I AMCRICAN IN SPIRIT FOMIGN IN LANGUA6C ONLY SLOVCNIAN MORNING NGWtPAPCR CLEVELAND fe. 0.. TUESDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1D49 LETO LI.—VOL. LI. VESTI Iz Argentine I 'ML SLOVENIJE JANEZ HLADNIK, DEKAN V VIDU PRI STIČNI UMRL. — 12. januarja je zaspal v Gospodu eden najstarejših duhovnikov ljubljanske škofije Janez Hladnik v visoki starosti 85 let. Rojen je bil na Pet-kovcu, v župniji Rovte pri Logatcu leta 1863. Rovtarske kmetiji s« vsaka, zase; vsak kmet ima vso svojo zemljo skupaj okrog doma. Vsaka kmetija ima tudi 3voje ime. Kjer je bil Hladnik doma, se je reklo v Rupi. Študiral je v Ljubljani in bil posvečen v mašnika leta 1887. Bii je v službah v Polhovem gradcu, v Cerknici, v črnem vrhu nad Idrijo, potem pa dolga leta na Trebelnem pri Mokronogu, kjer ni drugega ravnega prostora razen v kaki sobi. Zadnja leta je bil župnik v št. Vidu, kjer je že precej več ravnine. Bil je obenem dekan dekanije Šmarje. Leta 1947 je brez slovesnosti obhajal 60 letnico mašništva, biserno mašo, Ob tej priliki je bil zadnjikrat v domačih Rovtah, kjer so starega duhovnika z vso spoštljivostjo sprejeli. Hladnik je bil značilna osebnost. Ker je služboval na kmetih, se je z vso vnemo posvetil kmetijstvu in vprašanjem kmečkega gospodar^-iga in družabnega pfvljenja. Skrb za napredek/kmetijstva in ozka povi j Občni zbor slovenskega katoliškega akademskega starešinstva Slovenski katoliški starešine Ranjki dekan je bil svetniške 80 se v nedeljo dne 7. novembra duše. Vse je razdai. Sedaj umi-;v velikem številu odzvali vabilu rajo v. Jugoslaviji vsi duhovniki j začasnega odbora Slovenskega kot siromaki. Nova svoboda in | katoliškega akademskega stare- Tr- nova oblast sta za to poskrbeli Pa bi Hladnik umrl kot siromak, če tudi bi umrl v najbolj kapitalistični državi. Delo in molitev, to sta bili njegovi opravili. Na svetega Tomaža dan, 21. decembra, je ranjki zadnjikrat maševal. Drugi dan se je še privlekel v cerkev in celo nekaj časa spovedoval, pa si ni več upal začeti s sveto mašo. Cerkovnik ga je vodil nazaj proti župnišču in na posteljo, s katere ni več vstal. Kljub temu da je postajal slabejši in slabejši, je skušal še vsaki dan brati svoje duhovniške molitve, brevir. Seveda ni mogel nikoli končati-. “Doslej sem ga še vsaki dan zmolil, je zatrjeval,” ko se je boril in trui dil, da bi zmogel te cerkvene molitve. Tudi umrl je, ko je držal to molitveno knjigo v svojih rokah. 30. decembra je stiški opat težko bolnemu podelil zakrament svetega poslednjega olja. Bivša redovnica Anita Hladnik, njegova nečakinja, ki so jo kot druge usmiljenke poslali iz bolnišnice in iz redovniškega življenja na neprostovoljne počitnice, ki je stregla stricu v zadnjih dneh, pravi: “Najbolj jim je prijalo, šinstva, da se udeleže prvega rednega občnega zbora organizacije, ki nadaljuje s svojini delom v emigraciji. Začasni odbor, ki je bil izvoljen v juliju tega leta je imel za nalogo pripraviti pravial in zbrati člane. Obe nalogi je začasni odbor opravil, izdelan je bil predlog, vpostavljen je bil stik s klubi starešin v raznih delih Evrope in prijavljen je bil obstoj organizacije Pax Romani, oziroma Mednarodni zvezi katoliških intelektua'cev, ki je veja Pax Romana. Na občnem zboru so bi'a pravila soglasno sprejeta in soglasno je bil izvoljen novi odbor s predsednikom prof. Ivanom Prijateljem ra čelu. Na prvi- seji se je nato takole sestavil: predsednik prof. Ivan Prijatelj, podpredsednik dr. Vinko Brumen, tajnik Ruda Jučec, blagajnik Jože Lesar, odborniki ravn. Bogomil Remec, prof. Alojzij Gerzi-nič in Stane Černič. V nadzornem odboru so dr. Kačar, dr. Pogačnik in dr. Bajlec, predsednik razsodišča pa je dr. Eiletz Leopold. Vodstvo Mednarodne zveze katoliških intelektualcev, oziro- mageneralno tajništvo Pax Ro;L Wa: Milani Amerike za — hifrejše sprejemanje beguncev j Washington. National Catholic Resettlement Council je ponovno apeliral na ameriške oblasti, naj poenostavijo uradno postopanje za sprejemanje beguncev in razseljenih oseb. Ugotavlja da kljub temu, da je Council nabral 3ponsorjev za 36 tisoč beguncev, doslej niti 4 tisoč beguncev ni prišlo v USA. če naj se doseže številka 200 tisoč v! dveh letih, bi moralo biti doslej PošiIJ‘a.jo otroke v oddaljene šo- VOLKOVI Edmonton, Alta. — Lačni volkovi se v krdelih bližajo naseljem, poročajo gozdarji, ki so imeli .tukaj zborovanje tri dni. Volkovi so se dozdaj navadno preživeli z divjačino, te je pa vedno manj, zato iščejo zdaj hrano v naseljih. V zadnjih dneh so raztrgali že več ovac in konj, ki jim je najljubša hrana. Nobenega slučaja sicer še ni, da bi volkovi napadali ljudi. Toda starši, ki transportiranih vsaj 50 tisoč ljudi. Kat. odbor zahteva naj se v novem zakonu na. dela nobenih krivičnih razlik Aied grupami, ampak naj vsaka, begunska skupina dobi pravičen del dovoljenj :a USA. Dalje zahteva, da naj ne bodo samo tisti begunci deležni pravice, da pridejo v USA, ki so zbežali iz svojih domovin za železno zaveso pred 22. decembrom 1945, ampak vsi tisti, ki so zbežali do 31. decembra 1948. Council posebno priporoča naj se sprejemajo zlasti številne družine. Federalna vlada naj za namene imigracije beguncev preskrbi potrebna sredstva, da ne bodo upravna postopanja zastajala vsled premajhnega števila osobja. M ----o----- Amerika, ima nove raketne bombe le so v skrbeh radi njih. Darovi za begunce V -našem uardu os bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Po $10 so darovali: Martin Miller, Chicago, 111., neimenovana iz 52. ceste v Clevelandu. Po $5: Domin Blatnik, 3550 E. 81. St., Mr.s. Frances Skully, 1105 E. 64. St., neimenovana (oboje izročila Mrs. ,F. Baraga), Jennie & Christine Malovic, Mary Gornik (izročila Mrs. F Baraga), Steve Jenko, Bulger, Pa., Ana Jalovec, 704 E. 162. St, Mary Stih, 6518 Bonna Ave., neimenovana. Po $2: Mrs. Vardjan, 1265 E. 172. St, Po $1.50: John Plut, 508 — 4th St. Calumet, Mich., John Gabrovšek, Waukegan, 111. Anton Meljač v Newburghu Vsem, ki žele pomagati beguncem Z ozirom na dejstvo, da je predložen v senatu in poslanski zbornici nov načrt zakona o naselitvi begucev v USA je treba, da se vsi, ki se za te ljudi zanimajo, sedaj oglase in uplivajo, da bo' novi zakon res odgovarjal potrebam. National Catholic Resettlc-ment council je predložil na vse strani predloge, ki naj bi omogočili, da bi begunci, ki imajo sponzorje že kmalu prišli in da jih ne bi zadrževale razne nepotrebne’ formalne okolnosti, Poleg tega je predlagal bolj enostaven postopek za sprejemanje v bodoče. Sedaj je treba, da kougresma-ni in senatorji dobe od svojih vo-lilcev zopet pisma, ki naj te spremembe podpro. Prosimo, da pišete nemudoma svojemu kon-gresmanu in svojemu senatorju naj podpira sprejem vseh predlogov, ki jih je dal National Catholic Resettlement council za novi Displaced Persons Act. Liga Katoliških Slovenskih Amerikancev. Poizvedovalni koližek Micka Petelinova, poroč. Kotar iz vasi Vrh, Trebnje, išče svojega svaka šimena Kotar, če ga kdo pozna in ve za njegov naslov, naj to naznani Mrs. Tereziji Smolič, 1219 Addison Rd. je prejel pa sledeče darove: Mike Cleveland 3, Ohio. stom Krekom je Hladnika zanesla v politično življenje. Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca v dunajski državni zbor, kjer je zastopal krški okraj. To so bile prve volitve v stari Avstriji na podlagi splošne in enake volilne pravice, po kateri je tudi preprosto ljudstvo prišlo do polnih političnih pravic. Slovensko ljudsko stranko je zastopal tudi v kranjskem deželnem zboru. Po prvi svetovni vojni se je odtegnil političnemu, 'delovanju. Znan je bil kot popoln abstinent. V volilnem boju so zato nasprot- I Med molitvam! za umirajoče, kj jih je opravil kaplan Bergant, se je 12. januarja ta svetniška duša poslovila s tega sveta. Pogreb je bil v petek 14. januarja. Pokopavat je prišel pomožni škof Vovk, ki je imel tudi poslovilni govor. “Kot bueromašnik se je ranjki branil vsake časti, sedaj se ne more ubraniti, da ne bi počastili njegovega spomina" se je izrazil škof Vovk, ko se je pripeljal v št. Vid. Pri pogrebu je bilo navzočih 28 duhovnikov in ogromna množica ljudstva. Iz domačih Rovt je prišlo 24 ro-jakov, da počaste ranjkega; z niki delali proti njemu z geslom, njimi župnik jeglič. da bo dal, ce zmaga, posekati vse p r j zadnjem velikonočnem češplje, iz katerih Dolenjci ku- spraševanju, ki ga je stari dekan kat. akad. starešinstva, da je or- novih raketnih bomb, ki jih je seph Stimec. fl je fajto John IKapton h Bele cerkve, naj se|® Te™^iJo_ ganizacija sprejeta kot članica v mogoče voditi od izstrelka proti Peskar. .■ ■ , Mednarodno zvezo katoliških in- j cilju na dolge daljave. Med po- Iskrena zahvala vsem skupaj telektualcev in da ona predstav- j letom se lahko smer tudiizpre- za blagohoten dar. Priporočamo lja slovenske katoliške i-ntelek- meni: Izstrelki leto preko 100 še drugim, da bi po ivjpjih mo-tualce v tej mednarodni zvezi. - milj v višave. Čeh darovali za slovenske reveže. ZOPET LEP NAPREDEK AMERIŠKIH SLOVENCEV hajo žganje. No, češplje in češ-pljovci so ostali kljub Hladnikovi zmagi. Tri m dan še osebno opravil, je rekel lju dem, da ne maram na grob drugega venca kot rožne vence. Dobil je obojih. Ko ljudje zanj mo-j lijo, se mu v velikih sedanjih te-‘ lesnih in duševnih 3tiskah tud; za priprošnjo priporočajo. Vremenski prerok v Clevelandu ga je pa tič! Tri tedne nam je redno vsak dan obljubo-val sneg in zadnji petek je pa res uganil. • • • Na shodu komunistov in sopotnikov v slovenskem narodnem hramu na St. Clair Ave. je direktorica “ljudske oblasti,” žo-si Zakrajšek, govorila avdijenci, kako dobro da je deželam onstran železnega zastora. Takoj zatem so pa pobirali prav tam denar, da se reši tajnika slovanskega kongresa, da ga ne depor-tirajo tj e za isti železni zastor, kjer je vse tako lepo. Tukaj dve in dve niso štiri. * * » Nek naročnik “nervozne stare device” (to je menda list vzhod no od nas) nam je povedal, da si ne more raztolmačiti tega, da tisti list ni poročal niti besedice o tistem 3hodu komunistov v narodnem domu, pa ko so bili tam vendar samo njih pristaši in tovariši. Kaj pa, če je ‘devica’’ za-‘ dobila “verot”- Tudi v Peru odhajajo naši ljudje Iz Rima je pisarna Lige katoliških slovenskih Amerikancev odbila sporočilo, da je odpotovalo dne 10. decembra v Peru 177 Slovencev — beguncev iz Italije, 2 sta pa odpotovala v Venezuelo. Dne 12. decembra pa je z letalom odpotovalo zopet v Peru 39 Slovencev, potem pa zopet 8. decembra z ladjo 80 Slovencev. Ta poslednja skupina je iz Avstrije, prejšnje pa so bile sestavljene iz beguncev iz Italije. Nanking »e bo predal komunistom brez boja Nanking. — Kitajsko prestol no mesto bo menda kar mirno postalo žrtev komunističnega napredovanja. Nobena vladna armada ga ne misli braniti. Mesto se bo predalo brej bojev. Vladne čete tudi za obrambo ne bi bil« sposobne. Vlada se je že umaknila kakih 800 milj na jug. mestu je ostal samo še predsednik Li-Tsun-Jen. V soboto 5. februarja bo .maja je naročil stavbinski fir-slavnostna otvoritev impozant-!m* Demshar Builders, Inc. nega kegljišča in gostilne na jda zaradi na istem prostoru moderno kegljišče in gostilniške prostore. Firma Demshar 13311 St. Clair Ave., ki je last poznane družine Mr. in Mrs. jje zareg zgradiia impozantno ko. leto graduirala iz Collinwood višje šole. sedaj pa obiskuje Ohio univerzo v Athens, O. Na gornji sliki vidite vso Skufcovo družino, starša, sinove in hčer- Charles Škufca. To je zdaj eno poslopje, najmodernejših kegljišč na Charles se je 2Q februarja vzhodni strani Clevelanda. Na prostoru je 14 modernih keg-ljiš z soda baro, lepo urejena gostilna in moderna kuhinja. Charles M. Škufca Sr je bil trije sinovi in ena hčer. Sino- joh^/^ntawiTid bT porojen v vasi Zvirče, po doma- va Charles in Al sta graduira-če Robov župnija Hinje. V la iz Collinwood višje šole in Ameriko je prišel 5. okt. 1906 !sta oba služila v zadnji vojni To moderno podjetje s keg- ‘Vr,u?J“iljiščem, gostilno in moderno 1924 poročil pn sv Vidu z Anoikuh .o Wo vodHi. gtarša, Champa k. je bila rojena vL^ j. gkufca, ki bo ma-Clevelandu. V srečnem **0-1^ gostiine> A1 J. Škufca, nu so se jima rodili 4 otro«. kj bo manager kegljišča in možni manager kegljišča. Kot rečeno, v soboto 5. fe-Prvo zaposlitev je dobil v .Charles je bil v armadi, Al pa bruarja bo slavnostna otvoritev Škufca prostorov. Škufco* vi prijazno vabijo rbjake, da American Steel & Wire Co. Po- pri marinih. Pozneje je Char-zneje je začel trgovino s toba-jles Jr., obiskaval John Carroll kom in biljardnico na St. Clair j univerzo, Al pa Dyke Spencer- jih obiščejo in si ogledajo lepe V]Ave. in 55. cesta. Leta 1933 je iam kolegij. Sin Edwin pohajaj-1”"4— ” —- kupil poslopje na 13311 St. Clair Av. z gostilno. Lanskega v Cathedral Latin višjo šolo. Hčerka Dorothy Ann je lansko zglasi pismeno svoii teti Alojziji Kalina, 50 — 2nd St. La Salle, Illinois, USA. Tukaj je tudi druga njegova teta Jozefina Ju-ričič. V Kanadi se menda nahaja Franjo Ožek, ki je bežal iz Zagreba v Avstrijo in v Kanado. Naj piše njegovemu dobremu prijatelja iz Zagreba: John Erjavec, 547 West 180. St. New York 33, N. Y. USA. Mihelčič Kristina, por. Vodopivec, doma iz Dol. Logatca (pri Malnarjevih na brodu), stara 21 let, begunka od leta 1945 se zanima za naslov g. dr. Mihelčič Johna, starega 77, let in bivajočega menda v New Yorku. — Kdor bi vedel za njegov sedanji naslov naj sporoči gospej Kristini Mihelčič — Vodopivec na Društvo Slovencev 50 Victor Martinez, Buenos Aires, Argentina. Zima po celi Ameriki Urška in Jim Sepic 'pošiljata pozdrave iz Houston, Tex. Pravita, kogar zebe naj pride tje doli, kjer je izdaj prav prijetno in gorico. Vabilo rta sejo— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima ncicoj oib 7:30 svojo redno sejo v navadnih prostorih šole sv. Vida. NOVmOBOVI Jokob Intihar V Glenville 'bolnišnici je umrl Jakob Intihar. Star je bil 69 let in je stanoval na 1180 E. 61 St. Truplo bodo jutri, v sredo zjutraj položili na oder v Za-krajškovem pogrebnem zavodu. Cas in razpored pogreba in vse dr uge podrobnosti bomo še objavili. John Gorjup Včeraj zjutraj ob 9?16 uri je umrl John Gorjup, star 78 let, stanujoč na 765 E. 90th St. Rojen je.bil v vasi Mokronog na Dolenjskem odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva V Boj štev. 53 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Josephine, rojena Ko-Josephine Iz Texasa divja zimski vihar proti severovzhodu in nosi seboj težak sneg,- ki se meša med izredno mrzle curke dežja. Vihar je prišel prav do atlantske obale in po krajih ob velikih jezerih. Nad 5 milijonov 500 tisoč go- z‘r’ '^ere’ ^ r 3 vedi in ovac strada in zmrzuje Brown, ^rs- B'ose Sears m Mrs. med snežnimi zameti. Napovedujejo še nov sneg vse od pokrajin ob Ohio River proti vzhodu do Washingtona. V New Yorku je začel tudi padati sneg in ga pričakujejo še nove velike množine. 21 šol je vsled snega zaprtih v Louisiani. V Louisiani se boje, da so uničeni vsi nasadi jagod, v Geor: giji pa bbdo veliko škodo trpele breskve. Obojno je bilo v najlepšem cvetju,.ko je prišel snežni metež. V Clevelandu napovedujejo, da bo padlo še 5 inč snega tekom prostore. Mi Skufcovim iskre- itega tedna. Temperatura ne bo no čestitamo na njih napredku padla in se bo držala na pribli-ter jim želimo mnogo uspeha, žno 20 stopinjah. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Ples— Člani društva št. 17 Franc Prešeren, SDZ imajo v soboto 5. februarja svoj letni ples v Slovenskem Narodnem domu na St. Clair. Predstavljeni nam bodo tudi trije odlični člani, ki so najdalj uradniki našega društva. Igrala bo godba Peter Srnick in vseh vrst okrepčil bo dovolj na razpolago. Prosimo in vabimo mlade in stare naj pridejo in se povesele z nami. Sanke so nevarne— Pet let stari Allen. Strauss iz 433 E. 112. St. se je sankal po hribčku od Ansel Rd. v park. Sanke so ga pa zanesle v drevo, ki se ni 'hotelo malemu junaku umakniti. Zdravi se v St. Alex-13 bolnišnici. Nezgoda na cesti— Solastnik naše tiskarne,, Victor Knaus, je v soboto večer vozil avto po St. Clair cesti, ko je najbolj snežilo. P,red lučjo na Ansel Rd. je hotel ustaviti avto, katerega 'kolesa so bila na mokrih tračnicah. Avto je zaneslo, da je butnil v drugega onstran ceste. Victor je dobil par ran na glavi, toda bo v par dnevih zopet pri delu. Iz bolnišnice— 'Slovenski odvetnik John L, L. Mihelich, 1200 Addison Rd. se je povernil iz bolnišnice zopet domov. . Kakor vsa leta bo Mr. Mihelich tudi lotos i Mary Geib, sinove, Master Sar-geant John v Fort Monroe, Virginia, in William v West Palm Beach, Florida in sedem vnukov. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 10 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St., v 'Cleveland Crematorium. Ana Ponikvar V Forest City, Pa. je umrla v soboto Ana Ponikvar. Pokojna je živela pred leti v Clevelandu na 172. cesti, zadnjih par let pa v Forest City, Pa. Pogreb se vrši danes. Zapušča žalujočega soproga Jožefa. • ------o------ IZGNANCI «0 H [ LB GOLO tlVUB- -----—---- s j r gju Ameriška Domovi ima SJ5MJC M C-/13J-MOM1 (JAMES DEBEVEC. Editor) ' . «117 St. Clalr Ave. ' BEnderton 062« Cleveland 3, Ohio Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays FEBRUARY «UN MON TVt WH> TOO FRI S»T 12 3 4 5 678 9 10 H 12 131415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 2728 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. uprava dovolila, da je italijanska vlada določila pogoje trgovanja Trsta l zunanjimi državafni, tako da je vsa tržaška zunanja trgovina popolnoma odvisna od milosti italijanskih gospodarjev in ni ves zapadni Trst nič drugega kot enota gospodarstva italijanske republike. Kako sarkastično smešna je ta situacija se; je pokazalo, ko je ameriška firma zaprosila za dovoljenje da bi smela zgraditi in spraviti v obrat v Trstu veliko tobačno tovarno, ki bi dala l0,Q0v osebam v Trstu kruha in zaposlitve. Prošnja je morala biti vložena pri italijanski vladi, ki jo je zavrnila in gradbe tvor-nice ni dovolila. Pa tudi ta očiten slučaj ni spametoval zavezniške vojaške uprave, Amerikanci so lejpo spravili poraz pred Italijani v žep in radi ljubega miru z Italijo še sed-vj ni te tvornice v Trstu. To so zopet nekatere stvari, ki osvetljuje razmere in nam povedo zakaj je sedaj poitalijančevanje Trsta hujše kot je bilo pod fašizmom. Fašistom so se Slovenci mogli odločno upirati. Upiranje fašizmu so smatrali za svojo demokratično in narodno nalogo. Sedaj je proti njihovim narodnim pravicam vsaj na izgled sama demokratična Amerika. Demokratični Slovenci v Trstu morejo računati samo zavezniško pravično pomoč. Proti zavezniški vojni Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 22 Tues., Feb. 1, 1949 na Tržaško gospodarstvo in neodvisnost tržaške države Nasprotniki Svobodnega Tržaškega ozemlja kol samostojne države trdijo, da Trst z zaledjem ne more samostojno živeti, kep je preslabotna gospodarska edinka, i a trditev pa drži samo za tiste, ki o gospodarskih možnostih države nimajo pojma ali pa hočejo vsa dejstva in tudi številkam delati silo in jih prikrojati za svoj namen. Dosedanje finančno stanje v Trstu ni nikako merilo za redno-gospodarstvo. Trst' je bil vsa leta po vojni v izrednem položaju, da nikdar sam gospodariti ni mogel. Razsekan in razdeljen v tri cone in kasneje v dve, na meji med vzhodnim blokom in zapadnim svetom, je bil polje nasprotij, ne pa polje plodnega gospodarskega dela. Trst bojkotirajo vzhodne dežele odkar je Jugoslavija morala odstopiti in ga zapustiti, Trst je polje mednarodnih spletk in špekulacij odkar so zapadne sile, začele kazati tendence, da tam ne mislijo izpolniti podpisane pogodbe in braniti tržaško neodvisnost. Trst nima prometa razen zavzeniških dobav za Avstrijo in južno Nemčijo, ker ta del Evrope še sploh ni prišel do svojega mednarodnega prometa. Kdo pa bo trgoval z deželami, ki so bile v neprestani nevarnosti, da postanejo ali plen sovjetske okupacije ali pa predmet kake mednarodne kupčije radi pomirjenja med vzhodom in za-padom. Poleg tega pa dežele kolikor niso za železnim za--štorom a leže v zaledju Trsta še niso samostojne, imajo vse vojaško okupacijo in sploh ne morejo odločati ali hočejo na Trst usmeriti svojo pomorsko trgovino ali ne. ' Kljub tem dejstvom pa ne samo italijanska šovinistična propaganda, ampak tudi nekateri odgovorni zavezniški funkcijonarji delajo svoje zaključke v korist tezi, da je iz gospodarskih in finančnih razlogov treba priključiti Trst nazaj Italiji tudi iz razlogov, ki da jih daje sedanje tržaško gospodarstvo. Slovenska Demokratska zveza, ki se bori za obstanek tržaške državice, je že večkrat opozorila zavezniške in posebno tudi ameriške kroge na okolnosti, ki utemeljujejo in branijo z gospodarskega stališča potrebo te samostojne države, ki seveda naj bo vključena v bodoči) federacijo Evrope. Zagovorniki svobodnega Trsta lepo povedo, da sedanja administracija Trsta ni slika potreb ampak slika podedovanih grehov raznih prejšnih fašističnih in drugih italijanskih uprav. Še sedaj so v Trstu vsi uradi in uradniki, ki so bili pod fašizmom, ko je bil Trst center velike province Julijska Krajina. Vsi ti uradi so sedaj v ameriško-angleški coni, vsi bremene zapadni del Trsta, čisto brez vsake stvarne potrebe za samo upravo tega malega dela. Vsi tržaški uradi, ki jih je bilo že itak preveč, pa so med vojno in po vojni sprejemali še nove uradnike in nove uslužbence. Mestni magistrat Trsta je ni pr. imel v letu 1946 700 uradnikov, sedaj jih ima preko 3,000. Vse to je pravzaprav samo socijal-no podpiranje ljudi, ki niso imeli kruha, ni pa bilo prav ni-kake potrebe, po novih uslužbencih. Vojaška zavezniška uprava pusti Italijane, da tako delajo in se ne zmeni za vse dejicitno stanje mesta. Še več. Tako nesmiselno gospodarstvo je potem tudi zavezniškim uradnikom podlaga, da dokazujejo, gospodarske življenjske nezmožnosti Trsta kot samostojne državne edinke. Seveda je vojaška uprava v precepu. Imenovala je same Italijane v vsa zastopstva Trsta in sedaj dobro ve, da bodo vsa ta zastopstva branila svoje italijanske protežirance, v uradih do konca in se bodo upi. rala vsakim rofermam, ki bi nekaj Italijanov postavila iz uradov, da bi si morali iskati drugega kruha. ’ V Trstu živi sedaj stotine in na tisoče italijanskih državnih upokojencev. Njihovo stanje je neurejeno in tržaška uprava jim plačuje pokojnine. Trst ima sedaj kakih 36,000 nezaposlenih ljudi, ki v breme državnega proračuna sprejemajo podpore. Koliko teh bi v rednih razmerah ostalo v Trstu je veliko vprašanje, gotovo se ne smejo vsi izdatki s te postavke vzeti za dokaz, da Trst ne more sam izhajati. Če vpoštevamo vse to, se pokaže, da je toliko poveča-vana finančna nesposobnost Trsta veliko manjša kot pa ona v Italiji ali pa v Avstriji, ki jih nihče ne navaja kot razlog naj ti dve državi ne živita samostojnega državnega življenja radi finančnih težav. Ves deficit Trsta znaša, namreč kakih 5 bilijonov lir letno. Da so organi vojaške zavezniške uprave tudi v gospodarskem oziru popolnoma pristranski in delajo naravnost proti samostojnosti Trsta kakršno bi morali kot zastopniki sil, ki so samostojno tržaško džravo ustvarile, braniti in jo izgrajevati, dokazuje tudi dejstvo, da so vse tržaško komunalno in državno gospodarstvo naravnost uklonili v italijansko. Statut določa: ‘ Enostranske trgovske zveze s katerokoli državo so v nasprotju s statutom Svobodnega Tržaškega Ozemlja.” Klub temu jasnemu določilu je vojaška upravi torej ne morejo in nočejo delati. Ta vojna uprava pa dosldj vsled nerazumljive taktike popolnoma enostransko podpira samo Italijane in najbolj tiste Italijane, ki hočejo sklepe Zveze Narodov in podpisane pogodbe o Trstu uničiti. ........ Angela” zavod, se nahaja po družinica pogrebnega Zavoda pod imenom “Lake Shore Borne.” Posestvo je znotoaj pqpolnoma prenovljeno in preurejeno ter komodna, lahko služi splošni publiki v Collin-wooidu, Nottinghamu in Euclid, Ohio s hitro in točno postrežbo v slučaju nesreče, bolezni ali smrti. Na prostorni loti v pročelju sedanjih prostorov se namerava kmalu sezidati dive najmodernejši kapeli, za kar so slike že za na ogled, ako se ob pr iliki oglasite in ogledate sedanji, izačasmi zavod. Ker je Mr. Grdrna izbral mene za. oskrbnika in poslovodja te podružnice, sem se preselil s svoj o družino iiz Bcllmes Ave., v katere okolici sem preživel 29 let svojega življenja, ter je moj sed'anji naslov 17010 Lake Shore Blvd. Tukaj smo torej, želja GmJinovih, kakor tudi naša je, da tukaj tuldi ostanemo za dolgo časa. S pomočjo ostalih članov meje družine sem S*®"*? Al PA NE • Doitisem imel opravka na tem mojem lovskem pohodu za polhi. Ne toliko s polhi, kot sam s seboj. V gozdu je še pri belem dnevu težko priti naprej, če gre človek v celo, nikar ponoči, ko ne veš, če boš stopil na skalo, ali zraven in ne veš, če so pod kupom trhlih vej trdna tla ali je globoka kotanja, če ne celo brez-dno. Dvigneš nogo čez podrto deblo, pa ne vidiš v temi veje, v katero se ti zatakne noga, da položiš svoje telo po tleh, kakor si dolg in širok. Pa če bi že pa- ijii ci»iiu» imijc ™.. del na gladko. Zavališ se v na- pripravljen ustreči in postreči' vlako, da imaš dosti opraviti Opazke in pripombe Cleveland, O. — Tisočlavo občinstvo na priredbi Slovanskega kongresa predzadnjo nedeljo v Slovenskem narodnem domu, na kateri so se govorniki zaletavali v zvezo oblast, ker si je drznila ipjostaviti pred sodni stol komunistične prevratnike dokazuje, da je med nami še vedno mnogo koristnih budal, ki hodijo za komuniste po kostanj v žerjavico.. Nu, kakor koiga veseli. Amipak jaz stavim škatlo najboljših cigar, da ni nihče izmed ogorčenih govornikov od Krzyckega navzdol z eno samo besedico namignil, da bi v “svobodni” in “ljudsko democratični” Sovjeti-ji cenjene poslušal ce Z govorniki vred na takšni ali podobni protivladni priredbi brez ceremonij in s pomočjo količkov in bajonetov stlačili v živinske vagone iiiposlali v naj-mrilejŠi del.Sibirije zlato kopat in od vsega hudega umirat — se reče, če bi jih enostavno ne postrelili ali pobesili. Kajti “ljudski demokrati” Krzyckije-ve sorte ne prenesejo takih “laži” o “odrešitelj ici svetovnega proletary ata..” ni ipiri nas vse tako, kakor bi moralo biti.. Seveda ni in to vemo vsi, ki nismo udarjeni s slepoto. Ampak Tone ve, da se temu pravi izmikanje, ker se ne gre za to, kako daleč je še Amerika od popolnosti, temveč za to, ali ho Prosveta postala glasilo svojega članstva—VSEGA članstva, ne samo kvečjemd DESETIH PROCENTOV — ali glasilo sopotnfštva. Križ pa je, da v njem ni toliko moža, po svoji zmožnosti Vsem mno-gobrojnim prijateljem in znancem GrcUnovih im naših v vseh slučajih lin potrebah in ob vsa-kme času. Obiščite nas ob priliki im Si oglejte prijetno okolico iin prostore zavoda iin našega stanovanja. Malo smo se že privadili tukaj, mallo se pa še homo, kljub temu nam uhajajo spomini in okolico Holmes Ave., kjer smo preživeli veliko kratkočasnih •aiir iin dlnevov in let. Oglasil se bom že ob priliki o tem in onem iz okolice “Euclid Beach” panka. Opazil sem že je, «« » ..1 .........Heaoh" panka. u.pazu sem zt da bi to odprto pnznhl, temveč -n ^ pdčutim kar iIwMco »Spe. se zvija v svoji zadregi kakor cjaj» “A.ma,iško Domovino” mi domaša tista fantiček, ki bo doma imel, jako točen raznašajoč lilsta. Končno se pridružujem vsem onim tisočim iin tisočim znancem in prijateljem, ki sočustvujejo ob nesreči požara pri podjetju A. Grdina in sinovi že dvakrat v teku petih let. Vztrajno prizadevanje in borenje za svoj lasten obstanek, kakor gad v precepu! • * * Iz Wasbingtona prihaja vest, da dobiva Tito pomoč iz Marshallovega sklada za gospodarsko obnovo zapadne Evrope. Poročilo (Associated Press z dne 25. januarja) navaja, da je E. C. A. (Economic Cooperation Administration ali uprava za e-konomisko sodelovanje), ki od- Auuuiiucivv — Žiti »VUJ laaivu owoiaucn, »cmkvi merja dajatve iz. tega sklada, tudi’blagodejna doihrovoljnoet, 1M9C AAA fin rlnknrA Air. i __■ ill. _A Cudinin Zadnjič je politizirala na nekem st. clairskem ogalu gruča očividno za sovjetski način življenja vnetih rojakov z enim samcatim mesopotnikom, katerega so očividno nameravali) ugnati v ko|zj i rog. Mimo grede sem ujel tale argument: Sopotnik; “... Če Amerika ne izziva na vojno, zakaj je pa obkrožila Sovjetsko Rusijo z o-sem in osemdesetimi vojaškimi bazami?” Nesopiotnik: ‘‘Samo 88 jih i mamo, praviš? Potem so pa So v jeti vse drugače pripravljeni, kajti oni imajo na^tiso zahvalim v imenu teh sirot. Prisrčno hvalo naj prejmejo sledeči ki so darovali: Josephine Grdina Juila Zakrajšek Pauline Centa, Josephine Foye, Nettie Cooley, Mary Kolar, Jennie Ausec, Mary Sterk, Josephine Škerl, D. Smole in šolske sestre šole fare sv. Vida za toliko krasnih daril. Bog vam plačaj. Posebna hvaila še g. kaplanu Baragi pri fari sv. Vida iza tako lepo darilo. Še posebej pa se želim zahvaliti moji hčerki Helen Swegel, ki se je toliko trudila, da je kam obrniti. Še emikrat se prav iz srca lepo zahvalim vam vsem in Bož vam plačaj. Ti otroci bodo pa gotovo molili za vas vsak dan. Ko bi vi le videli, kakšno veselje ste napravili tem sirotam, bi se vam gotovto orosile oči samega veselja, da ste naredili toliko veselja nedolžnim otrokom. Vsak, ki sem mu dala obleko, ali čevlje, ali drugo darilo si ga je z veseljem pritisnil na prša. In kako sem bila jaz sama vesela, ko sem delila. Bog vam plačaj. Veheta in zdravo novo leto želim vsem. Bog vas živi! Helen Stražišar, vas Gradiško št. 5, pošta Nova vas pri Rakeku, Jugoslavija. -------o------- Pomoč proti mrazu in vročini Gledališka družba je napravila igre po deželi. V nekem kraju so bila prenočišča zelo draga, zato sta dva igralca sklenila, da bosta kar na odru spala. Okolu polnoči se eden od njiju prebudi, ker ga je silno mrazilo. “Ti,” pokliče 3vojega tovariša, “ali te nič ne zebe?” “Seveda me, kar pa ni nič čudnega, ko so vendar kulise postavljene, ki predstavljajo gozd po zimi v snegu.” “Saj res, čakaj bom kmalu pomagal.’ Vstal je ter odstranil te “mrzle” kulise, postavil pa sobo, v kateri je bila naslikana peč. Nato sta zopet zaspala, a ko sta se v jutro prebudila, sta se od vročine potila. Hm, to je pa čisto lahko “Ti grdi deček ti, če bi bil jaz « se te toiuto uruuna, ua je ‘voj oče, bi te drugače vzgojil!” skupaj zbirala za te uboge si-1 — “Saj še lahko postanete, mo-rotne otroke ki se niso imeli ia ie ™ova- podnevi pa ne. Saj smo imeli dovolj prilike škodo delati doma, če smo jo že ravno hoteli, da je ostala škoda in kazen doma. Tisto že, jezljala bosta na vse mile viže, ko bom prišel s prazno malho nazaj k ognju, pa tisto bom že prestal. Noben se ni ujel in mirna Slivnica. Saj jih tudi Jakop ni kaj prida prinesel in nisem mu delal krivice, to vem, če sem ga dolžil, da ni vtaknil svojega nosu v vsako past. Se je tudi njemu zelo mudilo nazaj k ognju, če kaj vem in če sem ga poznal. Prej kot v pol uri bi bil lahko obšel vse pasti okrog doline, če bi bilo podnevi in če bi bil gaj-sten. Nočni obhod je šel pa zelo počasi od rok in kadar sem telebnil po tleh, sem se prej dobro pretipal od vseh strani, če sem še ves skupaj in če se mi ni kak ud zatakil kak štrgelj. Kar je res, je pa re3, pasti sem vse našel, to se pravi V3e prostore, kjer smo bili pasta vili pasti. Včasih sem bil toliko vesten, da sem ob palici dvignil leščerbo visoko, da 3em videl do pasti._ Pri nekaterih se mi je prav zdelo, da visi n (‘kaj iz pasti. Morda je bil polhov rep, morda pa samo kakšna vejica. Toliko pa nisem bil radoveden, da bi se na lastne oči prepričal, kako in kaj. Kaj se ve, če ni kateri polhov še ves razpaljen od togote, ker ga je past stisnila za vrat. In naj ga vzamem ven vsega prežetega krvne osvete, da bi se mi zagrizel v prst, Jlafc tisto pa raje ne. Sploh sem bH, jaz jako občutljiv v prstih na rokkh’. Sem do takrat, imel že zelo ža« . lostne skušnje ž njimi. Nekaj od tistega časa, ko sem v Žirovnici vtaknil prst pod tajsel, da imam še danes živo pričo. Taj-slu se sicer ni nič hudega zgodilo, prst sem pa pestoval precej dolgo. Kos sala so mi navezali na prst, potem si je moral pa kar sam pomagati, kakor je vedel in znal. Saj bi se bil morda hitro zacelil, pa sem vselej, kadar sem kam dregnil z roko, poslal prav tisti prst za predstražo, ds se je moral začeti celiti prav od kraja. Drugič je bilo pa doma na Me-nišiji. Z očetom sva napravljala rezanico. Oče so vrtili kolo, jaz sem pa vkladal slamo in seno ter oboje lepo rinil po koritu naprej med zobovje. Ker sem bil pa že od nekdaj zelo vesten, sem hotel vršiti izrecno dobro delo, da bi se prikupil očetu, ali pa morda zato, da bi prej narezala dovolj, da bi lahko zletel h kaki igri. In tako se je primerilo,'da sem šel s prsti predaleč in enega, najdaljšega, je prijelo zobovje. Prsta pa ne, sem si rekel in naglo ter z vso silo potegnil roko nazaj, predno bi prišli prsti do rezila. Posrečilo se mi je, da sem si roko osvojil, pogledal razmesarjen prst, se obrnil in skočil iz poda, pa k vodnjaku. Niti besede nisem rekel očetu. Niti poslovil se nisem od njih." Oče so vrteli kolo slamoreznice in šele tedaj, ko ni prišlo iz truge nič 3ena in nič slame, so se ozrli, da bi mi nekaj rekli, pa me ni bilo nikjer. Prišli so za menoj, ko sem tiščal prst v mrzli vodi in naglo sem moral govoriti, da sem jih ustavil v njih prvem hotenju, to se pravi, da bi mi prikopali eno ali dve za komat radi moje nerodnosti. Pri nas namreč niso imeli tiste grde navade, da bi otroke milovali. Ce si kaj iztaknil, si jih povrhu še dobil od očeta ali matere, najraje pa od obeh. Zato smo pa zrasli taki močni ka-lakterji, bi mislil. KANADSKA Ameriška Domovina t 7iS II ^ »J Kanadski minister odgovarja na pismo Zadnji teden smo na tem mestu priobčili v prestavi pismo, ki smo ga'pisali kanadskemu miiraištru za delo ter mu pojasnili, kdo in kakšni so naši Slovenci, ki se nadnje čase naseljujejo v Kanadi Sz evropskih taborišč. Pismo je napravilo dober vtis na ministra, kot kaže odgovor, (ki nam ga je poslal in ki se v prestavi glasi sledeče: Deputy Minister of Labour Ottawa, Canada January 20, 1949 Mr. James Debevec Editor, Ameriška Domovina, 6117 Bit. Glair Ave„ Cleveland 3, Ohio. Dragi g. Debevec: V resnici se človeku dobro zdi prejeti tako pismo, kot »te ga pisali 18. t m., ker prijetno je vedeti, da so naši napori upoštevani Mi storimo vse najboljše, 'da se čutijo ti naši novi naseljenci dobrodošli in srečni v novih okoliščinah. Vaša pomoč v tem pogledu s posredovanjem Vašega časopisa je v rešnliloi zelo dobrodošla. Plcnovno se Vam zahvaljujem, da site si vzeli čas ter mi napisali tako obširno pismo, ki je za nas tako navdiu sevalno. Vam vdani A. MacNamara, 1. r. zavarovalnico, morda bomo le da sem prijel pero in pa-izprošili kakšen dolar odškod- P'r ter ga z ekspresno polževo nine, če pa to ne bo mogoče, bo- j naglico napisal in oddal na '‘Air mo morali pač sami .nekoliko po- Mail” za uredništvo Ameriške gledati v denarnice in si vse Domovine. Dokazati namreč ho-‘ poškodovane obleke nadomesti- čem, da naše Torontčane in Toti m novimi. Lasje pa itak hitro rontčanke res ni odnesla še bur-zrastajo in pionesrečni fant bo ja, dasi je včasih tako srdita, da kmalu zgubil vse znake požar-! človeku prešteje vse kosti, še ne nesreče več: prav v “muz’k” seže. Zla- Ker se bliža predipust ih z'ati na novega leta dan nas je bur-njiim čas ženitev, smo pri nas v j ja lepo pozdravila. Tistim, ki ta namen ustanovili pletersko'so se preveč zavijali in stiskali zadrugo. Plest nameravamo iz za yogale, sem priporočal, da šib, ki ji v obilni meri naseka- naj bi šli malo na sever v "bush,” mo (A progii, koše v kakršnih da bi se malo utrdili in zvlekli smo pri nas na Dolenjskem vo-na dan kakega brundarja ter žili gnoj. Kar vas bo gotovo za-1 mu vzeli kožuh, da bi v Toron-miimalo v kakšni zvezi je to z tu ne zmrznili, “ženitvijo,” vam -hočem takoj Dovolj o burji, raje vam bom pojasniti. V Kanadi smo. Tu povedal kaj bolj koristnega. Za-pa, kot sami veste, je zelo hudo j nima)0 vas ^ mo(|:oče, kako smo za stanovanje in tako mnogi, paznovali Božič, ravno radi tega ne bodo še tako Kar precejgnje število se nas kmalu skočili v zakonski jarem. je zbralo na sv. večer pri ge. Da pomagamo takim zaljub- Mary Zupančičevi, ki je bila ta-ljencem, jim priporočamo naš ko ljubezniva kakor tudi njeni koščki ga bode lahko porabili |sestri gdči Valčka in Ani> da so “ nam dale na razpolago svojo hišo. Večji del, kar nas je v Torontu smo se zbrali skupaj. Tudi iz okolice jih je prišlo nekaj. Tako zbrani, smo preživeli prvi za .“pa! nfco. Notri bomo do polovice nastlali s žabjo volno in ptičjim perjem, tako da 'bo v njem vsak lahko zadovoljen. Toi vem iz lastne izkušnje, ker sam več let priživel v takem Stanovanj u. Pred dhevi sem uje! v radiju Montreal postaje pretresljivo vzdihovanje: “Kako sem ne-1 srečna, ker iza mene ni fanta v Smith Falls, Ont______Sledeče da borno lahko spravili tja pri- pismo sem prejel, iz stare domo- dedke. To be veselja, "Žitka »»■ £££.”KeTje »kte^dajl " --------------------- “ “ s™bod*!!! ST° V^a *“*£*! v slovenščini sklepamo, da je , vine. — Prejeli smo vse v redu. Sedaj nič več ne odpirajo v Ljubljani, temveč na postaji, nekaj "rovari” proti naši svobodi in demokraciji. Kaj neki mi- loo ga dvigneš “vpričo” lastni- sli?! ka. Ne vzamejo nič razen časopisov, se pač bojijo, da ne bi Slovenci kaj izvedeli1 o “izkloiri-ščevalnem peklu,” katerega morate prenašati in tenpeti vi vsi onikralj “luže.” 'Prvi dve leti so govorili “naši” o revščini, bede, lakoti, pomanjkanju trpljenju in grozotah, katere tarejo ljudi onkraj morja. Pri nas pa o izobilju, svobodi, enakopravnosti, bratstvu “zmožnosti ljudske oblasti.” Sedaj o Ameriki sicer olčijo in pravijo še samo. Torej tako to pismo in mislim, da ni treba nlkakega pojasnila. Kanadčan. ♦ ♦ ♦ Iron Springs, Alta. —Približal se je konec leta in s tem tudi klanec naše plačane naročnine. Zato pošiljamo danes denarno nakaznico za celo leto naprej, če bi ne bilo kaj prav, prosimo uredništvo, da nam sporočite. Ofonem se prav lepo z ah va- li valimo za paket, ko nam je vse tako prav prišlo. Pri nas gre vse po načrtu ; trgovine m vse zadruge so prazne. Tako na primer smo tonsko leto dobili za celo leto en obrok, t.j. 10 dkg mila na osebo, od takrat naprej pa niič več. Sedaj pa dajo za 1 kg masti pol kile mila in to v državnih trgovinah, samo če ga dobiš. Za vse kar rabiš daj mast, živež in vse to povrhiu predpisane oddaje. Če pa kaj “gordnjaš,” dobiš 6 mesecev “kurza,” V privatnih trgovinah sploh ni nobenega trgovskega obrata, ker ne pustijo, da bil privatnik “izkoriščal” ljudi, država ga pa lahki©. Kako fantje in dekleta?! Ti žalostno preživilfiajo svobodne čase, posebno zadnje -leto, napravili so namreč zaobljubo in to stari in mladi, da noben več ne pije olkoholnih pijač. Kak- debelo gleda slovenski pomoči potrebno dekle ena izmed naših begunk. Ker pa ne vem njenega imena' in njenega naslova, jo ka.r potom Ameriške Domovine povabim, da se oglasi enkrat pri nas. Uipam, da izmed 60 fantov bo že našla kaj, da bo potlaženo njeno ljubezni polno elroe, Izdelovalci košev pa so mi tudi Obljubili, da ji podarijo v .poročalo darilo koš, tako da bo pri nas dobila razen moža tudi stanovanje. črnila, bom ipa končal in vse Slovence in Slovenke lepo -pozdravljam. m bi rad vedel, kako je s plačilom, saj ata nam, lista “Ameriška Domovina” in “Amer. Slovenec” edino slovensko čtivo, katerega vsak dara tako težko pričakujemo in imamo pri teh listih tudi ljudi, ki s pisanjem zagovarjajo težki pol|ožaj ubogega begunca. Priporočam se uredništvu še nadalje za redno pošiljanje lista in vas vse pozdravljam, Lovro Novak. ♦ ♦ ♦ Ob rekli siv. Lovrenca, Can.— Kot stalni čitatelj “Ameriške Domovine” vidim, da se slovenski begunci iz ralzMčtoih krajev Kanade oglašajo v tem listu, sem se tudi jaz Odločil, da napišem par vrstic o našem življenju in še kaj zraven. Naša skupina šteje šestdeset mož, od teh nas je 32 Slovencev, ki smo bili skozi 7 mesecev zaposleni na železnici v smeri Avonmore- sveti večer v Kanadi prijetno, domače. Najbolj pa smo bili veseli vsi našega slovenskega duhovnika preč. g. dr. Kolariča, ki je prišel med nas preko Španije, Amerike semkaj prav za Božič. Veseli smo, da smo dobi’i v svojo sredo našega dušnega pastirja. To pa še ni dovolj da smo ga bili veseli, in da smo ga veseli, naša sveta dolžnost je, da mu stojimo ob strani, da mu pomagamo z vsemi svojimi močmi. Skrbeti moramo, da se bo v naši sreda počutil res dobro. Bogu moramo biti hvaležni, da nam je poslal dušnega pastirja. Velika in prostrana je Kana- Ker mi že škoro zmanjkuje da. Mnogi izmed Slovencev ni- so mogli biti na sveti večer pri skupni eVeti maši. Daleč narazen so raztreseni, ločeni drug našemu duhovniku preč g. dr. Kolariču, ki je prispel sem za božič. Prispel je sem na svoje lasne stroške, Masa M* tn baa baaa muMM. MaaaaaaaMamrawaNMr* ■aa layit am " Euclid, O., Feb. 1st 149. aiuMM iwicdwvna—q. Mr •» Mr eat MM* m* 4a* Rut 960MMV. MMMltdfc Vaar aaaar kMl A