Listek, Ob mrtvaškem odru. Moja soba . . .! Napolnjena je z onim mrtvaškim duhom, ki zdravemu človeku kakor m6ra lega na srce. Stene so črno zastrte . . . Soba je sicer prazna . . . Le tam v sredi sobe stoti mrtvaški oder, na njem že polovica rakve in v rakvi . . . moje telo. Zelenje je postavljeno na oder in okoli odra . . . Zraven mrtvega telesa to zeleno življenje! Tudi svečam ne ugaja mrtvaški vzduh .. . Kako nemirno trepetajo plamenčki, kako se zvijajo na vse strani! V moji sobi je smrt. . . Vedel sem, da me bo mamica prisla kropit, a da bo edina, tega nisem vedel Moja duSa, kako si se varala! Mnogo prijateljev sem imel, od mnogih sem pričakoval ljubezni, a da bo mamica sama, ki se bo mene še tudi po smrti spominjala, tega nisem vedel. . . Varal sem, bridko varal! Zakaj sem Vam verjel? Mnogo sem se žrtvoval, da sem si pridobil VaSo naklonjenost, mnogo sem storil, da si ohranim VaSo Ijubezen, a sedaj, komaj me je objela koSčena smrt, že me ne poznate več, že ste pozabili na me ? Kako to reže v duSo, kako to boli! Vsaj toliko, da bi prisli ob moj oder, da bi sočutno pogledali na moje bledo, mrtTO lice . .. Vsaj jeden sočuten vzdih, vsaj jedno besedo, ki bi kazala Vašo; ginjenost. . . Kako bi bil zadovoljen! A nikogar ni! Živel sem za Vas, a sedaj ta nehvaležnost! Sami tuji obrazi prihajajo v sobo. Iz radovednosti! Kako opazujejo moje poteze, potem si pa šepetajo: »Ga nisem poznal.. .< ali pa »Sem ga včasi videl« Tudi otroci prihajaio. Njim je veselje, da me morejo pokropiti! Čudno veselje! »Nikdar te ne pozabimoN tako so mi zatrjevali. In sedaj še ni preteklo par dni, že sem pozabljen. Popolnoma pozabljen? Ne, ne, jutri Se pridejo k pogrebu. Tako se spodobi, to so že javnosti dolžni. Torej vsak nekaj spomina Se! Hrala za tak spomin! Ah, zakaj nisem živel samo za te, 0 Bog ? Vsi drugi me sedaj ostavljajo . . . kako brezobzirno ostavljajo, a ti, dobrota božja, sprejemaš me v ljubezni polno svoje naročje .. . Moja duša je zajokala. In tedaj je pristopil zopet angelj Israel k meni ter me odvedel iz sobe, kjer je ležalo moje mrtvo telo, nad zemeljske visave. Ljubljenec mesta. Kdor ga nagovori, mu reče samo: fant. Njegovega imena ne pozna menda nihče v mestu razven mojstra in najožjih njegovih prijateljev. A njega pozna celo mesto, kajti on je pravi pravcati čevljarski učenec, on je vzor čevljarskega učenca. Kakoršen je on, takega čevljarskega učenca si je predstavljala naša domišljija že izza mladih let. Ako ga hočete gotovo videti in spoznati, pojdite tako okoli osme ure zjutraj po nekaterih najboli znanih ulicah našega mesta. Že od daleč boste slišali krepko življenje one znane vojaSke koračnice: Tatadra je iabke vzel Tatadra je v kajho Sel... Ta, ki žvižga, je on, naš čevljarski učenec. Glejte, malega fantka! Zamazan je od pet do glave! Najbolj potreben vode je njegov predpasnik. V licu pa se brezdvoma umiva. Kajti zjutraj še v obrazu nima druzega madeža nego k večjemu od kave. Dokaz, da se umiva, je tudi njegova glava. Lasje Se so sedaj mokri in skrbno počesani, odzadi in naprej k visku. . . . To Je frizura čevljarskih učencev! Zdaj gre nekam po čevlje. Čez kake četrt ure bo Sel zopet nazaj, takrat bo imel okoli vratu obeSenih par čevljev, ali pa bo pojedinca držal v roki. Učenci ljudskih šol žive ž njim večinoma v prijateljstvu. Za to ga pozdravljajo s srčnim: >Servus«. Ako je dobre volje, odgovori, če pa je slabe volje, žvižga si naprej in jih niti ne pogleda. Da bi on prvi pozdravil kakega takega malouglednega človeka, kakor je učenec Ijudskih šol, to se ne dogaja. Če sploh koga pozdravi, je to gotovo velik gospod, n. pr. častnik, mestni odbornik, uradnik in kakor se že imenujejo vsi visoki stanovi našega mesta. Častnike in sploh soldaški stan visoko čisla. Ako mu trd in možki nastop častnika ugaja, tedaj se obrne in maršira po ulici za njim ali pa zraven njega, dokler ga častnik ne napodi. Ko ga napodi, je navadno hudo razjarien, toda svoje jeze ne pokaže častniku, ampak njegov strelovod so prijatelji iz ljudskih Sol, katerim zasoli v jezi takoj gorko zaušnieo. Kadar marSirajo vojaki skozi mesto, tedaj je naS čevljarček gotovo tudi ob njihovi strani, dokler se ne naveliča, ter postoji ob oglju dveh ulic, odkoder s širokosmehIjajočim obrazom motri branitelje domovine. Vsaka izložba mu je dobro znana. Pred njimi je prežvižgal že marsikateri marš. Po kavarnah so mu znani vsi vsakdanje gostje. Ne zahaja Se sieer sam v kavarne, pa saj se skozi okna vidi jako dobro v kavarne. Ako je na ulici in je dobre volje, ne pusti rad koga pri miru. Če ti pride nasproti, vzdigne hipoma neposredno pred teboj roko..., ti misliš, da bo te udaril, toda on potegne z roko le čez svoj nosiček in gre dalje. Ako pride odzadej za teboj, moraš se mu izogniti, če se sain ne domisliš, pa bo te opoinnil. Ako ga ne ubogaš, gotovo bo nekaj naredil, da se bo sinejala cela ulica, če ne druga. prišel bo čevelj, ki ga nosi v roki, s teboj v neljubo dotiko. Pozdravlja rad vsakega z »dober dan« ali pa »poljubljam roko«. Kdor mu ne odgovori, ošteje ga s psovkami. A hudoben ni! Kjer se dogodi kaka nesreča na ulici, je čevljarski učenec prvi zraven. In takrat rad pomaga, da gre po policaja, fijakerja, ali zdravnika, kogar je ravno treba. Javen red mu je zelo pri srcu. S policaji si je dober in jih obvesti o vsakem neredu. Četudi včasi katerega spelja na led ter ga zvodi na kraj, kjer se nič nerednega ni dogodilo, to mu naša vrla policija velikoduSno odpuSča. Njegovi tovariši niso tako znani in priljubljeni po mcstu, kakor on. Pa tudi nobeden ni tako poreden, hudomušen, zavihan in živahen. On je zares vzor čevljarskega učenca, za to pa je tudi ljubljenee naSega mesta. NaSe mesto ljubi vzore