Slev. 142.
V limrn, V ?0гек dne лт 1924. Posamezna številka stane 1'5® Dki. Ldfi Ц
Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din 20
и poi leta . • • • . .13« sa celo leto .... ,340
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvo.... . 60
r • •„,.		m
	i	jV-.v.vl "
i	I	\Ш. V.-vjl;-' - v ■
	Г7 • - 'A M?	№
Cene inseralom:
Bnostolpna petitna vrsta mati oglasi po Din 1'50 in Din 2-—. večji oglasi nad 45 ram viSine po Din 2*50, veliki po Din V— in 4'—. oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naroČilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri xjutraj.
PošlBiBs Dlečaoa v eotevint
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797.
Za Mussolfnifev® čast
Trat, 22. junija 1924.
Iz dosedanjega poteka preiskave proti moriloem posL Matteottija je razvidno, da pada glavna krivda za umor na kom. Д o s -sija. Ta mož, katerega pa pravica še nima v rokah, ker se mu jo dala prilika za beg, je bil kakor znano, šef dopisnega urada v ministrskem predsedništvu in član načelstva fašistovske stranke in zaupnik Mussolinija; v vseh važnih državnih poslih se je Mussolini posvetoval z Rossijem. Proti vsem povzročiteljem smrti Matteottijeve, moralnim in materialnim vodi opozicionalno časopisje neizprosen boj, vsem na čelu don Sturzovo glasilo »Popolo«. Ta popolarski list prinaša dnevno na svetlo nova, naravnost senzacio-nelna odkritja, ki neusmiljeno razkrinkujejo fašizem in njegove metode, in njegove predstavnike. Pa te vesti niso samo meglene ln fantastične kombinacije, ampak list ima za vse svoje trditve dokaze. Vsi drugi ugledni italijanski opozioioualni listi, kakor »Cor-riere della Sera«, »II mondo« ponatiskujejo ta razkritja. V zadnjih dneh so pa namerili zlasti socialistični in komunistični časopisi svoje topove največjega kalibra proti Mus-soliniju samemu, kateremu svežijo spomin. Spominjajo ga na žuganja, ki jih je ob raznih prilikah izrekel na naslov svojih političnih nasprotnikov. Eno takih žuganj v zadnjem času je bilo v parlamentu, ko je rekel, da bo poslal sovražnikom narodne, milice svinec v hrbet. In takih in sličnih žuganj iz raznih govorov Mussolinijevik v parlamentu in izven njega, je cela zbirka. In kakoršen mojster, taksni so učenci. Da očitanja opozicije niso iz trte izvita, ampak da slone na dejanskih razmerah, je dokaz razkritje, ki ga objavlja danes »Popolo« z ozirom na namero fašistov zatreti jim neljubi list »Corriere della Sera«. Ko je imel neokč senator Albertini, ki je duša tega liberalnega, a. objektivnega, fašistom tako obsovraženega lista, govor, v katerem je z ostro kritiko bičal vladno politiko, je rekel Rossi, ki se je nahajal med Časnikarji: »Albertini ne zasluži drugega kot revolver. Zelo se moti, če misli, da ga ščiti senatorska čast in pa to, da je ravnatelj največjega ital. časopisa. Će bo pokazala potreba ne bo imel Mussolini do njega nobenega ozira in ga bo pritisnil k zidu.« Posebno se je pa ta list zameril fašistom ob zadnjih volitvah, ker se je postavil na stališče, da v očigled nasilja ne bo pisal nič o volitvah; ampak se je omejil samo na suho registriranje dogodkov. Rossi je tedaj poslal k Alberliniju človeka, ki mu je postavil dilema: Ali se postavi »Corriere della Sera« na stran fašistov ali pa se bo zgodilo, kar se ne bo dalo nič popraviti. Albertini je odgovoril, da naj se le zgodi, kar hoče, a on se ue uda. Tiste dni — to je dan pred volitvami je bil Mussoliui v Milanu in ni skrival pred ljudmi svoje nevolje radi CoTrierovega obnašanja. Neki rlepula-ciji je rekel, misleč pri tem na Corriere, da imajo v Milanu prisad, ki ga bo treba izlečiti z ognjem in mečem. In Mussolini jc pokazal tudi proti senatorju Albertiniju osebno vso svojo jezo. Bodi omenjeno, da Rossi ui človek, ki bi žugal, če ni gotov, da ima hrbot zavarovan. Ker se Albertini ni hotel udati, je bil napravljen sklep, »Corriere dela Sera« uničiti. O tem svojem namenu so fašistovski zarotniki kakor Volpi in drugi v Milanu javno govorili. Še tisti dan, ko je bil Mussolini še v Milanu, so izvršili fašisti razna nasilja proti nefašistom in so zažgali več tovornih avtomobilov, last »Corriere della Sera.« Načrt je bil, uničiti popolnoma »Corriere« in odstraniti Albertinija, in soe. posl. Trevesa in Turatija. Kaj so hoteli napraviti iz teh treh mož, ali so jih hoteli umoriti kakor Matteottija, ali samo odstraniti, še ni ugotovljeno. Vse to bo morala ugotoviti preiskava. Gotovo je, da je za vse to znal Mussolini. Da se pa ta peklenski naklep vendar ni izvršil, je pripisati dejstvu, da so milanski finančni in politični krogi, ki siccr impat.izira.jo z fašisti, pritiskali toliko časa na Mussolinija, da je v zadnjem trenutku iz Milana v Rim dal nalog za mir. Poleg tega je pa prišel še protest papeža zaradi dogodkov v Lombardiji in to je rešilo življenje tem trem možem Corrieru in soc. listom J Avanti«, »Giustizia«, »Umanita«. Ko so zarotniki zvedeli «v Mussolinijcv ukaz, so besneli od jeze. Tudi Rossi .ie bil besen in je rekel v parlamentu: Co bi bil jaz v Milanu, bi
na lastno odgovornost uničil »Corriere della Sera«. — Ta krvoločni Rossi jo rekel tudi po neki bnrni seji v parlamentu: aTo stanje bo končalo z revolverji. En ali drugi dan bomo spustili celo salvo strelov ua. nasprotno stran. Modigliani, Treves, Matteotti (vsi soc. poslanci) in don Sturzo so kanalije, vsi ne bi smeli več hoditi po zemlji.« -- Tudi general De Bouo je kriv. -Л1 monrlo« piše. da je ta general, ki je bil načelnik policije in je še danes poveljnik narodne milice, takoj zvedel za umor Matteottija. Eden izmed zaprtih Quilici je izpovedal, da. ga je Filipelli, potem ko mu je zaupal, da so Dn-mini in drugovi ubili Matteottija, pomiril, rekoč, da Rossi, general De Bono in še nekateri drugi to vedo in da bodo vse potlačili. Iz tega sklepa list, da je de Bono od srede do četrtka skrival zločin. To izpoved da potrjuje tudi izpoved posl. Madiglianija, ki je rekel, da je rimska kvestura bila takoj obveščena o umoru. V četrtek je pa Mussolini v parlamentu rekel, da je Matteotti naj-brže umorjen, in Rossi Ln Dumiui sta tej seii prisostvovala. Torej je de Bono za vse vedel, vendar je pustil Mussolinija govoriti v hipotetičnem smislu in je pustil Rossija in Dnminija proste. Govori so tudi, da je de Bono tudi preskrbel Rossi ju potni list in mu omogočil beg. De Bono da je tudi uničil mnogo dokumentov, ki so jih zaplenili Du-miniju. Ali bodo tudi generala De Bono za-
Belgrad, 23. junija. (Izvir.) Potovanje g, Pašiča na Bled se zdi, da je za enkrat odstavljeno z dnevnega reda, kajti na volivni mandat ni upanja, kakor sedaj stojijo stvari in ga tudi ne bo, Z Bleda prihajajo ravno nasproine vesti, ki so vedno bolj neugodne za g, Pašiča. Še vedno, in to bolj kakor do sedaj, se želi, da se izvrši čvrsta in solidna parlamentarna rešitev in da se sestavi vlada, ki bo imela zaupanje krone in velike večine ljudstva.
Lj. Jovanovič stopa v ospredje. Kolikor smo poučeni, je dobil poziv, da svoje poskuse izvede do zaželjenega cilja. Ljubomir Jovanovič je danes do- . poldne dolgo konferiral z Markom T r i f-k o v i ć e m in Mišo Trifunovićem, i
Politi« umor v Halji.
Belgrad, 23. junija. (Izv.) Današnja
>Pravda" prinaša sledeče poročilo iz Sopo-ta pri Ralji: Davi (v nedeljo) je bil najden čuvaj Džurintič mrtev in ves izboclen z nožem poleg glavne železniške proge pet km daleč od postaje. Bil je čuvaj bližnje čuvajnice, ki je bil nedavno postavljen na priporočilo radikalnega poslanca Alekse Žuje-viča. Ubiti čuvaj je preteklo nedeljo opravljal službo trobentača one oborožene tolpe, ki jo je Žujevič naliujskal za napad proti zemljoradniškim poslancem. Sedaj je padel kot žrtev kmetov, ki so ogorčeni radi škandaloznega divjaštva ob bmkoŠtih. Stvarno pa je nesrečnež žrtev tistih, ki odkrito po-zivljejo na krvoprolitje in na bratomorslvo. Ugotovljeno je, da je pri napadu v Ralji sodeloval srezki načelnik Radičević, preoblečen v kmetsko obleko.
Ponesrečen demokratski shod v Sata.
Belgrad, 23. junija. (Izv.) Včeraj se je v Šabcu vršil shod, ki ga je sklical Pribičevič in se je popolnoma ponesrečil. Glasom poročil r Pravde je bilo ua tem zborovanju okrog 150 demokratov, "150 radikalov, 15 Pribičevičevcev iz Šabca, veliki župan z uradniki in 50 ljudi, ki so spremljali Pribičeviča iz Belgrada.
Občinske volitve v Križevcib In Brodu o, S.
Križevci, 23. junija. (Izv.) Včeraj so se vrnile občnske volitve za polovico odbornikov v Križevcih in v Brodu na Savi. V Kri-ževcih je glasovalo 810 volivcev. Količnik je bil 81. Volili so: Hrvatska Zajednica 2 odbornika, IIRSS 4, Frankovci 2, komunisti 1. demokrati 1. — V. Brodu so dobili: lista
prli? Štrena se vedno bolj meša in valovi zajemajo vedno več oseb. Tu v Trstu se vse sprašuje, kaj je s poslancem G i u n t o 1 Poznavajoč njegovo impulzivnost, kar ne morejo verjeti, da bi ne bil kje kaj udeležen. Iu res ga. obdolžuje fašistični desident posl. F o r n 1, da je on z Rossijem in še nekaterimi drugimi ukazal napad nanj, ki ке je izvršil pred par meseci v Milanu, od strani 20 fašistovskib zarotnikov. Forni je bil takrat težko ranjen in da jo ostal prt življenju. se ima zahvaliti samo svoji orjaški moči. Govori so o Giunti, ki je prišel pred leti v Trst skoro bos in nag, da je sedaj večkratni milijonar. — Čudno ni, če vsa tn odkritja razburjajo italijansko javnost. V ljudstvu se jo zbudil čut pravičnosti, zahteva jasnosti, luči in strogo kazen za krivce. Zaupanje v vlado je silno omajnno. Od vseh strani poročajo o nemirih, o demonstracijah, štrajkih, spopadih. V Rimu je tako vse nervozno iu napeto, da tujci bože iz Rima. Mobilizacija narodne milice v Rimu in ojačanje orožni-štva po centrih ljudstva ne samo ne pomirijo, ampak še bolj draži. Tudi iz fašistovske-ga časopisja odsevata nervoznost. in razburjenost. Silen odmev so italijanski dogodki povzročili zlasti na Francoskem in Angleškem; Socialistično časopisje strastno napada Mussolinija in fašizem in poziva pro-letariat, da zada fašizmu zadnji smrtni udarec.
VOLITVE
'ki sta prišla k njemu neposredno po konferenci, ki s je vršila pri Pašiču in ki so ji prisostvovali še nekateri drugi radikalni ministri. Po sestanku s Trifkovičem in Trifunoviccm je Jovanovič povabil k sebi Vojo M a-r i n k o v i ć a , ki je v odsotnosti Davidoviča voditelj demokratov
Kolikor izvemo, se je razgovor med obema vršil v smeri započete Jovanovi-ćeve akcije in so ugotovili, da je upanje na uspeh danes večje nego dosedaj, kajti poslednji dogodki so vprašanje novih volitev potisnili v ozadje, ker se ne želi, da bi se volitve vršile v času največje za-ostrenosti in v času, ko so strasti najbolj razpaljene.
združenih meščanov (Davidovicevci in Hrv. Zajednica) 444 glasov (3 odb.), komunisti 579 glasov (3), soc. demokratje 297 (2), HRSS 345 (2), Pašić-Pribčevičevci 342 (2).
SIJAJEN PAVIDOVIČEV SPREJEM V SPLITU.
Belgrad, 23. junija. (Izv.) Iz Splita poročajo, da je bil g. Davidovič navdušeno sprejet in so mu priredile velikanske množice veličastne manifestacije.
PROCESIJA V BELGRADU.
Belgrad, 23. junija. (Izv.) Ob mnogo-brejni udeležbi vernega občinstva se je vršila tu včeraj procesija svetega Rešnje-ga Telesa. V procesiji so bili zastopniki dvora in uradov, vojaška godba, en oddelek kraljeve garde in oddelek pešcev. Procesija je bila zelo lepo organizirana in so jo gledali številni gledalci.
RADIČ P0JDE V LONDON.
Zagreb, 23. junija. (Izv.) V zasebnem pismu ki ga je poslal Radič svoji družini, sporoča, da se bo še tekoči teden vrnil iz Moskve na Dunaj, odtam bo pa takoj odpotoval v London. Vzrokov, zakaj bo tako h:tr0 zapustil Moskvo in zakaj bo takoj odpotoval v London, Radič ne navaja.
HERRIOT - MAC DONALD.
London, 23. jun. (Izv.) Uradno poročajo: Prijateljski razgovor med Mac Donal-doni in Herriotom se je sukal skoro izključno okoli poročila izvedencev za rešitev ro-paracijskega vprašanja. Oba državnika sta ugotovila, da v glavnih potezah popolnoma soglašata, ne moreta pa ničesar končno-veljavnega odločiti brez privoljenja Belgije in Italije. Zalo bodo sklieali sredi julija posebno konferenco v London, ki se bo pečala s toni vprašanjem.
London, 23. jun. (Izv.) Mac Oorald in Herriot objavljata sledečo izjavo: Sklenili
smo, da obnovimo pogodbo moraličnega sodelovanja.
Pariz, 23. jun. (Izv.) Agence Havas poroča, da sla se potrudila Mac Donald in Herriot na svojem .sestanku, da ustvarita ozračje prijateljstva in simpatij med obema državama. Mac Donald je med drugim dejal: Soglasnost Anglije, Francije in Belgije napram pacifistični Nemčiji bo znala najti pota sprave, proti nacionalistični* Nemčiji pa bo ostala trda.
MAC DONALD IN ITALIJANSKA VLADA'
Rim, 23. jun. (Izv.) Italijanskem po-slanllui je izjavil Mac Donald, da se shoda' Delavske stranke ni udeležil, da protestira proti italijanski vladi, ampak proti onim, ki jih laška vlada sama obsoja.
KONFERENCA V LONDONU.
London, 23. jun. (Izv.) Na konference
v Londonu, ki se bo vršila meseca julija, bodo povabili tudi Združene države.
RAS TAFART PRI PAPEŽU.
Rim, 23. jun. (Izv.) Minolo soboto je Pij XI. sprejel v avdienci etiopskega vladarja Ras Tafarija. Ras Tafari je imel kratek pogovor tudi s kardinalom državnim tajnikom Gasparrijem. — Dragoceni so darovi, ki jih je Ras Tafari poklonil sv. očetu: dva masivna zlata križa, dragoceno sv. pismo in krasno abesinske preprogo. Sv. oče se je oddolžil z velikim mozaikom, pred-stavljajočim pogled na Rim, dvema miniaturama v srebrnih okvirih z zlatim mono-gramom, albumom s fotografijami vatikanske bazilike za cesarsko princezinjo in dvema rožnima vencema na zlati verižici za .cesarjevi hčerki.
Borzna poročila.
Ljubljana, 23. juni 1924. ZAGREBŠKA BORZA.
-Na današnjem deviznem in valutnem trgu je bila tendenca čvrsta. Narodna banka je zelo veliko intervenirala in tako krila svoje potrebe. Po borzi je bilo vse čvrsto. — Promet v efektih je bil jako slab.
Devize in valute.
(V oklepajih kurzi od 20. junija.)
Pešta 0.1050 do 0.1250 (0.09 do 0ЛЈ.)1, Italija 3.6765 do 3.7065 (3.6575 do 3.6875)', London 368.50 do 371.50 (366.45 do 369.45), Newyork 84.75 do 85.75 (84.20 do 85.20), Para 4.65 do 4,70 (4.5750 do 4.6250), Praga 2.5210 do 2.5510 (2.4975 do 2.5275), Dunaj 0Л195 do 0.1215 (0.118950 do 0.120950), Curih 15.Д0 do 15.20 (14.9960 do 15.0960), efektivni dolarji 83.8750 do 84.8750 (83.25 do 84.25).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka 126 do .127? .Tugoslavenska banka d. d., Zagreb 113 do 115; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915; Srpska i banka .140 do 141; Dioničko društvo za eks-ploataciju drva, Zagreb 121 do 125; Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 4090; Narodna šumska industrija, Zagreb 90; Našica 95; Gutt-man 880; Slavonija 100.50 do 102; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 580 do 590.
CURIŠKA BORZA.
Belgrad 6.70, Pešta 0.0065, Berlin 1.33, Italija 24.40, London 24.43, Ne\vyork 563.50, Pariz 80.65, Praga 46.65, Dunaj 0.007940, Bukarešt 3.4750, Sofija 4.10.
DUNAJSKA BORZA.
Efekti: Živnostenska banka 806.100, Al-pine 430.000, Greinilz 130.000, Kranjska industrijska družba 900.000, Trboveljska družba 485.000, Hrvatska eskomptna banka 190.000, Leykam 108.000, Jugoslovanska banka 91.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 49.000, Avstrijske tvornice za dušik 255.000, Guttmann 800 tisoč, Mundus 990.000, Slaveks 250.000, Slavonija 80.000.
Devize: Belgrad 833 do 837, Budimpešta 0.81 do 0.87, Kodani 11.980 do 12,020, lxmdon 307.300 do 308.300, Milan 3064 do 3076, Ne\v-york 70.935 do 71.985, Pariz 3872 do 3888.
Valute: dolarji 70.460 do 70.860, angleški funt 305.500 do 307.100, francoski frank 3840 do 3870, lira 3070 do 3090, dinar 829 do 885. češkoslovaška krona 2092 do 2108.
PRAŠKA BORZA.
Devize: Lira 147, Zagreb 39.65. Pari* 185.75, Londou 146.80, Newyork 34
LJUBA JOVANOVIČ SE POSVETUJE Z VOJO MARINKOVIČEM/— SE NE ŽELIJO V SEDANJEM POOSTRENEM POLOŽAJU.
Sffan V
SL'OVENEC, rđne 2¥. Junija №4.
Stev. T4'A
Položaj v Italiji.
SENATOVE IZJAVE, ^ Rim, 23. junija. (Izv.) Komisija, ki •Ji je bil senat poveril nalogo, cla sestavi odgovor na prestolni govor, je dovršila svoje delo ter so 21. t. m. v senatu razdelili besedilo odgovora. Odgovor uvodoma slavi armado in govori priznalno tudi o narodni milici, ki ima začrtano pot resne, stanovitno in nevpogljive discipline. Potem hvali mirovno zunanjo politiko vlado. Prehajajoč na notranjo politiko, naglasa odgovor potrebo slogo in domovinsko ljubezni ter nadaljuje:
»У/ tem času se je pripetil grozovit »ločin, ki je kršil veličanstvo parlamenta •v osebi enega njegovih članov. V žalosti in ogorčenju zahteva in pričakuje z nami .vsa dežela eksemplarično pravico za njegovo čast. Ne bo mogoče obnoviti miru in vzdržati urejenega meščanskega življenja, _ ako ne bodo prenehali zločini hujskajoeih' strank. Da pa prenehajo, ne zadostuje groza, ki jo vzbujajo ter zdra-.va in krepka reakcija javnega mnenja, marveč je potrebna energična in stanovitna akcija vlade proti nasiljem, pa naj prihajajo od katere koli strani.«
Govoreč o potrebi unifikacije zakonov v starih' in novih provincah, naglasa odgovor, da to ne sme biti enostavna enoličnost, marveč se mora združitev izvršiti tako, da ne zapusti nobene sledi obžalovanja. Dalje se izjavlja odgovor za svobodo občin in drugih avtonomnih ustanov ter naglasa potrebo redno parlamentarne^ kontrole nad državnimi dohodki in izdatki v zmislu zdravih ustavnih' pravil. Rodno zakonodajno delo, pravi senat, je sploh najtrdnejši temelj za izvršitev vsakoršnih reform. Italija potrebuje dela, sloge in svobode v redu in miru.
PARLAMENT SE ZOPET SKLICE?
Rim, 23. junija. (Izv.) V političnih ičrogih se trajno vzdržuje mnenje, da je neobhodno potrebno, da se skliče zbornica poslancev na redno tlelo. 4Pod splošnim pritiskom je Mussolini, kakor se zagotavlja, pripravljen ugoditi tej zahtevi, da bo pa odločil o tem po sestanku večine.
Finzijevo vprašanje je doslej še oH-prto. Zbornični predsednik Rocco je imel o stvari pogovor s posl. Turatijem, da izve, ali bi bile manjšinske skupine pripravljene sodelovati v častnem odboru, ki naj bi preiskal Finzijevo stvar. Tura-tijev odgovor ni znan, na splošno pa je gotovo, da je opozicija sodelovanju nasprotna. Zato Rocco najbrže ne bo mogel Sestaviti odbora.
; DE BONO MORA ČEZ KROV.
Rim, 23. junija. (Izv.) Pod težo obtožb proti bivšemu generalnemu ravnatelju policije De Bonu in pod neizprosnim pritiskom merodajnih krogov se je Mussolini vendarle odločil, da vrže De (Bona, ki je bil drugače njegov najmilej-prijatelj, končnoveljavno čez krov. V kratkem je pričakovati ukaza, s katerim bo De Bono odstavljen z mesta generalnega poveljnika narodne milice. Minolo soboto zvečer je imel Mussolini pogovor z generalom Giardinom in De Bonom, na katerem je šlo za izpremembo v vrhovnem poveljstvu milice.
»Popolo« piše ob tej priliki, da je Hanes vsakomur jasno, da je general De ■Bono kot generalni ravnatelj policije 'držal roko Matteottijevim morilcem ter !da je zlasti nedvomno vedel za odstranitev Matteottijevega mrtvega trupla. V podobnem zmislu pišejo tudi vsa druga opozicijska glasila.
MATTEOTTIJEVO TRUPLO SEŽGALI?
Rim, 23. jnnija. (Izv.) Preiskave se nadaljujejo. Sumljiva je pripravljenost, e katero oblast reagira na vsako anonimno, še tako fantastično naznanilo, kje naj bi se nahajalo Matteottijevo truplo. Takoj odpošljejo na mesto komisijo s celim tropom orožnikov, da izvede preiskavo. Uspeh jo seveda vedno negativen. lV; zadnjih dneh se vedno bolj vtrjuje mnenje, da so Matteottijevo truplo sežgali v enem i z m o d k r e-matorijev, in sicer z vednostjo policije.
Doslej je več ali manj ugotovljeno !o-le: Ko so umorili Matteottija, so Du-muni in tovariši v prvi zmedi vrgli mrtvo truplo v gozdu v Vico enostavno fv kako zatišje in nato hiteli nazaj v ORim, kjer je Dumini o stvari takoj obvestil »Corriere Italiano«. Tu sc je potem ob! sodelovanju ali vsaj vednosti 'Rossija, De Bona, Marinellija in Filip-pellija skoval načrt, kako zakriti sled umora in skriti ali uničiti Matteottijevo mrtvo truplo. Tu bi bili dve možnosti: 'da vržejo truplo v jezero Vico ali pa da ga sežgo. Ker na jezeru ni bilo nobenega vozila, je gotovo, da trupla niso vrgli v jezero. Ostane tedaj le še druga hipoteza, da so ga sežgali. Pri tej drugi oks-pedioiii Dumini meaada ni hotel sodelo-
vati, <5eč da je že izvršil svoj 'del. Nato sta prevzela strahotno nalogo Albino .Volpi in com. Galassi, tajnik in zaupnik ШНрреШја.
Glasom uradnih vesti Dumini še vedno odklanja vsako izpoved Po splošnem prepričanju pa oblast že natančno ve za vse podrobnosti zločina, a to iz določnih namenov javnosti prikriva.
Hišne preiskave se nadaljujejo. V soboto so izvrSili hišno preiskavo na domu velikega mojstra prostozidarske lože na trgu de Gesu — Palermija in njegovih treh sinov,
PROTEST KASACIJSKEGA SODIŠČA.
Rim, 23. junija. (Izv.) Načelniki vrhovnega kasacijskega dvora so sklenili protest proti brzojavki, ki so jo povodom Matteottijevega umora poslalo italijanskim delavskim organizacijam Trade-Unions in laburistična stranka. (Brzojavka je med drugim poživljala italijansko delavstvo, naj se bori za svoboden sodni sistem.)
IZGREDI V LECCE.
Lecce, 23. junija. (Izv.) V petek je clošlo tu do znatnih izgredov. Zjutraj je hotel neki fašist nekemu delavcu iztrgati iz gumbnico rdeči nagel. Takoj je priskočilo več drugih delavcev ter je moral fašist bežati. Začeli so se zbirati ljudje, ki so klicali Matteotija in socializem ter proti fašizmu. Posredovali so orožniki ter se je množica razšla. Popoldne so se pa začeli zbirati na trgu kmetje in zidarji in demonstrirali. Bilo je nad tisoč oseb. Ko jo nastopilo orožništvo, se množica ni hotela pokoriti, nakar so karabi-nierji začeli biti po ljudeh s puškinimi kopiti. Ranili so mnogo oseb, med temi 8 težko. Zaprli so 43 oseb.
ZA MUSSOLINIJEVO ČAST.
Bologna, 23. jun. (Izv.) Danes se je vršil tukaj velik fašistovski shod, ki je izrekel Mussoliniju zaupanje. Tudi v drugih italijanskih mestih so se vršili shodi, kjer so izrekali zaupanje Mussoliniju.
ROSSI SE JE PRIJAVIL POLIČIH.
Rim, 23. jun. (Izv.) Bivši načelnik tiskovnega urada Rossi se je sam prijavil policiji.
Važen sestanek.
Francoski ministrski predsednik Herriot je preteklo soboto odpotoval preko Londona v Chequers, kjer je dva dni kon-feriral z angleškim premierom Mac Do-naldom.
Tej konferenci se po pravici pripisuje najdalekosežnejši pomen z ozirom na ureditev vseh onih vprašanj, ki Evropo težijo. V Chequersu je v glavnem šlo za to, kako zadovoljiti opravičene zahteve in potrebe Francije, ki slejlcoprej dolguje Ameriki in Angliji ogromne vsote, ne da bi bila od Nemčije dobila toliko vojne odškodnine, da popravi od vojne prizadeto škodo. To je takorekoč osnovni problem Francije.
Kakor znano, želi Anglija, da Francija in Belgija zapustila Poruhrje, tako da bi se vzpostavila gospodarska, finančna in prometna enota Nemčije, kakor jo predpostavlja Dawesovo strokovTjaško poročilo. Kajti šele potem more Nemčija zadostiti svojim vojnoodškodninskim obveznostim, potekajočim iz verzajske pogodbe. Nasprotno pa so desničarski krogi v Franciji stali dosledno na stališču, da mora Francija imeti v rokah trdne teritorialne garancije za slučaj, da bi Nemčija kljub sprejetju Da-weeovega poročila ne plačevala reparacij-skih obrokov ali jih zamujala; vrhtega so zahtevali garancij za daljno bodočnost, da bi bila Francija varna pred revanšo od strani Nemčijo.
Kakor se zdi, si je Herriot, preden ie odpotoval na Angleško, stališče desnice v toliko osvojil, da je sprejel zahtevo po na-daljni mednarodni vojaški kontroli nad Nemčijo, da bi se le-ta ne mogla tajno obo-roževati. Francoski listi pa so tudi poročali, da bo Herriot sprožil drage garancijske zahteve kot predpogoj, da Francija Poruhrje izprazni.
Po končanih razgovorih v Chequersu so angleški listi priobčili komunike, iz katerega bi se dalo sklepati, da je Herrio* sprejel angleško stališče. Nemška vlada je namreč pokazala, da je trdno odločena sprejeti Davvesov načrt in izvesti po njem zahtevano finančnopolitično reformo rajha, ki bo omogočala točno in redno izplačevanje reparacij. Ali je francoska vlada pripravljena že samo v slučaju, da nemški parlament Da\vesov načrt sprejme, Poruhrje izprazniti, se ne izve, se pa zdi verjetno. Tudi vprašanje garancij za daljno bodočnost se je po vsej priliki rešilo v smislu angleškega stališča. Herriot in Mac Donald sta namreč sklenile, da se septembra тозеса skupno podasta na plenarno sejo Društva narodov, ki se bo najbrž pooblastilo, da vzame v roko vprašanje razorožitve in zavarovanja splošnega evropskega miru. Mac Donalu je sploh mnenja, da se ne smejo sklepati nobene alijanse, ki hi spominjale na preteklost, marveč se
mora Evropa na čisto novi podlagi urediti. Na vsak način se na sestanki? premierov vseh zavezniških držav julija meseca Da-wesovo poročilo definitivno redigira in sprejme, nakar bo stvar nemške vlade, da ta načrt en bloc sprejme. Herriot in Mac Donald pa sta sklenila trajno zvezo, da bosta vodila evropsko politiko vzajemno.
Tako moremo reči, da pomeni sestanek v Chequersu važno razdobje evropske povojne politike. Oba premiera sta so tudi posvetovala, kako zajeziti politično in socialno reakcijo v Evropi. Vsa evropska demokracija želi obema državnikoma uspeha, da se vendar enkrat premaga strašna povojna kriza sveta.
Politične vesti,
4- Ljudski iabor na Limbarski gori. V nedeljo, dne 22. junija, se jo na Limbar-ski gori zbrala izredno velika množica, da manifestira za program SLS. Shod je ob 11 dopoldne otvoril g. Poznič in z navduše-valnim nagovorom pozdravil zbrano množico in vladnega zastopnika g. okrajnega glavarja dr. Ogrina iz Kamnika. Nato sta govorila poslanec Ivan S t r c i n in urednik S m o d e j, ki sta v ognjevitih in vseskozi primernih besedah oertala politični položaj in pozvala slovensko ljudstvo na vztrajnost in odločnost v svoji borbi. Velikansko oduševljenje med zborovalci je pričalo, da so njune besede dobile pravi odmev in da so vrste Slovenske ljudske stranke sklenjene v mogočno falango, ki se ji pridružuje vse, kar v Sloveniji pošteno misli. Zborovalci so govorom sledili z neprestanim odobravanjem in soglasno izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupnico. Shod je bil zares pravi ljudski tabor in najsijaj-nejša manifestacija SLS v zadnjem' času.
-f- Shodi SLS. Na Uršnih selih, občina Toplice se je vršil v nedeljo, dne 22. junija kljub slabemu vremenu zelo dobro obiskan shod. Na shodu je govoril posl. dr. K u 1 o -v e c. Zborovalci so odobrili politiko Jugoslovanskega kluba. — Na M i r n i se je vršil shod SLS v nedeljo dopoldne. Poročala sta poslanec Ivan Stanovnik in Miha Krek. —VLeskovcu pri Krškem je bil po rani maši sijajno obiskan shod SLS na prostem pred župno cerkvijo. Poročal je o političnem položaju in pripravah za občinske volitve dr. Ivan Stanovnik. Zaupnica Jug. klubu je bila soglasno sprejeta. — V I h a n u je bil shod SLS, na katerem je govoril o sedanji politični situaciji dr. M o h o r i č. — V Gorjah je poročal poslanec Kremžar o zadnjih političnih dogodkih. Po njegovem govoru se je vnela živahna debata, v kateri so nastopili domači govorniki in pojasnili občinske razmere. — Isti poslanec je prejšnji večer govoril na shodu v Trži'ču.- V Srednji vasi je imel lepo uspel shod poslanec Gosti n č a r, ki je popoldno poročal tudi na S t a r i F u ž i n i. — Vsi shodi SLS to nedeljo izveneli v resni volji ljudstva, da ne kloni, naj pride, kar hoče.
+ Pašič bo zapustil državo? Bel grajska seveda nezaplenjena »Pravda« z dne 22. junija pise: »Tudi Milutin Dragovič se je vrnil i Bleda. Poročal je Pašiču o položaju za volivni mandat, ki pa ni ugoden. Napadi na opozicijo so pokvarili vse račune in zaradi tega so začeli neki radikalski poslanci govoriti, da bo Pašič Icraliu predložil svojo demisijo in mu naznanil voj odhod v inozemstvo.«
Sodba slovenskega fašislovskega organa o fašizmu. »Slovenski narod«, ki z vso vnemo zagovarja fašistovsko »nacionalno« misel in fašistovske metode v Jugoslaviji, opisuje v dopisu iz Trsta fašizem s temi-le besedami: »Pokazalo se ie (v Italiji namreč), da fašizem ni izhajal iz notranje, idejne moči fašizma, temveč le iz zunanjih okoliščin, ki so pač imele videz revolucije duhov, v svojem bistvu pa niso bile nič drugega kot nasilno uveljavljenje po nadvladi in z nio zvezanimi moralnimi in materijalnimi koristmi hlepeče, v svoji ogromni večini popolnoma nezrele, v svojih elementih le prepogostoma zelo temne, a zato tem ponosneje se na rešitev domovine na boinem polju sklicujoče mase ljudi, ki jim je vojna pretrgala pot k resnemu življenjskemu poklicu, njen zmagoviti konec pa jim napolnil glave z megalomanijo vsemožnosti in drzno domnevo, da imajo oni in edino oni pravico do določevanja bodoče usode naroda.«... >Ko jo fašizem dosegel svoj cilj, neomejeno oblast v državi in nad državo, ko bi moral pokazati ustvarjalno moč svoje ideje, ideje, ki naj bi prtrodila in zedinila ves narod v celoto edinstvenega najvzvišenejšega mišljenja in stremljenja, pa se je pokazalo, da v fašizmu le ni te ustvarjalne sile, temveč da se vsepovsod, ne samo daleč tam spodaj, črna srajca rabi večinoma le za za-kritje črne duševne golote, nego tudi visoko gori na najširših vodilnih mestih'slu-ži propovednnjo ideje le za zastiranje na.j-sirovejšega koristolovskega mnterializma. ki se v dosego svojih umazanih, koruptnih ciljev ne straši niti najgrozoviteiših zloči-
nov.« ... »Namesto zavesti, da je v državi zakon, ki ureja življenje v državi, in da je v državi vlada, ki smatra za svojo prvo dolžnost, da nepristransko in z vso primerno strogostjo skrbi za to, da se zakon tudi spoštuje in izpopolnjuje, se je v Italiji utrdila zavest, da je zakon stvar strankarske politike, da je v državi stranka, za katero zakon ne velja, da je pripadnik te stranke, vladajoče fašistovske stranke, nekazniv za svoja zločinska, v prid svoje stranke ali njenih piistašev storjena dejanja. Ta zavest je razdelila prebivalstvo vse države na dve strani: na eni strani tabor pred zakonom neodgovornih fašistovskih nasilni-kov, gospodarjev v državi, na drugi pa mi-sera plebs sužnjev zakona in žrtev faši-stovskega nasilja.*: — Ali se »Slovenski narod« zaveda, kako se samega sebe strahovito pobija?
Agitacija med uradništvom. Od mnogo strani čujemo, da nekateri višji državni uradniki - demokrati, zlasti taki s pomanjkljivo strokovno izobrazbo, kar očitno po uradih agitirajo za pristop k Sokolu in Orjuni. Ako uradnik izjavi, da mu ne ugajata telesni gardi Žerjava, ga označijo kol protidržaven element, komunista, anarhista ali klerikalca. — Demokrati in radikali so par let vlekli državne uradnike za nos in jim obljubljali pragmatiko po njihovi želji, višje prejemke in druge dobrote, ko jo pa došla pragmatika, so jih večje število odpustili in vpokojili. Še one skromne prejemke, ki jih dobiva uradnik za naporno delo, naj razmetava za pretepaško Orjuno. Mi to agitacijo med uradništvom prav vestno zasledujemo in ko bo prišel primeren čas, homo o tej stvari bolj določno in konkretno govorili.
Vneta agitatorica za Orjuno. Naj« vnetejša agitatorica za orjunaško društvo je gospa dr. Debel jako va. Sama in po zaupnicah-članicah Orjune kliče k sebi mlajše državne uradnike in uradnice ter jim na sestankih, vršečih se na njenem stanovanju ali pa po drugih krajih mesta, prigovarja, naj pristopajo k imenovanemu društvu. Zlasti vabi na take sestanke poštne uradnice... Ker megleni in frazasti program Orjune ni za nikogar vabljiv, deluje gospa Debe-ljakova deloma s sladkimi besedami, deloma pa z namigavanji, češ »potem ste pa proti državi, če nočete pristopiti« in tako pridobiva nadaljne članice-žrtve, ki bodo svoje težko prislužene prejemke (mesečno imajo po 600 do 800 Din plače) morale izdajati za članarino, uniformo in druge izdatke orjunašic. Njena vnema za Orjuno jo tako velika, da posreduje uradnicam, ki pristopajo vsled njenega pritiska, nakup blaga za uniforme na mesečne obroke po Din 300.— (kako velikodušno!) in tudi uniforme jim kroji sama. Plačati in obleko sešiti si smejo nove članice same. In to v sedanji draginji, ko je državno uradništvo slabo plačano, zlasti uradnice, katerim še za nujnejše potrebščine primanjkuje gotovine. Gospe dr. Debeljakovi svetujemo, naj razvija svojo delavnost raje v karita-tivnili društvih. Tam bo našla hvaležnej-še polje, več trajnega uspeha in tudi duševne zadovoljnosti. Z orjunsko agitacijo naj pa poštnim uradnicam prizanaša, ker te nimajo denarja za luksus in za tako društvo, ki se od svojega početka nadalje izkazuje z zgoj neviteškimi čini.
Proglas zemljoradnikov. Na vladni popis dogodkov, ki so se odigravali v Pa-šičevem kabinetu med tem in med zemljo-radniškimi poslanci, so odgovorili zemljo-radniki s posebnim proglasom. Ta proglas so objavili zagrebški »Obzor« z dne 23. junija, zagrebško »Novosti« z dne 22. junija, da ne navajamo srbskih listov. — Ta lista imajo skoro vse večje kavarne v Sloveniji, kjer jih vsak lahko bere, ker nista zaplenjena.
Vsi lažejo! Nezaplenjena belgrajski »Pravda« z dne 21. junija piše o razgovoru med Pašičem in zemljoradniškimi poslanci radi Pašićevega znanega govora v Bjelini sledeče: »Pred zemljoradniškimi poslanci je Pašič z največjo nevoljo zanikal, da j« kaj takega govoril v Bjelini, kakor piš« časopisje. »Časopisi lažejo« — je dejal »Toda vaši listi so objavili govor, bodis stenografiran ali pa prej sestavljen« — sta rekla Moskovljević in Dimitrijević »Tudi ti listi lažejo« —- je odgovarjal Pašič »A tudi »Samouprava« je objavila isti go vor« — nakar je Pašić zaldical: »Tudi h laže! — Tako bere lahko vsak, kdor zrn cirilico, v »Pravdi« z dne 21. junija, ki s< dobi v vseh večjih kavarnah.
»flovinari Wilderu.<x Pod tem našlo vom piše nezaplenjena belgrajska »Prav da« dne 22. junija: »Uprava Jugoslovan skega Novinarskega Udruženja je odposla la včeraj dopoldne enega svojega člana 1 državnemu podtainiku ministrstva za no tranje zadeve, da protestira proti aretacij časnikarja g. Poliča. G. Wilder je izjavil da je g. Polic zaprt na zahtevo državneg pravdnika in da je bil on o tem šele po? neje obveščen. Zastopnik Novinarskegi Udruženja je opozoril g. Wilderja, da j on sam tudi časnikar in da jo njegova dol? nost, da prepreči aretacije časnikarjev тв radi tiskovnih prestopkov od strani uprav
nih oblasti in sicer za vsakega časnikarja, predno ne izreče svoje sodbe sodišče. — Novinarsko Udruženje se bo s tem slučajem še bavilo in to tem bolj, ker je gosp. Wilder na lanskem časnikarskem kongresu še prav posebno zahteval spoštovanje tiskovnega zakona od strani režima.« — Tako piše »Pravda« dne 22. junija, ki jo vsak, kdor zna cirilico, lahko bere v vsaki večji ljubljanski kavarni.
p	NA KRANJSKEM.
V naslednjem objavljamo izide občinskih volitev v 12 občinah, ki so se vršile nedeljo v kranjskem in kamniškem okraju. SLS je dobila absolutno večino v devetih občinah, JDS, ki si je upala pod pravim imenom nastopiti samo v Tržiču in Kamniku, pa je dobila absolutno večino samo v Kamniku. SLS ni samo izgubila nobene občine, pač pa je pridobila Radomlje, ki je demokrati z naporom skrajnih sil niso mogli obdržati. Sploh so se podeželske občine dobro držale, nekatere kakor Križe pri Tržiču in Mengeš tako sijajno, da bo JDSarje še dolgo bolela glava. Slava zavednim volivcem!
Tržič. JDS 246 glasoy (12), SLS 117 (5), socialisti 132 (6), gošpodarsko-obrtna (SLS) 39 (2).
Šenčur pri Kranju. Spodnja (šenčur-ska) lista SLS 79 glasov (5 odb.), zgornja (visoška) lista SLS 59 glasov (3 odb.), kmečki fantje (SLS) 44 glasov (2 odb.), komunisti 89 glasov (6 odb.), gospodarska lista 137 glasov (9 odb.).
Velesovo. SLS 4 odb., stara ljudska stranka 4 odb., gospodarska stranka 1 odbornika.
Križe pri Tržiča. Obrtniki SLS odb. delavska zveza (SLS) 5 odb., kmetje iz Kri-žev SLS 3 odb., združeni župljani SLS 3 odb., skupaj SLS 273 glasov in 18 odbornikov, napredni blok 105 glasov in 7 odbornikov.
Stara Loka. SLS 413 glasov (18 odb.), Gospodarska stranka 182 glasov (7 odb.).
Sora (pri Medvodah). SLS 55 glasov (5 odb.), združeni nasprotniki 34 glasov (2 odbornika).
Selca. SLS 379 (18), Stranka kmetov, delavcev in obrtnikov 141 (7).
Kamnik. JDS 237 glasov (16 odb.), SLS 148 glasov (9 odb.), kamniška okoliška lista 27 glasov (2 odb.).
Mengeš. Napredno gospodarska 62 (4), Obrtno delavska 40 (2), SLS 9S (6), lista malih posestnikov in delavcev (SLS) 76 (5).
Vodice. Gospodarska lista (Šinkovturn) SLS 71 (5), Skupina malih posestnikov in delavcev (večina SLS) (5), Kmetijska delavska 46 (3), SLS 184 (12).
Radomlje. SLS 58 (4), JDS 47 (3).
Lahovče. Lista gospodarjev 3 odbornike, skupina malih kmetov 4 odbornike. Obe listi sta SLS.
NA ŠTAJERSKEM. • Pretekli petek in soboto so se vršile občinske volitve v sodnih okrajih Šmarje in Laško. V okraju Šmarje je SLS dosegla naravnost sijajno zmago. Na novo je' pridobila občine trg Lemberg, Ponikvo ob j. ž. in Zibiko, kjer so imeli doslej nasprotniki absolutno večino. Od 15 občin v šmar-skem okraju ima SLS absolutno večino v 12 občinah. Slivnica pri Celju in Sv. Peter na Medvedovem selu sta še ostali v nasprotnih rokah. Pred tremi leti je imela SLS absolutno večino v devetih občinah. Mariborski »Tabor« prinaša čisto napačne številke o izidu volitev. Gotovo bosta tudi »Jutro« in »Slovenski narod« prinesla tako poročilo, ker se nasprotniki boje na dan-s pravimi številkami.
Okraj Šmarje.
Ponikva ob j. ž.: SLS 131 (16), SKS 69 (9), socialistčna lista je bila razveljavljena radi pomanjkanja podpisov. (L. 1921: SLS 9 odb., SKS 8, socialisti 7.)
Sladka gora: SLS vseh 17 odbornikov ha dveh svojih listah (zgornja in spodnja). - L. 1921: SLS 10 oclb., SKS 6.
Šmarje (trg): SLS 23 (1), JDS 48 (4), gospodarska lista (trgovci itd.) 52 (4).
Šmarje okolica: SLS 212 (20), združena napredna lista 55 (5). —• L. 1921: SLS 16 odb., SKS 6, JDS 1, g. Skala 1.
Trg Lemberg: SLS 4, združeni nasprotniki 3 odbornike. — L. 1921: samo združena liste SKS in JDS.
Žusem: SLS 121 (12), SKS in JDS 49 (5). _ L. 1921: SLS 102 (9), SKS 87 (7).
Sv. Ema ob Sotli: Samo lista SLS.
Nezbiše: SLS vseh 7 odbornikov. — L. 1921 je bila vložena samo lista Radi-Čevcev.
Rogiuska gorica: SLS vseh 9 odbornikov.
Slivnica pri Celju: SLS 51 (6), gospodarska kmetska stranka 96 (11). — Leta 1921: SLS 81 (6), SKS 128 (10).
Sv. Štefan pri Žusmu: Samo lista PLS. ^Tabore laže, da je to napredna lista. — L. 1921: SLS 84 (8), SKS 63 (8).
Tinsko: Samo lista SLS.
Sv. Vid pri Grobolnem: Samo lista SLS. L. 1921: Kompromisna lista, na kate-ri- je bilo polovico naših, polovico nasprotnikov.
Zibika: SLS 37 (6), SKS 13 (3). — L, '921: SLS 43 (7), SKS 54 (9).
Sv. Peter na Medvedovem selu: SLS 4 odbornike, JDS 2, SKS 3. — L. 1921: SLS 7 odbornikov, SKS 9 odbornikov.
Okraj Laško.
Trg Laško: SLS 39 (3), gospodarska stranka 47 (4), JDS 131 (10). — L. 1921: SLS 36 (4), JDS 111 (12).
JurkloSter: SLS 49 (7). Združeni nasprotniki (JDS, SKS, NSS, NRS in socialisti) 117 (18).
Sv. Krištof pri Laškem: SLS 500 (19), združeni nasprotniki 168 (6). — L. 1921: SLS 404 (20), nasprotniki 76 (4).
Marija Gradec: Vseh 25 odbornikov
SLS.
Sv. Lenart nad Laškim: SLS 80 (5), SKS 55 (4). — L. 1921: SLS 75 (9), SKS 54 (7).
V ostalih občinah laškega okraja (Trbovlje, Dol pri Hrastniku, Loka pri Zidanem mostu) se volitve še niso vršile.
i sm® dih v
Pr VII 69/24 2.
RAZSODILO.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralia!
Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je po predlogu državnega pravdništva razsodilo:
Vsebina tiskovine »Slovenec« št. 140 v Ljubljani z dne 21. juniia 1924 utemeljuje v članku 1.) »Radikalsko glasilo o položaju« od bssed »Slučaj v Trbovljah« da besed »njenih organov«, od besed »Za krivce« do besed »še več«, in 2.) v članku »Radičevo poročilo iz Moskve« od besed »Vaši hrvatski kmetje« do besed »jo stri-žejo« — hudodelsvo po § 65 a k. z. odnosno po § 87 a k. z. in pregrešek po § 92 s. k. z.
Po členu 15, 138 ustave potrjuje sodišče po varstvenem oblastvu prepoved razširjenja in prodajanja navedene tiskovine ter odreja, da se uničijo vsi izvodi tisokvine.
RAZLOGI.
Vsebina tiskovine v zgoraj navedenem članku utemeljuje v napominanem delnem obsegu članka objektivni učin navedenih kaznjivih dejanj, ker se z isto ščuva čita-telje k mržnji do države kot celote, odnosno tudi k početju, ki gre za to, da se nasilno spremeni državna ustava.
Zategadelj je sodišče po členu ustave potrdilo izvršeno prepoved razširjenja in prodajanja po § 37 tisk. zak. odredilo uničenje tiskovine.
Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani, dne 21. junija 1924.
Dr. Kaiser.

.AS
V nedeljo se je vršila v Mestnem domu manifestacija za treznost, katere se je udeležilo veliko občinstva, med njimi zastopniki oblasti.
Zborovanje je o tvoril šef zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Katičić, ki je navajal alkoholsko statistiko za Slovenijo. Samo v Ljubljano se je od januarja do maja t. 1. uvozilo za 70 milijonov Din opojnih pijač.
Za njim je govoril vseučiliški profesor dr. Osvald, ki je izvajal, kako treba alkoholizem pobijati ne šele v njegovih pojavih, ampak v korenih. V zvezi z alkoholizmom so sirovost in spolna razbrzdanost. Pobijanju pijanstva v našem narodu je treba posvetiti vse sile.
Predsednik »Saveza treznosti« dr. Vuč-ković je nastopil za popolno prollibicijo. Po govoru gdčne Alojzije Štebijeve, ki je pozivala na boj zoper alkoholizem zlasti ženstvo, je govoril še dr. Gosar, ki je zlasti opozarjal na novi zakon o taksah, ki bo, ako se uveljavi, jako škodljivo uplival, ker bo pospeševal alkoholizem.
Zborovanje je zaključil s svojim govorom duhovni svetnik Janez Kalan, ki j'e predlagal, da se proti uvedbi taksnega zakona odpošlje v Belgrad protestna resolucija. Pozival je na boj zoper pijančevanje vse oblasti, šolo, časopisje itd.
Manifestacija je jako lepo uspela.
šolski
Državna trgovska akademija v Ljubljani. Dne 16. in 17. junija t. 1. se je vršil pod predsedstvom gospoda dvornega svetnika dr. Rudolfa Marna, načelnika tuk. oddelka ministrstva trgovine in industrije, prvi zaključni izpit. K izpitu se je priglasilo 23 kandidatov oz. kandidatinj, od teh so dobili 4 odliko, 18 je bilo soglasno spoznane zrelim, 1 kandidat je bil reprobiran iz enega predmeta na dva meseca. Zaključni izpit so počastili s svojo navzočnostjo gospodje: Predsednik Zveze gremijev Ivan Jelačin ml., podpredsednik Trgovske ln obrtne zbornice Ivan Ogrin, glavni tajnik Zveze industrijalcev inž šuklje, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo Tosti, generalni direktor Kreditne banke Tykač. Kreditni zavod za trgovino in industrijo je naklonil 5 kandidatom, ki so položili zaključni izpit z najboljšim uspehom nagrade po 500 Din.
Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v I. letnik v pondeljek, dne 30. junija in dne 29. avgusta od 8. do 10. ure. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja.
Uspehi zrelostnih izpitov na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Od 11. do 18. t. m. so se vršili na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Jos. Westra zrelostni izpiti. Izmed 37 kandidatov jih je dobilo odliko 5, zrelih je 16, ponavljalni izpit jih ima 14 (med temi 5 privatistov), 1 (privatist) je odstopil med izpitom, 1 je bil reprobiran. Zrelostni izpit so prestali (razprto tiskani z odliko): gg. Binder Avgust, Bvijak Stanko, Bučar Stanko, Clemente Avgust, Dominko Stanko, Erker Walter, Gusfinčar Feliks, Hrastnik Radoslav, Jankovič Janko, Jankovič Josip, Jenko Alojzij, Ostanek Franc, Prus-nik Josip, Razinger Ladislav, šilovinac Pavel, Š 1 i b a r Anton, Štefe Ivan, Š t r -b e n k Karel, Sicherl Janko, Trotošek Julij in Twrdy Maks.
Na I. mestni dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani bo vpisovanje bivših.' in na novo vstopivših učenk dne 29. in 30. junija od 8. do 12. ure dopoldan. V I. razred se prejemajo le učenke, ki so dovršile V. razred osnovne šole z dobrim uspehom. — Ponavljalni izpiti bodo dne 28. in 29. avgusta, sprejemni izpiti za II., III. in IV. razred pa dne 26. in 27. avgusta.
Meščanska šola v Brežicah. Koncem šolskega leta se zahvaljuje ravnateljstvo vsem darovalecm, ki so mu z denarnimi prispevki omogočili nabavo učnih potrebščin za revne učence in jim na ta način olajšali šolanje na zavodu. Šola, za katere razvoj gre okrajnemu odboru (gerent g. Fr. Kene) in upravnemu svetu (načelnik g. Vinko Hudelist) največja zasluga, se bo s prihodnjim šolskim letom razširila v 4 razrednico, tako da bo vsto-pivšim učencem dana možnost popolnega iz-šolanja. -— Vpisovanje za novo šolsko leto se bo vršilo za 1. razred dne 29. in 30. junija; istodobno se bodo polagali sprejemni izpili za 1. razred. Ponavljalni izpiti in sprejemni izpiti za ostale razrede pa se bodo opravili v času od 25. do 31. avgusta. Šolsko leto 1924-25 se prične dne 1. septembra. Ta dan se bodo vpisovali tudi učenci v 2., 3. iu 4. razred.
Jugoslovanske olsrfne zveze.
V nedeljo, 15. t. m. se je vršil občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze v Rokodelskem domu. Zbrani so bili delegati vseh Obrtuih zvez v Sloveniji.
Občni zbor je otvoril g. Ivan Ogrin, ki je v lepem govoru podal smernice za delo v organizaciji Obrtne zveze: Danes mora biti tudi obrtnik organiziran, ako hoče doseči upoštevanje v javnem, političnem in zakonodajnem življenju. Klicar teženj organiziranih obrtnikov je obrtniško glasilo. Da morejo organizacije uspevati, morajo imeti močno centralo.
Naša centralna pisarna ima tesen stik z vsemi organizacijami. Vedno gre vsem obrtnikom v vseh zadevah na roko in posreduje zanje pri raznih oblaslvih in trgovski zbornici. Vendar pa pisarna sedanjim potrebam že več ne zadostuje in bo treba misliti na povečanje osobja.
Naša Obrtna zveza mora iskati zvez z drugimi sorodnimi organizacijami v državi. V Jugoslaviji je 50.000 obrtnikov. Spoznavati moramo njih način organiziranja. Vse te organizacije se morajo med seboj sporazumeti, da se ne bodo njihne zadeve reševale brez njihovega sodelovanja. Obrtna zveza je bila zastopana na več obrtnih zborovanjih. Tako na Sušaku, kjer je zborovala hrvatska Obrtna zveza, ki šteje preko 7000 članov, in je najmočnejša v državi.
Predsednik Obrtne zveze se je udeležil tudi obrtniških zborovanj v Zagrebu. Stopil je v stile z obrtniki in trgovci. Dalje je bil na dveh kongresih v Belgradu in Skopi ju. Kakor pri nas, imajo tudi v drugih pokrajinah naše države z organizacijami težave.
Sedaj se izdeluje obrtni red, ki je dale-kosežnega pomena za vse obrtnike. Raztegniti hočejo srbski oblini red na vso državo. Treba je dalje, da obrtniki snujemo zadruge, ka naj dobivajo kredit od posojilnic in od cenejših kreditnih zavodov. Na Hrvatskem imajo lepe Gospodarske zadruge, ki dobro uspevajo. Hrvati, kakor Srbi imajo mnogo obrtniških glasil.
Na koncu svojega govora poziva g. Ivan Ogrin, da se vsi zanimajo za obrtniški pokret po sosednih deželah, da na ta način okrepe svojega. Nato se je razvila debata o raznih obrtnih zadrugah, o obrtnih zadevah, o zavarovanju delavcev, o vplačevanju zavarovalnin, o snovanju lastnih denarnih zalog in podobno. — Nato so poročali odborniki, nakar se je vsem podelil absolutorij. Sprejet je bil proračun za prihodnje leto, naio so se vršile volitve. — Odbor so radi možnosti večje delavnosti zmanjšali na 7 članov, obenem pa polog njega postavili nov širši odbor, ki sestoji iz 7 članov ožjega odbora in iz delegatov posameznih članic Obrtne zveze. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Ogriu. Odborniki gg.: Gajšek, Krek, Srebot, Molka, ing. Ser-nec in Zavodnik. — Nato so se malo poraz-govorill o bodočem delu. Končno so SDreieli
resolucije, ki vsebujejo željo in zahteve slovenskih obrtnikov. Občni zbor je bil ob 5 ključen.
—	Pogreb dekana Jožefa Lavriča ■>& zaradi prevoznih zamud ni izvršil včeraj, kot je bilo naznanjeno; bo pa v sredo ob 10.30.
—	Sedemdesetletnico rojstva praznuje da« nes Ivan V r h o v n i k, trnovski mestni župnik v pokoju. Rojen je bil 24. junija 1854 v Ljubljani, v mašnika je bil posvečen 27. julija 1877. Najdalje jc služboval v Ljubljani v Trnovem (24 let). Za njegovega župnikovanja je bila trnovska cerkev vsa prenovljena. Po potresu porušeni stolpi so bili deloma na novo pozidani, cerkev poslikana — lepe so zlasti Strnenove freske v presbiteriju — vpeljana je bila električna razsvetljava, preslikani so bili vsi altarji. Tudi župnišče je dobilo svojo sedanjo notranjščino. K vsem tem velikim troškom je prispeval po osebnem posredovanju župnika izredno veliko patron trnovske mestne župnije — mestni svet ljubljanski. Razen tega je Vrhovnik-jubilar požrtvovalno deloval pri Ciril in Metodovi družbi v narodno-obrambne namene. Kot temeljit podroben zgodovinar je pa itak znan po svojih spisih, ki jih je priobčeval v raznih znanstvenih revijah. Sedaj je že skoro dovr|il svoje največje zgodovinsko delo: Zgodovino trnovske župnije. To delo je spisano po prvih virih — aktih! in zapiskih, ki jih je dolga leta iskal in zbiral po ljubljanskih arhivih. Ne bo zanimivo samo za Trnovo, marveč za Ljubljano in zai vso Slovenijo. — Politični prijatelji jubilanta so mu priredili snoči podoknico z godbo in petjem, ki se je je vdeležila velika množica ljudi. Pri tej priliki ie slavljenec zahvalil Družbo sv. Cirila in Metoda, poveličeval Sokola in pozdravil v'uniformi navzočo Orjuno, ki da toliko trpi zaradi obrekovanja. Svoj govor je končal s trikratnim Zdravo, ki je bil za njegova leta in dosedanje dobro slovensko delo le prekrepak.
—	Promocije. Dne 27. junija t. 1. ob 12, bodo na tukajšnji univerzi promovirani sledeči gg. absolv. pravniki za doktorje prava: Franc I v a n š e k, notarski kandidat v Ljubljani, Stanko B r e g a r, sodnik na Vrhniki, Ado M a r i č, preje Fetticbi-Frankheim iz Postojne in Jože K o v a č i č iz Martinje vasi pri Mokronogu.
—	Vprašanje poštni upravi. Ta teden se vrše v okolici Kranja občinske volitve in do nedelje v nekaterih krajih niso dobili »Domoljuba«. Ker »Domoljub« ljudstvo največ v nedeljo bere, je ozadje nekam čudno. »Domoljub« je bil sicer zaplenjen, a je izšla nova izdaja že v sredo in vendar ga n. pr. v Bes-nici ni bilo. Kje je vzrok?
—	Prejemki za državne uslužbenec od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 bodo poročilih (Zagreber Tagbl., 21. junija) vendarle urejeni po novi uredbi finančnega ministrstva, ki jo dr. Stojadinovič predloži v Belgrad ministrski seji v odobritev. Od poučene strani se zatrjuje, da je treba z gotovostjo računati na skorajšnje dejansko izplačilo razlike.
—	Umrl je v Gorjah pri Bledu 74 letat posestnik Matevž Bregant. Pokopali so ga v nedeljo. Pokojnik je bil vnet pristaš SLS, naročnik »Domoljuba« od početka in najstarejši član Bralnega društva. Svetila mu večna luč!
—	Starejšim vojnim obvezancem ni treba prisegati. Kakor znano, je nastalo veliko razburjenje povsod, ker je bilo po občinah razglašeno, da morajo ob priliki rekrutovanja vsi vojaški obvezanci do 50. leta priseči rekrutni komisiji. Župani iz Slov. goric so naprosili poslance Jugoslov. kluba, naj skušajo preprečili to nepotrebno sekaturo naših ljudi. Poslanci so svoječasno intervenirali v vojnem ministrstvu proti tej nesmiselni naredbi. Te dni je dobil poslanec Fr. Ž e b o t iz vojnega ministrstva pismeni odgovor, da v Sloveniji in na Hrvatskem starim vojnim obvezancem ni treba hoditi nanovo k prisegi. To velja za celo področje IV. (zagrebške) armije. Občine so o tem že obveščene po okrajnih glavarstvih ir* vojnih okrugih.
—	Čimić na razpoloženju. »Narodne Novine« objavljajo ukaz, s katerim se bivši po. krajinski namestnik v Zagrebu dr Ernest Čini i 6 postavlja na razpoloženje.	*
—	Novi nemški poslanik v Belgradu, Olts-hausen, je minulo soboto posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča. Svoja akreditiva izroči^ ko so kralj Aleksander vrne v Belgrad.
—	Sprejemi pri velikem županu danes odpadejo, ker je veliki župan dr. Baltič uradno odsoten.
—	Poljski generalni konzulat v Zagrebu se je preselil iz Boškovičeve ulice 2 v Kuko-vičevo ulico 16, III. nadstr. in uraduje za stranke od 9. do 11. ure dopoldne.
—	Reorganizacija državne policije. V notranjem ministrstvu pripravljajo načrte za preosnovo državne policije. V ta namen se te dni snide anketa vseh policijskih ravnateljev v državi.
—	Interkonfesionalni zakon. Komisija za sestavo interkonfesionalnega zakona je dovršila svojo delo ter je njen predsednik dr. Alaupovič načrt izročil ministru za vere, ki ga predloži ministrskemu svetu.
—	Generalni načrt mesta Belgrad. Bel-grajski občinski svet jo v svoji zadnji seji sprejel pogoje ministrstev za javna dela in notranje stvari, pod katerimi sta odobrili «e<
neralni načrt mesta Belgrad. V načrtu je med drugim predvidena zgradba savskega prista- ( nišča in osiguranje obale do Čukarice, dalje zgradba keja in šetališča, zgradba mednarodnega pristanišča ob ustju Save in Donave, zgradba donavskega pristanišča, regulacija obale, zveza z otokom Hujom in zgradba mostu pri Pančevu.
—	Popravek. V sestavku Veličastna orlovska manifestacija na Bohinjskem jezeru naj bo popravljeno: manifestacija na Bohinjski Bistrici (ne na jezeru). V predzadnjem od- j stavku naj se glasi: Prvemu odboru so nače-lovali predsednik Jakob Rozman, načelnik Vončina Oton itd.
—	Prenočevanje po pravoslavnih samostanih. Srbska pravoslavna cerkvena oblast je odredila, da se preko počitnic po samostanih ne bodo sprejemali potniki na prenočevanje, ker bodo po samostanih prebili svoje počitnice bogoslovci.
—	Najdena ženska obleka. — Nepojasnjen slučaj. Žendarmerija iz Vevč poroča, da je slišala posestnica Ana Vrečarjeva iz Sneberja, občina D. M. v Polju, ko je delala na njivi, v takozvanem »produ« ob Savi, ženski jok. Ko je zaklicala, kaj da je, je jok utihnil, nato pa ga je zopet čula. Na drugi klic je jok zopet prenehal in ga ni bilo več čuti. Drugi dan pa je našla Ivana Miheličeva iz Zg. Zadobrave, ko je šla na poljsko delo, ob potu, ki pelje od savskega mostu ob Vrabči vodi do Save, kompletno žensko vrhnjo obleko, ki je še skoraj nova, pač pa povaljana in umazana ob blata.
V	žepih so našli samo škatljico užigalic z napisom >Čuvajmo naše more k. Kdor bi kaj vedel ali sumil, naj javi policiji.
—	Pobegnil je iz zaporov okrajnega sodišča v Dol. Lendavi 27 letni Alojz Žemljic, ki se izdaja tudi za Franca Welzla, doma iz Žetincev pri Ljutomeru. Bil je v preiskovalnem zaporu, osumljen, de je ukradel več koles.
—	Razne tatvine in vlomi. V Predgradn je pokradel komaj 15 letni Nikola Zigrovič za {126.000 Din razuih ženskih dragocenosti' in je neznano kam pobegnil. — Na Grušem pri Pesnici je ukradel hlapec 22 letni Dragotin Herič, doma iz Limbuša, svojemu gospodarju Andreju Cerče :;000 Din gotovine in svojo posel-sko knjižico ter je neznano kam pobegnil. —
V	Zaplani sta vlomila dva vojaška begunca, v stanovanje Ivana Mesca, kjer sta ukradla okoli 30 1 domačega žganja, 12 1 navadnega žganja, velik kos slanine, 120 domačih klobas in pa okrog 10 kg usnja in podplatov v skupni vrednosti okrog 60i)0 Din. — V Polzeli je vlomil neznan tat v farno cerkev. Odnesel pa ni ničesar. ker je bil prepoden. Pustil pa je v cerkvi suknjo, klobuk, čevlje in fino palico z znamko »London«. Na traku v klobuku sta z luknjicami označeni črki I. K. — Evgeniji Kravanja iz Cerknice je bila ukradena zlata zapestnica švicarska ženska ura. zlat prstan s 15 briljanti, zlat prstan z velikim, v platin vdelanim briljantom, zlat poročni prstan in zlata verjžna zapestnica v skupni vrednosti -»krog 20.000 Din.
—	Chinoferrin kina želoznato vino je najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodca in najboljše okrepčevalno sredstvo pri rekonvale.scenz.i. Dobiva se v vsaki lekarni. Zahtevajte edino le Chinoferrin, kateri je najboljši.
TRAGIKA EKSPEDICIJE NA MT EVEREST.
V nedeljo smo zapisali na koncu odstavka »Mont Everest se brani« tele besede: »Pa bodo spet šli.« In so res šli, okoli 6. junija, in je poslal Norton, voditelj ekspedicije, brzojavko v London, s tole vsebino: »Mallory in ■Irvine pri zadnjem poskusu ubita. Ostali srečno prišli nazaj v izhodno taborišče.« V št. 131] smo govorili o MaIloryju, najboljšem med najboljšimi. On je bil tisti, ki je prišel leta 1922 brez kisika do višine 8168 metrov, z Norto-nom in Somervellom. V zadnjem letošnjem poročilu je pisal: »Tretjič bomo napadli. Ta napad bo zadnji, naj si se konča dobro ali. slabo. Ne pričakujemo nobene milosti od Mt Everesta.«
In Čomo-lungma. kraljica in mati zemlje, je slišala te besede, drzne so se ji zdele in pripravila je МаЦогуји grob, veličasten grob ob -podnožju svojem.
O kraju in načinu katastrofe bomo še natančno poročali.
Msgr. Fajdatti rehabilitiran. Ministrstvo je javilo potom videmske prefekture škofijskemu ordinarijatu v Gorici, da je msgr. Fajdutti rehabilitiran, zopet vzpostavljen v svoji službi in da mu bodo plačani vsi prejemki tudi za na^aj. Ko so goriški fašisti to zvedeli, so sklenili, rla Fajdutti ne sme stopiti na sveta goriška tla. Zato bo papež poslal msgr. Faidnttija kot ap. delegata v Rigo na Litvanskein.
—	Na sestanku angleških katoliških zastopnikov, ki se je nedavno vršil, se je razpravljalo vprašanje, ali naj bi se angleški katoličani združili v eno politično stranko. Po živahni debati se je ugotovilo, da angleških katoličanov, ki pripadajo vsem trem strankam v deželi, ni mogoče politično združiti in da naj elejkoprej svobodno pripadajo katerikoli izmed njih, ker nobena angleška stranka
' ni protiverska.
—	Državni kancler Nemčije dr. Mar* Je 31. junija t. 1. praznoval 25 letnico svojega ielovania kot parlamentarec. Mars je bil
izvoljen 1. 1899 v državno zbornico Prusije. Od 1. 1911 dalje vodi dr. Marz katoliško šolsko društvo. V Магхи je poosebljena tradicija katoliškega centra. Voditelj centra jo postal po smrti Trimborna. Bil je tudi voditelj »Volksvereina« za katoliško Nemčijo. Marx ni nikoli bil vodja kakšne struje ali krila, marveč je vedno zastopal skupni ideal in cilje centra in posredoval med različnimi mnenji. Državni kancler je zdaj že osmi mesec. Poverjena mu je zgodovinsko važna naloga, da Nemčijo na podlagi Dawcsovega poročila pomiri z zavezniki, da ohrani in okrepi demokracijo proti fašistovski nacionalistični reakciji in uvede svojo domovino v krog Društva narodov. Katoličani in demokrati vsega sveta mu želijo pri tem božjega blagoslova in uspeha.
štajerske novice.
š Tudi v mariborskem okraiu Zsr javora demokratska stranka in Samostojna kmetijska stranka ne upata nastopati pod svojo firmo. Sfabricirali so toliko novih strankinih imen. da zaslužijo Zerjavovci in Pucljevci ves patent na te iznajdbe. Naši pa povsod nastopajo z imenom Slovenska ljudska stranka oziroma Kmetska ali Delavska zveza. Soditi po sedanjem stanju, bo v mariborskem političnem okraju od 140 občin v 80 občinah vložena samo lista SLS. V tern oziru prednjačijo posebno Slov. gorice in slovenjebistriški okraj.
š Za župnijo Ljutomer imenovani župnik g. Anion Kociper iz Ponikve ob j. ž. je resi-gniral in ostane na svojem dosedanjem mestu. Župnija Ljutomer je vnovič razpisana.
š Delo na novi železnici Ormož—-Ljutomer—M. Sobota je vsled pomanjkanja kredi-ditov skoro popolnoma ustavljeno. Da bi bila nova železnica otvoriena J. septembra 1921, niti misliti ni.
š Smrtna nesreča v Hrastniku. V petek se je v steklarni v Hrastniku pripetila nesreča, ki je zahtevala mlado žrtev. V kovačuici imajo meh na električni pogon. Ker pa je bila varovalka pokvarjena, je električni tok zagrabil nekega delavca, očeta šesterih otrok. Josip K o r i t n i k , star 21 let, je, videč to, takoj skočil k ponesrečencu, da bi mu pomagal. V hitrici je pa zagrabil poleg obleke h;di za žico in električni tok je fanta ubil. Oče šestih otrok je sicer oslal pri življenju, toda skoro gotovo bo imela nesreča trajne posledice. — Pogreb ponesrečenega Koritnika je bil v nedeljo ob voliki udeležbi ljudi. Naj počiva v miru — preostalim pa naše sožalje.
š Neznana gluhonema deklica. Na Koroški kolodvor v Mariboru se je pripeljala neznana 12 do 14 letna gluhonema deklica, normalno razvita, zagorela, rjavih oči, oblečena v modro obleko z velikimi belimi pikami. Iz nekaj besedi, ki jih dekle slabo in nerazumno govori. se da sklepati, da je nekje iz Koroške, kjer so vsi njeni, svojci pomrli vsled elementarne nezgode.
Bolečine v želodcu, motene prebava, zdravijo zelo uspešno Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
lj I. ženska podružnica Jugoslovsnske Matice v Ljubljani. Izredno lepo predavanje gospoda pisatelja Fr. Finžgarja o zgodovini Slovencev in naši dolžnosti do zatiranih bratov je obrodilo obilen sad. Skoraj vse zboro-valke so se vpisale v nOvo ustanovljeno I. žensko podružnico Jugoslovenske Matice in videti je bilo, da je zanimanje za narodnostno delovanje jako veliko. Začetek je storjen. Krščansko ženstvo iz Ljubljane, ve imate torej svojo lastno podružnico. Podprite jo. Postanite njen član, da bo mlada organizacija drugim za vzgled in pobudo. — Ženo in dekleta po deželi, posnemajte Ljubljančanke! Pristopajte k Jugoslovenski Matici. Tam, kjer ni podružnice, jo ustanovite same. Da bi bile slišale zlata vredno izvajanje gospoda župnika Finžgarja, v vsald vasi Slovenije bi ustanovile v najkrajšem času podružnico Jugoslovenske Matice. Pogumno pričnite. Naše geslo naj bo: Vse za vero, narorl in kulturo. — Ljubljanskim članicam! Seznam vseh dozdaj vpisanih članic in nove nabiralno pole najdete od srede, 25. junija naprej v vseh Marijinih družbah v Ljubljani, v Slov. kršč. ženski zvezi in v Krekovi prosveti. Radi važnosti je treba, da te listine do nedelje pregledate in odgovorite.
lj 40 letnico zvestega službovanja obhaja danes Meta M e r š e v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Čestitamo!
lj Poročil se je v nedeljo g. Jože Urban-čič, stavec »Zadružne tiskarne« v Ljubljani, z gdč. Ivico K reč, uradnico »Elektre«. Mladima poročencema iskreno čestitamo!
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Sega, misijonarski duhovnik, 26 let. — Uršula Brčan. j hlapčeva žena, 42 let, -- Evstahij Kobal- zavarovalni uradnik, 53 let. — Albert Vatovec, siu umirovljenega finančnega uslužbenca, 2 leti. — Fran Maček, posestnik, 60 let.
lj Zaključek čevljarskega prikrojeralnega tečaja. Dne 22. junija jc urad za pospeševanje obrti v Ljubljani zaključil tromesefni čevljarski prikrojevalnl tečaj pod vodstvom čevljarskega mojstra g. Stelnmana. Uspehi so po-voljni, za katere se imajo udeleženci tečaja zahvaliti g. Steinmanu, ki je poverjeuo mu nalogo izvršil v polni meri ter s tem Dokazal.
da je vreden postati strokovni učitelj, za kar je žel od vseh štirih zastopnikov popolno pri-zuanje. Poleglega je ravnatelj urada za posp. obrta g. Januš porcbno poudarjal potrebo obrt nega stanu. Ravnatelj dvorazredne trgovske šole, v kateri se je vršil ludi imenovani prikro-jevalni lečaj, g. Josip Gogala, je naglašal važnost strokovne izobrazbe radi velike konku-reuce industrije in konfekcije, ki vidno izpod-jedata tla čevljarski stroki s svojimi elegantnimi in finimi izdelki. Načelnik zadruge čevljarjev g. Oblak je podal očetovski poduk udeležencem tečaja ter jih bodril, da naj ne zanemarijo tega, kar so si pridobili v tečaju, ampak naj izrabijo vsako priliko in prosto uro, da dopolnijo svoje strokovno znanje. Pozorno so sledili navzoči izvajanjem čevlj. mojstra g. Ljubomira Stefanoriča, ki se je v imenu udeležencev tečaja zahvalil uradu za pospeševanje obrti za njegovo naklonjenost in uvidevnost ter g. Steinmanu za njegovo požrtvovalnost, ki jo je imel pri tako pestri udeležbi tečaja. Zrcalo stanovske zavednosti je bila pičla udeležba, ki je poselila istočasno dopoldansko razstavo del tega tečaja. Mnogo bo truda in napornega dela, preden bo ta njiva izorana; toda sejalec naj se zeve. da bo njegovo seme padlo na rodovitna tla Icr obrodilo stoteren sad. Isto dopoldne se je vršil tudi napovedani sestanek čevljarjev, ki je izvolil iz svoje srede pripravljalni odbor za ustanovitev udruženja čevljarjev. Odbor sestoji iz sledečih gg. čevljarjev: Jager, Ločni-Skar. Steinman, Stefanovič, Vivoda, Zaplotnik; on ima nalogo sestaviti statute ter v teku enega meseca, najkasneje pa v treh mesecih sklicati ustanovni kongres vseh delegatov.
lj »Prešernov hram* in dan treznosti. Dan treznosti, ki se je po vsej Sloveniji praznoval v nedeljo, dne 22. t. m., praznoval se je z veliko slovesnostjo v velerestavraciji v Rožni ulici št. 20, ki je zlasti slavni policiji dobro znana pod lepodonečim imenom -Prešernov liram«. V nabitopolnih dvoranah tulile so se dasi rodoljubne vendar ne proti-državne popevke do poldvanajstih ponoči. Ob poldvanajstih je zaključila brhka restavrater-ka s pomočjo dražestne svoje hčerke ofici-jehio r-lavnost v notranjih prostorih, na kar se je razvila zelo živahna in bučna zabava pred imenovano velerestavracijo in najbližji i okolici. Kot uspeh te proste zabave, ki se je I vršila brez srečolova, korijandoli in šaljive i pošte, bi bilo zabeležiti par potoičenih butic, izgubljenih klobukov, nekaj »frakeljčkov« tople rodoljubne krvi in par razbitih šip. Točno o polnoči je zaključil varnostni orgau\ to slavnost a kratkim a jedrnatim govorom, v katerem je hišnim posestnikom zlasti v bližini > Prešernovega hrama« toplo polagal na srce, naj vendar že enkrat zamenjajo steklena okna s trpežnejšimi jeklenimi ploščami vsaj v pritličjih, da se ne bo tako po nepotrebnem prelivalo toliko rodoljubne krvi. Zal, cla so ta fulminanten govor poslušali zvečine le zaspani prebivalci Rožne ulice v spalnih srajcalj, kajti pravi udeležniki slavnosti so že pred začetkom zaključnega govora demonstrativno zapustili slavnostni prostor ter se razpršili na vse vetrove sveta. — Ker se pa take in slične slavnosti le propogostokrat vrše v tej velerestavraciji in se je baš dan prej praznoval z velikim simfoničnim koncertom do ranega jutra, želeti bi bilo vendarle, da bi slavna varnostna oblast nekoliko omejila te proslavo, kajti tudi zaspani prebivalci Rožne ulice in drugih bližnjih ulic, ki nimajo prav nobenega smisla za take proslave, žele si vsaj ponoči nekoliko več mini in pokoja.
lj Nesreča. Pastir Ivan Poženel, doma iz Trsta, uslužbeu pri Knezu na Viču, je peljal konja napajat. Konj je zadel na cesti ob pi-snomoševo hčerko Ivano Sojer, ki se je igrala brez nadzorstva in jo tako poškodoval, da so jo morali prepeljati v bolnico. — Na Martinovi cesti je padel čez 3 do 4 m visok cestni nasip ključavničarski pomočnik Valentin T. Bil je v družbi z več tovarši, s katerimi so se v pijani šali prerivali po cesti. Obležal je nezavesten, bruhal je kri in so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnico.
lj Policijsko ovadbe. V zadnjih 24 urah so bile prijavljene na policiji te-le ovadbe: 4 radi tatvine, 6 radi pijanosti in ogrožanja telesne varnosti, 2 radi kaljenja nočnega miru, 6 radi prestopkov cestnega policijskega reda, 5 radi pasjega kontumaca, 1 radi žaljenja javne straže, 1. radi prekoračenja policijske ure, 2 nezgodi in 1 avtomobiina nezgoda.
lj Kdo je lastnik? Na Sv. Petra nabrežju je bil aretiran ruski begunec Peter Mitarov, baje iz Pctrogradn, ki je prodajal 7 m dolgo gumijasto cev, ki se rabi običajno za škropljenje domačih vrtov. Aretirani je izjavil, da je dobil to cev od nekega samo ua videz znanega mu Rusa, da jo proda. Lastnik naj se • zglasi nc policiji.
Maribor. >Lepega zvona glas, Sežo v deveto vas — Zato naročite >Zvonoglas.<
Cerkveni vestnik.
c Sodalllota ljubljanska ima svoj sestanek v sredo 25. junija (ue danes) ob o. pop. v semenišču. Poroča g. svetnik J. Kalan: Gormanio et Hollandin docent. Predsednik.
c Mednarodni (vharisliini kongres se vrši letos 20. julija v Amsterdamu. Protestanti so dosegli, da sa jc teoforičua procesija po ulicah prepovedala. Gospodje holandski urntestaiiti so pač še orecci nazadniaškL
SLAVNOST
blagoslovljenja novega ortov-sko-drustvenega prapora
V KOMENDI dne 29. junija
se vrši po sledečem sporedu:
1.	Ob *Л na 9 zbirališče v Mostah; od tam odkorakamo z godbo v Komendo.
2.	Ob .4 10 pozdrav udeležencem pri Gnsilnem domu; nato sprevod v cerkev.
3.	Ob 10 slavnostni cerkveni govor in plago-slovitev zastave (g. vseuč. prof. dr. Rožman), nato slovesna sv.maša.
4.	Po sv. maši defllacija pred praporom prt Društvenem domu.
5.	Popoldan ob Vi 3 pete litanije v cerkvi.
6.	Ob 3 slovesno zabijanje spominskih žeb-ljev na telovadišču; slavnostni govor; potem javna telovadba. Sodeluje slavna Mengeška godbn.
7.	Po telovadbi velik srečolov, petje, godba itd. na vrtu g. Mcjača.
Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Orli, Orlice, narodne noše, drnštva z zastavam i. Na veselo svidenje v lepi Komendi.
Naznanila.
Pevski zbor »Glasbene Matice« ima svoj letni občni zbor v sredo, dne 25. t. m. ob osmi uri zvečer. Pol ure preje odborova seja.
Narodna čitalnica v Prcvaljah priredi koncert na Vidov dan, dne 28. junija 1924 v prostorih restavracije g. Alojzija Rozmana v Prevaljah. Med sviranjem orkestra iz Gu-štanja, pojo pevski zbor provaljski. Začetek cb 19. uri. Vstopnina prosta. K udeležbi se vabijo vsa društva iz bližnje in daljne okolice.	_
Športne prireditve v Ljubljani dne 22. t. m. — Hazena. — V prijateljski tekmi med IUrijo in Ateno je zmagala Ilirija v razmerju 9 : 12, ob polčasu se je glasil rezultat 1 :1. Ilirija, ki nosi tudi v tej športni panogi prvenstvo Slovenije, je nadkriljevala Ateno manj po tehničnih in taktičnih sposobnostih kakor po mno~o večji vztrajnosti in hitrosti. Kombinacija je bila vsaj v prvem polčasu, ko se pri Atenkah še ni pojavljala utrujenost, z obeh strani jako dobra, skupna igra je bila na strani Atene morda celo nekoliko boljša kakor v družini Iliriji. Med igralkami se jc najbolj opažalo srednjo napadalko Ilirije Vidmarjevo, ki žogo izvrstno podaja in razpolaga z ostrim strelom, halfa Atene Zupančičevo, ki je skoro onemogočila protivno krilo, najnevarnejše orožje Ilirije, nadalje srednjo napadalko Atene Petričevo, ki se je znala s svojo vzgledno agilnostjo uveljaviti kljub temu, da na krilih ni imela polnovrednih soigralk, halfa Ilirije Omanovo, vratarico Atene in branilko Ilirije, V cctoti se je pokazala družina Ilirije odpornejšo in bolj izravnano, medtem ko je bilo nekaj mest v Atenski družini slabo zasedenih (levo krilo, branilka). To je bilo tudi odločilno za rezultat. Ob boljšem sodniku bi gotovo izostalo par neugodnih incidentov, ki ne spadajo k ženskemu športu, ki že v svojih pravilih povdarja korektnost na igrišču ter vzgojni in estetični moment.
Nogomet. — Največ pozornosti je vzbudilo gostovanje I. B. moštva Gradjanskega ŠK iz Zagreba, ki je nastopil proti I. B. moštvu Ilirije. Igra je končala z zmago Ilirije v razmerju 3 :1, kar niti ne odgovarja efektivni premoči, ki jo je imelo domače moštvo. Ilirija je nastopila v sestavi Mihelčič—Pogačar, Miklav-čič I—Macoratti, Zupančič II, Milan—Dekleva, Pevalek I, Bregar, Doberiet, Pevalek II in podala v resnici interesautno igro, katero bi I. A moštvo v sedanji formi komaj zmoglo ponarediti. Posebno dober je bil Pevalek II na levem krilu, ki je slavil ob tej priliki jubilej stote tekme za svoj klub in kateremu je predsedstvo kluba pred početkom tekme izreklo čestitke. Pravi dirigent igre je bil centerhalf Zupančič II, ugajalo je tudi ostalo moštvo. V moštvu Gradjanskega je bil najboljši desni branilec Stebl, vratar Vokaun je rešil mnogo breznadnih situacij, dober je bil tudi centerhalf in v forwardu Mesič. Zagrebčani so v splošnem zaostajali za Ilirijo v hitrosti in startu in pač tudi v tehničnem pogledu. Sodnik Kramaršič je bil slabši kot običajno, čemur je prisovati, da je tekma proti koncu postala ne-fair.
Prvenstvena tekma med Primorjem in Akademskim SK je končala s pričakovano zmago Primorja z rezultatom 5 :0. Akademiki sv bili le prvi polčas približno enakovreden protivnik. V tem delu igre so opetovano resno ogrožali vrata Primorja in posrečilo se je doseči z neodločnim izidom 0 :0. V drugem half-timu se je slika močno spremenila. Najboljši igrač Primorja je prešel v napadalno vrsto in pod njegovim vodstvom je doseglo Primorje rezultat 5 :0 in s tem sigurno prvo mesto v prvenstvu ljubljanskega TI. razreda. — Pred-tekma rezervnih garnitur je zmagala z zmago Akademikov v razmerju 3 :0.
Frijateljska tekma Hermes : Slovan je končala z rezultatom 3 :3. Tekma se je vršila kot predigra tekmi Ilirija : Gradjanski. Hermes je nastopil z nekoliko oslabljenim moštvom, toda vkljub temu je dosegel že rezultat 2 :0, predno se je dal potisniti v defenzivo. Slovan je imel v drugem znatno premoč in je vkljub slabi formi svoje napadalne Trste do-seeel izravnavo.
SK. Krnkovo : SK. Mladika 1:6 (•:«< Prijateljska tekma Re je vršila v Mladinskem domu; SK. Krnkovo izrekamo zahvalo 7m trud in se priporočamo za drugifc,
Novfa avstrijska carinska tarifa
Poročali smo žo, dn je izdelala avstrijska vlada nov načrt carinske tarife, ki pomeni zelo občutno zvišanje večino uvoznih postavk dosedanje avstr. car. tarife, s čemur bo tudi naš izvoz v Avstrijo v precejšnji meri zadet. Iz spomenice, ld jo je sestavila zveza avstr. trgovcev v tem pogledu in ob priliki predstoječe parlamentarne enkete, ki bo obravnavala ta načrt, posnemamo par zanimivih mest.
Spomenica kritizira pretirano zaščito industrije z visoko uvozno carino. Upeljuje se carina na take vrste blaga, ki se v tuzemstvu ne izdeluje. Tudi se splošno pretirava možnost, da bi se dala z uspehom uporabiti visoka prohibitivna carina v lcompenzijske vrste pri trgovskih pogajanjih. Kavno tako ne more biti visoki carinski nivo sosednih držav, ki ima svoj vzrok bolj v političnih kot pa v gospodarskih okoliščinah in čegar škodljivost je bila že večkrat priznana, zadosten argument za zvišanje carinskih postavk v tuzemstvu. Carina ne bo koristila industriji, pač pa bo škodila domači trgovini. Tranzitna trgovina, ki ima tako velik pomen za Avstrijo, more obstojati le, ako je v stanu plasirati blago, ki je bilo uvoženo za reelcsport, po potrebi tudi na domačem trgu. Tranzitna trgovina mora poleg tega izvažati zraven neocarinjenega inozemskega blaga nujno tudi ocarinjeno blago in to v veliki meri, ker se v mnogih slučajih tranzitne trgovine določbe zaznambe sploh ne dajo uporabiti. Kavno tako ne more biti pasivnost trgovinske bilance zadosten razlog za visoko zaščitno carino, ker je ta pasivum deloma potreben. Tako avstrijska industrija, ki je prisiljena za nadaljnjo produkcijo investirati, kakor tudi trgovina mora uvozili velike količine blaga, da si uredi skladišča, kakoršna so potrebna za razvoj internacionalne trgovine v večjem štilu. Treba je tudi upoštevati, da Statistika ne izkazuje prekinjenega tranzitnega prometa, ki predstavlja ne majhen aktivum.
Z ozirom na te ugotovitve zahteva spomenica, da se odpravijo vse uvozne omejitve, ki so bile upeljane svoj čas predvsem iz valutar-no političnih razlogov, sedaj se pa uporabljajo v svrho industrijske zaščite. Odpravijo naj se uvozne pristojbine in pa doklade pri prometnem davku na uvoženo blago. V pripombah k posameznim postavkam carinske tarife se zahteva ukinjenje carine na živila, zlasti na žito, moko in svinjsko mast, nadalje na tekstilno blago, čevlje, železo in drugi gradbeni materijah
* * *
g Vinski vzorčni semenj v Belokrajini.
Belokranjsko vinarsko društvo vabi vse gosp. vinske trgovce in gostilničarje, da posetijo vinski vzorčni semenj dne B. julija 1924 pri Treh Farah, žel. postaja Rosalnice. Namen vinskega semnja je poiskati in skleniti kup-oijske stike, ki so bili nekdaj jako povoljni, a jih je svetovna vojna razrahljala. Posetni-korn bo dana prilika, da zvežejo koristno s prijetnim, ker bodo lahko pogledali belokranjske vinograde in spoznali natančneje belokranjskega vinogradnika. Otvoritev ob 11.
po prihodu vlaka iz Ljubljane. K obilni udeležbi tabi razstarljalnl odbor.
g Trtne bolezni nastopajo zadnji čas s tako silo, da ae je bati, da bodo ugonobile večinoma ves letošnji pridolek v vinogradih. Odličen vinogradnik iz Slov. goric je izjavil: Vinogradnik naj pusti sedaj vsako drugo delo in naj neprestano škropi in žvepla, sicer bo imel ogromno škodo. Oidiuin in регоповрога sta se žo močno razpasla po vinskih trtah. Razširjenje teh največjih sovražnikov vinske trte pospešuje neprestano deževje in nato močni solnčni žarki. Trte, ki še do sedaj niso bile poškropljene, so že popolnoma okužene po peronospori.
g Žitni trg. Slaba poročila iz produkcijskih pokrajin Severoarneriških zdr. držav so imela za posledico ponoven dvig cen na svetovnih terminsldh tržiščih. Tudi na domačem trgu je tendenca čvrsta pri živahnem povpraševanju in majhni ponudbi. Novosadska borza notira: pšenica 79—80, 2 odstot., bačka 800—305 Din, banaška 305. Koruza bačka 232.50—235, Brod pari 257.50, koruza banaška Zagreb pari 260. Oves bačlri 282.50-289.
g Moka. (Novosadska borza.) Bačka 0, Og, Ogg 455-467.50, 5 870, 6 345, 7 305, sremska 0, Og, Ogg 460. Otrobi 190.
g I»kai Narodne banko z dne 15. junija t. L (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 8. juniju.) Aktiva: metalna podloga 443.2 (— 2.4), posojila na menice in vrednostne papirje 1352.1 (— 19.7), račun za odkup kronskih novčanlc 12082, račun začasne izmenjave 387.9, državni dolg 2964.0, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 72.9, skupno 8.566.8; pasiva: glavnica in rezervni fond 30.6, bankovci v obtoku 5450.8 (— 61.1), drž. račun začasne izmenjave 387.9, drž. terjatve (— 8.6), razne obveze 497.1 (+ 5.6), vrednost drž. domen 2138.3, ažija 61.8, skupno &S66.8.
g Občni zbor Zavoda za impregniranje le-la, d. d. v Ljubljani se vrši 18. julija.
g Likvidacija. Prva notranjska izvozna in uvozna gospodarska zadruga v Cirknici, r. z. z o, z. je prešla v likvidacijo.
g Konec poramalnega postapanja. Poravnalno postopanje Cirila Žagarja, trgovca v Konjicah je končano, kakor tudi poravnalno postopanje Elize Brulčeve in Mire Černetove, trgovk v Celju.
g Hrv. slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu ima letno glavno skupščino 30. junija 1924 v Zagrebu. Razen-tega se bo vršila prodkonferenca dne 29. junija 1924.
g Mouopolski dohodki v marcu 1924 so znašali 191.5 milijonov dinarjev napram 139.5 milijonov dinarjev v mesecu marcu 1. 1923.
g Bombaž v Srbiji. V južni Srbiji se obeta letos znatno večja produkcija bombaža kakor lani.
g Trgovska pogodba % Ogrsko. Iz Belgrada poročajo, da potekajo pogajanja z Ogrsko glede trgovske pogodbe ugodno. Pred kratkim je bila parafirana konvencija o medsebojnem železniškem prometu, nato so prišla na vrsto finančna vprašanja. Podpisani sta že dve konvenciji, ki sta bili prej donešeni in parafirani.
Dve turi Valentina Staniča.
Ob 150letnici njegovega rojstva.
(Staničev popis.)
L Pot na Klek.
(Dalje.)
Botaniki, katerih svet začne tam, kjer neha večni sneg, imajo manj zaprek. Našli so redke in lepe planinske rastline: mali encijan — svišč (Gentiana nana) in rožnata Zvončnica (Campanula cespitosa Scopoli). S smolikastim jegličem (Primula glutinosa), ki jo imenujejo planšarji navadno »modri špajk«, je bil grič pred kočo skoroda posejan, a radi mraza je rastlina trpela in izgubila svoj prijetni duh. Kreč (Saxifraga Steinbrechen) smo videli na vseh razpokah. Gospod von Wulfen mi je pokazal lepo Oppositofolijo, Stellaris, Autumnalis itd. Na pečeh, kjer sva sedela gospod von Schal-hammern in jaz, se je bohotila planika (Fi-lago leontopodina — LovvenfuB), vendar tako visoka in lepa ni bila, kot sem jo dobil v Fuschalpah in v dolini Zillerski (Ziller-thal). Turški omej (Aconitum tauricum — Eisanhut) je bil skoroda tako na gostem kakor rododendron.
Med opravki te vrste je prišel večer. Po večerji, pri kateri nismo mogli zavidati dolincev (tako dobro je knez poskrbel za vse), smo se vrgli na svoje ležišče.
Noč je bila k sreči zame le kratka. Mogoče radi ozkega prostora, mogoče radi nenavadne višine nisem mogel zatisniti oči. Poslušal s^m silovite zračne sunke, ki so sledili hitro drug za drugim, in vznemirjala me je skrb, da bi moral ostati tu več dni
zaprt-
Jetlva so se pokazale prve sledi somraku. jc zapustil del družbe ležišče in hitel na prosto. Zrak je bil občutno mrzel. Teimo-nieter je kazal pod ničlo. Voda v bližini kočo je bila res prevlečena z ledeno skorjo. Radi so se vrnili v toplo kočo, moj prijatelj in jaz sva pa lo vztrajala pod prostim nebom, da bi užila veselje in videla, kako žarele vrhovi gora ob le®i Aurcri. Nepremično
sva zrla na Klek in konečno je prišel lepi trenutek: svetel pramen kakor rob je planil po njegovem grebenu in nenadoma je za-blestel visoki Klek v eterični svetlobi. Vsi hribi okoli so bili še v temni senci.
Čez nekaj sekund je obsvetila zarja Rotbknopf, najvišji vrh nasproti stoječega gorovja in kmalu nato so začeli žareti vsi bližnji vršaci ali ledeniki. Eden najlepših prizorov narave!
Veseli lepega jutra, ki nam je obetalo najlepši dan, smo nadaljevali pot. Kmetje z dolgimi vrvmi, lopatami, sekirami in podobnim orodjem so šli naprej. Vodniki so nas spremljali. Prišli smo čez dolgo ledovi-šče, ki je bilo gosto naseiano kakor z razvalinami velikih in malili kamnitih skupin, katere je izvrgel »Kces«, kakor se izražajo planšarji. Čez pol ure nato smo dosegli večni ledenik. Prevlečen je bil z debelim snegom, ki ga je zmrcav strdila in tako smo mogli z ostrimi derezami brez nevarnosti čezenj.
Čez dve uri smo videli pred seboj strmo steno in našli tam kmete pri pridnem delu. Dolbli so stopnje in privezali potem v višini na neko čer dolgo vrv, ki so jo nato spustili po steni. Ob vrvi smo plezali po stopnicah in našli na višini drugo kočo, ki jo je bil namenil knez v od počitek, in velik, dušo dvigajoč razgled.
Velika Pasterca — mogoče najlepši ledenik v vsem noriškem gorovju — se je razprostrla pred nami, nasproti nam so se dvigale svetokroske in funterske Ture, nekoliko bolj na desno smo pa zagledali Ron-tiške gigante: — tetnaei fratres, eapita alta ferentes — odeti so bili v oblake, katere so kljubovalno predrli s svojimi ponosnimi in blestečimi rogovi. Goldzeche, Hohernarr in Sonnenblick so se še najbolj odkrili.
Na novo opogumljeni ob tem pogledu, smo počasi prodirali čez ojstrlno, ki je po mojem mnenju najnevarnejše mesto cele poti, kajti na obeh straneh ffrozijo navpični prepadi, katerih globočine ne meri oko brez strahu.
Ta nevama pot pa je dolga k sreči le kakih 150 čevljev. Visoki hrbet Kioka so
g Naša trgovina t Avstrijo.'Kako »o je razvijal naš izvoz v Avstrijo, kažejo sledeči po-datkl: v i. 1920. 560 milijonov dinarjev, v lotu 1921. 882, v L 1922. 847, v 1. 1928. 2.874 milijonov dinarjev.
g Vino v Dalmadji. Cone vinu na otokih srednje Dalmacije so popustile iu so gibljejo p« vrsti in po mestu od 376-600 Din za hI.
g Nezaposlenost v Vojvodini. V vojvodini vlada velika nezaposlenost in se ljudje izseljujejo v velikem Številu. Izgledi za delo so zelo slabi.
g Varifnoet v Jugoslaviji. Savez novčanih zavoda v Zagrebu tn Udruženje banaka v Belgradu priobčujeta podatke o hranilnih vlogah v zavodih, ki so včlanjeni v omenjenih zvezah in katerih število znaša 525 (»kupno je bančnih zavodov v Jugoslaviji 640). Koncem leta 1923 so znašale hranilne vloge na knjižice in tekoče račune 3 milijarde 170 miljonov dinarjev. V teku enega leta t j. 1923 bo hranilne vloge v Udruženju banaka v Belgradu padle za 24 milijonov dinarjev, med tem ko je porast vlog pri zagrebških zavodih več kot izenačil padec v Belgradu s svojim porastom.
g češkoslovaški irvoz v maju letos. V mesecu maju letos je češkoslovaška izvozila za 1 milijardo 600 milijonov češkoslovaških kron blaga napram i milijardi 508 milijonom v aprilu letos. V Jugoslavijo je Češkoslovaška izvozila meseca maja za 69 milijona češkoslovaških kron ali 4.32 odstot. celokupnega majskega izvoza.
g Obtok bankovcev v Avstriji je znašal 14. t. m. 7.218 milijard kron in se je v teku enega tedna zmanjšal za 172 milijonov kron.
g Naraščanje števila poravnalnih postopanj v Avstriji. Sedaj se povprečno vsak teden v Avstriji otvori 46 poravnalnih postopanj napram 27 povprečno tedensko meseca februarja in 8 povprečno tedensko v 4 tednih meseca junija lani.
g Rusko-italijanski trgovski stiki. »Messa-geroc poroča, da je Italija že začela izvažati v Rusijo različne izdelke, ki so šli tja pred vojno samo potom posredovanja Nemčije. Sedaj se je začela razvijati trgovina med obema državama direktno. Ves promet vršijo italijau&ke ladje. Rusija je kupila v Italiji več tisoč bi-ciklov, avtomobilov, poljedelskih strojev in različnih inštrumentov. Dobavila pa je že do sedaj 200.000 ton pšenice. V italijanska pristanišča prihaja neprestano petrolej iz Bakuja, nadalje Železna in manganova ruda, les, žito. Promet jo pa sicer še precej nereden.
g Italijansko rudarstvo r 1. 1923. Lansko leto je dosegla produkcija železne rude polovico predvojne višine. Ravnotako tudi produkcija bakrene rude lani še ni dosegla predvojne višine. Nasprotno je bila produkcija premoga v L 1923 večja od predvojne produkcije. Surovega železa se je lani produciralo 247.000 ton napram 427.000 tonam 1. 1913. Jekla se je produciralo 1. 1923 1192.000 ton, 1. 1913 pa samo 994.000 ton.
g Poljska dobaviteljica živil. V teku prvih 3 mesecev letos je Poljska izvozila: 55.730 ton krompirja, 80 ton jajc, 47.800 ton sladkorja, 67.600 ton žita in 21.600 ton semen.
g Švicarske finance. Obračun za preteklo leto izkazuje deficita v znesku 66.5 milijonov
dviga, njemu na levi pa se Širi prostoren žleb, čez katerega smo šli in dospeii v dveh dobrih urah na vrh grebena, nad katerim se kakor stolpček dviga Klek.
To je najvišja višina, ki sem jo in jo bom kdaj doplezal v svojem življenju, kajti Gleisberg, visoka Salfe, Hohenstaufen, IJn-tersberg itd. bi ob Kleku izgledali ko griči. Še visok Gohl, Walzmann, Rathhausberg, Konigstuhl, Geyerkopf itd. se ne smejo ž njimi meriti: visoko nad vse se dviga.
Mixtus Athos Tauro, Rhedappeque adjuneta Mimant
Ossaque cum Pelio, cumque Haemo cesse-rit Othrys.
Visoka Tenne, Zvvingkopf s svojimi dolgimi grbami, Fuschkahr in sam Brcnn-kogel so ležali nizko pod nami. Le Wies-bachhorn se je zdelo, da kljubuje. Še na najvišjem vrhu Kleka je oko dvomilo, katerega obeh orjakov bi imenovalo višjega. Šele rivo je odločil: ponosni Rog je padel pod črto.
Vzvišen prizor se je nudil proti jugu in jugozapadu. Pogorje Kal ser, Matreyer, Pustertalsko in drago se je vleklo drugo za drugim v vrstah in jasno in tudi neoborože-nemu očesu vidno so se dvigali v ozadju v grozni veličini orjaki Helvecije. Onkraj južnega pogorja smo odkrili v daljni motnjavi površino nepreglednega morja.
Na severu in zapadu je bilo obzorje zastrto. Neznanski oblaki so ležali po grebenih gora kakor sovražne čete, le najvišji rogovi, vrhi in osti so molele iz njih liki sulice, standarte in stolpčki.
V nemem občudovanju sva gledala moj prijatelj in jaz to visoko, neizrecno vzvišeno pozorišče. Žila je bila hitreje, najinih duš pa se je polastila mehka otožnost. Vse je bilo mirno in tiho okrog naju: zrakovi so molčali, celo divji šum padajočih gorskih potokov je že davno izzvenel. Narava je praznovala svoje velike, svete ure.
Bilo je že ob enajstih dopoldne: misliti smo morali na povrate-k, kajti še ta dan emo hoteli dospeti k Sveti krvi, da bi mogli naslednji dan preplezati fušerske turo. Dvifi-
švioarokih frankov. Zaradi tega se je povečal
državni dolg dne 1. januarja 1924 na 1.5 milijarde švicarskih frankov.
Prosveta.
pr Slovanska umetnost v Benetkah. I$o» netke, 23. — Te dni so je otvoril ob prisotnosti ruskega poslanika v Rimu ruski paviljon na mednarodni umetniški razstavi, Obsega najboljša dola rnsko umotnosti v razdobju 1914-1924 (okrog 500 del). Zanimanje, ne samo V umetniških, marveč tudi * v širših krogih je največjo. Naš slikar Veno Pilon je razstavil te dni najboljšo radi-ranko v palači Posoro, kjer so otvoril i posebno razstavo »mladi«. Tudi tu se je naša slovenska nmetnost odlično uveljavila na mednarodnem forumu. Obisk oboli razstav, ogromen.
Poizvedovanja.
Naslone je na Vodnikovem trgu nekaj denarja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri frančiškanskem vratarju.
Našla se je zapestnica na potu v Kamniško Bistrico, Kje so dobi, pove uprava »Slovenca«.
gumi pete !n potplate. Dajo elastično hojo, so cenejše in obdržijo Vaše čevije trajne.
Meteorologično poročilo.
LJubljana 30B m n. m, vik. Normalna baroraeterska viaina 736 mm.
t'a» opaco-vaoja	B*ro- motor r mm	'Хогшо-myter v C	l'.ibrom, dižerouon v 0	Nebo, vetrori	"a<l»Tin<i v mm
22.,6. 21 h	731-б	19 3	0-7	obl.	
23./6 7 h	733-2	19-2	0-7	obl. s.	0-5
23., 6. 14 h	733 3	21-8	07	obl.	
nili smo se s sneženega taborišča, kjer smo počivali, in zagledali nenadoma moža, ki je plezal za naši mhrbtom na tn naravnost navpičen vrh. Ta mož je bil gospod Horasch', župnik iz Dravske doline. Njegova predrznost je presenetila nas vse in prevzela nas je želja, da bi sledili smelemu možu. Po kratkem poizkusu, med katerim jo prevladal hladni prevdarek hitri sklep, smo opustili svojo namero. Bilo je sicer mogoče (saj smo videli), vrh na tej strani preplezati, toda nemogoče vrniti se po isti strani brez življenake nevarnosti. Najmanj dve uri bi morali vstrajati na vrhu, preden bi mogli kmetje, ki so šli na kopo od strani in plezali z grofom von Hohenvvartom čez dolgo grbo, utreti skozi sneg pot do nas.
Poleg vsega je bil namen moje poti docela izpolnjen: pregledal sem vsa pogorja in videl zlasti zvezo salzburških Tur s koroškimi in tirolskimi gorami: en sam pogled mi je razpršil dvome, ki so mi jih bila vzbudila različna, deloma zmedena, deloma nasprotujoča si poročila mož, zagotavljajo-čih, da poznajo te kraje. Marsikatere opazke, ki sem jih prošlo leto prilično izrekel, so bilo potrjene. Tudi sem spoznal, kar mi je moralo biti še dražje, nekaj mož, ki bi jih v teh divjotah med golimi stenami in gorovjem ne bil iskal.
Vendar smo stali neodločno še dolgo ob vrhu, zdel se nam je komaj trideset klafter visok. Prešteti smo mogli na njem slednji kamen, slednjo razpoko in zev. Res-nično: malo žrtvo nas je stalo, premagati ni-cemumost, da bi sedaj lahko rekli »Prav na Klekovem vrhu smo stali!«
Polagoma smo se vrnili k taborišča, si skrbno ogledali še enkrat pogorja, kolikor so dovoljevali oblaki in Šli potem po hrbtu nizdol, spet in spet se oziraje na vrh.
Kmalu smo so veselili, da smo premagali svojo nečimurnost. Gospod Župnik iz Dravske doline je moral drago plačati svojo smelost. Oči so se mu vnele; trpel jo celo noč hude bolečine; le z najtočnojšo skrbnostjo in uporabo hladečih sredstev smo rešili njegov vid.
».■ц.атцЈЈ
i Đin 500 C0C 100000
И »«
n
I«
n n
60*000'— 50000'-30-003 -20*023'— lO'OOO'—
na srečko št. 23330 9П92 22752 16388 44657 88176 60391
»
n n ti
M »I I* t»
1» «*
Cena srečk za vsako izbiro:
Cela srečka Din 80 —
Polovica srečke Din 40'—
Dosedanji upravitelj glavnega zastopstva v Mariboru, zavarovalne zadruge
»C R 0 A T i A« v Zagrebu
g9 Stanko PELC
SE NE NAHAJA VEC V SLUŽBI IMENOVANE ZAVAROVALNICE.
Prvo irebanfe
S. ln 9. julija 19.
м^——.......................iiimu»:m'iyim> iiiihiiii
S premij!
100.000 srrtli - 50.000 dobitkov
Absolutna sigurnost in državno Jamstvo!
Uspehi dokazujejo!
Pri žrebanjih 7. razredne loterije, ki so bila završena pred nekaj dnevi, je pripadlo
f 5 dnels f glavnih Hoftitkov
na srečke, prodane od našega zavoda in sicer:
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba!
Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije
DanCno Siomandfiftio drusffo
A, Rein In drog
(Oddelek razredne loterije)
PreradocicEva hI. L 2МШЕВ Бајвза ul. B.
Telefon 17-03, 20-26. PoStnl predal: 380
Inserafl
v ,Slovencu' imajo za našega trgovca tn obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
VCRCB*
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal ie vedno
Inteligentna DAMA
se sprejme za veletrgovino. - Ponudbe na poiini predal Stev. 115._3567
Kot ključavničarski vajenec
iS2e mesta krepak, 14 letni deček. - Poizvc sc pri stavbnem podjetja Jakob VODO-PrVEC, Zagorje ob Savi.
Elektrotehnik s koncesijo in 50.000 Din gotovine, trgovsko izobražen, IŠČE
DRUŽABNIKA
z večjo vsoto denarja v svrho ustanovitve elektrotehn. podjetja s trgovino. Prednost bi imeti oni, ki razpolagajo z lokalom, vendar pa to ni pogoj. Event. pristopim kot družabnik k že obstoječemu podjetju ozir. trgovini. Cenj. ponudbe na upravo lista pod -PODJETEN Stev. 3578«.
POSTREŽKINJA
sc išče za takoj. — Naslov pri upravi lista pod it. 3571.
SLUŽKINJA, ki je že va-jna vseh hišnih del, se sprejme takoj. - Pismene ponudbe pod »Služkinja St. 3572« na upravo »Slovenca..
Dijak ali dijakinja
se sprejme za prihodnje šol. leto blizu učiteljišča in gimnazije v lepo, zračno stanovanje. - Kje, pove uprava tStovonca« pod itev. 3576.
Iščem upokojeno
UČITELJICO
ali boljšo inteligentno vdovo k 2 otrokoma. — Naslov v upravi pod 3519.
Nedvomni
znaki
»Pravega : FRANCKO VEG A s kavnega pri-datka« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-beli etiketi za zabojčke. — »Pravi :FRANCKs x mlinčkom« je nenadkriljiv v aromi, okusu in izdatnosti, —
'iainiminieRmniiiatcnainiaRsiicenmiiniaiiintiiiniimmntBiiieniiiieitmitnmmHnS
Priporočamo tvrdko
LJubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nahop
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Sollngen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO Ш MALO.
Absolvent
drž. dvorazred. trgovske šola, z 1 letno trgov, prakso, zelo dobro izurjen pri nakupovanju poljskih in gozdnih pridelkov, sedaj vodja dobro ; idoče trgovine, želi službe najraje v okolici Ljubljane, Zagreba, Beograda ali v Srbiji. - Ponudbe na upravo pod: »Hvaležnost St. 3591.«
JERMENA za CEPE
gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špaga), šmis, Čevljarsko prejo, čopiče za be-lenje in pleskanje ter razne krtače — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Dražba.
V Zgornjih Pirničah štev. 82 se bodo prodala na prošnjo lastnika Ivana K obala, posestnika od tam, na prostovoljni javni dražbi dne 6. julija ob 2. popoldne HIŠA s skednjem, vrtom in 3 njivami. Izklicna cena 75.000 Din. Dražbeni pogoji pri notarju Aleksandru HUDOVERNIKU r Ljubljani.	3568
24 let star, lepe zunanjosti, miren, dobrega srca, samostojen, v Ljubljani, išče v svrho ž e n i t v e znanja z gospodično. Prednost imajo z dežele, katera ima veselje do trgovine. - Pismene ponudbe s sliko na upravo lista pod .SREČA«. 3580
Mlajši agilni" TRGOVCI
po možnosti kolonialne stroke, državno jeziko popolnoma vešči, s prakso za urad, kakor tudi za potovanje sposobni. se prosijo, da pošljejo ponudbe pod »Svjesni rad 66 II-K-52« na Interreklam d. d. ogl. zavod Zagreb, PaJ-motičeva ulica 18. 3474
najnovejši APARAT za klepanje in brnSenje KOS — naročite takoj pri IVAN SAVNIK, Kranj. - Cena
za 1 komad 60 dinarjev, — Trgovci znaten popust!
VSAKOVRSTNA
vzamem v komisijsko raz->rodajo v moji lilialki na -Jledu. Naročija jc poslati na 'Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
Podpisani preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih . govoril o Neži Nemec.
Franc GREGORIN. j
KDO KUPI SUHO
LIPOVO CVETJE
Ponudbe na naslov: Sifanec, trgovec, Račje pri Mariboru.
LOV občine ČRNUČE
se odda na dražbi dne 25. junija dopoldne ob 10 uri pri okr. glavarstvu v Ljubljani za dobo 5 let. Površje znaša 1100 ha. - Prijatelji lova so vabljeni.	3574
Prodajo ee Izložbeni portali
(3 vrata ui 2 izložbi v velikosti po 1-45 m X 3-15 m)
v hiši Šelenburgova ulica 1. Portali so kompletni, iz me-cesnovcga lesa, dobro ohranjeni in z zrcalnim steklom. - Ponudbe do konca junija na dr. HUBERT SOUVAN, Kongresni trg št. 15.
Nakup sveta
za poštno avtogaražo.
Poštna direkcija namerava postaviti avtogaražo v bližini glav. kolodvora. Za to potrebuje cirka 1000 m5 zemljišča. Prosimo lastnike, da ali osebno ali pismeno ponudijo pripravno zemljišče podpisani direkciji. — Direkcija poŠte in te'.egraia. Štev. 20.023/Ш-24. 3583
Cnlin z 2 posteljama in »""u souporabo kuhinje se odda za mesccc junij, julij, avgust. — Naslov pove uprava lista pod Stev. 3573,
TRGOVINA
z mešan, blagom, jnko prometna, v neposredni bližini mesta, takoj naprodaj ozir. se odda v najem. Ponudbe na upravo pod «Takoj 73«.
PAPRIKA
Mndjarska • sladka, 65 Din kilogram. »Konstantlnovič«, Subotica, Šenoe 32. 3461
HIŠA naprodaj na Igu
tik cerkvc. - Pripravna za trgovino. Potrebne podatke daje Hranilnica in posojilnica na Igu.	3252
s cirka 6 do 10 m* kurilne ploskve. — Ponudbe na:
Združene mlekarne d. d. v Ljubljani. 3546
.Gasilski voz
nov, za 16 oseb, na oljnnt« osi, in nov ZAPRAVLJEN. ČEK proda po ugodni ceni FRANC ISKRA, sedlar -Sap St 14 — Vrhnika.
SIR
i
i z dnevno dobavo nudi BOR SBIL — KOČEVJE. 3563
POZOR!	POZORI
. Ostanki za perilo
Štiri parcele ugodno rapro- , daj! Lega krasna, pri Ljub-I so naprodaj po polovični al
__, H _„„_ _____ I zelo znižani ceni. Nc za
' ~ Naf,0T ?°Те Upr" : mudite ugodne prilike! Re va Usta pod Številko 3535. sljCva cesta 30Д, desno.
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Woliova ulica št. 1.
Telefon St. 379	mestni tesarski mojster	Telefon St. 37!
ЕјиШЈахт, Dunaj slk.a. cesta 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene slavbe, ostreija hiše, vile, tovarne, cerkve In zvoniki; stropi, razna lla stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd
Gradba lesenih mosiov, jezov, mlinov.
Parna Zaga	Tovarna furnirja
ABSOLVENT
zadružnega tečaja drž. dvo-razredne trgov, šole v Ljubljani želi vstopiti kot prak-tikant v kako trgovsko ali industrijsko podjetje. Cenj. ponudbe na upravo lista pod «ENERGIČEN«.	3557
IŠČEM ČEVLJARSKEGA PRIREZOVALCA
(Zurichter); plačam 800 K tedensko, stan in oskrbo. -Nastop takoj. Ponudbe na S. GOLIK, Delnice, Hrvat.
DRUŽABNIK
оцг. DRUŽABNICA s ka-pitalom Din 30.000 se išče za dobro idočo trgovino z mešanim blagom. Sodelovanje ozir. vodstvo trgovine pogoj. Ponudbe pod «Dru-žabnik • Družabnica« — na upravo »Slovenca«. 3532
Kreditni zavod za trgovino In industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obmtnvan'a vlog, nakup In proda'a vsaho-
prstnllippEdnostnlh papir 1и,_t ,
borzna naročila, predujmi In hrcdltl pscHe prste, eshompt in Inhaso menic ter nakazila t tu- In InozemstBO, safs-deposltl Itd. Itd. Brzojaphe: Hredlt Ljubljana Tel. 10,157,513