SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (14., za pol leta 8 fid., za Setrt leta i (Id., aa jadaa mesec 1 (Id.40 kr. .Naročnino in oznanila (in s era te) «sprejema upravniStvo in ekspedlelja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za ealo leto 12 (14., aa pol leta S (ld., za četrt leta 3 (14,, za je4en mesec 1 (14 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (14. 20 kr. več na leto. Poaamne številke po 7 kr. Vredništvo ja v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemii nedelje in praznike, ob poi 6 ari pepoldn«. ^tev. 43. V Ljubljani, v petek 21. februvarija 1896. Letnilc XXIV. Državni zbor. Dunaj, 20. februvarija. Bazprava o volilni preoinovi. Danes se je pričela razprava o prvem branju vladnega načrta zakona za volilno preosnovo. Proti predlogu so se oglasili za besedo poslanci: Brzorad, Liechtensteini Formanek, Rnmanczuk, Stransky, Kro-nawetter, Lueger, Laginja, Pemerstorfer, Steiner, Purkhart, Hauck; za predlogo pa: Falkenbajn, Kuenburg',"Jendrzejevi<$, Šteinvrender, Thurnher, Ferjaučič, Dipauli, Barwinsky, Dubskj in Russ. Dr. Brzorad omenja, da vlada zopet ni dovolila deželnim zborom toliko časa, da bi mogli vsestranski vrediti svoje deželno gospodarstvo, znamenje, da še vedno centralizem vlada v Avstriji. Govornik v imenu mladočežke stranke izjavlja, da se ne strinja z vladnim načrtom o volilni preosnovi, ker parlament, ki bo voljen po tem volilnem zakonu, ne bo pravi izraz ljudstva, kakor tudi sedanji ni. Kajti vedno ie še na stotisoče poštenih in delavnih državljanov izključenih od volilne pravice. Po novem načrtu bo pet milijonov volilcev v novi skupini volilo 72 poslancev, a 5000 veleposestnikov bo še vedno volilo 85 poslancev. Ta volilni red vzdržuje tudi za prihodnje vse krivičnosti Schmerlingovega volilnega reda in mi tega z glasovanjem za to predlogo ne moremo priznati, ker smo se vedno borili proti tem krivicam. Po tej volilni preosnovi se bo celo v mestih nvedla volitev po volilnih možeh, od neke strani se skuša celo manjšim davkoplačevalcem vzeti volilna pravica. Vse to so vzroki, zaradi katerih se ne moremo ogrevati za volilni načrt in smo za splošno, jednako in direktno lilao pravico. Poslanec grof Falkenhayn predlaga, naj se ta volilni načrt izroči v pretres odseku za volilno preosnovo. Potem razvija načela, po katerih žele konservativci, da bi se izvrš la volilna pre-osnova. Ljudski zastop naj je podoba ljudstva. Za nas pa ljudstvo ni s številkami določena svota, marveč skupina organičnih udov v družbi. Ako torej hočemo, da/ bo res ljudstvo zastopano, treba je, da so v zboru zastopani vsi ti udje družbe. Volitve je torej treba orgatizovati po stanovskih zadrugah in kjer teh še nt, najprej te ustanoviti. Na tej podlagi bi se potem' t&di volilna pravica lahko razširila do skrajnosti. Nadalje je govornik navajal pomiselke proti direktni volilni pravici, in sicer iz političnih in tehničnih ozirov. Izjavlja se pa zato, naj se volilna pravica zopet izroči deželnim zborom, potem bomo lahko shajali tudi z manjšim številom poslancev. Zato pa je treba časa in dobre volje, časa za tako konservativno volilno preosnovo je bilo dovolj, a dobre volje ni bilo zato. Sedaj pa nam je vlada nepripravljenim predložila načrt novega volilnega reda. Ustanoviti hoče nov volilni red na podlagi števila prebivalstva. To pač ni napredek v konservativnem smislu, ki želi organizovanih stanovskih skupiu in po teh vrejene volilne pravice. A predloga je pred nami in mi se moramo o njej posvetovati; konservativna stranka se predlogi ne protivi, ker nič obstoječega ne podira in ker z novimi načrti ne prejudicira konservativnim načelom glede volilne pravice. Končal pa je grof Falkenhajn z jako značilnimi besedami: Napravite volilnih redov, kar jih hočete, koraka naprej v civilizaciji s tem ne napravite, ako ne skrbite zato, da se vrne prepričanje, da se človeštvu v vseh rečeh treba vrniti nazaj k Bogu. Dokler tega ni, delajte postave, kakoršne hočate, nravno stalo ljudstva bo vedno bolj propadalo in ljudstvu ne bodete vzeli samo njegove zemlje, marveč tudi njegov volilni glas. Skrbimo torej, da se to prepričanje zopet vseli v človeško družbo, potem smo dognali veliko delo. Poslanec princ Liechtenstein omenja, da so zakoni logike ravno tako nujni, kakor zakoni naravni. Kakor kaže magnetna igla vedno proti polu, L I S JE K Iz življenja gališkega izselnika v Braziliji. (Dalje.) Pri tritedenski vožnii dospeli smo v brazilijsko mesto Rio - Zanejro, kjer se je mudil parobrod 24 ur. Na parobr-d «o dcspeli v čolnih brazilijski agenti, povprašinoč nas, kam potujemo. Naš pokrovitelj, agent Gr-rgolel, nas ie spremil v Rio-2anejro in tu nam povedal, da naslednjega dne odpotujemo v mesto Santos, kjer ga moramo počakati. Ko smo dospeli v Santos. z«p-l|«li so nas na tako imeno-vauih „ktrosah' ('ozo>i z dvema kolesoma z ledno ali dvtmt mulama) v izselnišk« barake, kjer smo v zaduhlem zraku pr> neznosljivi vn čini prebili šest dnii. Hrane «m > dobivali toliko, da nismo pomrli. Pot-m so nas odvedli na ko|nd»or ter nas odpeljali, da -«ami nismo znali kam ; le u< ši varuhi so nam zatri* ali. da potujem» v Snu - Paulo in tam dobimo (iMoin ubljuMjenii »era jiiče Mei tem so nas odpeljali v Sob- rn d . Tu -o ius čakali vozovi in mi sm« zvedeli «la i j h h je nt>>nt Gergotet prodal neka- terim ondotnim gospodom. Mi v to pod nikakim pogojem nismo hoteli privoliti ter smo se podali peš v izselniške barake, v katerih smo prebili zopet šest dnij. Cez 3 dni dospo k nam oni gospodje, katerim smo bili prodani ter nas hočejo vzeti s seboj na tako imenovano „facendo". Cele tri dni so nas nagovarjali po svojih tolmačih, naj gremo k njim na delo, toda mi smo se upirali, zahtevajoč obljubljeno zemljišče. Takrat so nas prognali iz barak ter otroke kakor psičke pometali na javno cesto, kjer smo mej silnim nalivom bili prisiljeni prebiti v gladu in hladu poldrugi dan. Četrtega dne so se nas prebivalci mesta Sobernado usmilili in nam pripravili obed. Mej nami je bil nek pisar iz Galicije. Ko so brazilijski gospodje šli k obedu, rekel sam je: „Ako nočete sami sebe ugonobiti, bojte se Boga in ne ubogajte teh gospodov. Svoje imetje ste itak že zgubili, vaši otroci so pomrli, pa tudi vas samih je že dokaj pokosila smrt. Ako pojdete k „facenderom", poginete vsi. Na to, da postanete tukaj bogati, ni niti misliti, in ako nočete propasti, vrnite se v Santos, tam si kupite karte in odpeljite se na paro-brodu v provincijo Parana, kjer dobite zemljišče, zakaj samo v tej provinciji more še prestati naš Človek." Kdor je imel denar, ta je ubogal njegov tako ljudstva povsod, kjer je kaj krščanske omike, goje željo, polagoma priti do splošne direktne volilne pravice. Pot drži naravnost do tega namena, in ni je sile, ki bi narode odvrnila od tega. To je popolno naravno. Vsak ima za dolžnosti, katere mu naklada država, pravico, zahtevati primerne praviee. Moderno narodno gospodarstvo ne priznava nobenega razločka mej direktnimi in indirektnimi davkoplačevalci ter je mnenja, da imej vsak; kdor dela, tudi delež pri političnih pravicah. To pa je sedaj le mogoče pri splošni volilni pravici. Seveda je to nekaj nepopolnega. Toda dokler si narodi po zadrngah ne utrde svojega socijalnega, političnega in kulturnega obstanka, dotlej ni druzega pripomočka, kakor občna volilna pravica. Potem jako duhovito kritikuje ia obsoja govornik Schmerlingov volilni red, ki zagotavlja plemstvu in trgovinskim zbornicam neko pred-pravico. Zato pa tudi državni zbor, sestavljen na tej podlagi, ni sposoben za resno delo, ki bi bil ljudstvu res v korist. Badenijeva predloga ima za-se to, da bodo ljudje vsaj verjeli, da se resno misli na volilno preosnovo, dalje ima to prednost, ker ima kot podlago občno volilno pravico, kajti dobro bo, da se v tej volilni skupini spoznajo posestniki in delavci, to spoznanje bo rodilo le dobre sadove. Pomanjkljiva pa je ta predloga, ker je še mnogo državljanov izključenih od volilne pravice, ker se bo večinoma volilo indirektno in ker bo nekako zveriženo načelo občne volilne pravice z načelom sedanjega žal da napačnega interesnega zastopstva. Govornik se zato izjavlja za splošno volilno pravico in ker je Badenijeva predloga neznaten, a vendar korak do tega, zato se njegova stranka za sedaj ne protivi tudi tej preosnovi. Poslanec vitez Jendrczej e vicz izjavlja v imenu poljskega kluba, da bodo glasovali, naj se načrt izroči odseku za volilno preosnovo, da so pa proti splošni volilni pravici in da deželnim zborom priznavajo pravico, vplivati na državnozborske volitve. svet ter se odpelal v Santos. Toda nas 45 rodbin je še v gladu in hladu prebilo tri dnij na mesta in naposled smo sklenili iti na „facendo". Takrat so nas odpravili v San - Paulo, kjer so nas razdelili v tolpo po pet ali šest rodbin ter odpeljali nas vsaksebi Bog v6 kam na plantacije, kjer se prideluje kava. Mene so priklopili k rodbini, obstoječi iz peterih ljudij in mej temi jedna ženska. Pet takih rodbin, SO duš po številu, je dobilo malo kočo. Naslednjega dne nas je zavel nadzornik na plantacije kave ter odločil vsakemu izmej moških po jeden oral, dal vsakemu potrebno orodje, pokazal nam, kako imamo delati, ter dejal, da plačilo dobimo še le tedaj, ko bo kava že pospravljena. Kava raste tako, kakor pri nas agrešt. Jeden grm je oddaljen od drugega za kaka dva koraka. Trava je tako visoka, da kavinega grmičja niti ne vidiš. To travo je treba z motiko posekati do poslednje bilke. Izkopano grmovje je treba čisto iztrebiti, pograbiti z grabljami, prerahljati zemljo z lopato, kakor pri nas kadar sejemo lan, in stezice z metlo čisto pomesti. Prosim si predstaviti, kaka tuga in žalost nas je vse prevzela, ko smo jeli premišljevati, kako smo sami poprej imeli lastno zemljišče (a bili so mej nami tudi taki, ki so sloveli poprej / C t*. / Posl. Formanek graja, da se nahajajo v novi predlogi še vedno dosedanje krivice. Ker ta predloga ne ponuja nikakih temeljnih preosnov, vsled tega bode ostalo vprašanje glede volilne reforme še vedno na prvem mestu političnih vprašanj. Pred* loga se premalo ozira na slovanske narode, posebno pa na poljedelsko prebivalstvo, kateremn glede na njegovo število pristoja največ zastopnikov, in vsled tega jo bode govornik vedno pobijal. Posl. grof Kuenburg pojasnuje najpreje dosedanje korake, ki so se storili glede te zadeve v teku dveh let, ter povdarja, da njegova stranka prin-eipijelno ne bode nasprotovala vladni predlogi. Vse-kako pa želi govornik, da se prične o tej predlogi podrobno posvetovanje, da se morebitni nedostatki spremene. Posl. Romanczuk je mnenja, da predloženi načrt nima druzega pomena, nego da se ohranijo dosedanje krivice. Volilni krogi so preveliki, razdelitev je nepravična, ker se premalo ozira na število prebivalcev v posameznih kronovinah. Poleg tega je tudi zelo napačno, da so se ohranile še indirektne volitve. Iz teh razlogov bode glasoval govornik proti vladnemu načrtu. Posl. dr. Steinvvender je splošno zadovoljen z vladno predlogo, ker j« možno na podlagi tega načrta razširiti in zboljšati posamne določbe. Govornik graja le določbo, katera zahteva v svrho določitve volilnega izida dvotretjinske večine, ter ono, katera izključuje poljedelske pomožne delavce od volilnega prava, ker se jim s tem daje povod, da prihajajo še v večjem števila v mestne delavnice. Posl. dr. S t r & n s k j naglaša, da bodo Mla-dočehi glasovali le za občno, jednako in direktno volilno pravico, ker le s tako se zamore zadostiti pravičnosti in zahtevam javnega življenja. Posl. dr. Kronawetter obžaluje, da ni vodila grofa Badenija pravičnost, ker na tej podlagi bi bila upravičena jedino le splošna volilna pravica. Izmej posamnih točk kritizaje govornik posebno ono, ki govori o družinskih članih, in ono glede občinskih ubožcev, ter pravi, da je na svetu le malo ljudij, ki bi bili popolno neodvisni, in da ubožtvo ni nikaka sramota. Konečno kritikuje govor grofa Falkenhayna, ter pravi, naj konservativna stranka pokaže prave krščanstvo s tem, da bo glasovala za občno volilno pravico. Posl. dr. F e r j a n č i 6 izjavlja, da glasuje za izročitev predloge posebnemu odseku, da pa ne bode glasoval za vsprejem, ako ostane nespremenjena, ker se premalo ozira na slovenske pokrajine. Posl. dr. L u e g e r zagovarja zakon za varstvo volilne slobode in zahteva, da se črta točka v načrta glede družinskih članov. Ako se namerava zagotoviti prednosti veleposestva z dvetretjinsko večino, bode njegova stranka storila potrebne korake, da se prepreči ta nakana. Konečno predlaga dr. Lu-eger, da se z ozirom na to, da dosedanji odsek za volilno preosnovo ni storil ničesar, izroči predloga novovoljenem odseka 36 članov. Posl. baron D i p a a 1 i zahteva volitev po strokovnih zadrugah ter izjavlja, da bode njegova stranka glasovala proti izključenju petakarjev. 11 i 'i 5 kot premožni gospodarji), kako je človek imel vse, kar je bilo treba vzeti v roke in kako je on, dasi-ravno reven kmet, bil vender sam svoj gospod, tu pa je nakrat postal suženj, ki se je pregibal pod udarci gosposkih hlapcev; doma je človek delal in ko se je utrudil, mogel se je slobodno oddahniti, tu pa je on prisiljen od jutra do solnčnega zahoda brez koščeka kruha delati, omedlevajoč pri tej peklenski vročini. Za naprstek take vode, kakoršno imamo doma v Galiciji, dal bi bil, ako bi bil imel denar, po 5 gld., da si vsaj ohladim svoja usta, zakaj tam je voda slaba in poleg tega še topla. Človek dela ves božji dan, toda nima kaj jesti: v jutro smo dobili črno kavo brez kruha, a opoludne tako črn grah, ki ostane trd, naj bi se tudi tri dni kuhal, toda treba je pojesti, ako ima človek dovolj dobre zobe; v juho od tega graha denejo mali košček mesa, ki pa je prenapolnjeno s črvi, zakaj tam je strašna vročina in ako v jutro prase zakolješ, imel boš zvečer na tem mesu že vse polno črvov. Tako smo mi delali dva dni pri tej kavi, a tretjega dne je dospel že lastnik plantacije, hoteč si ogledati naše delo. Uporabivši to priložnost, smo ga prosili s posredovanjem našega nadzornika, naj nam d& boljšo hrano, sicer poginemo od gladu. Na to pa plantator izvleče revolver, ga pomeri proti nam Eonečno utemeljuje poslanec Dyk nujni predlog glede podpore za Češko. Nujnost se pripozna in predlog izroči budgetnema odseku, na kar se seja zaključi ob 47t uri. Prihodnja seja jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 21. tebruvarija, Srednje šole na Štajerskem. Včerajšna graška „Tagespost" objavita sostavek o avstrijskih državnih srednjih šolah, kateri je na podlagi statističnih podatkov sostavil državni poslanec Lorber, s posebnim ozirom na štajersko deželo. Iz tega je razvidno, da je v Avstriji 139 državnih gimnazij in 53 realk. Glede na število prebivalcev so razdeljene omenjene srednje šole nastopno: v Sleziji pride na 76.000 prebivalcev jedna srednja šola, na Solno-graškem na 87.000, na Češkem na 89.000, v Dalmaciji na 96.000, na Niže Avstrijskem na 115.000, na Kranjskem na 111.000, na Moravskem 111.000, na Primorskem na 116.000, na Koroškem 120.000, na Tirolskem in Predarelskem na 124.000, v Zgornji Avstriji na 157.000, na Štajerskem na 198.000, v Galiciji na 200.000 in v Bukovini na 323.000 prebivalcev. K temu pripomni omenjeni list: „Štajersko je toraj v ti vrsti na tretje-zadnjem mestu. Mej tem ko pride v celi Avstriji povprečno na 125.000 prebivalcev jedna državna srednja šola, odpade na Štajersko jeden tak zavod še le na 198.000 prebivalcev". Ta opazka je sicer popolno utemeljena; toda ravno vsled tega je pa tudi popolno neumestno nečuveno kričanje štajerskih zagrizencev proti ustanovitvi novih slovenskih srednjih šol. V gorenjem odstavku se vpoštevajo tudi slovenski prebivalci, katerih je dobra tretjina vsega prebivalstva, to se pa nikjer ne vpo-števa, da odpade na približno 800.000 nemških prebivalcev 6 državnih srednjih šol, mej tem ko ima 400.000 Slovencev le nekaj paralelk v Celju in Mariboru. Tu se zopet zadostno označuje doslednost štajerskih posili-nemcev; vedno se pritožujejo, da se Štajerski kratijo pravice glede srednjega šolstva, kadar se pa gre za ustanovitev prepotrebnega jed-nakega zavoda za ondotne Slovence, takrat kriče na vsa usta, da je nov zavod popolno nepotreben. Občinske volitve v Levovu se vrše 26. t. m. in se v to svrho že- marljivo vrše vsakovrstne priprave. Osnovalo se je celo vrsto raznih odborov, ki objavljajo raznovrstne oklice in razvijajo strastno agitacijo. Posebno zanimivo pa je, da se tokrat v volitev vmešava maloruska stranka. Začela se je krepko organizovati in 16. t. m. pozvala vse svoje somišljenike v levovski „narodni dom". Namen temu shodu je bila posebna in vspešna organizacija vseh malo-ruskih volilcev. Iz navedenega je razvidno, da bodo bližnje levovske volitve zelo živahne in skoro gotovo bode opozicija dobila premoč v mestni zbornici. Italijanski državni *bor se snide dne 5. prihodnjega meseca, v kar je Crispi dovolil le na dolgotrajno prigovarjanje svojih ministerskih tovarišev. Posebno hudo je pritiskal nanj stavbni minister Saracco, ki je izjavil, da vloži takoj ostavko, ako se ne ustreže njegovi želji. Crispi se je obrnil ter reče: „Ako se še jedenkrat drznete prositi kaj podobnega ter nočete biti pokorni meni in mojemu nadzorniku, pa vas postrelim kakor pse." Vidite, koliko stane v Braziliji Človek 1 (Dalje sledi.) Dozdevna ljubezen. Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij. (Dalje.) Bahtemin je hotel odgovoriti, a ona se je obrnila h Enausu in pruskemu polkovniku ter nadaljevala polušaleč se: „Vi pravite, da moj domačinec ne misli tako, kakor jaz, toda nekateri moji domačinci imajo neko jako nelepo navado: z mladimi ljudmi, posebno z deklicami, nikdar ne govori resno, ker mislijo, da ne zaslužijo resnega razgovora, in vse skušajo obrniti v šalo, a zato govori tako, kakor sedaj-le gospod Bahtemin." Knaus se je smehljal, kakor preje, polkovnik je zvijal brke, črne, globoko vsajene oči so blestele v jedva zapaženem posmeha. „Ne, jaz sem soglasen z gospodom Bahtemi-nim," del je ta in pogledal na Stefaua Aleksejeviča, „vi Rusi morete res obžalovati vaše .... vaše breze ... Pri vas res lavorike ne rastejo, zato je pri v tej zadregi na svojega zaščitnika kralja Uifiberto in na senatskega predsednika Farini-ja, toda va koraki so bili zaman, kajti večina ministrov je potrdila Saraccovemu nasveta. S tem seveda niso velijo pridobili vladni nasprotniki, kajti do 5. marca imk Crispi še dovolj časa, da pošlje še kakih 20.000 vojakov proti Masavi in zadevo uredi popolno po svojih načrtih, katerih potem državni zbor ne bo mogel več spremeniti. Vlada bode v kratkih potezah pojasnila vladajoče razmere in predložila naknadni proračun, katerega bodo morali sprejeti poslanci hote ali nehote in s tem bode zadobila vlada zopet proste roke. Državna blagajna bo toraj tudi nadalje še morala trpeti in z vsakdanjimi stroški 800.000 lir se bodo kmala pokazali skupni stroški za Afriko v zneska 500 ali še več milijonov, kakor so že naprej prora-čunali nekateri zmerni krogi. Ko se pa to zgodi, zna se uresničiti tudi prerokovanje Mazzini jevo, da je namreč Crispi zadnji minister savojske vladarske hiše. JRusi na Koreji. Vkljub raznim dementi-jem, s katerimi hočejo dokazati ruski vladni listi, da se Rusija ne vmešava iz sebičnih namenov v kore-anske zadeve, je vender jasno, da jo samo ti vodijo na omenjeni polotok. Gotovo je namreč, da Rasija ne mara izgubiti važnih postojank na Koreji ter jih brez najmanjega dobička prepustiti Japoncem. Kakor se vidi, je že dosegla svoj glavni namen in mesto japonske je že nastopila ruska nadoblast, kateri se tudi Anglija ne protivi, kakor je izjavil nedavno podtajnik Curzon. Japonci pač nimajo sreče; sadovi jedne zmage za drugo se jim trgajo iz rok in toraj ni čuda, ako jih naposled zapušča pogam in se jim odtrgaje jeden kos za dragim od njihovega posestva. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 20. februvarija. Predsednik župan Grasselli omenja, da je kranjska hranilnica sklenila na prošnjo mestnega zbora ljubljanskega, podariti 150.000 gld. za zgradbo artilerijske vojašnice. Mestni odbor bo na podlagi te blagodušne podpore sporočil vojnemu ministerstvu, da je mesto pripravljeno graditi imenovano vojašnico. Nadalje naznani župan, da se je odsek za odkup zemljišč pri regulovanji mesta konstituiral ter izvolil za načelnika odbornika Gogolo," za nimeSt-nika pa odbornika dr. Starata. Na to stavi in obširno utemeljuje odbornik Svete k nastopni nujni predlog: „Mestni zbor radostno pozdravlja in odobrava namero Glasbene Matice, izraziti iskreno hvaležnost stolnemu mestu dunajskemu za velikodušno pomoč o potresni katastrofi s tem, da priredi na Danaju dne 23. in 25. marca t. 1. zahvalna in dobrodelna koncerta na korist ubožnemu zakladu dunajskemu, avstrijski drnžoi rudečega križa in dunajski prostovoljni rešilni družbi, ter izrekujoč, da tolmači Glasbena Matica v tem slučaju pristna srčna čutila ljubljanskega prebivalstva, naroča gospoda županu, da to izjavo primernim potom naznani zastopu stolnega mesta dunajskega." Predlog je bil vsprejet. vas tako malo lavorovih vencev, a tako mnogo brezovih šib. Lavorika ljubi toploto, svobodo, a pri vas je mraz, ki nalaga svoje verige in ne dovoljuje la-voriki rasti na prostem vzduhu. Sem vas li tako razumel, gospod Bahtemin?" „Ne vem, ste li tako razumeli gospoda Bahte-mina," vzkipela je Taša, „a morem vas zagotoviti, da je naš mraz strašen samo neprijateljem našim, za nas pa blagodejen; ne le da živimo ž njim, ampak ui živeti ne moremo brez njega... A kar se tiče naših lavorovih vencev, vprašajte svojega šolskega učitelja' . . Polkovnik bil je v zadregi. Taša ni dogovorila in obrnivši se prizvala k sebi Ljvova in Dnro. Bahtemin jo je pogledal. „Kakšna je," mislil si je in spomnil se nehote, da je čital v kakem romanu primerjanje ženske z muzikalnim instrumentom, iz katerega more izvleči, kdor zna igrati, čisto raznolične, a vsikdar čarajoče in duh vzvišujcče glasove. „A odkod se še brani, saj je še popolnoma otrok ... Eolova harfa!" dejal si je naglo in, za-bivši vso okolico, jel slediti samo za njo, za Tašo, kakor jo je v mislih že nazival. Vrnivši se v grad so začeli sedati v kočije, da bi se peljali v gostilnieo kosit. (Dalje sttdi.) V imena šolskega odseka priporoča odbornik Senekovii, naj se dovoli dvorazrednici na Barju za Btvarne potrebe 26 gld., za učila 40 gld. in za knjižnico 20 gld., za vreditev vrta 150 gld. in za vzdržavanje 30 gld. — Sprejeto. — Nadalje isti odbornik predlaga, naj se učitelju Kokalju za napravo katalogov izplača 48 gld. Sprejeto. V imenu olepševalnega odseka predlaga odbornik Valentinčič, naj mestni zbor dovoli 700 gld. za napravo parka na travniku, ležečem mej Later-manovim in drevoredom v Šiško. Odbornik dr. vitez Blei weis je proti temu, ker bodo troški gotovo večji in ker se ne v6, kako da se bo prostor nasproti temu travniku vravnal, zato predlaga, naj se nasvet olepševalnega odseka odkloni. Odbornik vitez Z i tt er er z mladeniškim ognjem zagovarja odsekov predlog. Odbornik Hribar je proti predlogu, ker se mu zdi prezgodaj, že sedaj sklepati o tem. Odbornik Kozak je zoper predlog, ker bi bila stvar predraga in ima mesto veliko potrebnejših reči oskrbeti. Odbornika Ravnikar in Pire zagovarjata odsekov predlog, katerega pa večina odbornikov pokoplje. Odbornik Valentinčič poroča v imenu olepševalnega odseka, naj stavbeni urad napravi načrt za popravo tivolskega gradu. Odbornik Ravnikar predlaga, naj stavbeni urad to stvar izvrši v 14 dneb. Odbornik Vel k a vrh pravi, da ima stavbeni urad dovolj drugih bolj nujnih poslov in da tivolski grad še lahko počaka jedno leto. Sprejme se predlog, da stavbeni urad priredi načrte za popravo, kadar mu bo mogoče. Nadalje se sklene po poročilu odbornika Va-lentinčiča, da se spopolni drevored ob Tržaški cesti, da se nakupi voz za prepeljavanje dreves in da se pri dratu, ki dela ograjo okoli muzeja, poščipljejo bodeče špice. Potem utemeljuje odbornik Subic samostalni predlog za ustanovitev državne obrtne šole mehanično tehnične smeri ter stavi nastopne predloge: 1. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane hvaležno pozdravlja sklep visoke naučne uprave, da se ima v Ljubljani ustanoviti državna obrtna šola mehanično-tehnične smeri. 2. Občinski svet izreka, da je pripravljen takoj stopiti z visoko vlado v dogovor zaradi običajnih prispevkov mestne občine. 3. Stavbinskemu odseku se naroča, da prouči selišče, ki bi bilo pripravno za zgradbo obrtno-šol-skega poslopja in stavi občinskemu svetu primerne predloge. 4. Gosp. župan se naprosi, da sporoči te sklepe c. kr. deželni vladi. — Sprejeto. Nato so bile r tajni seji rešene razne prošnje in ugovori glede stavbinskih zadev. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. februvarija. (Deželni predsednik gosp. baron Hein) se je včeraj popoludne povrnil z Dunaja. (Novi napadi.) „Narodu" že ne zadostuje več navaden list za napade; včeraj si je omislil prilogo, na kateri je po dr. Slančevem vzorcu objavil poročilo o tožbi črnomeljskega kaplana g. Pristova, ki je tožil župana Bohte ta zaradi razžaljenja časti. Toda tndi vsa priloga „Narodu" nič ne pomaga, kajti nazadnje mora vendar le poročati, da je bil župan Bohte kaznovan zaradi razžaljenja časti. Bombastično je že „Narod" preje dvakrat opozarjal na to „senzacijonalno" pravdo in sedaj, ko je vse objavil, se razvidi, da na vsej stvari ni nič, razen da se je „Narodov" novomeški patron hotel znositi ob tej priliki nad g. Pristovom, ki mu je prav pošteno zmešal štrenjo pri zadnjih volitvah. Najbrže, da bo dr. Slane oskrbel posebno brošuro, katera bo ta važen dogodek v zgodovini slovenskega naroda ohranila še poznim potomcem. Le tako naprej. Še par takih epohalnih del narodno-nerodne stranke in vsi Belokranjci se bodo vrnili nazaj v Krajino, kjer se mora začeti cediti mleko in med vgled narodno gospodarske brižnosti naših nevtrudljivih škandalo-ljubov. (VojaSko oskrbovališče.) Včeraj je komisija, obstoječa iz gg. vladnega zastopnika pl. Rflhlinga, polkovnika Montignj, župana Grasselija in mest. odbor. Hribarja in Hraskjja, pregledala vojaško oskrbovališče in stavbeni prostor. Komisija je izjavila, da bode ves stavbeni prostor meril 4800 Q°. Zastopniki mebtne občine so ponudili po 20 gld. vojnemu ministerstvu. (Mešani zbor „Glasbene Matice") ima jutri v soboto dne 22. t. m. zvečer ob 8. uri skupno skušnjo za vse štiri glasove v Sokolovi dvorani .Narodnega doma". (Zanimiv prizor na pepelnieo.) Iz Stoba pri Domžalah se nam piše: Na Pepelnieo proti večeru pripeljalo se je mej vriskanjem in vpitjem na vozu, okinčanem z zastavami in smrečicami, kakih 16 pustnih šem skozi Domžale v Stob, kjer so na drugem koncu vasi hoteli napajati sebe in konja, a pametna krčmarica jim ni hotela prinesti pijače. — Ravno pred Stobom pade jedna „šema" raz konja; drugi ne meneč se za njo, divjali so naprej in ta šema mora peš capljati za vozom. Kmalu pa jo ostavi orjaški mož, jo dobro premeri z očmi ter za-kriči nad njo: Kaj pa iščete pri nas ? Ali se to spodobi na Pepelnieo, sram vas bodi. V tem hipu prileti neki drugi mož, strga šemi bič iz roke in jih ji začne prav pošteno naštevati po širokih plečih in tudi prvemu možu je debela pest prav dobro služila. Podili so šemo dobro daleč, a vedno je pokalo in bobnalo po njenem hrbtu. Mej tem se je sešlo že mnogo ljudstva. Ko prileti ta šema vsa spehana v omenjeno gostilno, kjer so njeni tovariši in tova rišice zastonj čakali na pijačo, jim hitro nekaj na uho zašepeta in hitro so vse šeme poskakale na voz in hajdi nazaj. Voz se sredi Stoba vstavi pred neko hišo, katere gospodarja izzivajo na korajžo in začno vleči kole iz voza in nože iz žepov ter poskačejo raz voz. Takrat pa so pritisnili ljudje od vseh stra-nij, bil je cel Stob skupaj. Hud boj se vname in šemo, ki je držala velik nož v roki, vdari nekdo iz-mej naših tako srečno po roki, da ji pade nož na tla. Največja nevarnost je bila tedaj odstranjena. Seme so začele odjenjavati in naše ljudstvo jo je vdrlo za njimi. Gospodinje pa so šeme z vodo polivale. Posebno junaško se je obnašala neka ženska, ki se je pogumno zakadila mej šeme z ohleškom v roki in kamor je udarila, povsod je bilo prav. Vse se je smejalo tej junakinji. Preveč predrzni L. prišel je prav priblizu šem in dobil jo je s kolom po rami. Ko mu šema v drugič nameri, v tistem hipu jo sama dobi tako trdo po plečih, da se je pripog-nila do tal in zdihovaje je začela klicati in prositi : Nikar me ne ubijte. Pred domžalsko šolo so se šeme zopet vstavile pri cestnem „furovtu" in kamenje je frčalo, kakor kroglje v vHsk^ šem« naj to nekoliko pomislijo in naj se spametujejo, ker naše ljudstvo ne pust' skruniti Pepelnice. • * (I« Gorice) 18. februvarija. Znano je, da je pred tednom dnij zapustilo do 850 minskih tla-čanov svojo domovino in se napotilo v Ameriko. A prišedše v Gorico jih je oblastnija ustavila in uboge ljudi pustila brez vsake pomoči na kolodvoru, kjer se nahajajo vže 5 dnij po vagonih. Od nikjer ni nobene pomoči, ki bi jih rešila obupnega stanja. Domov se ne marajo vrniti po nobene ceni govoreč: Rajši umremo tukaj, kakor gremo umirat domov, kjer so nam čifuti pobrali vse imetje. V domovini so dobivali pri svojih tlačiteljih za težko delo moški po 13 kr. na dan, a ženske po — 9 kr. Samo ob sebi se ume, da bi moralo mesto in sploh vlada pomagati tem revežem, toda o tem ni niti govoriti. Same žalosti in potrtosti ne morejo ubožci niti govoriti. Med tem ko uživajo reveži suho repo, razpisujejo se nagrade največjim norcem pustnega dne. Med tem ko ubogi ljudje lačni in žejni čakajo pomoči, pleše, popija in se gosti Gorica. Da bi se jim vsaj za trenotek zlajšalo žalostno stanje, začel je vrednik „Soče" obirati radovoljne darove mej goriškimi Slovenci, da se jim danes na pustni torek priredi mala južina. Kaj bo li napravila vlada ž njimi ? se povprašuje mnogo. Kam jih pošlje, ko nočejo domov ? Ljudje so trdni in gotovo bi jih mnogi želeli porabiti kot delavce, ko primanjkuje v toliki meri delavnih močij. Toda to bi bilo le začasno — ka pa potem ? Društva. (Slovenskega planinskega društva) III. redni občni zbor vršil se bode v pondeljek dni 24. t. m. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi hotela pri „Slonu" po sledečem veporedn : 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajni-kovo. 4. Imenovanje častnega člana. 5. Volitev odbora in dveh računskih pregledovalcev. 6. Raznoterosti. (Vabilok javnemu društvenemu shodu,) katerega priredi slov. katoliško delavsko društvo v nedeljo, dne 23. februvarija t. 1. ob polu 4. uri popoludne v zimskem salonu Koslerjeve pivovarne. — Vspored: a) Volilna preosnova. b) Nova obrtna predloga, c) Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 21. februvarija. Zanesljivo se poroča, da ima Badeni za svojo volilno preosnovo zagotovljeno dvetretjinsko večino. Dunaj, 21. februvarija. Kakor se poroča, se poda cesar 23. t. m. za štirinajst dnij na predgorje St. Martin. Budimpešta, 21. februvarija. Finančni minister je predložil načrt zakona, s katerim se začasni proračun podaljša do konca maja. — Ministra Fejervary in Banffy sta bila danes pri cesarju. Budimpešta, 21. februvarija. (Poslanska zbornica.) Trgovinski minister je poudarjal v včerajšnji seji potrebo obnovitve gospodarske pogodbe z Avstrijo ne samo iz političnih, marveč tudi iz materijelnih ozirov. Sedaj še no more poročati o vspehu pogajanj z avstrijskimi ministri. Eventuelni vspeh bode svojedobno predložil zbornici v presojo. Pariz, 20. februvarija. (Zbornica.) Republikanec Chauder je interpeloval pravosodnega ministra Ricarda glede nameščenja sodnika Remplerja. Po daljši, zelo burni razpravi je zbornion z 283 proti 238 glasovom vsprejela predlog posl. Šarriena, s katerim se izreka vladi zaupanje. Berolin, 21. februvarija. Krojaški pomočniki in konfekcijski delavci so vsprejeli delo. Dovolilo se jim je 19 odstotno povišanje plače. Rim, 21. februvarija. Poročila iz bojišča v Afriki so za Italijane jako neugodna. „Tribuni" se brzojavlja: General Baratieri je izgubil pogum in se huduje na vlado. Vsled bolezni je vojakov zelo veliko pomrlo; tudi živeža primanjkuje vojakom. Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh V kurznem listu Minunovanih «enic in vrednostij Menjalnica haiitar^a /¿a voda Schelhammer & Schattera '¿sr- Wien, Bezirk, Madrid, 21. februvarija. Včeraj se je razpočilo pod kraljevo palačo pet petard. Trdi se, da ni nihče ranjen. Policija je prijela nekaj oseb. Carigrad, 21. februvarija. V Zeitun pribegli vstaši se marljivo odpošiljajo v njihova bivališča. Ondotni poveljnik Edhen-paša je imenovan maršalom. London, 21. februvarija. „Reuters Office" se poroča iz Praetorije: V Ivanovem Gradu se je vnelo 5 vagonov dinamita. Ponesrečenih je blizu 500 oseb. Za družine ponesrečencev se marljivo nabirajo darovi. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3'35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-«vila od 35 kr. do gld. 14'65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine In oarlne prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 26 c. in kr. dvorni zalagatelj, Čarih. 17-2 2 Kit I s» R»«» «,*».«*- bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—2) 2 Umrli so: 19. februvarija. Stanko Grileo, slikarjev sin, 6 mes., Poljanska cesta 21, kron. vodenica v glavi. — Prane Sorman, pravni kandidat, 50 let, Kravja dolina 11, kap na možgani. 20. februvarija. Marija Škofic, usnjarskega trgovca vdova, 74 let, Sv. Petra cesta 32, ostarelost. — Ana Predovič, posestnikom vdova, 85 let, Poljanski trg 5, pljučnica. Meteorologično poročilo. 20 21 čas opazovanja 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. "7406 740 3 740-1 Temperatura po Celziju Vetrovi -1.8 ]pr m. svzh. Nebo 58 "S H a a a o *** oblačno oblačno 00 —4-2 | m. vzh. —2 3 I m. Bvzh. Srednja včerajšna temperatura 10°, in za l-«0 pod normalom. 148 1-1 V imenu vseh sorodnikov naznanjamo ljubim prijatfljem in znancem z žalostnim srcem, da je vse-gamogočnemu Bogu bilo všeč, danes dne 20. februvarija, dopoldne ob 11. uri, našo liubo mater in staro mater, gospo vdovo PrefloviC roj. po kratki, hudi bolezni, 86 let staro, prevideno s ivetotaistvim, vzeti k Sebi v lepšo domovino. i osireb pojde v soboto popoldne ob 3. uri s ol nn-kega trga hiš. št. 5, k sv. Krištofu. Vse prijatelje in znance, zlasti š* sorodnike, prosimo, da dušo blage rajnke v pobožni molitvi priporočajo usmiljenemu Bogu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra in v raznih drugih cerkvah v Ljubljani. Ljubljana, dne 20. februvarija 1896. Elija, Nikola, Danijel, Janko Predovlč, posestniki in trgovci, sinovi. — Marta L&dlč roj. Predovič, Jela Popovič roj. Predovlč, hčeri. — Amalija Predovič roj. Klemeno, * i n a h a. — Jaukloa, Danloa, Zorloa, Marica Predovlč, unukinje. VABILO k I. rednemu občnemu zboru Hliice In psojilie v Gorja!, ki 86 bo vršil dne 23. februvarija, t. j. prvo postno nedeljo, ob 3. uri popoldne v prostorih bralnega društva. sr@&g 86 2-2 1. Poročilo načelatva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Potrjenje letnega računa. — 4. Volitev načelstva in nadzorstva. — 5. Posebni nasvžti. Dohodki so znašali 29.840 gld. 51 kr., izdatki 28.792 gld. 23 kr.; vsega prometa je bilo 58.682 gld. 74 kr., deležnikov 79, čistega dobička 92 gld. 16 kr. Hranilnica in posojilnica v Gorjah, registr. zadruga z neomejeno zavezo. VABILO 142 1-1 Prijatelji slovenske akad. mladine, naročajte se na ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaitva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31. Učenca, ki je bil vsaj v jednem razredu srednje šole, sprejme takoj v svojo ipeoerljsko prodajalnloo na Vrhniki 130 6-4 Gabrijel Jelovšek. I. rednemu občnemu zboru „Hranilnice in posojilnice v Cerknici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil dne 8. marca, t. j. tretjo postno nedeljo, popoldne ob 724. uri v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalea. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovale» in njega namestnika. 5. Bazni nasveti. „Hranilnica in posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Za načelstvo: Jernej Kušljan 1. r. Anton Leskovec 1. r. tt Lekarna Trnkóozy, Dunaj, V. Doktor pl. Trnk6ezyjev protinski mi je olajšujoče mazilo za roke in noge, za križ in za vsakoršne bolečine. Priporoča se za masažno zdravljenje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4- gld. 50 kr. Dobiva se pri 731 8 Ubaldupl. Trrik6czyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnkóozy v Gradou. n S B ¡MK Tovarniška zaloga papirja po originalnih oenah, iáh. MRK v Ljubljani, Vegove ulice št. 8 (poleg realke). Priporočam čast. gg. trgovcem, o. kr. bllježnlkom in odvetnikom, kakor tudi raznim nradom in pisarnam svojo bogato na novo ustanovljeuo tovarniško zalogo raznega papirja po najnižjih originalnih oenah. y zalogi imam vse v mojo stroko spadajoče papirje, kakor pisarniške, pisemske, doknmentne, ovojne in droge papirje, ter tudi pečatni vosek, črnilo in vsakovrstne knverte od najmanjše do največje. Prevzemam tudi razna y tiskarska dela za gg. trgovoe, o. kr. blljeinlke, odvetnike in sploh za vse urade in zagotavljam za naj-okusnejše delo in po najnovejšem sistemu. Proseč, da bi me čast. gg. odjemalci kot domačina s svojimi naročbami podpirali, jih vže naprej zagotavljam, da se bodem vedno trudil jih zadovoljiti v vsacem obziru in Bicer najmanj toliko, kakor vsaka moja konkurenca, ter beležim odličnim spoštovanjem 137 3-1 Josip JPetrič. i g Uzorci na željo brezplačno in poitnine prosto. ^ 3|r|E Blago izborno in dovoljujem č. gg. trgovcem in večjim naročnikom popust Dunajska borza. Dnč 21 februvarija. Siupni državni dolg v notah.....101 gld. 15 kr 8kupm državni dolg v srebrn ... . 101 , 15 „ Avstrijska zlata renta 4%......121 „ 85 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 40 „ Ogerska zlata renta 4% ......122 „ 35 „ Ouerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 „ 06 „ lUstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1000 „ — „ ireditne delnice, 160 gld............380 , 50 „ ji rdon vista . . ......120 „ 75 „ «•■miki dri. bankovci za 100 m.nem. drf.velj. 59 „ 02»/», 1' mark ..........11 „ 80 „ ' frankov (napoleondor)............9 „ 57 , Ujanski bankovci '. .....43 „ 55 „ tr "ekini.......... 5 „ 66 „ Dni 20. februvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne ieleznice 3% . „ „ južne železnice 5% . n „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. — kr. 158 „ — 193 . 50 9» , 55 "2 , — 128 „ — 107 „ — 112 . — 98 „ 50 99 „ 25 224 „ — a 170 „ 40 130 „ 40 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. — 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 75 Salmove srečke, 40 gld........67 „ 75 St. Genčis srečke, 40 gld.......72 , 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ — Ljubljanske srečke................22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 173 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. stv. 3487 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 470 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 64 Montanaka družba avstr. plan.....35 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100...... .128 75 50 25 M Raknp ln prodaja "JES hov rfitnib državnih papirjev, srečk, denarjev itd. «.r o vanje ¿a ¿gube pri žrebanjih, pri isirsbanjs najmanjšega dobitk» * iiiotna zvršitev naročil na borci. -"l i. M !■■■■■■■—— Men j antična delniška družka „M E B C U «ollziili it 10 Dunaj, IviiMfintram 74 B 6é _, V vseh leepedaraMfc is tnaaiaih stvareh, vrednostih vsek ip*Maef|sfcfh vrednostni dosego koiikor jt mogoče visoooga •T Pojasnila potem o kursnih ____ papirjev in veetnl sviti za —„ obrestovanja pri popolm varnosti sr naloženih glavnic.