Avst r iislto- i ta!i] ansko bojišč?. VCeraj dne 24. novembra je minolo pol lela, kar imamo z Italrani vojsko. Najhujše bojišče, a tudi naj^lavnejše bojišče! Milijonska italijanska armadabruhaneprenehoma ogenj v naše malošteviine, a kot jeklo trde čete, toda naprej ne more! Posebno zadnji čas so italijanski napadi izrelno hudi. Dne 1. decembra se otvori italijanski parlaraent in general Kadorna bi rad pokazal kake uspel e gospodom poslancem. Pol leta že preliva kri, izrablja narodno italijansko gospodarstvo, prinaša bedo, glad in pomanjkanje v deždo, a uspehov še uima pokazati nobenih. Za to sedaj pred 1. dec. tako divjanje na italijanski slrani. Bog Cuvaj naše junaške branitelje še nadalje! Posebno veliko trpi zadnji čas Gorica in sosedni kraji. Kadorna nima slabega okusa in hoče državnemu zboru pokloniti Gorico. Toda smola, naši Gorice nočejo dati. In dosedaj še je vedno bilo tako, česar Boroevič s svojimi vojaki ni hotel dati, tega tudi Italijani niso dobili. Italijani zažigajo Gorico. ¦ Najprej so Italijani «jč dai strršno obstreljevali Gorict. dne 18. nov. ob 5. uri zjutraj pa je začela italihnska artilerija bombardirati Gorico tudi z vžigalnimi granatami. Mesto še je spalo. Prebivalstvo je v prvem trenotku bežalo iz hiš pote.a pa iskalo zavetja v kleteh. Kmalu so se vneli razni deli mesta. Bombardiranje je trajalo ves dan do noči. Po glavnih ulicah so ležali v hipu drobci razbitih Sip, kamenja, ometa in opeke. Ogromne jame so nastale na trdem granitnem tlaku in raz hiš so visele polknice, žlebovi in hišna oprava. Pogled na to razdejanje je bil grozen in strašni vtis so povečale 8e črne plasti dima ki so krožile nad celim mestom. Begunci, ki so prišli iz Gorice, opisujejo strašne trenotke, ki so jih ta dan doživeli v mestu. Kot da bi bil sodni dan. Ljudje so f.epeli v skriti v kleteh, da si rešijo vsaj ubogo življanje. Italiiani so streljali z gtanatami iz topov, sovražni rneiaici pu so meuui ua khjh^kj u^mijo. ti«^ a.^. gimi so začela goreti goriška realka, Trgovski dom, malo semenišče, Verletova hiša, Fajtoya hiša. Deirancescbijeva hiša, Parkhotel, mestno kopališče. Težke granate so padle na glavarstvo, dalje na policijo, hotel »Post«. Porušene so hiše okoli Travnika, Rastela, Gosposke ulice, uice Vetturini, Semeniške ulice. Popolnoma razrušeni in požgani so deli okoli južnega koloivora in deli okoli ulice Luigi*. Laški letalec je vrgel bombo ua krasno s*avbo — biser Gorice — škofove zavode, iz katerih se je okrog 1. ure popoldne dvigal dim. Drugi dan dne 19. ncv. so Italijani zopet že ob 5. uri zjutraj začeli obstreljevati Gorico -i so kmalu prenehali. Le ena hiša, ŽgavCeva rm Placuti tik župnišča, se je vnela in zgorela Proti osnni uri pa je obstreljevanje konCalo. Nad mestom še so vedno ležale debele plasti dima, črne in arafczane. Gorica je lazdejane, razruSena in požgana. Groza se plazi po njenih uličah. Goriško dijaško semenišče v razvallnali. Težke vžigalne granaie so dne 18. novembra s hrešftanjem, ki jo pretresal kosti in. raozeg, udarja-  le i)0'! grad \- smori cerkve sv. Antona, novega. In kmalu so se vzdigali črni oblaki dima. iz starega semenišfia, ki je bilo kmalu n plamemlh. Visoko jje Svigal og©nj iz stare, častitljive stavbo, v katen, je preživel naš p«snik Simon Gregorčifi svoja. Ifita na gimnaziji in iz katero je došlo toliko goriške inteligeno©, duhovske in posv^tne. Okoli poldno je pogorela vsa nolranjšiMna, lo tupatam je v pritliftju sikal iz pogori.šča mal plamen. Osialo je le zidovje, črno in zama- ZiHlO. Goriški Trgovski Dom — v plamenih. Krasnega slove.iskoga doma oi> Ljudskem vrtu ni vo<v>- Zjntraj, dnG 18. novonibra se jo vnela gledališka dvorana in po velikem trudu se je posrečilo mestnim ognjegascem, da so omejli požar. A popoldne je l.inova izbru-huil- in se razširil v prvo iii drugo nadstropje in žo proti ve&eru je bil v©s Trgovski Dom v planienih, ki so švigali- iz vseh okenj in balkonov. Med prasketanjem in šviganjem ognjeniii zubijev so s© ruSila nadstropja in vsak r.apor ognjoga, seev, ki so zopet prihiteli, se j© zdelo, da je zaman. A ko so Lalii zapazili ognjogasce, so jih priceli obstroljovaii s šrapneli. ki pa niso povzroSili nobone škode. Pogled v noči na gorečo stavbo jo bil strašen. Plameu ]e visoiko švigal proti ncbu in razsvetiieval vso okolico. In krasma stavba, ponos goriškib Slovencev, ,je pogorela do tal. Kako |c sedaj v Goriei ? (»no lope sol:i5nc Gorice ni voS in vsaka misel nanjo, ki leži razdejanain poruSlena, te zaboli. Ulice sc prazne, lo tupatajn bcga samoten človok in kmalu izjLnn-e. Vse ulico so razrit©, prazjifi, vao življenje, glasno in smejoče i& iziimrlo na njih in na obrazu vsakogaj Glo^cka leži groea, kp švigajo nad meisto ogroinni pti6i smrti. Cudovito rairno je ostalo probivalstvo. Nobone razburjonosti, nobonega brez.umnega letanfa ni bilo, kajti živci so ob fronti ojekleneii in razum ]© prevladpl. SkriK so se v varn© kleti in skrivaliSfia, zato J0 bilo tudi silno malo srtev. Materijalna Škoda pa j© ogromna. General Boroevid govori z vo jaki sloveDski. Cfflovojnik Joaip Kleva, doma t Maliji pri Portoroee t Istri, pišo svojema očeta z ital bojišča, dne 1. novembra: Dragi oče! Dat>ei sem bil tako srečen, da sem bil pri HT. uiaui , ooi*.»I >«iLt> iapuBCoiiO raoi. T«»cj ei morete sami mteliti, kakšsn rtis je napravila sv maSa na nas vojake, ko je naš 6. g vojni kurat pred sv. mašo lepo pridigoval. Po sv. maši je bil ov. blagoslov in potem smo zapeli par kitic essarske pesmi. Vsak je goreče molil. Bili emo zelo srečni. Bog daj, da bi se kn.ala r domači cerkn tako ndeležiti presvete daritve. Dne 26. oktobra smo se pre&elili iz bojne črte v neko zapuŠčeno vas in tam smo d?filirali pred našim poveljnikom armsdnega zbora, zrečer pa pred poveljiiikcm 5 armade generalom BoroeTičero, kateri se je z vcj&ki razgovarjal tudi v slovenskem jeziku. Drngi dan se nam je pistmeno zahvalii sam nadvojvoda Friderik, ker je naš bataljon dne 22. okt. pri belem dnevn pri Tržiču z golim bodalom (z jnrigem) vrgel Italjane nazaj. Bile so same sveže itaijanske četo. Dva regifflenta 8ta zaman posknšaU celo noč, da bi sovražnika von spravila. Zjutraj ob 8. nri, ko smo prišli mi, pa je moral bežati in v divjem begu pustiti nekaj mnnicije, strojno puško, roč< e granate in veliko dragega vojnega gradiva, ter strašne kupe mrličev in 111 njetnikov. M&Iokateri je odneiel pete Zasledovall smo jih smiraj za petemi in tako Bmo rešili celo fronto italijanskega obkoljenia Da dragi oče! Cetndi še 8to lat živim, 22. oktobra nikoli nc bom pozabil. 22. oktober je tudi moj rojstni dan. Zatorej se hočem /sako leto na isti dan ndeležiti sv. maše za spomin na straSni boj nsšega bataljona, ter moliti za tovariše, ki so v bojn padli. Kadornovim hlapcem ostane Doberdobska planota v spo- minu, Z Doberdobske plancte ee nam doe 14. covembrR poroža: Kakor že vežkrat, t>ko 80 se tsdi dne 10. ia 11. novembra začeli Kadornovi hlapci zaganjati s svojimi bnčamj proti našim postojsDkam. Zaganjali so se kakor kozel t močan zid. Kozel bnta tako dolgo v zid, da se mn gl&ra razbije. Tako se je tudi L«ihu zgodilo. Častniki bo jih e samckreaoin v rok« priganjali proti nam. Mi smo takoj ©p&sslij kdo je po e'jnik naskaknjoče čete in temu smo hil c zmeiali njegovo kri, da se mu je pomirila in postala hladna. Ni mi sicer mogoie natanko poročati, kako bo Lab; napadali, samo toliko Vam refiem, da 80 kakor nalašč irtvovaii več sto vojakov. Približali so se naSim podtojankjun na deset korakov. Preostali so sc obrniH in v divjem b^u bežali nazaj. Sledile bo jim naše ročne granate, krogle Btrojnih pnšk in naša izvrstda artilerija. Polentar, ki je zapnsti! enkrat svoje zavetišče, se ni ve6 vrnil, ampak napojil je s 8?ojo krvjo kriroželjno Doberdobsko planoto. Tako se je ponavljalo do trde no&. Id ko je naatopila tema se je po vseh nažih postojankah ogl»sita pesetn: BSlovenski fantje mi smo mi" i. t. d Pozdrave vsera domačinom in čitateljem rSlov, Gospodarja", katerega tadi aai radi prebiramo v strelskih jarkih. Janez Mikša, narednik iz Perveno pri MoSkeBJdh: Frano Weber, Stsbni narednik; Vincenc Jamovnik; Ignae Ratek, desetnik iz Dornore; Mihael Mollan, četOTodja h PiSeo; Auton Gošnik; Matija Zadraveo in J. Stajnko, toobentač. B »g kaznuj8 Italijana Alojzij Kocijan, doma \z Bizeljskega pri Bre^ žicah, nam dne 15 novembra poroča sledeče iz. italijanskega bojišča: Poročam Vam, da skozi 13 raescev, kar se nahajam na bojišču, nisen) bil še med tako strašnira artilertjskim ognjem, kot sedaj pri zadnji italijanski ofenzivi. Boji proti Rusom so bili hudi, a še hiyši se vršijo na fukajšnjem bojiSču. In komaj se je končala tretja italijanska oien^iva, in že zopet je začel Lah besneti s svojo težko artilerijo, Človek bi mi8lil, da se celi svet podira, kadar začnejo grmeti težki topovi Spomnil ee je tudi na nafio baterijo, ki mu neki najbolj ovira pot proti Trstu Z vsemi kalibri nas je obstreljeval, a popolnoma breBaapcšno Niti edcn otrcl nae ni ^adel, kar se moramo edino le Bogu zahvatiti, da nora je do sedaj ohr&nil zdrave in Cvrste ude. Končno se nam je posrečilo sovražnika prisiiiti, da je nstavil syoj ogenj. Priložoost sera imel opazovati prizor, ko s© naše baterije učinku]oCe streljale na sovražne. Italijani so zapustili svoje topove in zbežaji na yse strani kot zajci, kadar jih psi prepode. R^es smešno jih \e bilo gledat?. Topovi, strojne in navadne puške, ?arakoplovt in ročne granate delajo na bojišču godbo. Kadar začne ta golbs ifrati, plešpjo polentarji tako, da kar v zrak odskakujejo. Po končanem plesu jih pa le malo ostane pri življeniu. Oslali si bodo pač dobro zapomT)ili« kedaj so se nčili plesati po avstrijski godbi. Kadomu se še vedno sline cedijo po naši rodovitni slovenski zemlji. Zagotavljaino Vam vsi slovenski lantje, da dokler se še bo pretakala kri po naših žilah, ne bode nikoli pclentar gospodaril na prekrasni naši slovenski domovini. Bog nam podeli zmago in skorajšni mir, potera pa na veselo svidenje v zeleni Sloveaski Štajerski Pozdrave od slovenskih lantov topničarjev. Siovenskim ženarn in dekletom. SlovenBki pionirji nam pifejo dne 16. nov. z italijauskega bojišča: Malo se sicer sliši r ,S!ov. Gospodarju" 0 krepkib ptnjskih pionirjih, pa vendar tndi ini delamo vetrajno is pogamno za blagor drage domovine. Obiskala nait je sicer prej zima kot Vas, drage Slovenke na Štajerskem, pa to ne more za^rževati železneg.i Siovenca, ki je že tolikokraft naklestil izdajnkega polentarJR. Res, malo jo včasih sitno, kadar pletomo mreže za Laha pred nalimi postojarkami; za»o pa drage slovenske žene in dekleta: pletite le pridnc rokavics in nogavica, da ne pridemo brez nohtov domcv. Tem tožkim daera pa se pridrnii tndi kakr vesela nric« pri topli pečki. Pa v*aj ve>eli?ga Slovenca pravzaprav nič žaliti ne mcre. V najhnjsih dneh doni mila Blovenaka peeem med nivimi koroštimi skalami. Zato pa Slovenk«! Le pognm! Liha bomo zvili v kozji rog, potem p& se nnemo kot zraagovrlci na zeleno Slovensko Stajersko. Do tedaj pa nam pripravito domačih klobasic in drngih krepčil. Iskreoe pozdrave «?o svrideaj* pošiljajo: Alojzij Berli6, štaboi naredmk iz Gerečje vasi pri Ptnj«: Miško Ranovc, narednik; Joief Zelenko, fietovodjn ii Podvino pri Ptaja; Adolt Gabrid, desetnik iz Breiie: jABk) SlRvine«, podd«B*taik ii Ljutoaara; Florjan Tnn- Sek, poddesetnik iz Pobrežja pri St, Vidn; Frio Zupanič iz GereČje vasi pri Ptnju; Friderik Šelinšek iz Zatolifi na Dravskem poljn; Janez Taš, stotnijeki knhar iz Jarenine pri Mariboru in Alojzij Papaher iz Selnioe nad Mariborom. I, i, i, to so pa polentarji. NaS prijatelj Franc Motnik nam piše dpe 13. novembra, kako so naši natepli ItaUjane: Nekoliko hočem opisati, kako smo polentsrje nabili in kako se je moj prijatelj odlikoval. Tukaj v strelskih jarkib smo se ved dni prav lepo zabavali. Prišla sra skapaj s 8tarim prijateljem iz Galicije, z Jožefom KopuSar, ki je doma, če se ne mot:m iz Ljubaega v Sivinjski dilini. Ta fant je vedel veliko pripovedk in je zmiraj bril norca iz polentarjev. Neko jutro pravim: nTi, Kopnšar, včeraj so se pa polentarji izmenjali, so drngi pnšli proti nam. Danes mislijo napadati." Prijatelj pa prau: nNaj le napadajo! Bomo pa frišne polentarje nttepli. Co me misliš s tem splašiti, ti povem, da me ne bog." In ravno v tem hipn nam naznanijo straže, da Labi že gredo proti nam. Hitro posmučemo v strelske jarke, jai h Kopuš&rjn, mojema jrijateljn. Ko jih prijatelj Jože zagkda, reče: „1, i, i, to so pa poleotarji". Ia že jih leži nekaj pred njim. Dobro je meril, pa tudi drugi torariSi so atorili tako. Boj ni trajal dolgo. Polentarjev je zmanjkalo Tu in tam se je še kateri pokazal in glej, čez nekaj tremtkov se jih je vse črno vsulo z griča. Takrat pa je bil mcj prijatelj ranjen. Mi Bmo jih dobro nabili. Kar knpi so se napravili pred nami. Naše vrlo topništvo je dobro delovalo. Ko se ozrem okoli, zagledam svojega prijatelja nbvezanega. — Prišel je že z obvezališča. Obvezan je bil čez desno oko. Odslej je meril z levim očesom, pa ie jako dcbro, a ne dolgo. Sanitejc ga je prijel in moral je iti najaj. Ko je boj pojenjjl, sem šel k svoiemu prijateljn, da ga 8e vidim. Tcžko mi je bilo pri misli, da se bova niorala ločiti. Kdo bo sedaj znal kaj mičnega pripovedovati ? Ko pridem k prjateljn, mu ravno pravi aiugi tovarš: BVidiš Kopušar, ko bi zravea mene biJ, pa bi na bil ranjen " Kopušar pa mn odgovori: BJaz sem incral iti t'a, kjer jih je bilo kaj; skrivat se pa na bojiš<5e nisetu priSel." Poslovil sem se od dragega Jožeta, ki je šel ? bolnižn co, a meae je pustil na bojiSča. S tirblskega gorovja. Telefonist Alojz Mauko piše prijatelju h Kapeli: Po dolgem času zopet par vrst c z Dolomitov, kjer imamo pravo turško zimo že dobre tri tedne. Debela bela odeja, ledena burja ii zlasti plazovi niso tu nič manj nevaren ^ovražnik ko laške grajjate in šrapneli. Vsak hip se spusti plaz in gorje mu, kogar zaloti; izgubljen je. Zato je dala vojaška oblast potrebna navodila in pripoTo ke, da se ko likor mogoče preprečijo .nesreč-i. Vsem se ne da izogniti. Dne 11. novembra sta bila odposlana dva telefonista in en civilni delavec. da popravijo telefonske zveze. Vrnil se ni nobedm Drugi dan so našli vse tri pod snežnim p'azom — inrtve. Kdor ni sam videl teh v nebo štrlečih skal si ne more napraviti niti približne slike o delu, ki ga tu vršimo. Če bi prišel po dclini najbolj sloveč hribolazec, pa bi se mu rtklo, tam gori na tistih vrhovih so vojaki in topovi, bi rekekče vse, to pa ni res, ne verujem! In vendar je tako. Kar se zdi človeku nemogoče, to napravijo tu kar čez noč, dobesedno Cez noč, kajti po dnevu ni videti žive duše. Ne moreš si pa predstavl]ati, kaj prenesejo Ijudje in živina ponoči. Kader človek pri belem dnevu s težavo sem pride, tod pr naša;o s tovornimi konji noč za nočjo hrano, obleko, kurivo, strelivo in razne potrebščine, da se tako preskrbimo za čas, ko borao odrezani od prometa. Zgodi se neredko, da (e naše dobrotnike sredi po'a zasipl^e veter s snegom da ne morejo ne naprej ne nazaj. Vojaki jim noorajo z lopataoni nasproti, da jim odmečejo sneg s poti, kjer so pred kako uro oprav Ijali isto dtlo. In ti junaki, ki noč za nočjo prekoračijo dobre štiri ure dolgo težavno in nevarno pot, naj bo vrfme kakršnokoli, so naši vrli Tnolci. 171etni fant jim je vodnik. Prinesli so nam ti Jjudje živil, ko so nas Lahi najhuje obstreljevali, ko so granate padale okoli njih, da ao konji prha!i ia hoteli zdivjati. Občuten mraz im'mo tu zgoraj v višini nad 2700 m, združen s sneženim metežem. Nocoj, ko to pišem, so morali nam namenjeni tovori ostati na sredini pota, ker je plaz, povzroCen po sovražmh strelih, zasul slezo. Vojaki so ravno odšli, da vsaj najpotrebnejše prinesfjo sami gor. Z vsem smo precej oskrbljeni. Zavit sem v dolg topel kožuh ko imam nočno službo pri telefonu. Jako se mi je priljubila ta naprava, posebno zato, ker mi takoj prinese novice, če pade kak Niš ali Kragujevac. In tako kljubujem zimi z vsemi nienimi vojnimi pri jetnostmi. Vmes imamo za izpremembo včasih krasne dneve, da oko cbčuduje in srce čuti divno lepoto dolomitskih vrhov, zlasti ob solnčnem izhodu in zahodu. Najtežja fronta svetovne vojne, Švedski generalnoštabni stotnik Gada je obiskal soško fronto in se je o svojih vtisih na tem bojišču izrekel tako-le: »Svet niti ne pojmi, kaj tu izvršujejo avstrijski vojaki. Najtežja fronta svetovne vojne je italijanska fronta. Nepremagljiva vztrajnost in bdpornost teh vojakov se ne more dosti občudovati.« — Ti občudovanja vredni junaki so jugoslovanski vojaki. Ob-treljevaDJe Gorice. Ka.kor pravi uradno poročilo z dne 23., novembra, je Gorica vsled italijanskoga obstrelj0t\'anja v času od dne 18. do dne 21. novembra trpola obftutno škodo. Ubitih je bilo v temi času 20 caivilnih os«b, 30 pa jo bilo ranjenili. 40 hiš je popolnoma, 250 t©žko, 000 pa lahko poš.kbdovanih. Dn© 22. noverabra so .vrgli Lahi zopet| več težkih bornb v mesto. Lahi obbtreljevali Gorico. ker ,,bivajo v Djej le še Sovani" LaSki list ,,Corriore della Sora" piše o obstreljevanju Gorice: Glavni vzrok obstreljjsvanja je, k © r b i v| a j o v Gorici le še SloAian i", italijainski prebivalci ,so pa itak že zapustili nresfo. O n j c e n j e j © z a t o; upraviSeno. Poleg tega leži Gorica v obsegti soi\Tažne.ga ognja, italijanska ariilerija je zato moralla s strategičnega vidika ilrehiteti sovražnika z uničonjom mesta;. Slovenski jaraki na Doberdiiba. Na Doberdobski planoti se ie, posrečilo Italijanom, da so južao od vršuie Sv. 'Mihaela na.so fronto mimogrede jjredrli. A korošlki in šfa.jerski polki — torej zopet na,ši slovenski junaiki — so yi nočnem naskoku vrgli ItaliJ.vne iz za\Wetih postojank. Izhodno od Selc so Itnlijani dne 22. in dne 33. novembra v©5krat srdito napadli jostojankie našega domačega peš^ polka štov. 47. A vrli naSi slovensteoi^taljersiki junaki so kljub dvojnemu strašnemu sov,nažnemu ognju in enkrat celo v rofinem metežu' in juriišnj svoje postojanke trclno obdržali v svoji posesti. Slava kropkim slpvenskoštajerskim sino\iom! Italij- ni imajo p 1 milijona mrtvih in rapjenih. Italijani se zadnji čas v svojih uradnih porofiilih hvalijo o velikih uspehih. Na&e uradno poročilo z dne 23. novembrja pa slovesno zatrjuje, da imamo mi po polletnem bojevanju z verolomnim zaveznikom ob Soči v posesti in sicer še v petrti bitki tisto obramljno črto, kakor ob začetku vojsfce. Tekoni šestmesečnih borb s© sovražnik ni mogol približati niti tislim točkam, Jcatore j© upal že v prvili naskokih zasosti, Pa6 pa je stala Italijane vojska dosedaj že oki'og pol liulijona inrtvlh in ranjenih. Višina CjI di Lana v našib rokah. Iz vojnega čssnikarčkega slana se dne 22. novembra poroOa: Švedski polkovn k Akerman brzojavlja dne 22 novembra s Tirolskega: »Sam sem se osebno prepričal, da se nahaja višina Col di Lana v avstriiskih rokah in so danes Italijani to višino obsbtljevali.« Italijani so namreč v svojih uradnih poročil.h zadnji čas trdili, da je ta važna gorska postojanka na južno izhodni tir Iski meji v itaiijanskih rc-kah Naši zrakoplovci obisk&li GorBJo ltal?jo. Že z^dnjič smo poročali o napadu naših zrakoplovcevr na Ve''ono. Dne 18. novembra popoldne torej pri bel< rn dnevu, pa je oddelek avstrisktga zračnega brodovja z velikim uspthcm metal bombe na B<ne:ke. Borr.be so dobr.j zadele. Poruše nih je veC vopiških naprav in stavb, posebno pa orožarna. V mcslu je izbruhnilo \e\ požarov. Italijani so naše zra^oplove ljuto obitreljevali, tudi italijaniki zrakoplovci so se spustili v boj z na&imi, ki pa so se vsi nepoškodovani vmili. Isti dan so naši zrakoplovci metali bombe tudi na mesto Belluno, dne 19. novembra pa na tovarno za sukno v mestu Schio. Dne 20. novembra se je pojavil v Gornji Italiji cel oddelek naših zrakoplovcev, ki so zopet napravili Lahom velik strah. Metali so bombe na mesto Verono, Vičenco, Tricesimo, Videm, Čeririnjan in Brescio. Kakor poročajo švicarfcki listi, je škoda, povzročena po avstrijskih zrakoplovcih, izredno velika. Italijanska vlada je te dni prepovedala poroeila o napadih sovražnib zrakoplovcev na italijanska mesta. To je znamenje, da Italijanom naši obiski niso posebno Ijubi. Italija ne sklene posebnega miru. Iz Rima poročajo angleški in francoski listi, da se je Italija končno pridružila Angliji, Franciji in Rusiji in baje ne bo sklenila nobenega posebnega miru.