraje v Črnomlju, Novem mestu, Krškem, Brežicah in Celju; v političnih okrajih konjiškem, ljutomerskem, mariborskem in ptujskem ter Prekmurju je pa nadzorstvo poverjeno »Začasnemu uradu za kulturo in odkup tobaka" v Ptuju. Vsi prijavljena za sajenje tobaka so že prejeli dozvole" (dovoljenje) in tobakovo seme, da morejo pravočasno posejati seme v pripravljene razsadnike. Katerim se ne bi iz kateregakoli vzroka
velikimi stroški. Ne samo, da pri starem ustroju velik del delavstva sploh ni bil zavarovan in da zavarovanci niso dobili one pomoči, katero bi s pravico mogli od bolniške blagajne zahtevati, tudi denarna manipulacija ni bila pri vseh blagajnah v redu. Končno je stremljenje v vseh državah, tudi v naši, da se bolniško zavarovanje čim bolj koncentrira v velikih bolniških blagajnah ene vrste in odpravi dosedanja razcepljenost tega zavarovanja. Nasprotno pa smatra ministrstvo zahtevo po soudeležbi poslodav-cev in delavcev na upravi bolniške blagajne kot popolnoma upravičeno ter je v tem oziru že bdfeailo, da sc izvršijo vse priprave, da se te volitve čim preje izvedejo. Obrtnikom bo s tem v najkrajšem času mogoče, v upravi bolniških blagajn uresničiti vse svoje upravičene zahteve'. — Za poverjenika: dr. Suhač s. r." — Spredaj navedeni odgovor prinašamo dobesedno z vsemi njegovimi stilističnimi ekstravagancami ter želimo, da bi se tozadevno v vseh obrtniških društvih in obrtniških zadrugah razmišljalo in končne sklepe takoj odposlalo »Obrtni organizaciji za Slovenijo" ali pa »Obrtnemu društvu v Novem mestu", da se bodo mogli napraviti glede te zadeve nadaljnji potrebni koraki.
goric pri Sv. Lenartu.
Popolna varnost vlog. Hranilne vloge: čez 1,000.000 K.
Bradnje ?sak torek in vsak petek od devetih do dvanajstih, po potrebi pa tudi vsak dan.
Hranilne vloge obrestuje po 372% in po 4%.
Rentni in Invalidski davek plačuje zadruga sama.	_ . . , ,„
_	Točno izplačilo.
ES-fesaiiJ© zj£5,«3.E»Ttacj© koncem leta 1920.:
Lastno premoženje: 150.000 K. — Denarni promet: 4.000.000 K, — Vojnih posojil: Nič! • ■
Obrtniki in ©brtni©e3 naročite se na ,,Kmetijski iist^r
i
AH s! io član obrambnega draživa »Jugoslovanske Matic®"?
Žepne, stenske, nihalne, kuMnj-ske nre, bndiljke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri trvdki
Iva. 31 Pa,kiž v Ljubljani, Stari trs &t. 20.
28 let star, močan in vajen
28 let star, močan in vajei , vsakega dela, vešč vino gradništvn, vrtnarstvu, kmetijstvu, živinoreji itd., išče službe za takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava tega lista.
Pozor, kmetovalci!
Prvovrstne cepljena trte različnih čistih in rodovitnih mešanih vrst prodajam po 4 krone komad. Na prodaj imam tudi amerikanske korenjake in We ukoreninjene šmarnice. Vse oddajam po ugodni ceni. — Franc Horvat, posestnik, Mostje, pošta Juršinci, okraj Ptuj.
Za okrožje Lož in okolico
ordinira
dr. Raznožnik
vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, in sicer: na Blokah ob devetih, na Bloški Polici ob desetih in v Ložu ob enajstih dopoldne.
i$TAMPsyr
"tiŠRAVEj^sf^-
JANT.ČERNEf%
LJUBLJANA
nove
nike »Kmetijskemu listu



Za pomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na .... raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.....
t
A. JE. Skabepnš
veletrgovina z manufaktnrnlm blagom •jr Ljubljani, Mestni ti>g št. IO.
nagrade dam onemu, kateri mi dokaže, da sem jaz zakrivil, da ni gospod A. M. minister postal,
pa onemu, kateri omenjenega gospoda vsaj za en mesec na ministrski stol spravi.
Fj?aac Maben, posestnik ln vodnjaški mojster v Trnovi j ah pri Celja.
Eipjaii-sre© Ss Turk
„pri zlati lopati"
b HIIKH1I, ValuszBFjcg trg št. 7
nasproti križangke cejkve (prej Harnmer-Bchmidt- Miihleisen).
Zaloga cementa in karbida.
klana bukova, hrastova in druga, kupuje tvrdka
Delniška tiskarna, d. i v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
Gozdarski urad kneza Windisoh - Graefcsa proda 1000 m3 smrekovega in jelovega gradbenega lesa, na panju v gozdu Gori pri Konjicah in istotako 2000 m3 v gozdu Luk^nji nad Oplotnico. Oferti se naj pošljejo v zaprti kuverti pod označbo „Ofert lesa" do dne 15. aprila gozdarskemu uradu v Oplotnioi, ki daje tudi potrebne informacije.
Pozor! M^aaaeto-sraloiJ Pozor!
i
Dospele so staroanane, naravnosive
Z E1 Li NG ER J EVE KOSE
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druge vsakovrstne železnine. Trgovcem dovoljujeva poseben popust. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka
Zinite, cSa Žilic, trgovina železnine v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta št. 10.
I
▼ Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega
blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja.
debelo in x£@t< «3.s?o»2io. Za obilen obisk se priporoča tvrdka
V
1 tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra ns j ip št. 7.
dinamit, dinamon,. vžigalne vrvice, jeklo za. svedre, orodje za kamnolome,
(kalijevo sol, kostni superfosfat, apneni dušik)
dobavlja najkulantneje
Zahtevajte ponudbo za vagonske, polvagonske in manjše množine!
»3
leuna industrija in trgovina
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po naj-ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
Dunajska cesta št. 47.
Trgovina in zaloga:
Aleksandrova cssta. št. 13,
Sedlarska delavnica:
Koroška cesta št. 17.
Zaloga konjskih oprem sa lahke in težke vožnje kakor tudi razne potrebščine za konje, navadni beli ter najfinejši bičevniki za kočijef Obnošene opreme in sedla na izbero. Kovčegi m torbice za potovanje. Vrvarsko blago. Gonilni
Na debelo In na drobno. Joriaeni V VSaki Širfni 2a mllne' Ža£fe	Postrežba točna in solidna.
poljedelske stroje in vso drugo želesniuo ima viadno v zalogi
Fran Slapici s Ljubljani tajntth (Marije Mm) cesta 1
LJUBLJANA, Krekom trg št. 10
kupuje vsakovrstno klavno živino In prasi.ee po najvišji ceni*
za rodni 5n vratilni pogon, vratila, čistilnike, trijerjo, siamoreauico asa pogon a roko tn Bilo, sadna in vinska Btiakalaice, sadna mline, brzoparilniko, bakrono kotie in tlrugo ima veduo v veliki izberi v zalogi lastnica po umrlem soprogu
Fpanou S2itti, Ljubljana, Sv. Martina ocata at. 2.
strojev iz fvorotce
g 535223 SSIEESB
r
Velika zaloga gumije?ili triko? u cepljenje, trt. =
Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
[o Haitrin - ^SrSiS^fS^T^
Podružnica rr Mariboru, Jurčičeva ulico. št. O.
Za trgovce poseben popust.
Kapital: K 20,000.000 |
za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca marca proti plačilu v naprej, le v celih vagonih, franko vse železniške postaje v Sloveniji,
d. d. Ekonom v Ljubljani.
Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene franko kolodvor Ljubljana.
Rezerve okrog K 6,000 00Q j
j™	"SEST* = LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1	JS^SSST^"
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA