poštnina plačana v gotovini
PT Posamezna štev. K 1*60«
H f§f!€SV»
lihsfa ?»*cb» iiedeJJ in pcap.siiiccv u s s k ti a n e& 10- ufS e5epe?«3ne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu popust.
¥ Mta&sSiani, v žetrtek 30. Strnila 1fl1.
Leto V.
\mm m
CelasiEo iugoslov. seciisBite - demokratične stranke.
Teie&onska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem nn dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480,
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Opravnišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. G l,, Učitelj ka tiskarna.
Ustava sprejeta.
jah. Komunisti. _narodni klub in slovenski klerikalci so zapustili konsti-tuanto s protestnimi izjavami. Hoteli so s. tem demonstrirati, kakor bi ne vedel vsak politični abecedar. da so razmere, zaradi katerih so protestirali omenjeni gospodje, trajale že pol leta prej. Le malo so se repenčili v teku seziie Ptoti vsem dogodkom; nikakršne ognjevitosti niso pokazali v boiu za izboljšanje ustave, tako, da ie ostala ta naloga le socišalnim demokratom, ki so spravili v ustavo okolo štirideset paragrafov. Lahko trdimo, da bi se bilo dalo ob resni volji opozicije še marsikaj izpreme-niti v ustavi v prilog proletarijata in demokracije.
Gospoda jc pa napravila drugače, j Zadnje tedne razprave o ustavi je zapustila zbornico, to ie v onem tre-
223 glasov za ustavo in le 35 proti ustavi. — Socijalni demokrati so
glasovali proti ustavi.
Pašiču se je posrečilo, da je spravil ustavo po dolgotrajnih razpravah ter političnih in gospodarskih kupčijah na Vidov dan ob tri četrt na dvanajsto uro opoldne pod streho. Tudi z ljubljanskega grada so ta Pašičev uspeh naznanili ob pol petih popoldne s stoenim strelom.
Opozicionalne stranke, ki so bile ob glasovanju navzoče, so podale Pred glasovanjem svoje izjave, in sicer zemljoradnički klub. socijalni demokrati, republikanci in oba narodna socijalista, ki so vsi. kljub teinu tla bodo glasovali proti ustavi,
’; jdaii izjavo za edinstveno državo.
Dva poslanca zemljoradničke stranke sta proti sklepu kluba glasovala za ustavo.
Poslanec s. Etbin Kristan je izjavil v jedru v imenu socialno-demo-krajskega kluba, kjer Dravi, da mora socialno - demokratska stranka ostati v opoziciji proti ustavi, ki služi kapitalističnemu režimu in ki ga utrjuje. Govornik lojalno prjznava, da je socialnim demokratom in drugim . opozicionalnim strankam v ustavodajni skupščini uspelo doseči nekaj uspehov. Reakcionarne stranke so s syojirn delom povzročile, da je ustava popolnoma reakcionarna.
Govornik pravi, da bo njegov klub glasoval proti vladnemu načrtu ustave, ker se z njegovimi najvažnejšimi točkami ne more strinjati.
Glasovanje njegovega kluba se ne sme na kakršenkoli način izrabljati v zmislu. ki ga nima. Pridržuje si pravico. da se njegov klub še nadalje bori za izpremembo ustave v zmislu strankinega programa in ne dopušča. da bi se glasovanje njegovega kluba smatralo kot demonstracijo proti narodnemu edinstvu. Stranka ponovno svečano naelaša. da je že dostikrat jasno izjavila, da je edin-stvO naroda in države prvi pogoj za dosego naših velikih ciljev. Radi tega je stranka pripravljena, braniti edinslvo naroda in države proti vsem napadom in spletkam s katerekoli strani.
Država SHS ima torej ustavo, na katero je včeraj prisegel regent v imenu kralja, popoldne so prisegli tudi poslanci. S sprejeto ustavo, dasi je silno pomankliiva v našem socijali-stičnem in tudi v siplošno demokratičnem zmislu. je ustvarjena podlaga za nadaljnje delo in razvoj, o katerem bo socijalistični proletarijat odločeval. kolikor bo složen in organiziran.
Značilna zadnje tedne v konsti-tnantl je udeležba poslancev pri se-
nutku, ko je bila vlada najbolj v zadregi za u§tavo in pripravljena še za vse večje koncesije v socijalnem itt demokratičnem pogledu. Ob tej priliki §e je pokazala v pravi nagoti vsa neresna opozicijonalna politika strank v konstituantl, ki so pobegnile iz konstituante le iz gole oportu-nitete, tako da so ostali edino socijalni demokrati resna in stvarna opozicija prej in do zadnjega, dočim so druge stranke delale kupčije, druge zopet so se umaknile in s tem dejansko olajšale sprejem ustave take kakršna je. ter pčividno tudi zato. da po sprejetju ustave lahko zlezejo brez sramu Pašiču ali kakemu druge m j ministrskemu predsedniku pod krila. — Pri glasovanju o ustavi je manjkalo 130 poslancev — to je zajčja opozicija, ki je vsi slavospevi o odločni opoziciji ali pa zabavljanje na sprejeto ustavo prav nič ne zmanjšalo.
Pred glasovanjem.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Belgrad. 0
Situacija se čisti in zdi se. da je že razčiščena. Vlada je odbila zahteve zemljoraduikov in s tem pokazala levi opoziciji svojo voljo, da sforsira reakcijonamo ustavo in da nadaljuje reakcijonamo politiko v zemlji. Najhujše ovire sporazumu z zemljoradniki je stvarjal minister Pribičevič, ki v svojem sovraštvu do Hrvatov vidi povsod hrvaške strahove. Ne more se trditi, da bi bil Pribičevič v danem momentu napravil uslugo državi, če prav dela morda iz čistih motivov to. kar dela. A potresni so ti motivi in ss bodo nici-ščevali nad njim in današnjimi vladnimi strankami.
Z muslimani iz Bosne se je vlada končno vendarle sporazumela. Našla je izhod, ki ga je muslimanski klub sprejel z večino glasov. Vidi se, da ti turški kompcijonisti sami med seboj niso jedini. Ministra trgovine dr. Spaha skupina je v klubu podlegla in ni mogla uveljaviti svojega avtonomističnega in separatističnega stališča. Zato je dr. Spaho podal ostavko kot minister, ki je že sprejeta. Klub lej krizi v muslimanskem klubu pa bo klub — z dr. Spahom vred — glasoval za ustavo.
Ker se je vlada sporazumela — seveda za ceno agrarne reforme — tudi z muslimani iz Južne Srbije ima zasigurano večino za ustavo. Ta večina bo sicer majhna, znašala bo komaj par glasov, a bo večina in ustava bo sklenjena po milosti — .Muslimanov.
/. junija. 1921.
Danes zjutraj so se vladne stranke na hitro roko sporazumele v ustavnem odboru glede VIII. oddelka ustave, ki ga je potem zbornica tudi sprejela. Ta oddelek ie ustavni odbor pri tem ponovnem pretresu 5e poslabšal. Povečal je sicer število prebivalcev oblasti od 700.000 na S00.000, a flrinil med oblasti in sreze okruge kot neko novo instanco, kar bo upravo poslabšalo, in črtal iz predmetov, ki so pridržani samoupravi lokalno varnostno policijo, kar pomeni veliko škodo avtonomiji. Tako poslabšani VIII. oddelek je skupščina potem sprejela proti glasovom socijalistov. zemljoradnikov in nekaterih posameznih poslancev. Le proti čl. 90 je glasovalo tudi precej radikalcev (Protičeva grupa), ki je videti pecej močna.
Ustavni odbor bo še danes opoldan rešil zadnji oddelek načrta: Prehodne doi.vbe, o katerih bo razprava v plerumu skupščine danes poz-vo v no; Vlada hoče. da bo ta zadnji oddeiik še f.a^es sprejet in ua bo jutri kontno Vasovanje o ustavi. To glasovanje, pii katerem mora vlada dobiti 211 glasov za ustavo, se bo v smislu poslovnika vršila po imenih. Vladi, kakor povedano, je zasigura-na. če ne pride kaj vmes. večina. Proti upravi bodo v končnem glasovanju glasovali £Ocijalisti, republikanci. zemljoradniki (razun morda enega), dr. Ivanič (Protičev inti-mus) in morda oba narodna socijal-ca. Tako bo proti kakim 215—218
glasovom vlade opozicija močna kakih 40 glasov.
Takoj po sprejetju ustave, pravijo. bo regent na ustavo prisegel in bo ustava razglašena. Ker je jutri Vidovdaii hočejo vladne stranke ta dan vporabiti za svoj ustavni tam tam! Narod pa bo z mešanimi ob-skoki to ustavo sprejel in se bo začel prioravljati za nove boje za revizijo ustave in proti koruptni reakciji radikalcev, demokratov. Turkov in slovenskih samostojnih kmetov.
*
Kakor že znano, pripravlja vlada uredbo o zaščiti javnega reda in države. Ta uredba, ki pomeni v formalnem oziru, suspenzijo večine določb nove ustave, je vsebinsko nekaj tako nezaslišanega, da se celo pošteni demokrati, kakor dr. Rojc, proti njej bore. Da je za socijaliste naravnost izzivanje, to je več kot jasno, Vlada, ki zagreši zločin, bo doživela od strani leve opozicije boj, ki se bo moral prenesti iz parlamenta med narod. Najnezaslišanejša je odredba § 15, ki prepoveduje StraJ-ke in tista določba, ki prepoveduje cclo n, pr. komunistično misliti!
Človek bi sc smejal takim glupo-stim, ki spominjajo na Metternichovo čase, Qg ne bi stvar bila sramotna za celo državo! Reči moramo, da nas bo sram priznati, da smo državljani Shshovski, če postane ta nameravana odredba kri in meso!
Socijalistični klub je s posebnim pismom opozoril Pašiča. da smatra Izdajo nameravane odredbe za provokacijo. Tozadevno pismo vam ob-jednem v svrho objave pošiljam.
Če uredba izide v obliki, kakor je nameravana, bo socijalistični klub v zvezi z ostalimi opozicionalnimi
grupami z leve. o svoji nadaljni taktiki proti vladi še sklepal.
*
V	zadnjem dopisu omenjeni po-< govori s komunisti se nadaljujejo.: Komunisti so uvideli, da so na pogre-* šni poti, ker so odšli iz parlamenta! in ugrizniti bodo morali v kislo ja-* bolko ter priti zopet nazaj, ako no-» čejo. da jih bo reakcija pohodila.
O
Tu v Belgradu slišimo o naporih! bivšega socijalista Prepeluha, da na-« pravi v naši stranki zmedo in zado-* sti svojemu užaljenemu samoOubi ju in postane zopet politični voditelj kakršne koli grupe. Poskuša pri kle-< rikalcih. pri nar. socijalcih. da bi pri-* šel k njim. kJer ga bodo pač bolj ča* stili, poskuša pa tudi z novo stranko« Ker g. Prepeluh ni več socijalist, kan sam jzjavlja, razumejp tu vsi, da! stranka za njegove eksperimente no: odgovarja in da se bo stranka nje-< govih napadov morala primerno! braniti Bolj se. pač čudijo hrvaški in srbski naši prijatelji (centrumaši int Koračijanci) da se najdejo v naši stranki ljudje, stari somišljeniki, ki ne uvidevaio. da hoče nesocijalistS Prepeluh v kalnem ribariti in ki ne znajo ločiti, da je delo proti stranki bistveno nekaj drugega, kakor opo« zfcifa v stranki.
In zavedati se moramo vsi slo-i venski socljalisti, da če hočemo uje-t dinjenja s centrumaši in Koračijiincf v eno veliko iugosl. soc, stranko* nioramo z našimi drugovi Srbi in Hrvati skupno nastopati proti sepa* ra tlstlčno - lažiavtonomlstičnim pri-* zadevanjem Prepeluhovcev. Kajti socijalist ne sme in ne more biti tak! avtonomist, kakor ga želijo Prepet luh ali pa naši klerikalci! n. n«
Občni zbor Slovenske Sccijalne Matice.
V	torek dne 28. junija 1920 ob 4. uri popoldne se je vršil v prostorih Slovenske Matice občni zbor Slovenske Socijalne Matice. Na dnevnem redu so bile poleg letnega poročila volitve načelstva in nadzorstva. Funkcijska doba načelstva in nadzorstva sicer še ni potekla. Ker pa v odboru radi smeri, ki jo zastopajo zadnji čas Naši Zapiski, ni bilo pravega soglasja, je postavilo načelstvo to točko vkjjub temu na dnevni red v namenu, da se sporne zadeve tako ali drugače odločijo.
Občni zbor je otovoril predsednik profesor dr. Lončar, ki je ugotovil, da je navzočih in zastopanih 120 članov.
Že pri poročilu tajnika g. Franca Frjavca in blagajnika s. Zvonimira
Bernota so se nasprotja pokazala. Bistvo tega nasprotja je začrtal s.
LISTEK.
J. London:
Ljubezen do življenja.
Priredil J. B.
(Konec.)
Tega dne je skrčil pot med seboj in ladio za tri milje. Naslednjega dne za dve. kajti sedaj se je plazil po tleh, kakor se je moral Bill .Ko je zahajalo sobice petega dne, je presodil, da je ladja oddaljena še sedem milj. Ali bo mogel preplezati vsaj eno miljo na dan? ... Res. vreme je bilo še lepo, in tako je še vstrajal. lazil je in se zopet onesveščal. za njegovimi petami pa je vedno pokašljeval in vohal bolni volk.
Kolena so bila že krvava kakor so bile noge, in čeprav jih je bil ovil s srajco, je puščal za seboj po mahu in skalovju rdečo sled. Enkrat se je ozrl nazaj in videl volka, kako hlastno liže njegove krvave sledi. Dobro je razumel, kaj ga čaka, če sc mu ne posreči premagati volka.
Takrat se je pričela divja borba, kakršne še ni bilo; on brez moči. da se je komaj vlekel naprej, in bolni volk, ki je šepal -- dve bitji, ki sta s poslednjimi .močmi še premikali črepinje svojega umirajočega življenja skozi brezupnost in si stregli po življenju.
Če bi bil volk vsaj zdrav in krepak. potem bi ga ne skrbelo tako zelo. Toda misel izginiti v tem ogabnem napol mrtvem želodcu, se mu je preveč upirala.
Njegov duh ie začel tudi živahnejše delovati; halucinacije so postajale vedno pogostejše in trenutki jasne zavesti vedno redkejši.
Enkrat ga je prebudilo iz omotice. žvižganje tik ušesa. Ko se je zganil, se je volk iz smešnega strahu umaknil. Razveselil ga ta pojav ni. a tudi ne prestrašil; za podobna čuvstva je postal že preslab.
Nastopili so zopet trenutki jasne misli, zleknil se je in premišljeval. Do ladje ni bilo več ko štiri milje. Videti jo je mogel že čisto razločno, če je nagnal meglo, ki se je zbirala pred njegovimi očmi. Mogel je videti belo platno, ki je rezalo blešče-
če morje. A nikdar ne bi mogel pre-lezti teh štirih milj. To je dobro vedel in vendar je ostal miren. Vedel je. da ne preleze več tudi samo pol milje, pa živeti je le hotel: ni mogel razumeti, da bi umrl sedaj, ko je že toliko pretrpel. Usoda je zahtevala preveč od njega; čeprav umirajoč, je odklanjal smrt. Morebiti je bila to norost, toda naganjal je smrt, četudi je že zasadila vanj svoje kremplje.
Zaprl je oči, izkušal je na vsak način obdržati zavest. Napel je ude, da bi se vzdržal ter premagal slabost. ki se je vzdigala okrog njega kakor morje ob pli®! in ogrožala že najglobokejše korenine življenja. To so mogli biti pač morski valovi, ki so vstajali in vstajali in po malem u-tapljali njegovo zavest. Zalilo ga je večkrat čez glavo in plaval j£ takrat v spominu s poslednjimi močmi, ki so ugašale; nato je zopet po nerazumljivem naključju zagrabil za novo nitko volje v svoji duši in plaval z novimi močmi...
Ležal je na hrbtu, ni se ganil. Razločiti je mogel, da se mu prav počasi približuje — dilianje bolnega
volka, prav počasi — posamezni presledki so se mu zdeli večnost. In vendar se ni ganil. Zver je bila že pri njegovem ušesu; začutil je vroč, suh jezik na licu. Vrgel je roke predse ali vsaj voljo je začutil, da jih vrže; njegovi prsti so se skrivili kakor kreplji, a zagrabili so praznino.
Gibanje in razsodnost zahteva moč, a on te ni imel.
Volkova potrpežljivost je bila grozna; ona od človeka ni bila manj. Poldneva jc ležal tako nepremično in se boril nezavestno ter čakal na stvar, ki ga je hotela požreti In na katero je čakal 'sam. da jo pojž. Večkrat je završalo morje pozabe že nad njegovo glavo in sanjal je dolge sanje, toda med vsemi — zbujen ali v sanjah — je čakal vedno na vročo sapo in ogabno lizanje z jezikom.
Ni zaslišal dihanja; iz sladkih sanj ga je prebudil občutek jezika na roki. Čakal je še. Zobje so rahlo stisnili: pritisk se je večal: volk je izgubljal poslednje moči in poizkusil zasaditi svoje zobe v meso., na katero je čakal že dolgo, vela roka se je oklenila gobca.	■	.	.
Slanovec, ki je podal v imenu 80 na-« vzočih in zastopanih zadružnikovi sledečo lziavo:
Spoštovani zadružniki!
Naše organizacije in sicer taka politične, kakor tudi strokovne, gon spodarske in kulturne rabijo nujna lista, ki bi jih duševno vodil. Ta listi naj bi se bavll predvsem z vprašai nji, pred koja postavlja praktičnof delo naše organizatorje in zaupnike*
Takega iista dosedaj vkljub Na-« šini Zapiskom nismo imeli.
Ne da bi hoteli pomen popolno-* nia svobodnega obravnavanja znan-« stvenih in političnih vprašani kakor* koli podcenjevati, smo vendar mnei na. da to ne more biti naloga Naših! Zapiskov.
S tem, da so si stavili Naši Zapi-« ski to nalogo, so se od našega de-i lovstva tako odaljiU, da so morali is-j
Počasi, ko se je volk branil brezi moči, se je iztegnila druga roka. Pet minut pozneje je ležala cela teža na volku. Roke niso imele moči. da bi zadavile volka, a sedaj so usta tiš-< čala na grlo zveri in ta usta so bila polna dlake. Po polurnem naporu je začutil, da teče nekaj mlačnega v, grlo. Ni bilo prijetno. Bilo je kakofl bi nalivali svinca s silo v njegov že« lodec; ta sila je bila njegova volja. Pozneje se je zavalil na hrbet ter je zaspal.
Na krovu kitolovca »Bedford« sa; je nahajala družba znanstvenikov. Opazili so s krova na obali prečud-« no bitje; lezlo je proti bregu. Niso; mogli določiti, kaj bi to bilo, in ker; so bili znanstveniki, so se usedli vi čoln. ki je bil pritrjen k ladji, ter od-i veslali k obali. In zagledali so živo( bitje, ktero so komaj mogli še ime-! novati človeka: oči ni bilo videti inj vedlo se je kakor bre uma. Zvijalo se je po tleh kakor velikanski črv. Večina njegovih naporov je bilo; brezuspešnih; mučilo se je in rinilo! počasi naprej mogoče s hitrostjo de-. s«t korakov na uro.
Jcati naši organizatorji dnevnega časopisja, ako so hoteli pisati za delavske zaupnike tudi ako so obravnavali probleme, ki bi spadali drugam. kakor v te liste.
Posamezne organizacije pa so !5utile potrebo, da bi morale začeti izdajati svoje liste za te namene.
Ker smo mnenja, da slovensko delavstvo prevelikega cepljenja sli ne more brez škode prenesti, mislimo. da moramo dati »Našim Zapiskom« tako smer. da bodo odgovarjali potrebam socialističnega delavstva.
Iz (ega razloga bomo glasovali tud! za tak odbot, ki bo daial polno garancijo za zgoraj označeno smer »Naših Zapiskov«.
Pri teni želimo povdariti še dvoje:
Mi bomo dajali, ako naša smer obvelja, v »N. Z.« radi prostor tudi tistim na razpolago, ki sicer niso člani delavskih organizacij, ko jih prispevki pa so taki, da bodo imeli za naše organizatorično delo praktičen pomen in ki tega dela vsai podirali ne bodo.
Upamo nadalje, da bodo ostali vsi dosedanji čitatelii Našim Zapiskom tudi v bodoče z.vesti, upoštevajoč. da bodo v obliki, kakor jih zamišljamo. odlomek iz življenja našega delavnega ljudstva. Taki odlomki pa moraio biti po našem mnenju tudi teoretično interesantne]!. kakor kakoršne koli učene teorije, ako te teorije nimajo pravega stika z življenjem. Osebna vprašanja smo pripravljeni urediti v duhu skrajne Spravljivosti želeč združiti v vse. kar se more združiti z nami na podlagi le izjave. Ker je stalo za, to Izjavo SO zadružnikov — dočim se o ostali tretini, ki se je glasovanja deloma vzdržala, ne more reči. da bi bila kompaktno proti njej — se Je Videlo tako} od začetka, da bo v-lz-Javi opoKičiie začrtana smer z ogromno večino sprejeta. Mi ne dvomimo. da bi bila ta večina Se večja in da bi se spremenila malone v popolno soglasje, ako ne bi motilo načelnega presojanja stvari nekaj osebnih antipatij in simpatij.
Kar se osebnih antipatij In sporov tiče. ne bomo trdilu da ne zadene na tem nikogar izmed vrst opozicije rJti senca krivde.
A vsak naj upošteva kot veliko ola^evclno okolnost da so bili vsi ttsU. ki so bili osebno nestrpni, nestrpni zato. ker niso mogli biti zado-voliiil s stvarjo.
In zato ni manjkalo povodov. Pred nami leži zadnja številka naše revije »Naši Zapiski«! Tam piše v uvodnem članku g. Franc Erjavec. da je — parlamentarna delegacija. kakor sploh vsa Jugoslovanska Soeijiilno demokratična stranka Se vsa prežeta liberalne mentalitete.
' Obenem pa stoji v tem članku: Najjasnejšo pot hodi SLS. ki se zna vedno in ob vsaki priliki spretno pri-iagocMti duhu in zahtevam časa In vo ilccv. Zato je tudi v sedanji dobi vrgla liberalno duševnost Šušteršiče vo in prevzela Krekovi ideji sod-jalizacije iti demokracije. To daje stranki ono nezlomljivo življensko moč v nasprotju s sterijnosito JDS in JSDS. Irt dalje: ostale takozvane »napredne« in socijalistične stranke so odrekle popolnoma in ponavlja se nerazumljiva ironija, da se bori danes za pravice in napredek našega naroda v konstituanti samo — SLS.
Gospod, ki je ta članek napisal — je sodeloval na strani JSDS Se v volilni borbi za občinske volitve, za ko je je napisal brošuro »V boj za ob-
čino«. zdaj pa očita stranki, presojajoč razmere docela krivično — Sterilnost.
Po njegovem mnenju bi se naj našim zaupnikom take reči predlagale! In naši organizatorji naj bi se o takem znanstvu pred našimi zaupniki prerekali.
Naši zaupniki pa vidijo v takem početju popolnoma opravičeno v svoji hiši. če ne odkritega sovražnika. pa vsaj slave željnega Herostra-ta. (Herostrat je živel na starem Grškem in se je hotel proslaviti na vsak način, ker ni dosegel tega drugače.
Je zažgal Dianino svetišče v Efezu, eno najkrasnejših stavb starega sve-t^. S tem svojim činom je res dosegel. da pozna njegovo ime še danes vsak šolarček), zato so položili »Naše Zapiske« na stran. Avditoriju g. Erjavcu na ljubo pa se naši organizatorju ne bodo ž n/im prerekali.
Ta epizodo. — ki nikakor ni osamljena, sipo povedali kot olajševalno okolnost za tiste, ki so izzvali dosti osebnih nasprotij, ker imajo navado govoriti odkrito In ki morda vsled tega tu pa tam prekoračijo meje tistega takla. ki ga bomo morali z odločnostjo, s kojo moramo obsoditi na eni strani vsako nedisciplino, kal šele odkrito hero-stratstvo. koncem koncev vendar le združiti z odločnostjo olajševalnih okolnosti pa je v tem slučaju več kot dovolj, zato bo treba Iti preko vsega in obdržali trdno pred očmi — stvar.
Tudi osebne simpatije so glasovanje motile.
Mi smo zadnji ki ne bi gojili visokega spoštovanja do dosedanjega predsednika profesorja dr. Lončarja. In nafljubše bi nam bilo. ako bi bil on oegledal položaj in ugotovil, da tudi on ne more tega kriti. Našli pa smo ga žal med odločnimi nasprotniki. Tudi tega nam ne more nihče očitati, da bi bili veseli, da hodi g. Prepeluh, ki je igral nekdaj v stranki odlično ulogo. taka pota. kakor jih hodi. Danes se očita naši stranki, ki se je odrekla vkljub temu. da bi ji donesio to brez dvoma veliko $trr"karskih in materijelnih koncesij. vsaki kooperaciji s sedanjimi vladnimi strankami — liberalna mentaliteta, to pa samo zato. ker dela avoio politiko, ne pa Politike SLS. ki jo gospod Erjavec tako Impulzivno hvali. To smer gre danes tudi g. Prepeluh. In če nas vodi to v navskrižje — Je to navskrižje zelo stvarno.
Tudi tisti, ki g. Prepeluha osebno spoštujejo ta so bili to pot zanj kot osebo, se bodo morali cesno vprašati. ali morejo biti zanj tudi kot predstavnika te politične smeri. In naj se nikar ne varajo in ne mislijo, da bi moglo biti slovensko socijali-stično delavstvo, ki hoče z oportunizmom. pa bilo z oportunizmom na levo aU desno, prelomiti, in.se povrniti k načelnosti in samostojnosti, za tako politično smer In tako duševno vodstvo. Zato naj se vsak. kdor oddaja glasove po osebnih simpatijah tudi povpraša, ali hoče iti tudi v smer. ki ga mora voditi v konflikt s socialističnim delavstvom. Žal nam bi bHo tega že v naprej. — zakal taki konflikti morelo le podirati.
H koncu omenjamo Se nekaj podrobnosti. ki so bile jako mučne.
Ko je dosedanji odbor videt da je v veliki manjšini, je skušal svojo stvar na ta način rešiti da bi izsilil preložitev občnega zbora.
V ta namen je preložil ležišče na čelne debate v debato — o bilanci. Odbor sam je bil — proti odobritvi bilance.
Med tem ko izkazuje bilanca razmeroma lepo čisto premoženje, je trdil društveni tajnik, da je od tiskovin premalo odpisanega in da je bilanca vsled tega pasbraa. Po dolgi debati je večina bilanco odobrila.
Novo načelstvo bo zalogo z vso natančnostjo še enkrat pregledalo in sporočilo rezultat javnosti, ki naj vzame že danes na znanje, da se bije pod 'to krinko na zelo strankarskem tiru načelni spor.
Omenjamo tudi, da sta profesor dr. Lončar in g. Prepeluh koncem koncev priglasila na zapisnik, da smatrata »Naše Zapiske«, na kojih stoji zapisano »Last in založba Slo-
venske socijalne Matice«, za osebno last nekega konsorcija, kojemu pripadata samo onadva.
Tudi to je seveda popolnoma brez podlage.
Ko gremo tako v nove razmere, a pr.avzaprav na staro pot. težko občutimo, da sqjo se z našimi priznanimi kulturnimi delavci razšli. Kdo bo pisal v bodoče »Naše Zapiske«? Vse, kar je ostalo, je brez imena. Pogum za delo. ki ga v teh razmerah novi odbor Socijalne Matice prevzema, mu daje le zavest, da odtehta včasi preprosti razum in navdušenje organizatorja — tudi učenost.
Tri tedne pozneje je ležal na ladji v postelji in pripovedoval s solzami na upadlih licih, kdo je in kaj je pretrpel. Pripovedoval je tudi o svoji materi o solčni Južni Kaliforniji, o hišici med cvetlicami in sadnim drevjem, vse brez prave zveze.
Nekaj dni na to je že sedel pri mizi med učenimi možmi in pomorskimi častniki. Z očmi je požiral vso hrano in s strahom je gledal, kako izginja v ustih pri navzočih. Za vsakim tujim požirkom so kazale njegove oči izraz globokega obžalovanja. Bil je popolnoma pri pameti; vendar je te ljudi med jedjo sovražil. Preganjal ga je strah, da ne bi zmanjkalo živil. Izpraševal je kuhana. skladiščnika, strežaja. kapitana o množini živil na ladii. Že stokrat so ga potolažili, a ni mogel verjeti in našel je vedno Izgovor, da je mogel sam brskati po skladišču ter sc prepričati na lastne oči.
Zapazili so, da postaja debel; debelil se je očividno z vsakim dnem. Učeni možje so se čudili, stikali glave in fci poizkušali razlagati ta pojav z znastvenega stališča. Zmani-
šali so njegove procije; vkljub temu pa se ie njegov pas širil in širil in na prečuden način se je začela bočiti že tudi srajca.
Mornarji so se pa muzali: vedeli so. kako učeni gospodje nadzirajo najdenca pri obedu. Oni so ga vi deli, kako je po obedu šel na prednji konec ladje, iztegnil roko kakor berač in prosil mornarja za grižljaj. Mornar se mu je nasmehnil ter mu dal kos siihorja. Vzel ga je. ogledal kakor ogleduje skopuh zlato, ter ga spravil za srajco. Drugi mornarji so mu dajali seveda tudi podobne milo-dare.
Učeni možje ga niso hoteli nad-leoovati. vendar so skrival pregledali njegovo posteljo. Polna je bila suhorja. Žimnica ga je bila natlačena, v vsakem kotičku je ležal suhor. Vkljub temu je bil čisto pameten. Vse to je delal samo iz opreznosti, če bi nastala zopet lakota. Znanstveniki so trdili, da bo tudi to minilo. kar se je tudi v resnici zgodilo preden je zarožljala veriga pri sidru v pristanišču v San Francisco.
Atentat na regenta Aleksandra.
Beograd, 29. jun. Presbiro objavlja: Danes okoli 10. ure dopoldne, ko se je Ni. Vis, regent prestolonaslednik Aleksander po položitvi prisege na ustavo peljal v spremstvu ministrskega presednika Nikole Pašiča, da izvrši pregled čet, je bila vržena s poslopja ministrstva &a javna dela, ki sa sedaj gradi, bomba. Udarila je v steber, električne napeljave ter je že eksplodirata
iv	zraku prej, nego je prišel mamo voz z regentom. Ranila je deset oseb, večinoma vojakov. K sreči ni bil niliče smrtno nevarno ranjen. Napadalec je bil v tretjem nadstropju omenjene zgradbe ter je skušal potem, ko ie zagnal bombo, pobegniti, vendar pa so ga prijeli delavci sami m mu od-vzeH tri bombe ta revolver. Policija ga je komaj obvarovala pred razjarjenim občinstvom, ki ga je hotelo linčati, M ga je spremila v upravo mesta Beograda, kjer ]e izjavil, da se zove Spasoje Stojič, ankarski pomočnik, rodom iz Turške Kani že ta da Je Moči prišel Iz Novega Sada z namenom, da Izvrši atentat. To je storil v smislu svojih principov. Takoj se je ugotovilo, da je o sebi podal lažnjive podatke in so v njean spoznali boljševiškega agitatorja, ki se Je leta 1919 vrnil iz Rusije in ki je bil radi svoje agitacije poznan v komunističnih krogih pod imenom Trocki. Nj. Vis. prestolonaslednik Aleksander je mirno nadaljeval pot ter je v vozu obšel in po programu Izvršil pregled čet aa Te-razijah.
Nova pustolovščina na Reki?
Rim, 29. junija. Kakor poročajo z Reke, je v času demonstracij proti jugo slivenskim zahtevam prekoračil del arditov Rečloo ter zasedel luko Baroš, da bi na ta aačia pokazali, da pripada ta luka svobodni državi Reki. Ostali demonstranti so po-skušali priti na pomoč temu malemu od-delku arditov. Prišlo |e do spopada s stražo ter le bilo pri tel priliki več oseb ubitih In ranjenih.
Nezaupnica Giolittiju.
Rim, 26. junija. Zbornica je dovrši a adresno debato. Z« glasovanje je predložil TuraiU s tovariši predlog, v katerem izjavlja zbornica, da preide k dnevnemu redu, ker so smernice In dejanja vlade na pollu zonsnie, kakor tudi notranje, gospodarske in socialne politike naravnost nasprotne njenemu stališču. Ministrski predsednik Giolitti je odklonil ta predlog In zahteval zaupnico. Prvi del predloga glede zunanje politike je M v imenskem glasovanju odklonjen z 234 glasovi proti 200 glasovom, pri čemer 6 poslancev ni glasovalo. Drugi del predloga je btt takisto odklonjen z veliko večina Glasovalo se je z dviganjem rok.
Rim, 27. Jun. Otollttijevo ministrstvo Je odstopila
Rim, 29. junija. Po Izročeni ostavk} bo Italijanska vlada nadalje vršila Svoje funkcije, da ohrani red in mir, ter da bo vodila tekoče posle. Giolltti je zaprosil parlament, naj glasuje za začasni proračun. Proračun mu ie bil dovoljen za 1 mesec, v katerem času se mora rešiti vladna kriza. Listi priobčujejo komentarje o vladni krizi ter »O povečini mnenja, da bo naslednik G!olitt3k kateri nlegovlh prijateljev. Pri tem se imenujeta predvsem A. Bonom! In N. Orlando. Danes bo kralj razpravljal z odličnimi politiki, da čuje njihovo mnenje. Sprelel bo tudi predsednika senata In parlamenta.
ra demokratizirati Preveč Se vplivajo nanjo metode predvojne dobe.
Konec stavke angleških rudarjev.
London, 28. jun. Rudarji in lastniki rudnikov so sklenili začasen sporazum, po katerem se pilčne zopet delo dne 4. julija, ako se doseže sporazum z vlado glede subvencij.
Delavski dopusti.
Sedal sioo v času, ko odhajajo uradniki, učitelji, trgovski nastavljene! itd. v času dopusta na deželo, da si popravijo v Čistem deželnem ali planinskim zraku svoje zdravje, se okrepe telesno in duševno in gredo potem z novimi svežimi energijami na dela Te ugodnosti »o deležni seveda v prvi vrsti ljudski paraziti, razni izkoriščevalci delavstva, ki so za svoje brezdelje deležni v največji meri te dobrote v raznih letoviščih, ki so vsled oderuških raamer samo njim pristopna. — Toda poglejmo sedaj navadnega delavca, ki se dan za dnem trudi in trdo služi svoj vsakdanji suhi kruh, delavca, ki noč in dan koplje pod zemljo razna zemeljska bogastva, ki so pogoj aa sedanjo stopnjo kulture. Kle je on deležen ugodnosti letnega dopusta. Še celo, če je bolan, se mora truditi in uničevati svoje zdravje. Izmed vseh delavcev so edino tiskarji dosegli to ugodnost, da so deležni letno 14 dm dopusta. Vtopimo se nekoliko v položaj delavca, ki deia leto za letom v prahu, kakor kamnosek, mizar, kovinar, rudar itd. Delavec daa za dnem vži-va vsakovrsten prah, id Je eden boli sovražen človeškemu zdravju ko drugi, m ta prah mu lega posebno na pljuča, ki mu zaim* polagoma gniti — in tuberkuloza, jetika je tu. Posebno trpe na zdravju rudarji, ki so poleg premogovnemu prahu, ki ie od en najbolj škodljiva, izpostavljeni še raznim plinom. Veliko trpe tudi rudar K v svinčenih rudnikih. Tako se nam stavi vprašanje, če nima fizični delavec najmanj to-liko zahteve po dopustu, da se n&vžije kje na deželi ali na planinah — če mu seveda v to dopuščajo razmere — kot n. pr. duše vud delavec. Ce to vgprašanie še dalje in globlje rasglabljamo, pridemo še do dejstva, da bi s tem to tudi mnogo koristilo narodnemu gospodarstvu in bogastvu. Kajti delavec, ko začne bolehat, izgublja na svojih fizičnih močeh in polagoma mora tako skrbeti zanj narod. Premislimo, koliko energije Izgubi narod s tem, da mnogi njegovi člani bolehajo in prezgodaj umro, ne da bi moglj uporabiti svoje fizične ki duševne sile. Zaradtega mora delavstvo pričeti boj za delavske dopuste. In naloga ministrstva za soc. skrb Je — ko ga namreč dobi, ker 'mamo danes ministrstvo za socialno smrt — da delavske dopuste tudi uzakoni; kajti to bo imelo za narod veliko gospodarsko ta zdravstveno korist.
Politične vesti.
Masaryk za demokracijo zunanje politike.
Pariz, 27. jim. »Intransigeant« priobčuje intervievv predsednika Masaryikji z dopisnikom amenjnega lista v Capri: Na vprašanje, če ne iščejo Cehi opore v sosednjih državah, pri čemer Je doipisnik na-mlgaval na Nemčijo, ie odgovoril Masaryk ter aaglašal, da želi Češkoslovaška z miroljubnostjo okoli sebe ohraniti ravnovesje. O odnošajih Nemške ln Francoske, od katerih je odvisen ves evropski položaj, je dejal: Nobeden teh narodov ne more sam gospodovati v Evropi. Ko je dejal dopisnik: Ne mislimo na to, da bi gospodovali, ie odvrnil Masaryk: Vem to. Predsednik jk dejal naposled: Zunanja politika s« mo-
+ Sodr, Anton Kristan je odložfl poslani ski mandat, ker odide kot upravitelj na posestvo v Belje. Odložil je tudi na zadnji seji mesto pri Nakupovalni zadrugi la namerava isto storiti pri Splošnem kredit nem društva. — Poslanski mandat preide na s. Tokana.
+ Ob obletnici vukovarskega kongresa dne 23. t. m. je napisal s. Sreten Jak-51Č v Socialisiičke radničke novine« uvod nil- pod tem naslovom. Nazivajoč vukovarski kongres »Kongres razedinjenja«, piše »Glavno vprašanje, ki Je bUo v diskusdii in , vsled katerega so se vršili boji na kongresu v Vukovaru, Se bilo vprašanje možnosti ta nezmožnosti tkzv. politike neposredne revolucije. Ekstremni komunisti so povsem resno trdili, da »so v Jugoslaviji zreli vsi objektivni In subjektivni predpogoji za komunistično revolucijo, diktaturo proletariata in za komunizem. Ako ni zadosti proletariata za izvedbo te naJoge, bodo revoluciji pomagali tudi kmetje ta razni plemenski, verska ta ostali nezadovoljneži« V nasprotju s kontu ut st! pa so predstav alki proletariata, znani ta priznani teo-retičarji in praktičarji revolucionarnega maltama ta marksizma na usta svojih najboljši* predstavnikov Dragiša Lapčevič« in Živke Topajoviča odločno bali zoper predloge znanega anarho-slndikalteta komunista Sime Markoviča in so dokaz a H, da Jugoslavija danes nima niti subjektivnih al-
ti objektivnih predpogojev za revolucijo, diktaturo roletarijata in komunizem. Na kmete, ki so konservativni stati, in nezadovoljneže raznih sort pa se delavski razi red pač ne sme zanašati. — Evo! Minulo je leto dni in naj se delavstvo danes vpraša, Mo je ime! prav: ali komunisti ali socialisti?! Kdo je bil tedaj točno ocenil po, iitiko ta gospodarski položaj v naši državi in razmerje med razredi?! Cegavi opomini so biti pravi?! To danes vsak lahko sam vidii! Neumna komunistična politika, skovana v Vukovaru, se je najbolj maščevala nad delavskim razredom. Ta komunistična politika pa je tudi komunistom samim toliko škodovala, da so danes brez vse moči in da so se morali poskriti v — mišje luknje.«
+ Na pokrajinskem zboru socialno demokratične stranke v Bosni In Hercegovka ie bila v Sarajevu z dne 21. t. m. sprejeta resolucija, ki izreka med drugim tudi popolno zaupnico socialističnemu poslanskemu klubu in ga posebej poziva, da klub delaj energično na to, da se »Obznai na« razveljavi — V upravni odbor soc. dem. stranke za Bosno in Hercegovino so bil! na kongresa izvoljeni: Risto Bogdanovič, Milan Zivkovič, Boško Jurič, Mirko Dukič, Jovo šmitran, Špiro Gojišina, Risto Djukanovlč. — Oilciielno strankino gjasiio bo tednik »Zvono«.
+ Konfuztoofe* Radič se je dan pred sprejetjem ustave Izrazil, da naj bi se kon-stituanta razpustila in hi se razpisale nove volitve v konstituanto. V to drugo kon-stltuanto, je rekel Radič, da bi pa gotovo Sol. . .
'+; Spletk« proti agrarni reformi V Prekmurju. Iz Murske Sobote poročajo: Nedavno so se <podali zastopniki prekmurskega veleposestva, in sicer za okoliš Muri ske Sobote dr. Vaby, za Beltince posest-! n& Balt in za Dolenjo Lendavo dr. Nemety v Belgrad, da na kak način preprečili 'z-vcdibo agrarne reforme v Prekmurju. Izposlovali so toliko, da je vlada odposlala te dni svojega zastopnika, ki ga imenovani trije magnati sedaj prav pristransko obdelujejo v farovžn v Podgojlnah. Za vsako ceno skušajo doseči, da bi se agrarna reforma vsaj toliko omilila, da oni ne bi b'M oSkodovani. Proti tej nakani se Je dvtemJ« ljudstvo, ki prihaja pri reševanju agrarnega vprašanja v poštev in je imelo že dve nedelji zapored v Murski Soboti velika' protestna zborovanja.
+ Po Italijanskem zborničnem poslovniku mora za osnovanje posebnega lduba biti vsal deset poslancev. Ker pa JUi goslovam ta pa Nemci v Italijanskem pari lamentti ne dosežejo številke deset, so jih dali v takozvana »mešani« klub. Ta pa je sedaj sklenil, da ne bo kandidiral nobenega Slovenca in nobenega Ncmca v Uafc odsek V parlamentarnih komisijah ne bodo imeli niti Slovenci niti Nemci zastop« stva.
+ Rekonstrukcija bolgarske vlade.
Stambulijski je izvedel ponovno rekonstrukcijo svojega kabineta. Botev, pred sedi nlk sobranja, je prevzel portfej ministrstva za promet. Ojordje Tomov, bivši podpredsednik sobranja, je prevzel portfej ministri stva za notranje zadeve. Minister Atanai zov je podal ostavko. Ta preosaova vlade je ojačila njen položaj.
+ Odklonitev antantnega posredovanja s strani Grške. Grška vlada je odklonu* noto antante za posredovanje iv sporu S Kemalisti v Mali Aziji. Grška bo vodila vojno s Turki še nadalje.
+ Francozi hočejo Porenje. Kakor poi ročaje 1/. Bonna, se opaža močno gibanie takozvane porenjske republikanske ljudske stranke, v kateri sodelujejo tudi Belgijci in Francozi 1o gibanje stremi za tern, da se vse Potenje proglasi za neodvisno in nevtralno Uižavo pod varstvom vseh vei les’l.
+ Zvezni tajni-1! irancoske socialno* demokratične stranke so imeli v Pariz« konferenco, na kateri je s. Paul Faure poročal o sedanjem strankinem stanju. Rasti cep je povzročil popolno desorganizacijo, vendar je bilo mogoče upostavlti še 82 močnih političnih organizacij, ki so doslej izdale okrog 60.000 članskih izkaznic. Ta je vsekakor značilno število, če pomislimo, da Je stranka po tourškem raakolu vs+aia kot nekaka nova stranka in da obsega to število koma! Četrtino vseh strankinih pristašev,
+ Komplot proti Lloydu Georgu. »Manchester Guardian« je objavil članek, v katerent poroča, da Je bil med člani an-. gleške vlade sklenjen komplot proti nadall-nemu ministrskemu predsedovanju Uoyd« Georga. Pri komplotu sta soudeležna lord-kanoler Birkenhead ta kolonialni minister Wlnston Churchill. Lord Birkenhead je ta vest sicer demen-tlral, vendar Jo angleški listi trdovratno vzdržujejo. »Dally Mali« pa piše, da le »Manchester G ua rdi na* krlV| da se komplot ni obnesel, ker ga je prei zgodaj razkrinkal. — No, Lloyd George ba vseeno kmalu šel.
H- otvoritev Irskega avtonomističnega parlamenta se Je izvršila 2L t. m. v BeU iastu. Otvoritvi je prisostvovala angleška kraljeva dvojica, seveda spremljana od ne« broj oborožene vojaštva in poUcije.
Amerlški k0nsul v Zagrebu nazna* nja v zvezi z nedavno priobčeno objavo^ d* »e bo delil vizov do 5. julija.
Oovor poslanca s.
Glede določbe v 51. 99., da more oblastna skupščina ,,izdava« uredbe«. bi želel na vsak način, naj Se že to vprašanje reši tako ali drugače, da je že v ustavi določeno, ali imajo in v koliko imajo te oblastne naredbe zakonito moč. To vprašanje se mi zdi zelo važno, posebno motreč ga z juridičnega stališča, 3 stališča sodnika, kajti ni vseeno, ali priznamo posameznim sklepom troravne skupščine zakonito moč ali ne.
. _ Iz mojih prejšnjih izvajanj je razvidno, da naj imajo nekatere teh naredb samoupravnih skupščin zakonito moč, čeravno ne bo potrebno, da se da ta zakonita moč glede Vseh.
Ne zdijo se mi določbe za slučaj kcmpetenčnih konfliktov med oblastnimi skupščinami in velikimi župani in za slučaj konfliktov med skupščinskim odborom in velikim županom najsrečnejše. Na vsa način bi tozadevna ureditev, kakor jo je predlagal ustavnemu odboru social-nodemokratični klub, bila neprimerno boljša in bi neprimerno bolje za-sigurala narodu tisti vpliv na upravo,, ki mu gre, kakor pa ta, ki vsebuje obenem tudi to nevarnost,* da bo večen vir konfliktov med eksponentom centralne vlade — velikim županom — in med skupščinskimi organi in bo vsled tega na kvar konsolidaciji razmer in na kvar dobri, nemoteni upravi.
Nadalje bi opozoril na določbo Čl. 104., ki je po mojem mnenju v nesoglasju s III. odstavkom § 90. Paragraf 104. določa, da se državna „nadleštva“ ustanavljajo po predpisu zakona, medtem ko določa § 90., da se državni podsekretariati, o katerih se je že govorilo včeraj in danes, lahko ustanavljajo „prema ukazano j potrebi". Nevem, če je stvar tako razumeti, da je za ustanovitev pod-sekretariatov potreben poseben zakon, kar bi na podlagi § 104. pričakovali, kar se pa iz čl. 90. ne da nedvoumno sklepati.
Vprašanje podsekretariatov je vprašanje, kateremu bi principlelno ne bii nasproten, dasiravno se mi zdi, da bi bilo veliko bolj potrebno, posebno za prva leta, ako bi pomočniki ministrov v posameznih strokah državne uprave bili strokovni uradniki. Oni bi nam zajamčili kontinuiteto v nosameznih ministrstvih, te pa parlamentarci, če bi tudi bili lnorda strokovnjaki. S parlamentarnim podsekretarji ne bi imeli strokovne kontinuitete pri posameznih ministrstvih, ki jo tako nujno rabimo in vsled pomanjkanja katere smo do sedaj mnogo trpeli in imeli mnogo škode.
VIII. oddelek določa tudi o ministrski odgovornosti. Tozadevno je tudi že moj predgovornik iz kluba včeraj poudarjal naše stališče. Preostaja mi samo, da opozorim na sledeče: kakor so stilizirani ti paragrafi, ki govore o ministrski odgovornosti, je pravzaprav jako dvomljivo, ako niso ministri, kar se tiče cele vrste deliktov, katere kvalificira kazenski zakon, veliko na bolj-Sem nego posamezni državljani. Njihova odgovornost napram navadnim deliktom kazenskega zakona je veliko manjša nego vsakega drugega državljana, kar po mojem fnnenju ni pravilno.
Tudi ni popolnoma nobenega razloga za to, da se za take delikte, ki se subsumirajo pod določila kazenskega zakona — vsaj po teksta teh določb ne moremo ničesar drugega sklepati — določa poseben sodni forum takozvani „drž. sud“. Po mojem mnenju je ustanovitev posebnega sodišča za ministre sploh popolnoma nepotrebno. Ta posel bi lahko upravljala navadna redna kazenska sodišča, morebiti z edino to razliko, da bi za navadne kazenske delikte bila pristojna redna kazenska sodišča, medtem ko bi se lahko za specielne politične delikte, ki izhajajo iz ministrske odgovornosti, ustanovila kompetenca kasacijskega ali pa kakega apelacijskega sodišča. Nerazumljivo je torej — vsaj zame popolnoma — kako je z normalno krivično odgovornostjo ministrov v slučaju, da se pregreše proti kazenskemu zakonu. Ali jih sodi navadno kazensko sodišče ali pa posebno sodišče. Če je tudi za te dana kompetenca »državnega suda“, tedaj v resnici ne poznam razloga, zakaj se je to tako ustanovilo.
Klici: „To ie samo državni snd!“
Korun: Mislim, da je samo državni sud. Jasna stvar gotovo ni, In po mojem mnenju bi se vprašanje v ustavnem odboru moralo ne-
Za samoupravo.
dr. M. Koruna v konstitunat! dne IS. junija 1931
(Konec.)
smislu našega
dvoumno v sinisiu našega stališča rešiti.
V VIII. oddelku so omenjene tudi stvari glede katerih sem imel čast govoriti že Dri IX. oddelku. Vprašanje upravnih sodišč je rešeno v Vlil. oddelku ustavnega načrta. ^ Po mojem mnenju, kakor sem že takrat naglašal, spadajo določbe glede državnega sodišča, ki je predviden za slučaj ministrske ogovornosti, kakor tudi določila o državnem svetu, v glavnem v IX. oddelek. Že to je tehnična netočnost, ki bi je v ustavnem načrtu ne bi.lo treba. Tudi sem že pri omenjeni priliki naglašal. da nikakor nismo zadovoljni s tem. da se ustvari pri državnem svetu kompetenca, ki meša sodne posle s čisto upravnimi posli, in sem že takrat poudarjal. da bi na mestu državnega sveta samega bilo treba ustanoviti vrhovno upravno sodišče, poleg tega pa tudi še inštitucijo, ki bi imela opravljati vse tiste stvari, ki so v ustavnem načrtu navedene pod točko 2. in 3. paragrafa 103. in pa tiste upravne posle, katere bo zamišljeni državni svet še po odredbah kakih bodočih zakonov dobil in ki bodo upravne prirode^.
Paragraf 102. določa tudi upravna sodišča nižje vrste, kakor je državni svet. o katerem je določeno, da je vrhovno upravno sodišče. Ne rečem, da bi moralo biti v ustavi določeno. kakšne vrste naj bodo ta nižja upravna sodišča, ali bomo imeli tu razen državnega sveta samo eno nižjo instanco ali dve; če se to vprašanje ne reši v ustavi in se pridrži zakonu bo moral pač zakon prinesti tozadevno rešitev. Po mojem mnenju bo zadosti, ako se razen vrhovnega upravnega sodišča ustanovi v posameznih oblastih, v vsaki oblasti po eno skupščinsko sodišče, ki naj bo v nekaterih stvareh prva in zadnja inštanca. v važnejših stvareh pa prva inštanca. druga inštanca pa državni svet.
Pred državno sodišče bi spadali predvsem spori v upravnih vprašanjih z izjemo tistih, v katerih so upravne oblasti v zmistu zakonitih drvločb reševale po svojem svobodnem prevdarku. Vendar bi pa tudi glede poslednjih sporov želel, da bi iih reševal razen pristojnih oblast! (torej srezov ali oblasti, v zadnji in-štanci ministrstva) poseben forum, ki bi bil odvzet prevelikemu vplivu dnevne politike in pa vplivu različnih oseb In strank. Ce bi se ustanovil razen vrhovnega upravnega sodišča še poseben forum, kakor sem poprej o njem govoril, potem bi lahko za take slučaje, kjer so nižje in-štance odločevale po prostem preudarku. imel ta forum zadnjo besedo. Zdi se ml, da bi taka najvišja upravna oblast, sicer brez značaja sodišč, bila zato umestna, da bi zajezila včasl prebiroktratski »prosti preudarek raznih oblasti.
V	tem VIII. oddelka je v zadnjih štirih paragrafih tudi govor o uradniškem vprašanju, o garancijah, ki naj jih da ustava uradniku. Te določbe nam ne zadostujejo, so nepopolne in ne dajo garancije za dobro upravo in garancije za to. da bo uradnik tak. kakor si ga želimo. Je sicer tu popolnoma akademska določba, da »upotrebljavanje vlasti i položaja državnih službenika u partijske svrhe kao i uticanjn starešine na državne službenike u tome cilju kazniče se po zakonu.« Ampak ta določba je po mojem mnenju samo na papirju in bo tudi ostala na papirju. če v ustavi ne zagarantiramo uradništvu službene pragmatike in že tudi v ustavi sami ne določimo v glavnih potezah principov, na katerih naj sloni ta službena pragmatika.
V	ustavi bi že moralo biti določeno, kakšna naj bo zahteva napram kvalifikaciji posameznih uradnikov:. Kajti v tem pogledu smo prišli v kaos, da imamo danes na odličnih in najodličnejših mestih v državi ljudi, ki so dovršili samo par razredov kake ljudske ali srednje šole ali pa še teh ne. Dasiravno ne stojimo na stališču samo šolske modrosti kot edino zveličavne. je pa vendar treba ustanoviti gotoye kriterije, po katerih se presoja kvalifikacija uradnikov. Ce Dustimo popolnoma prosto roko posameznim ministrom in strankam, da svoje protežirance spravljajo na odlična mesta, bomo imeli ravno tako slabo upravo kakor smo jo bnell do sedaj ali pa še slabšo.
Treba bi bilo torej določbe glede kvalifikacije nradnlštva. glede osiguranja materieinega položaja
uradnikov, glede izjednačenja položaja državnih in samoupravnih uradnikov. glede časovnega napredovanja uradnikov, neodvisnega od protekcije posameznika in posamezni;! političnih strank, na čemer danes ravno tako trpimo kakor na nekvalificiranem uradništvu. ^morete v vseh ministstvih videti ljudi, ki so v teku enega ali dveh let prešli ne vem koliko razredov birokratične hierarhije in ki so menjavali svoje službe tako, kakor menjava kak zelo čist človek svoje perilo, samo da so tako potujoč iz ministrstva v ministrstvo lahko prišli do boljšega položaja.
Ravnotako bi merala biti že v ustavi —- to je donekle sicer rečeno
določba, da se #tmorejo uradniki odpuščati samo ra podlagi razsodbe kazenskega sodila ali pa disciplinarnega sodišča, ki naj se voli od uradnik- v samih, da ne ostanemo zopet pri tem, kar imamo sedaj, da more minister na podlagi ominoznega paragrafa 76. ali kateri je že, odpustiti vsakega uradnika, ki se mu ne dopade ali ki je drugega političnega prepričanja kot minister. Ravno v možnosti, da odpusti minister vsakega uradnika kadar hoče, je podan eden glavnih razlogov, zakaj imamo slabo upravo, zakaj je naša uprava partizanska. Če tudi bo določeno, da se uradnik ne sme zlorabljati v strankarske svrhe, se temu vendar ne boste mogli Izogniti, če bo imel minister pravico uradnika odpustiti. Formelno se mu niti ne bo moglo očitati, da ga Je odpustil iz strankarskih razlogov, ker se bo lahko zagovarjal, da je bil dotični uradnik nesposoben, da ima zadosti uradnlštva itd.
V celoti je torej VIII. oddelek ustavnega načrta za nas nesprejemljiv. Mislim, da še obstoja možnost, da ustavni odbor redlgira in revidira posamezne določbe tega ustavnega načrta v zmlslu predlogov, ki smo jih stavili ustavnemu odboru in ki smo jih obrazložili pred plenumom skupščine. Posebno naj se reši vprašanje, ki vsebuje največje tež-koče celega ustava, vsaj za večji del te zbornice, to je vprašanje, obseženo v § 95. tako, da bomo imeli zagotovilo, da bomo v bodočih letih prosti vsakega ustavnega boja, in da ne bo država, mesto da gre po potu h konsolidaciji, prišla v trzavice, ki ji bodo škodovale na zunaj In znotraj. (Odobravanje.)__________
Dnevne vesti.
V odbor Slovenske Sociialne Matice so bili na občnem zboru dne 28. t. m. izvoljeni ss.: V načelstvo Filip Urattrik; kot predsednik; Karol Kisovec; kot podpredsednik; Franc Svetek, kot tajnik; Zvonimir Bernot, kot blagajnik; Stanko Likar in Franc Skobi, kot odbornika. V nadzorstvo pa: Albin Lajovic, Ivan Tokan in Jožef ŠJcorpik.
Emil Vodeb, Včeraj je bil pokopan. Na njegovi zadnji poti so ga spremili njegovi ostali, stanovski tovariši, in drug! prijatelji in znanci. Pevci »Ljubljanskega Zvona« so pred hišo in pred mostom zapeti žaiostinki. Na grobu se je v imenu »Juzo-slov. nov. udruženja« iskreno poslovil od Emila g. Smodej. — Emil Vodeb je bil rojen dne 27. aprila 1. 1880. v Ljubljani. Po gimnaziji, dovršeni v Ljubljani, se |e posvetil teozofskemu In pravniškemu Študiju; toda usoda ga je pripeljala mesto za kateder v uredništvo »Slov, Naroda«. Svojim stanovskim tovarišem ostane nepozaben, kajti on 3e njihovi moči, strokovni organizaciji, postavil temeljni kamen. Njegova želja je b2a, da povzdigne novinarstvo pri nas, da ne bo novinar le stroj, ki toliko ča&a dela, dokler se ue pokvari. Med IX)vinarji je bila 2e aamirom z©lo razširjena tuberkuloza, M Je umorila tudi njega v najlepših letih žfvljenja v sredi družine, žalujoče žene in dveh malih hčerk, ki ga bo nenadomestno pogrešala. Človeško življenje je neprestan boj in pred ciljem je smrt — N. v m. p.l
P »draženje tobaka. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: N« podstavi odloka upravnega odbora sa-mosta/lne nvonopolske uprave z dne 16. maja 1931 M. br. 8895 in odobritve gospoda finančnega ministra z dne 5. junija 1921 Stev. 3645 veljajo izza dne 1. julija 1921 nove povišane cene za izdelke tobačne tovarne v Ljubljani. Najfineji hercegovski tobak, Id je stal doslej 12 din. (100 gr), bo stal 14 din., fini turški tobak, zavojček po 25 gr bo stal 3 din. (doslej 2 dta. 25 para), fini hercegovski, zavojček po 25 gr, 2 din. 50 para (doslej 1 din. 621/« para), srednjefini turški, zavojček po 25 gr bo stal 1 din. 50 para, najiineji ogrski, zavojček po 25 gr, bo stal 871/« para, domači tobak za pipo 75 para, cigarete bodo stale in sicer egiptovske 22 para, dame 12 para, športke 10 para, ogrske 5 para; smotke bodo stale in sicer trabuke in brl-tanike 1 din. 50 para, operas 1 din. 20 para, vtržtoke 1 din. 10 para, portorike 75 para, brazilke 75 para, viržlajoze 60 para,
namešane inozemske 60 para, kratke domače 50 para, klobase bodo stale 1 kg 40 din. itd.
Zopet prepovedan list Ministrstvo za notranje stvari Je prepovedalo razpečavanje v naši državi lista »Deutschostereietn-( sche Tageszeitung«, ki izhaja na Dunaju in piše proti interesu naše države.
Obsojen poročnik. Belgrajsko sodišče je obsodilo poročnika Krstiča iz Belgrada na 20 let težke ječe, ker je v aprilu 1. 1919 ukazal ustreliti dva mlada Žida, češ da sta bodjševika, v resnici pa radi tega, da se je polastil njunega denarja v znesku 200 tisoč kron.
Razbojniki napadli vlak. Dne 23. t. m. je okrog 30 dobro oboroženik razbojnikov j na progi Zelenika — U sle opije napadlo j vlak. Najprej so razbojniki navalili kamenje na tračnice, tako da se je vlak moral ustaviti. Nato so pol ure streljali v vagone. Ubili so pri tem sprevodnika Henrika, težko ranili več oseb in strojevodjo. Potnike so oropoli vsega Jn pobegnili v gozdove. Večje skupine orožnikov Jim sed«) zasledujejo.
Razstava ženskih ročnfc del na »Zavodu za žensko, domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3/11. traja od 29. t m. do 2. julija vsak dan, od 8. do 12. ure In od 14. do 18. ure.
Za rezervne častnike. Komanda ljubljanskega vojnega okrožja v Ljubljani je sporočila, da se večje Število rezervnih častnikov le ni priglasilo svojim pristojnim komandam. V njih lastnem interesu se dotični opozarjajo, da to čimpreje store, ker se bo drugače smatralo, da ne reflek-tlrajo na svojo častniško saržo t naši armadi ta se Rh bo v bodoče uvrstilo kot vojne obveznice brez čina. Naj tore) vsak rezervni častnik, ki se Se ni prijavi, naznani svoje trne z drugimi potrebnimi podatki in stanovanje, komandi vojnega okrožja v Ljubljani V to »vito rade volj« posreduje tudd mestni vojaški urad v Mestnem domu za one, ki stanujejo V Ljubljani.
Sindikati ta ddav«k| dom v Bdgradn.
Vprašanje o zopetni otvoritvi sindikatov v
ISrbJjl je rešeno. Največje strokovne Institucije pridejo v roke socialistov cen-trumašev (skupina Drag&e Lapčeviča). Delavski dom, ki Je b® od nekdaj last socialistične stranke v Srbiji pripade teto-tako tej skupini, čeprav bo komuntott hoteli drugače.
Pri delu tegubH oko. V Mariboru se Je zgodila v kurilnici Južne železnice nenavadna nesreča. 27 letni ključavničar Albert Kaiser je delal pri svojem stroju, par metrov dalje od njega pa Je prebijal neki drugi delavec z dletom železno ploščo. Naenkrat je kake dva cm doig izbit kos železa zletei v zid, se odbS od njega ter priletel Kaiserju naravnost v oko in mu ga raztrgal.
Kongres U druženja gledaliških Igral, cev SHS v Ljubljani se radi poznega skončavanJa sezon v nekaterih gledališčih
ne more vršiti 2., 3., 4. hi 5. t. m., temveč prične dan pozneje t J. 3. t. m. in skonča 6. t m.
V nedeljo 3. JultJa v opernem gledališču slavnostna akademija pri kateri sodelujejo vse prve operne moči Jugoslavije In ceSokopol zbor »Ljubljanskega Zvona« ter operni zbor iz Zagreba In Ljubljane. —
V	dramskem gledališču dramska predstava »Gospodična Pavla« (igralci mariborskega gledališča). Ostale dri se len samo v operne« gledališča in sicer 4 InUJa »Divji lovec«, reprezentanca Slovencev Maribor - Ljubljana, na čast došlim gostom. 5. julija dramska predstava »Zenit-ba« (Zagreb). 6. Julija dramska predstava »Pljusak« (Beograd). 7. julija opereta »Poljska kri« (Zagreb).
Vstopnice za vse predstave se laiiko rezervirajo od 28. t m. dalje od 3. do 7. ure popoldne pri blagajniku Udmženja gledaliških igralcev, tovarišu Jožetu Drenovcu, v prostorih Udruženja (dramečo gledališče pritličje desno).
Ker je' za predstave med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje, se tem potom ljubiteljem gledališča obveščajo, da naj si vstopnice k predstavam preskrbe pravočasno.
Zsciruinlltvo.
Člansko zborovanje konzumnega drtf* štva za Slovenijo, podružnica Celje, se bo vršilo v nedeljo 3. julija ob 9. uri v gostil* ni pri Jelenu. Dnevni red: 1. Pomen go-i spodarskih organizacij, 2. naš gospodarski položaj, 3. pritožbe. Opozarjamo člane kan-! zumuega društva, da se sigurno tega zbo* rovanja udeleže in povejte na licu mesta svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo.
Odbor.
Stavbena In gostilniška zadruga g« Jesenicah. Na izrednem občnem zboru dna 25. t. m. je bil izvoljen v načelstvo s. Josi$ Sušnik, tov. delavec na Savi, namesto izt stopivšega s. Franca Cegnarja.
Sp&ri.
Kolesarska dlrka Ljubljana . Vransko* Ljubljana se je izvršila v nedeljo s prav: lepimi uspehi. Starterju S. mjr. Jakliču se je prijavilo 17 dirkačev v dveh skupinah, lahka in težka. Vozilo se je v prav živait-. nem tempu. Progo, dolgo 100 km je prei vozil prvi znani prvak Solar Josip v 3 urah 29 min. 40 sek. tik ob njem pa je do« šel na cilj Ogrin kot drugi. Tretji ŠiškovHS v 3 : 36 :00, četrti Goltes peti Škrajnar. V težki skupin! }e zmagal Zanoškar v 3 a 44 : 36, drugi je bH Pečnik, tretji Meze, četrti Šimenc. Rebolj je imel dva defekt* Jn Je Izstopu, Krašnja enega.
Kolesarska dirka Ljubljana • Maribor, se v«* v nedeljo 10. Julija Odprta je z« vse klnbe Jugoslavije. Vozijo lahka, težka skupina in senior#. Start Je ob 6. uri zju* traj. Cilj v Mariboru okrog 11. ure pred železnico. Prijave s prijavnino 20 K naj se pošljejo na Fr. Ogrin, Ljubljana, Gospo« svetska cesta 14. Razpisanih Je 8 daril. Pa dirki se vrši v Mariboru sestanek tamoš« njih kolesarjev v svrho ustanovitve JboIm sorskega kluba.
Kolesarski podMvez ca Slovenijo M netanovt v petek 1. Julija ob 8. url svečtv
v	pisarni »Športne zveze«. Z ozirom na ogromen pomen te ustanovitve za ves na« daljni razvoj kolesarskega športa p«* zdravljamo z veseljem ta korak napredk*.
Francoska reprezentanca proti zagreto« Skemu kombiniranemu moštvu. V ponde* ljek i« bila v Zagrebu nogometna tekma In so Zagrebčani premagali Francoze a 1 : 2.
Francozi v Zagrebu. Na torkovi ra« vanchMekrart francoskega in zagrebškega kombiniranega moštva Je M izkl 4 : 1 n* korist Zagrebčanov.
Popisi.
Z J*Uov pri Ljubljani. Na Ježici ctm
spodarl v občini klerikalna stranka, id ptf delajo tako, da prekašajo celo fašiste T Italiji. Železniškemu delavcu je odpoveda* no stanovanje; ker si ni moged pomagati drugače, si Je nabavil opeko in stavbni materija!, da si zgradi kočo. Toda občina mu ovira na vse načtae stavbeno dovolje« nje, bodeč se prihodnjih občinskih volite^ ker bi s tem bil v občini en nasprotni voh lilec več. Krščanske ljubezni polni očetj# pa nič ne pomislijo, kakšna Skoda se d sla lelavcu, ker 2e dim meseca namaka del pripravljeno gradivo. Enako zavlačuje tu« dl sejo zaradi Ahtaovth aprovtzacijskUa računov, ki jih že dve ta pol leti ne mora urediti, daai smo mi že napravili račun« ter kna po njih bivši župan Aidln plačati Občim 16.000 K prebitka. Gospod AtoU* sicer kriči po gostilnah ta shodih, da m računi v redu 2e dve leti In pol, kar smo mu ml delavci izpodnesJI županski stoJčekj pa še do danes rt predložil računov. Prejšnje klerikalno občinsko vodstvo ni tmek) pregleda, to mislimo javnosti zado* stuje cela tli leta. Kako se je vodfla apro» vizaoija, to pa najlažje povedo žene tsg otroci; dočim Je gospod izgubljal po poli bele cmoke, ml še koruzne moke niam* imeli Sedaj Imamo ml v občinskem etn stopu šest mož ter bodo na prvi seH o<Ho8» no zahtevali predložitev računov In plan čflo 16.000 K prebitka iz aprovfeacije. Vo. Met, udeležite se prve seje, pa boste s*< mi videli, kako se bo izvijal bivši župa* g A hlin, a mu ne bo nič pomagalo.
Jngoslov. nov. udruženje, sekcija Ljubljana,
naznanja tužno vest, da je dne 26. t. m. ponoči ob tri četrt na 10. uro po dolgi in težki bolezni preminul v starosti 41 let njegov soustanovnik, bivši predsednik in blagajnik, gospod
Emil Vodeb,
urednik »Slovenskega Naroda*.
V
Pogreb našega dragega Slana se je vršil včeraj v sredo dne 29. L m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 2, na pokopališče k Sv. Križa
Pokojnega blagega tovariša obranimo v hvaležnem spominu!
Ljubljana, 30. junija 1921.
Stev. 144.
Pripore €a
s© tvrdka
lfct?e'r::s i a r a k € e | a.
Josip Peteline, ■££*?.
^H3ESn2^S32SE
wmtgmasmmoffmi .^&pemsxiv*Qsz--*\
Uubllana,
Iziava.
Preklicujem in obžalujem, da sem krivično žalil gg. Ivana P e c o 1 a r in Franca H r i -bernik v Legenu ter se obema
Popravila se sprejesmafo.
edine tovarniška iel@ga
šivanih sire Jev v vseh opremah. Br.&tertjai m izvršba Esre«S-V©|R«?, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Večletna garancija steme, igle, cfie na drobno in debelo. Večletna garancija!  ---- --- Ugodni plačilni pogoji.
kladiščnik,
prva moč in zanesljiv,
zah valjujem, da s a o s opi a od j yegv eje]t(ro[e{uli^Ke tev deloma železne stroke, popolnoma samo-l aljnega so neSa Pos-°l,anJ0- stojen s smotrenim delovanjem, se išče proti takojšnjemu vstopu. Jožef Skaza, posestnik v Legenu. j Ponudbe pod „Prva moč* na upravništvo „NAPREJA“.
C
53
rcsEstrcuena zadruga z	z&vezo*
sprejema BtrSftHlte 'fcflOgC vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
E
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo tolletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovora. PCSOjKa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
55 Edini, res delavski denarni zavod. =
Jlresek t
FilozofSske hlsfiorlja
K 30.
Sjajni hisloriCki i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručiti si udmah kod ČeSkojugoslovanske naklade z=saz l. Kerejk, Zagreb. ss=s=
Izurjen žagar
k cirkularki za akordno delo se išče. Oglasiti ee je pri
Lud. Ileršič, Ahacljeva cesta 10.
Pribila se kompletna
mlinska naprava
s 6 kamni in stopami. Kje, pove upravništvo „Napreja“.
laknpovielna zadruga
za konzumne fr prcdtiktivne zadruge in zavode
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
m
POZOR!
Kupujem stare obleke, čevlje in pohifitvo.
Plačam po na j višjih cenah.
Mart. Drame,
Sv. Jakoba nabrežje 29.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Šivalni Kroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867.
Vtunjt poučuje fcrtipkfiu.
Pisalni stroji „Ad!ertt.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Dttrkopp, Styria, Waffenrad.
Začasno znižane cenel
BusiaisNa cesta 33-2.
~w§,
-m
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v
drugem kolu drž. razredne loterije.
Nad 1,200.000 kron
so zadele srečke v prvem kolu državne razredne loterije kupljene pri
Zadružni Gospodarski banki Ljubljana. Žrebanje se vrši v prvem razredu
15. in 16. julija 1921.
Cene srečkam v prvem razredu: cela srečka 48 din., polovica 24 din., cetrtinka 12 din., osminka 6 din.
Sreike prodala
Zadružna Goitta tab l. i liliji,
Dunajska cesta 38-1. (hfSa Zadružne zveze).
Špedicijska tvrdka
LODOTIK SEM ll.
na RAKEKU
oskrbljuje točno, nahitieje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi
ocarinjene.
rt
■........... c	(vpisana zadruga z omejenim poroštvom)
sprejema
hranilne vloge, ti 1 oMje po 4°lo.
Na pcdlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež......................K	41.647''42
Društveni sklad.....................K	30.939*43
Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329.207'94.
Cia n postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 2*50 in delež K 40' .
 — — Pisarna v Zagorju Stov. M.	,»	-------
Naročajte	„NAPREJ“
	
pgs—sittrrmiCKa	
COSULICH-LINE
(pref ftUS?e0.f>{<!ERIKAHA)
AMMMika prevaža potnike v New-York redno I ■	IK@ 3 krat, v Južno-Ameriko po 1 hr^t
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
CIMAM 1/ IM PTF C glavni zastopnik za Slovenijo
O! iti vi” I\ 1*1» I L.	v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Octplov poiinesa psrisiba ASGENTiNA......... 9.	juifja,
„ brzoparnlka PRESIBENT WILSON .
25.
i»
t£ri0t»teS9CšS««*BS3
Tovarna
Barva
vsakovrstno - “ -........blago.
Kemično čisti obleke.
budilke, nihalke, verižice,
zlata lr*o, srebrnic o, očal? in poročne prslane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zletar,
Celje, Glavni trg št. 4*
Popravila dobra in točna. 1 Zlomljeno zlato in srebro plačujem po naj višji ceni.
Bakreni
kotli
za žganje v zalogi. Izdelujem vse vrste po naročilu. Lastni proizvod, prvovrstni materijal. Sprejemam popravila vseh vrst.
Jamčim za vsako delo.
Hii.tuii.iin
Vetrinjska 55. ■
Ljubljana, Poljanski nasip 4. SvCtlolIka JSeftrajS Podružnica: selenburgova ul. 3.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
F. BRUMAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mesfircš trg 25.
t*
>»<
e
B
er
K
»
M
C*
S
o
<6
S
Največja zaloga
; in pil
IL
Tvrdka J. DOLENC,
Ljubljana, HUS.rl.va **'•«* St. 5
se priporoča za nakup najboljših instru-mentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih cenah.
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod zrT-zz 	najugodnejšimi pogoji. ..	  —
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoii.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA. Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ............. Trst, Wien. --------
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
Iadaiateli: Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne y. Ljubljani.
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.