BUM OPERACIJE V PACIFIKU SE RAZHJAJO UGODNO; DRUGE RAZNE VESTI PREJ TJA, ZDAJ NAZAJ! NOVI DRŽAVNI PRAZNIK V JUGOSLAVIJI; VOJAŠKA UPRAVA NA PRIMORSKE! M«if gii—aiM Th.fr.mil lil Pljinmtiat pftMiaiHi' ^ i|il, Iggmg ladj« Oumi Mary, razkošni parknik. ki je .lužil med vojno a armadno prevažanje, dospela ▼ Mew York s 14^62 ameriškimi veterani iz Errope. Na slikL ki je bila posnela iz helikopterja ameriške obrežne straže, se vidi, kako je krov natrpan s rojaki. GROBIŠČA POLITIČNIH UJETNIKOV NA ČEŠKEM NADŠKOF STRITCH POHVALIL VARNOSTNI CARTER NOVO VODSTVO V URADU DRŽAVNEGA TAJNIŠTVA RAZLIKE MED RAZNIMI GOSPODARJI V NEMČIJI p , JV> ^ - ' ' ; "v jSjA ^ W PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ^^^^ T Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja d o zmage! JgHsratitf TSEŽT GLASIL0 SL0V' KAT01- DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; R a DRUŽBE SV. MOHORJA H Kupujte VOJNE Li i V CHICAGI; ZAPADNE SLOV, ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. STEV. (NO.) 54 , CHICAGO, ILL., PETEK, 6. JULIJA — FRIDAY, JULY 6. 1945 . ' LETNIK (VOL.) LTV. Obroč okrog Japonske se zožu je Manila, Filipini. — General MacArthur, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Pacifiku je objavil v ponedeljek jutro uradno poročilo o vojnih operacijah na Filipinih in izjavlja, da borba za zavojevanje Filipinov je končana s popolno zmaeo na strani Amerikancev. Ostali ostanki japonskih oddelkov v gorovjih ne pomenijo nič, ker so odrezani od vsega. Filipinski otoki so zdaj postali za Zaveznike v Pacifiku to, kar je bilo angleško otočje v Evropi proti Nemčiji. Na Filipinih se zdaj gradijo baze za vse operacije proti Japonski. Z zmago na Filipinih so A-merikanci zabili klin v središče in s tem razdelili japonske sile na jug in sever, pravi MacArthur. Iz Borneo otoka poročajo, da so avstralske čete izvojevale zadnje dni nove uspehe. Japonci bežijo iz Balippapanske okolice proti severu v gore okrog oljnih polj. Zavezniki so tryoja i notranjost daleč naprej. \ Tokijska radio postaja je o- i menjala v ponedeljek jutro, da - -0 je močna ameriška morska edi-rica obstreljevala južni konec Shikuka polotoka, to je južna polovica Sahalinskega otoka. Točka je oddaljena le nekaj milj od sibirskega obrežja. Zračni napadi na japonsko o-točje nadaljujejo vsepovsod. Borba proti Japoncem zdaj zgleda, kakor je zgledala leta 1942 proti Nemcem v Evropi in Afriki. Amerikanci so s zavzetjem Filipinov zabili klin v sredino. Zdaj kujejo obroč proti Japonski s severa in juga, ki se bo vedno bolj in bolj zoževal. Zračni napadi nadaljuje,o ki bodo uničili transportacijo, in-d-Mtrffv in drugo, nakar prideJ glavni vpad na domaČe otočje in končni poraz za Japonce. Ta Čas ni več daleč. i POLJSKA ARMADA VELIKA ZAGONETKA ZA ANGLEŽE London, Anglija. — Angleškim vladnim krogom postaja poljska zamejna vlada in njena poljska vojska, ki šteje do 150,-000 mož prava zagonetka. V Moskvi so Angleži pristali na ustanovitev nove poljske vlade. V Londonu pa še vedno posluje zamejna poljska vlada in An-; glija tudi podpira in vzdržuje j vlado in poljsko vojsko, kar J stane Angleže do 80 milijonov ; dolarjev letno, pravi vest. Polj-! ski prostovoljci, ki tvorijo polj- i sko vojsko izjavljajo, da so pri- i pravljeni boriti se proti Sovjetski Rusiji. Kaj, bo proti tem izjavam odgovorila Rusija je zagonetka. Gotovo je, da takih izjav ne bo jemala prijazno na znanje. -o- EKSPLOZIVNE POKALICE UBILE DEČKA Chicago, HI. — V ponedeljek večer so se vžgale v predmestju River Grove na prodajni stojnici na vogalu North Avenue in 1st Avenue pokalice in rakete, ki bo jih prodajali z a proslav-TJ3S*s-f^JtfRJ®* Razstrennr^ ' bila tako silna, da je ubila zra- 1 ven stoječega dečka Donalda ' Lewisa. Ta dogodek je takoj 1 predramil policijo, ki je na to = začela preganjati prodajalce raket in pokalic in v torek je bilo aretiranih v okolici Chicane 11 takih prodajalcev. Pone-srečb s pokalicami pa je več. g Mnogo slučajev je, v katerih so t se poškodovali mlajši in starejši j pri zažiganjih raket in pokalic. c -o---x JAPONSKA BRUTALNOST * Manila, Filipini. — "Aneta", fi nizozemska poročevalska agen- * cija poroča, da so Japonci pred- ' no so se umaknili iz Balikpapa- \ na na Borneo otoku požgali ta- \ mošnjo bolnišnico. Poročevalec £ pravi, da je z bolnišnico zgorelo \ tudi več bolnikov, katerih ožga- j na trupla in kosti so našli za- c vezniški vojaki, ki so dospeli na r lice mesta. .. • t -o- HRVATSKI PATRiJARH OBSOJEN NA SMRT 1 J Pariz, Francija. — Franco- j ska novinarska agencija je db- 1 javila poročilo iz Zagreba, da s je tamkajšno vojaško sodišče s obsodilo na smrt 45 oseb, med i temi tudi patrijarha pravoslavne cerkve v Hrvatski. Imena t patrijarha poročilo ne omenja. \ Obsojeni so obdolženi sodelxf- ( vanja s poglavnikom Paveli- i čem. ^ --o- i ZELENJAVO SO PODRAŽILI £ Chicago, 111. — OPA urad je dovolil zvišanje cen svežemu to- * matosu in glavni salati. Toma- j tos se je podražil za 6c pri funtu od zadnjega tedna. Glavna \ peresna salata pa za lc pri fun- , tu. j , i kar je n. pr. urad zunanjih mi- ] nistrov v evropskih deželah. Državni tajnik rešuje vse zadeve ] z zunanjim svetom in je radi te- j ; ga najvažnejši urad v vladi. * Byrnes je star 66 let in je bil . r rojen v Charlestonu, v Južni i , Karolini. ; Washington, D. C. — Dan 7. julija, ko je Srbija oddala prvi strel proti fašističnim vpadalcem in njihovim pomagačem, je bil zdaj proglašen za državni praznik. Tako odreja novi zakon ki ga je izdalo vodstvo narodne skupščine. Vsako leto od sedaj i.^jji tj uuuu s*«* v in i,«, uau v spomin na prvi dan, ko se je začelo ljudstvo dvigati. Beograjski radio poroča tako. - , Dvanajst tisoč partizanov je korakalo drug za drugim mimo poveljnika britiške osme armade v Vidmu (Udine), Trstu, Pu-lju, Gorici in Tržiču (Monfal-cone) in pri tem izročilo Angležem svoje orožje, če je res, kar poroča radio iz Pariza, ki trdi, da je prejel to poročilo iz Rima. Ista oddaja po pariškem radiu pravi nadalje, da so bile druge skupine partizanov po podobnih ceremonijah vključene v policijske oddelkd, ki morajo ubogati zavezniške ukaze. Po naročilu maršala Tita je bila uvedena vojaška, ^praya, iH 'jč jfevaffc* fti gčflsfovanska ar- -C mada v predelih, ki so jih zasedli Jugoslovani po slovenskem obmorju v Istri in Krajni (in the Jugoslav zone of occupation of the Slovenian maritime territory of Istria and Krajna), pravi poročilo iz Moskve, ki pristavlja, da je Tito imenoval poveljnika četrte jugoslovanske armade, Lieut. Col. Dapčeviča, za poglavarja tega zasedenega okrožja. Še eno kratko vest poročajo te dni o Jugoslovanih. Švedski list Svenska Dagbladet piše, da je več kot 6,300 Jugoslovanov izgubilo življenje na Norveškem. Gestapo je tja premestila n_ Chicago, I1L — V sredo na dan 4. julija se je vršila v nadškofijski katedrali Najsv. Imena velika pomenljiva cerkvena slovesnost za podvig in večje razgibanje dej^ za cerkveno edinost med Slovani. Sodelovali so cerkveni dostojanstveniki katoliške cerkve, kakor raznih -— «.ctn.ra »iJluuniH ^lOIUIl lil B1U- vanskih obredov. Nadškof Stritch je imel glavni slavnostni govor. V tem govoru se je dotaknil Mednarodne konference v San Francisco in Cafterja, ki ga je konferenca sprejela. Prevzvišeni nadškof Stritch je o Carterju pohvalno govoril. Delal je, da je Carter edino sredstvo, ki nam daje upanje, da se bodo narodi pomirili in živeli v miru. Ima kajpada Carter napake, a so priložnosti, da se bodo te napake popravile in Carter izboljšal. Glede Zd. držav je dejal, da morajo sodelo- vati v mednarodnem koncertu narodov. S tem, da smo šli v vojno, smo se odpovedali izolaciji in v to ne smemo več nazaj. Mi smo zdaj najmočnejša dežela in kot taka se ne sme braniti obveznosti do drugih. Omenil je pomenljivo Izjavo Neodvisnosti, ki stoji na krščanskih načelih človeških pravic. Prosil je Boga, da naj nas razsvetli in da moč, da bomo vzdr-žavali mir in sodelovali z narodi in da ne bomo sklepali usodnih kompromisov, marveč da bomo delali za upanja in pravice vseh ljudi na svetu. » Washington, D. C. — V torek je bil zaprisežen novi državni tajnik James F. Byrnes iz Južne Karoline. Novi tajnik je mar-kantna osebnost. Za zelo spretnega se je izkazal posebno, ko je vodil pod predsednikom Rooseveltom mobilizacijo za voisko. Zasnoval je načrte, ki so se zelo dobro obnesli. Preje je bil vrhovni zvezni sodnik, še preje zvezni senator. Ko je šel Roosevelt v Jalto na konferenco je b}l on eden izmed glavnih njegovih svetovalcev. 2e takrat se je sušljalo med političnimi voditelji, da je Byrnes najzmož-nejša oseba za urad državnega tajništva. Znane so mu mnoge zadeve, v katerih je sam deloval, zato bo njemu veliko lažje reševati iste, kakor komu dru- gemu, ki nima takega praktičnega poznanja razmer. Na podlagi zakona, ki je v veljavi, je *on prvi za podpredsednikom, ker zdaj dežela nima podpredsednika, ker je podpredsednik postal predsednik po Rooseveltovi smrti, bi bil on naslednik predsednika, če bi umrl pred volitvami. Urad državnega tajnika je v našem ameriškem kabinetu tn KRIZEN SVETA — Vatikansko mesto. — Iz gotovih virov se poroča, da Va- < tikan ni preveč zadovoljen z za- g ključki konference v San Fran- 2 cisco. Carter sicer naglasa sa- j moodločevanje narodov, ne o- z menja pa ničesar o usodi ljud- r stev v baltiških državah in na s Poljskem. ^ — London, Anglija. — To- J kijska radio postaja je objavi- * la vest, da so Japonci sestrelili * ameriško letalo, v katerem so ( bile tri ameriške pilotinje. Ja- * ponci pravijo, da je to dokaz, J da Amerikancem primanjkuje 5 moških pilptov. Pač japonska II tolažba. i — Pariz, Fnancija.—Iz Mon- * te Carlo došla poročila omenja- J jo, da je jahta zadela v mino v ^ pristanišču Monaco, ki je blizu ^ Monte Carlo ob obrežju Sredo- , zemskega morja. Jahto je raz-strelba raznesla in deset oseb ^ ubila. — Bruselj, Belgija. — Bel- \ gijski kralj Ledpold III. se je baje odločil, da se bo odpovedal prestolu, pravi vest iz Salz-burga. Proti Ledpoldovemu po-vcatu domov nasprotujejo pre- ^ mnogi člani vlade in večinske ^ stranke. i — Mackinac Island, Mich. — £ Tu se vrši ta teden letni sesta- ] nek republikanskih governer- j jev iz raznih držav. Na konfe- \ renči razpravljajo o mnogih ] vprašanjih, v katere je zainte- ] resirana republikanska stranka. Razpravljali so tudi o volilni kampanji, ki bo v letu 1948. — West Point, N. Y. — V tukaj šni častniški šoli je te dni : graduiralo 716 kadetov, ki so : dovršili stroge častniške studi- ] je in predpisana vežbanja. Ka- : deti bodo postali Častniki ame- i riške armade. N AZIJI SKRIVAJO IN SPRAVLJAJO NA VARNO SVOJE SKLADE Washington, D. C. — Orvis Schmidt, direktor v zakladni-škem oddelku za tujezemske sadeve objavlja pregled, kako Nemci vlagajo svoja premoženja V razne tuje banke po raznih državah. Poročilo pravi, da so vloge švicarskih bank po številu 295 v letu 1914 narastle na 372. V vlogah pa so porastle od tedaj za več, kakor. 9 bilijonov frankov. Leta 1914 so imele okrog 7 bilijonov frankov v vlo-erah, zdaj imajo nad 16 bilijonov. To je znamenje, da je prišlo v deželo mnogo tujega kapitala, največ iz Nemčije. Mno-?o nemškega kapitala se je za drugi niso kazali no- vanske krvi pred Leningradom, Moskvo in v Stalingradu in j benega izraza, spet drugi so se na drugih točkah nima primere v zgodovini. Tako visoke upali nam malo nasmehniti. O- cene v krvi ni plačal noben drug narod kakor ruski narod, troci nam niso mahali, par pa To daje ruskemu narodu visok ugled, in le škoda bi bilo, da W ie vendar to storilo. Prepo- bi ga zasenčili komunisti s kakimi neumnostmi, s katerimi I bratenja je pomenila, da bi skušali vsiliti drugim deklam svojo miselnost. Voditelji sodobne Rusije so priborili ta ugled, ki je zdaj na višku, ko U mi vseeno kolikor toliko smi-je prišla zmaga nad nazizmom in fašizmom. Naj bi pazili, lili otroci in starejši ljudje. -da ji ta ugled ohranijo s pametno in previdno politiko, ki | Potem smo se vozili po ozem-naj ne bo zakovana v ozkosrčnost nepriljubljenega komu-i1ju> ki moram označiti za nizma, marveč naj bo demokratična in naj da ljudstvom Najbolj mirno in Jasn°. kar sem demokracijo in svobodo. Taka pot bo vodila Rusijo k no-Jg™ ^^^le Tukaj to vim nadaljnim uspehom. Slepo drvenje za komunizmom biIi hribi zelo visokif po po^oč. m vsiljevanje tega drugim, ki ga ne marajo, pa bo slovan- i jih pa so zasajeni vinogradi vse ski Rusiji le škodovalo in jo postavljalo v slabo luč pred vse- gori do vrha. Slavno mosellsko mi v svetu, ki ljubijo demokracijo, svobodo, pravico in res- !vino J® tukaj doma. Med viso- Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. "MIR V EVROPI" nico. Mesečnik "Nova Evropa" je v junijski številki objavi uvodnik v imenu urednikov publikacije. Takole piše v tem uvodniku: "Vojna v Evropi je izvojevana, ampak milijoni ljudi so morali plačati s svojim življenje^ in vso svojo srečo za nemško obsedenost in pohlep po moči. Prva znamenja prihajajoče usode nad Evropo bi bili lahko opazili, ko je Mussolini prišel na površje do oblasti in moči, ko so njegove fašistične bedastoče začele dobivati več in več podpore in umevanja in priznanja celo od več zelo visokih osebnosti. Ravno tako bi bili lahko opazili vse, ko je prišel na površje nevarni zločinec Hitler. "Takoj od prvega začetka so evropska delavska gibanja bila edina* ki so začela čutiti nevarnost fašizma. Ampak mnogo tako imenovanih "dalekovidnih" diplomatov pa ni le odklanjalo vsako misel za možnost kake nevarnosti, marveč je še pomagalo nazizmu in fašizmu. ^itro takojšno kaznovanje vojnih zločincev ne more spremeniti smrti in trpljenja milijonov žrtev nemške brutalnosti, ampak sluKjJc^p&bi kot opozorilo bodočim takim mednarodnim pustolovcem. Doenitz, kakor Paulus in Seid-litz bi morali biti takoj sojeni. Mi ne smemo pozabiti, da je nazizem našel ljudsko podporo v Nemčiji in da bo treba [Vaterland", Nemčijo. Celi usti mnogo pirzadevanj, predno bo nemško ljudstvo iskreno dan smo se vozili, užili pa ni sprejelo naša načela "Po vsej Evropi so ljudstva vesela, da so nemška ve-šala izginila in da so obsedeni nazijci pregnani in pod ključem. Ampak veliko, trpi jen je družin, ki so zgubile otroke, očete, matere in druge, reparacije ne morejo zmanjšati. Ta strašansko visoka cena za mir bi morala služiti kot opozorilo, da moramo zbrati vse sile pravice in demokracije, da z njimi najdemo pot in zagotovila za mir v bodočnosti. "Enostransko postopanje Sovjetske Unije, zapiranje podtalnih voditeljev kot vojnih zločincev in masne deporta-cije morejo samo izpodkopovati temelj in podlago močni organizaciji Združenih narodov in pa sejati seme nezaupa-1v ta kraj ob dveh popoldne, nja med najbolj iskrene prijatelje mednarodnega sodelo- Prihodnje jutro smo se podali Vanja. naprej in se peljali skozi Ver- (nr . , . . ... j . .. . sailles, ki je zraven Pariza; v Veliko jih je, ki mislijo, da moremo te probleme rešiti !tem mestu se je vršila mirovna T/5 MARTIN T. ULCHER POPISUJE, KAJ JE VIDEL V EVROPI Neuweid, Nemčija. Dragi slovenski rojaki: Sedaj, ko vojaška pisma iz Evrope niso več cenzurirana, vsaj vsako posebej ne, ampak le po eno izmed vsakih sto, lahko napišem malo daljše poročilo in se bolj prosto izrazim. Pišemo lahko o vsem, le o premikanju čet čez morje ne smemo. Iz svojega postajališča v Plouay, Francija, smo odšli letos 22. maja ob osmih zjutraj. Ker spadam k posebni edinici, Service Company, smo se peljali na trukih, medtem ko so se bataljoni pedali v železniških vozovih po našem 700 milj dolgem tiru prek Francije v "das smo nič drugega kakor svoje vojaške "ten-in-one" odmerke. Ti niso tako slabi kakor C ali K odmerki, ker spadajo zraven tudi konservirani produkti. Ob šestih popoldne smo prišli v Le-Mans, Francija — potovanje je bilo počasno zaradi velikanske procesije trukov — in smo tisto noč prebili v šotorih. Naslednji dan smo prišli v Ramboullet, kakih 30 milj od, Pariza. To je bil kratek dan, ker smo dospeli konferenca prve svetovne vojne. Tam smo videli slavno ver-saillsko palačo, dom nekdanjih francoskih kraljev, občudovanje vzbujajoče poslopje. Ver-saillesa in Pariza ni razdejala vojna, ker se je Francija sesula, preden so Nemci prišli tako daleč vanjo. Ob poti smo videli izredno lepe pokrajine, kakor-šnih naše oči še nikdar prej niso videle. Zeleni hribi z ličnimi polji so nudili krasen prizor. Posebno lepo je bilo, kadar-smo le, če gledamo preko njih. Mislijo in čutijo, da kar se godi v tujem svetu preko morja, ne more ogrožati njihove svobode in da v vsakem slučaju se ne more ničesar storiti za preprečenje takih dogodkov. Tako hitro so pozabili, da sta svoboda in mir eno in nedeljiva zadeva in da ne more biti miru brez resnice. "Razen če imamo pogum, da povemo resnico o preganjanjih in deportaci j ah v nekaterih osvobojenih deželah, ne bo nobene priložnosti, da bi gradili pameten mir. "Najmanjši bistveni pogoji miru so, da morajo preganjanja jenjati takoj, da se mora enostransko postopanje umakniti združeni skupni akciji Združenih narodov, temelječi na demokraciji in pravici, da morajo vojaško vlado (dospeli navrh kakega "hrib ain upravljati vsi Združeni narodi mesto poedine sile, kakor se je pred nami odprl razgled se to godi sedaj. Deljenja Evrope v interesne sfere se tre- dale^ naokrog. Ta lepota, ki se ba ogibati kot nevarnega ogrožanja miru. Samo v tem 'ne da P°Pisati, nas je kar pre-pravcu se morejo problemi Evrope izravnati in nemška v^ela \n je nudil\tako mirno vojna potencijalnost uničiti. V*0' d\smo ten?bo j 0.b?u^ , zavzele mesto dar če ga Rusi trpijo in prenašajo, je to njihova svoboda in in pod katerim s° korakale naše pravica. Ampak da ga vsiljujejo po njih izpod Nemcev osvobojenim deželam, pa ni prav nič na mestu in jim to ne bo posebno dolgo uspevalo. V članku je prav rečeno, da bi čete, ko so mesto spet osvobodile. Tudi Eifelov stolp smo videli oddaleč. Pariz je krasno mesto s svojimi širokimi bule- vardi in starimi poslopji. Vsi cisti, ki so bili toliko srečni, da so dobili dovoljenje iti v Pariz, so rekli, da se nobeno drugo mesto, kamor so lahko šli, ne more primerjati ž njim. Je pač "gay Paree!" Veliko časa je vzelo, preden smo prevozili skozi Pariz. Tudi reko Seine smo prekoračili. Ko smo se še naprej peljali in morali spotoma z rokami odzdravi jati vsem otrokom, ki so nam mahali v pozdrav, smo dospeli v Verdun, slavno mesto iz prve svetovne vojne. Tu smo prenočili v taborišču. Naj še to povem, da sem med potjo vzel čokolado od svojega odmerka in vrgel otrokom. Z zanimanjem sem videt, da jo je pobrala neka majnfc deklica in tekla ž njo v hišo in medtem vsa radostna klicala "Choc-a-lad! Choc-a lad!'? -3 Za Verdunom smo kmalu prišli do luksemburške meje. Velika vojvodina Luksemburška je zelo majhna deželica in meri samo 32 mil> počez. Izgleda precej kakor severna Francija. Tukaj začnejo hribčki polagoma postajati večji in večji, in ko smo dospeli v Nemčijo,-so bili hribi že velikanski. Šli smo skozi glavno mesto omenjene deželice, ki se prav tako imenuje Luxembourg. Za to mesto je bilo mnogo vojskovanja v tej vojni. Mi smo ga zavzeli, potem so nam ga Nemci vzeli nazaj, nakar smo ga spet vzeli Nemcem. Mimogrede naj omenim, da se nahaja v Luxembourgu ena najmočnejših evropskih radio postaj in za časa vlade Hitlerja Dihurja so uporabljali to postajo, da so oznanjali 3vetu njegovo uradno čvekanje. Tu naj dostavim, da sva s tovarišem Smittyjem izračunala, da sva na poti skozi Francijo in Luksemburško z roko mahnila in odzdravila kakim 20,000 osebam, največ otrokom. Ce bi to še nekaj časa trajalo, bi nam drugega ne kazalo, kakor preskrbeti si mehanično roko, da bi človek potegnil za vrvico, pa bi roka začela mahati. No, pa smo kmalu dospeli do konca Luksemburške in ko smo se peljali čez neki most, smo videli napis: YOU ARE NOW ENTERING GERMANY. THERE WILL BE NO FRATERNIZATION OF ANY kimi hribi teče reka, na njenih ozkih obrežjih pa so vrtovi in za njimi vas, ki je kakor gnezdo zgrajena ob vznožju hribov. Hise so pokrite z lončeno opeko, med njimi pa se vzdiguje j cerkvica. Lepšega prizora ni mogoče najti. Človek se čudi, [kako se je moglo v teh tihih in miroljubno izgledajočih krajih razviti sovraštvo in srd, ki je ž njim nazizem preplavil svet. Ljudje so pridno delali po svojih vrtovih, ko smo se peljali mimo. Kar naprej so delali in se niso zmenili za nas, le tuin-tam se nam je kdo malo nasmehnil in nam je kakšen otrok mahnil v pozdrav. (Dalje prihodnjič X. T/5 Martin T. Ulcher. v -o- CERKVENI PIKNIK Oglesby, 111. Drugi letni piknik cerkve sv. Konstantina v Oglesby se bo vršil v nedeljo 8. julija na cerkvenem prostoru kot lansko leto. Vljudno vabimo rojake jz La Salle in okolice, da se udeležijo našega piknika. Pregovor pravi roka roko umije, ali boljše rečeno, treba je, da pomagamo drug drugemu in s tem pri-pomoremo drug drugemu do lepšega uspeha. Vršile se bodo vsakovrstne zabave in igre. Vsega bo dovolj za piti in za jesti brez pointov. Cisti dobiček je namenjen za zidanje nove cerkve, katero zelo potrebujemo. Na svidenje v Oglesby 8. julija! Mary Meglich. —O- convince her own people and the world at large that this land is ethnically Italian. The same Italian propaganda called Dal-matia "Dalmazia Italianis-sima", though Italians have only four percent of its population. It is unbelievable but a fact that all Slavic names on the Italian church, court, police, and any other public, registers are italianized; that even the Slavic names on the old tomb stones have been erased and italianized. 3. This region never was in Italian possession till the Versailles conference. 4. The title that the Versailles conference conferred upon relative to this land is illegal: — a) Austria-Hungary had been divided among its compos-! ing nationalities before the con- j ference convened, and when it convened it was confronted, not by Austria-Hungary but by the successor-nations, whom it recognized in toto, except Jugoslavia; — b) the Jugoslavs were recognized as allies of America, England, France even before the collapse of the Du^l Monarchy; — c) the 1914-18 war was fought under the slogan: For Democracy and self-determination of Nations. In accordance with this slogan the Jugoslav delegation te the Austrian parliament, the representatives from the Triestene districts included, declared the separation of the Jugoslav land and people from Austria in the last plenary session of the parliament. This was the signal for dissolution of Austro-Hungari-an government. The successor-states took over its entire territory, its rights and its burdens. Thus, as far as the Dual Monarchy was concerned, the war had accomplished its full scope, self-determination of nations and democracy. The Versailles conference convened to sit in judgment against the Austria-Hungary, among others. However, the monarchy was nonexistent at the time. Therefore only Germany remained on the agenda of the conference and one or the other of her satellites. Certainly not Jugoslavia, a successor state and an ally. - Therefore, when England, seconded by France, proceeded DOGODKI med Slovenci po Zopet je odšel pionir Cleveland, O. — Dne 23. junija je umrl na svojem domu dobro poznani rojak in pionir Felix Novinc, star 77 let, stanujoč na 19211 Kewanee Ave. Doma je bil iz vasi Veliki Lipovec, fara Ajdovec, odkoder je prišel v Ameriko pred 56 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, roj. Drenšek, doma iz Budanje vasi pri Žužemberku, 4 sinove, 4 hčere, 14 vnukov in 4 pravnuke. Smrtna nesreča Black Sturgeon, Ont., Canada. — Ko je 45 letnft*ojak Jože Kambič, doma iz Omote pri Semiču, dne 5. junija v tukajšnjih gozdovih podiral neko drevo, ga je to pri padcu po nesreči udarilo po glavi, da je čez pol ure umrl. M ck nnniuERSRRV? Wedding {or business) anniversary soon? Celebrate the day with _____ , :omy Tear Florist How • Hell Deliver or Win to act against Jugoslavia, they PISMO, KI SO GA PITTSBUR- overstepped their authority. SKI SLOVENCI POSLALI Therefore, when the two PREDSEDNIKU TRUMANU -"awarded" the Triestene terri-Pittsburgh, Pa. tory to Italy, they did not The basic decisions of the fu- pumsh Austria thereby but Ju-ture peace conference shall be Koslavia, an ally, permanent. One of such decrees Therefore, the two powers will be the solution of the Tri- acted autocratically and ille-estene question. Your Excel- gaily, unjustly and without due lency's impartial judgment of regard for the . standpoint of this case on the ground of its America, who had saved both merits and in the light of the fu- from utter destruction. ture*peace will save the popula- Therefore, the great Wilson tion of this region untold an- was right when he demanded gruish, it will remove a lasting ! the same recognition for the dissatisfaction in the neighbor- United Jugoslavia, with the ing Jugoslavia, and will lighten Triest and its hinter-land in-the burden of the directorium eluded, as was given to other of the United Nations. We are successor-states within the pre-afraid of an unjust decision in war frame of Austro-Hungar-this case unless Your Excellen- ian empire, cy takes a personal interest in' Therefore, for the sake of it; we remember the Versailles democracy for which we stand conference. and for the sake of justice An enforced peace, based oil which is the only true founda- injustice, is tyranny. No peace with tyranny.for safeguard can be a lasting peace. The following are our arguments for a just settlement of the Triestene question:— 1. The indigenous inhabitant tion of peace, this region must be conceded to Jugoslavia on account of her ethnical, historical, geographical, and commercial rights in it. For surely Italy has no need of the Triest port beside Venice, whereas Triest's KINP. ("Sedaj stopaš v Nemči- and Croats, Jugoslavs, part-of jo. Prepovedano je bratiti se na |the same people that live in kakoršni koli način.") Ta na- northern Jugoslavia, pis pomeni ravno to, kar pravi, this district. of this region are the Slovenes relative local Italian population majority of sixty percent can Ce se kateri brati z Nemci, mora plačati $100 globe, izgubi plačo za šest mesecev, povrh te- 2. The not outweigh the need of a sup-east of | port for the millions of people in northern Jugoslavia and in Jugoslavs number; Central Europe. Really, Triest about ninety percent of its total ■ as a city is worth nothing in a population, and cover ninety-! long run. It is the port that Italy ga pa še lahko pride v zapor za [one percent of its area. For this 'is fighting for, to hold a toll vce ali manj Časa. Takoj smo assertion we quote the Austrian house at the terminal of the zapazili razliko pri ljudeh, ko.i census of 1910. No-Italian cen- terminal of the railroad sys-smo se pripeljali v nemško ob-!sus is reliable, because the of- terns running hundreds of miles mejno mesto Trier. Niso nam mahali v pozdrav kakor v prej ficial Italy has, for theNlast forty years and over, striven to across Jugoslavia and far into the heart of Europe. President Wilson said in his perspicacity: "Why don't the Italians ask for New York when they are demanding Triest? There are more Italians in New York than in Rome." We are, your Excellency, Very respectfully yours Matthew F. Kebe pastor St. Mary Church, 223 — 57th Street, Pittsburgh 1, Pa. Vse slovenske organizacije v zahodni Pa. so odobrile vsebino pisma. Za organizacije: Paul Klun, pres. Slovene Home Geo. Starešinič, pres. No. 50, KSKJ. Frank Oblak, Anton Seles, Mich. Bahor, F. Kastelic. KAKO JE BILO V NEMŠKEM UJETNIŠTVU Waukegan, III. Sporočam veselo novico, da je 15. junija zvečer prišel sin Jožek domov iz nemškega ujetništva. Bili smo tako veseli, da ni moči povedati, pa bom že sama kaj več poročala o tem prihodnjič, za danes pa je Jožek sam nekaj napisal, kakor je siromak ves izmučen. Preden so ga Nemci ujeli, je tehtal 180 funtov, ko je' bilo konec njegovega ujetništva, pa je tehtal samo 116. Od tedaj je začel spet pridobivati na teži. V ujetništvu so mu ozeble noge, pa mu gre že na boljše. "Samo da sem doma," pravi, "se bo že vse kar. sftmo pozdravilo." Dobil je 60 dni dopusta, nakar mora iti v Ft. Sam Houston, Texas. Naznanjam tudi, da se starejši sin, Tony, nahaja na Filipinih, štiri milje proč od Manile. Pravi, da bo kmalu imel zadosti pointov, in pričakuje, da se bo potem lahko vrnil v Združene države. — S spoštovanjem in pozdravi Mrs. Jennie Keber. Naslednje pa je napisal Jožek sam. Prav zgodaj zjutraj je bilo 23. nov. 1944, ko smo prišli možje iz fronte v zaledje na kratek oddih. Dne 24. nov. sem zadnjič pisal domov, potem smo pa šli naprej do 28. novem-* bra. Tega dneva ne bom nikoli pozabil. Celi dain smo se tepli z Nemci. Izgubili smo skoraj polovico naše stotnije. Bila je go-(Dalje na 3. strani). Petek, 6. julija 1945 KAKO JE RIMSKI VOJSKOVODJA JULIJ CEZAR OSVOJIL ANGLIJO Marsikoga bo zanimalo, da je angleški otok napadel že sloviti rimski vojskovodja starega veka Julij Cezar. L. 55. pred Kristusovim rojstvom se je Julij Cezar odločil za pohod proti Britaniji. Zasedel je vso Galijo (zdajšno Francijo) in hotel napasti še Brite. Ni sicer nameraval podvreči si Britov, temveč je hotel enkrat za vselej odstraniti nevarnosti, ki so grozile rimskemu gospodarstvu v Galiji od prebivalcev otoka. Gali in Briti, ki so tedaj prebivali na angleškem otoku, so bili keltskega ali galskega izvora. Mnogi galski begunci so našli na otoku zatočišče in Briti so svoje brate pogosto podpirali. Rimljanom seveda to ni bilo všeč. Cezar je naprej poslal svojega visokega oficirja, ki naj bi ugotovil, kje bi bil mogoč pristanek na britanskem otoku, a hkratu navezal stike s prebivalstvom. Oficirju se je v resnici posrečilo pridobiti nekaj prebivalstva za Cezarja. Tako so bili izpolnjeni pogoji, da se je Cezar lahko odločil za napad na otok. V mesečni noči je rimsko brodovje dvignilo sidra v bližini današnjega francoskega mesta Boulognea in že zjutraj pri-hodnega dne je bilo ladjevje pred današnjim Doverjem. Sovražnik je pa sprejel Rimljane v gostih vrstah na obali. Cezar je spoznal, da pristanek ni mogoč. Zato se je ladjevje usmerilo proti severovzhodu in doseglo kraj, kjer je dandanes Val-mercastle. Britanci so pa zasledovali gibanje rimskega bro-dovja in so se umaknili od obale šele po hudem obstreljevanju. Rimljani so jih namreč obmetavali s posebnimi kovinskimi stroji z ladij. Cezar je zapo- nika, vendar pa ga niso zasledovali dolgo, ker rimska vojska ni imela konjenioe. Utaborili so se na obali in odbijali sovražne napade; sovražnik se je kmalu opogumil po prvi zmedi. Slabo vreme z viharjem je zelo poškodovalo rimsko ladjevje in vojakov se je polastil preplah, zlasti še, ker so se bali, da se ne bodo mogli umakniti na ladjah in da ne bodo mogli slabo oboroženi nadaljevati vojno na suhem. Zato so se naglo odloČili, da odplujejo. Čeprav niso dosegli velikih uspehov, je vendar rimski senat pripisoval velik pomen junaškemu napadu na otok, kar je razvidno že iz tega, da so priredili Juliju Cezarju zahvalne slovesnosti, ki so trajale 20 dni. Cezar pa ni bil zadovoljen s prvim pohodom. Že nasledno leto je izvršil drugi napad. Od-plulo je nad 80 ladij s petimi legijami in 20.000 jezdeci. Pristali so v današnjem Kentu in sovražnik njihovega pristanka ni mot^. Viharji so pa spet uničili precej ladij, ki so bile zasidrane na odprtem morju. Vendar ta neuspeh Cezarja ni odvrnil od pohoda v notranjost otoka. Rimske legije so premagovale hrabro vse naravne in umetne ovire in pognale sovražnika po zmagovitem boju britanskega poveljnika Kasivela-na v beg. Rimski vojaki so se kmalu navadili na posebne bojne vozove Britov, čeprav so se jih v začetku silno bali. Rimljani so prodrli kmalu do Temze in jo prekoračili nekje blizu današnjega Londona, približno med Kingstonom in Breetfor-dom. Britanski poveljnik Kasi-velan je bil po teh zmagah Rimljanov pripravljen pogajati se. Premoč rimskega orožja in veda!, naj bi se vojaki izkrcali, Vojaške sposobnosti Cezarja je pa se niso upali. Naposled se je opogumil neki praporščak Cezarjeve telesne garde in potegnil za seboj svoje tovariše, ki niso hoteli pustiti, da bi prišel prapor v roke sovražnikov. Izbira ni bila več mogoča. Vojaki so se izkrcali in napadli sovraž- prišla do popolne veljave. Rimljani so dosegli svoj smoter, da se Briti pozneje niso več vme-ševali v zadeve na evropski celini. Z zadoščenjem se je lahko Cezar vrnil kot zmagovalec v Rim. Tako takrat. Nosili smo si kurjavo domov, ki smo jo nabrali ob progi, ko je bila tu in tam razrešena kakšna gruda premoga. Do taborišča je bilo 16 milj hoda. Kar smo domov prinesli, so nam vse nemški stražniki pobrali ter nas še osuvali za plačilo. Spali smo v mrazu na žaganju in v cunjah. Če bi ne bilo Še par mesecev konca vojne, pa bi bili vsi ujetniki shirali do smrti. Kar nam je' poslal Rdeči križ, so nam Nemci vse pokradli in mi nismo dobili nič. Ko je predsednik Roosevelt umrl, smo tri ure po njegovi smrti že zvedeli o tem v ujetništvu. Nemci so vpili, da je njihov Judež Iškarijot umrl. Dne 9. maja so prišli Rusi. Že dan prej so se Nemci kar razgu-bili in nas prepustili naši usodi. Iz Nemčije smo šli na Čehoslo-vaško, v Prago. Tam sem se na srečo sestal z neko Slovenko, go. Kužnik, ki je bila doma iz j LJubljane. Po osvoboditvi so vsi iz te družine prišli nazaj ne- i poškodovani in so tudi svoj dom še našli. V Pragi sem ostal pet dni, izmed katerih sem bil tri! dni gost pri Kužnikovih; zelo lepo so mi postregli. Kaj so počenjali Nemci po teh krajih z možmi, ženami in otroci, je pregrozno omenjati. Tozadevna poročila v listih ne samo da ne pretiravajo, ampak še vsega ne povedo. Iz Prage sem se podal v Pil-sen, kjer sem po vseh teh mesecih spet prvič videl ameriško armado. Vesel sem bil in oni so bili veseli. Od tam smo šli v Reims na Francoskem, kjer smo dobili novo obleko in smo se prvič zopet pošteno umili in skopali od 28. novembra 1944. » V St. Valery na3 je čakal a-meriški parnik. Godba je svira-la, množice ljudstva so nas spremljale, priredili so nam pojedino, ali bili smo preveč izmučeni in nismo mogli dosti jesti. Najbolj smo bili veseli, ko smo spet zagledali kip svobode v New Yorku. Pvt. Joe. L. Keber. J* M« Trunk TEDENSKI KOLEDAR 8. Nedelja — 7. pobinkostna 9. Ponedeljek — Kili j an škof in muč. 10. Torek — 7 sinov mučencev 11. Sreda — Pij I. 12. Četrtek — Mohor in Fortunat 13. Petek — Marjeta, dev. in muč. 14. Sobota — Bonaventura SEDMA NEDELJA PO BINKOŠTIH IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) sta megla in dež je šel. Tisti večer smo prišli v neki kraj blizu Saarbrucken v Nemčiji. Šli smo v neko hišo, da bi se malo ogreli in se malo okrepčali, ko nismo celi dan jedli. Čez par minut smo slišali tanke. Mislili smo, da so naši, toqla kmalu smo lahko videli skozi okno, da ne gredo naši proti nam, temveč Nemci. Začeli smo streljati v nje, pa bilo jih je preveč in morali smo se podati, če nismo ho-\ teli umreti v tisti hiši. Manj kot petina cele posadke nas je ostala živih. Ko bi se jim ne bili podali, bi nas bili vse pobili. Tisto noč nas je Nemec vzel v Nemčijo. Tri dni in tri noči smo hodili in nič nam niso dali jesti. Šele tretjo noč smo dobili malo juhe. Potem so nas pa naložili na vlak, na tovorne vozove. Šest dni smo se tako vozili in so nam dali tretjino štruce kruha. Ko smo se vozili do mesta Lind-btrg, so nam ameriški aeropla-ni razbili lokomotivo. Bili smo še srečni ,da nas ni vse pobilo. Prišli smo v Lindberg in smo bili tako lačni, da smo svoje hlače "Po njih sadovih jih boste spoznali" (Mat. 7, 16)., Med Zveličarjem in njegovimi učenci je vladala najtesnejša in najbolj odkrita zveza, prav prijateljska ljubezen. Odkod taka prisrčna iskrenost? Pri učencih je bilo dosti človeške pomanjkljivosti, skušali so pa biti odkritosrčni, ker so jasno spoznali, da je on z njimi prav božansko odkrit in prisrčen. Njegovo srce jim je bila odkrita knjiga, in on je poznal njih srca. Odkritosrčnost je to-raj prišla od medsebojnega poznanja, od medsebojne iskrene prisrčnosti. "Jaz sem dobri pastir in poznam moje in moji poznajo mene" (Jan. 10, 14). V tem je razlog za tako tesno in odkrito zvezo, udanost in ljubezen. Sokrat je zahteval od svojih učencev, da naj bodo z njim in med seboj odkriti. "Najboljša in najbolj varna pot, da kdo živi v časti na svetu, je ta, da se kaže takega, kakršen je v resnici", tako je menil. Dubaz pravi: "Po odkritosrčnosti gledaš duši v obraz, ako se hliniš, se skrivaš Društva, ki oglašajo svoje prireditve ▼ "A. S.", imajo vedno dober uspeh. DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Road (ogel Leavitt St) CHICAGO, ELL. Telefon Canal 3817 DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1301 So. Ashland Ave. Ti Uradne ure: Ponedeljek, tp-rek, četrtek in petek od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah zaprto. Ob sobotah od 9:30 do 12:00 in od 1:30 do 7:00 zvečer. pod masko." Svetnikov ne moremo vedno in v vsakem posnemati, lahko pa se od njih učimo, in sledimo njim, kolikor nam je milost na razpolago. Prav svetniki so gledali življenje, kakršno je in kakršno naj bi bilo. Bili so moderni realisti, dasi so mnogi živeli baje v "temnem času". Nič ni bilo temnega na njih. Kakor v svetli luči so videli življenje, in odkrito so priznali to življenje za zemeljsko potovanje, ki ima svoj namen v večnosti. Vse drugo je bilo le stranskega pomena, in služilo jim je le, da pridejo čim hitreje in varneje do tega namena. Nikoli niso bili zbegani, v nepotrebnih skrbeh, ker prav vse so znali obrniti v dosego najvišjega življenskega namena. Kar je nudil svet, to so obrnili za* boljše namene, trpljenje so izpreminjali v veselje, ker jim je prinašalo priliko za boljše zaklade. Tako ali tako, da so se le Bogu dopadli. Bili so dobra drevesa, in doprinašali dobre sadove. Ali si res odkrit s svojim Bogom, s sosedom in sam s seboj? Man for exterminating with car Nice middle aged man ko run Steady Work -r- Good Pay Chance to get in on the ground floor for a postwar future New Era Exterminating Co. 4041 PATTERSON AVE. KIL. 8437 6 day week 8 to 4:30 p. m. Congenial working condition* Call manager DOR 4300 RES1DENTAL HOTEL 1545 E. 60th STREET širuco kruha. V Lindbergu smo bili dva tedna, potem smo pa šli v Mullberg. To je bilo že skoraj na božični dan. Tudi tam nismo dobili dosti jesti, ostali pa smo tam sedem dni, nakar smo šli naprej, dokler nismo prišli v Brins, zelo majhno mestece. Tam smo pa morali delati na železniški progi od 12 do 14 ur na dan. Mraza je bilo 25 stopinj pod ničlo. Zeblo me je hudo, ker nisem imel dosti obleke. Ob šestih zjutraj so nam dali juho pa malo kolerabe notri, /zvečer ob osmih pa po eden hleb kruha na devet mož. To smo dobivali od 4. januarja pa do konca vojne. Ce ne bi delal, bi te pa Nemec tepel. Hudo je biti ujetnik. Ko smo tako prezebali pri nezadostni obleki in obuči in tako slabi hrani, obenem pa bili prisiljeni težko delati s krampi, se je marsikateri zgrudil. Tudi jaz sem se končno zgrudil, ker so mi noge tako ozeble, da so bile kakor hlebci. Nisem imel upanja da bi ostal živ, ker sem videl, da je bilo mnogo drugih ugonobljenih, vendar so me končno le odpeljali v bolnišnico, kjer sem ostal sedem tednov, da so se mi noge spet za RAZLIKE MED RAZNIMI GOSPODARJI V NEMČIJI (Nadaljevanje s 1. str.) Angležev, kakor jih tudi ni videti v#Indiji. Amerikanci postopajo precej drugače v svojem zasedbenem področju. Z največjim prizadevanjem skušajo dognati, kdo je bil nazijec in kdo ne, pa ne pridejo daleč pri tem. So prijazni in takoj postanejo osebni prijatelji, na drugi strani pa se morajo držati zapovedi, da se ne smejo bratiti z Nemci in vedo, da Nemcem ni zaupati. Pri upravi ali ne uposlijo Nemcev, ali pa jift tako nadzorujejo, da bi bilo boljše,ko jih sploh ne bi uposlili. Tudi se brigajo bolj kot Angleži za razne načrte, kakor vzgojo itd. Ne vedo še prav, katero pot bi ubrali. Rusi postopajo drugače kakor Amerikanci in Angleži. V vsakem kraju so si postavili nalogo, ki je za tisti kraj najbolj pomembna. Kaj so bili. posamezni Nemci prej, Ruse ne bri-i ga veliko. Vsakemu dajo priliko, da pokaže, če je kaj vreden, ali pa bo odstranjen. Izgleda, da bodo imeli Rusi prvi vse v teku v svoji zoni. Znajo si pridobiti zaupanje domačinov. MEN AND EX-SERVICE MEN NEEDED AT ONCE! PUNCH PRESS OPERATORS Permanent Post-War Positions Day or night shifts Good starting salary DONT WAIT! APPLY TODAY! SUPERIOR ELECTRICAL INDUSTRIES 1259 SOUTH CAMPBELL AVE. (2500 West) Pomagajte Ameriki do zmage! Kupujte zvezne vojne bonde! PACKERS PAINTERS UNION Earn a good annual wage thru steady year-round work TY OVERTIME BROS. 1414 SO. MICHIGAN Call: Wabash 5555 BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, jig Chicago, Illinois Zboruje rsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 svečez v cerkveni. dvorani iv. Štefana. Naše društvo vam nudi vse različne moderne savarov&lnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba. In goji zdrav koristen spori xa mladino. Glede pristopa v drdstvo se obrnile ca odbor: FRANK BANICH, predsednik *m 1 JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik Čitateljem tega lista objavljamo naše polletno finančno poročilo, zaključeno 30. junija 1945. Kaj pakaže in pove to poročilo? Med drugim kaže, da smo napredovali v rezervi nad $40,000.00, kar se je dodalo rezervi tekom zadnjih šest mesecev, kar zviša rezerve naše hranilnice in posojilnice nad $4^4,000.00 in močno rezervo v vladnih bondih Združenih držav v znesku $691,-700.00; ter $477,000.00 v gotovini, ki je naložena v različnih bankah mesta Chicage. Skupaj znaša to $1,169,073.39. Tekom minulih šest mesecev smo napravili 240 posojil na vknjižbe, ki znašajo skopaj $1,367,751.00 in 547 novih vlagateljev je pričelo hraniti svoje prihranke pri nas, katerih vloge znašajo $1,293,000.00. Z zadovoljnost jo objavljamo izvleček iz pisma, Id ga je nam poslala ustanova Federal Heine I .nan Bank of Chicago, nanašajoč se in tikajoč se naših rezerv. Takole pravi pismo: Vidimo, da tekom dobe 12 mesecev, ki so se končali 30. junija 1944 Vaša posojilnica in hranilnic* je premestila 46.2% njenih operativnih dohodkov k rezervam. Odbor Vaših direktorjev zasluži pohvalo, ker se drži programa za močne rezerve, a obenem je preskrbel zadostne rezerve za delničarje proti negotovostim in za nujne potrebe za povojno dobo." Na podlagi tega priznanja vabimo vse, ki še niso člani naše gospodarske ustanove, da postanejo njeni vlagatelji Nmia hranilnica in posojilnic* je vedno izplačevala dvige na zahtevo in dividende pa nikdar nižje kot po 3% na leto. NAŠ FINANČNI IZKAZ — STATEMENT OF CONDITION After close of business June SO, 1945 - ASSETS ' First Mortgage Loans _________________________________$5,006,370.58 Loans on Passbooks and Certificates........................5.140.7® Properties Sold On Contract_______L___________________37.335J0 Real Estate in Judgment__________________________________9,217.51 Investments and Securities, Federal Home Loan Bank and U. S. Go Tern- • meni Bonds -----------------------------$891,700.00 . Cash on Hand and in Banks___________________ 477,373.39 - $1.169,073.39 Office Building and Equipment, leas depreciation.. 19,149.51 Deferred Charges and Other Assets _______________ 6,854.19 $6^3,ML16 LIABILITIES & RESERVES Members' Share Accounts_______________ Advances from Federal Home Loan Bank________ Borrowed Money ____________________________________ Loans in Process____________________________________,_____________ Other Liabilities ___________________________J_______________ Specific Reserves _____________________________J$ 43,822.98 General Reserves _________________________._______ 357.032.47 Undivided Profits__________________*____________ 44,143.58 .$4,921.390.45 291,835.00 200,000.00 314L627.29 ' 80.289.41 Total Reserves and Undivided Profits jf J 444,999.01 $6.253.141.16 Officers and Staff FRANK P. KOSMACH President PETER J. WILKIN Vice President STANLEY BORKOWSKI Teller FRANCES LAH Teller EDNA BENDER Ass't Bookkeeper DOROTHY O'BRIEN Bookkeeper WILLIAM WEIMER Treasurer GEORGE J. WEINRICH Secretary ANNA SANSONE Loan Officer THERESA KENNY Stenographer JOHN B. BORDEN Attorney MARGARET R. ARP Insurance GEORGE M. BECKER, PHILLIP C. NILLES, WEINRJCH, Directors MAX F. FISCHER, HENRY HEEP, J. R. OSTERBERG, GEORGE J. PETER J. WILKIN, WILLIAM WEIMER, FRANK P. KOSMACH ST. PAUL FEDERAL SAVINGS & LOAN < ASSOCIATION OF 2116 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Agnes Giinther // . i/ ■ //, K-eep th&vn t