Narodna In univerzitetna knjižnica v Ljubljani O It 4 3973 A V E MARIA KOLEDAR 1961 Vsebina Koledarja 1961 Kvaterni dnevi; Premakljivi dnevi cer. koledarja; Zapovedani prazniki;.....2 Zapovedani prazniki; Narodni prazniki; Molitveni nameni....................2 Koledarski del..............................................................4 Nekaj naukov pok. škofa: Naloge sodobnega katoličana........................4 Marijina krona......................................................8 Marija - naša Kraljica.............................................18 Pomen lista AVE MARIA..............................................26 Kaj nam ima škof dr. Gregorij Rožman povedati za bodočnost - Karel Mauser. . .28 Iz mladih let škofa dr. Gregorija Rožmana - Alojzij Vauti................31 Govor škofa Gregorija Rožmana v ljubljanski stolnici (12.dec. 1943)........42 Na škofovem grobu - pesem - Marjan Jakopič.................................45 Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik: Žalni govor (21 .nov. 1959)................. 46 Posmrtna maska škofa Rožmana - France Gorše................................49 Slovo ob grobu 23. novembra 1959 (slike)...................................50 Dragoceni osebni spomini na škofa Rožmana - P.Odilo Hajnšek,OFM............52 Spomini: Misijon na tihi teden 1952 na Gilbertu - Lojzka Verbič............63 Prevzvišeni v naši šoli - Lojzka Verbič............................65 Slovensko izseljensko semenišče - Rožmanova romantika - Dr. Filip Žakelj. . . . 68 Ob smrti kardinala Stepinca - Katoliški glas...............................85 Papež o pokojnem kardinalu.........................................87 Kardinal Montini slavi kard. Stepinca..............................89 Duhovna oporoka nadpastirja........................................89 Pismo sodnikom................................................... 91 Stara Gora pri Čedadu - P.Odilo Hajnšek,OFM................................94 Spomini misijonarja Fr. Weninger-ja - P.Bertrand Kotnik,OFM...............112 Srečanje z Marija - M. P................................................ 132 Skladatelj p.Vendelin Špendov,OFM - Alfred Fishinger,B.M..................143 P .Cirilu v spomin........................................................147 Pri sprevodu - pesem - Simon Gregorčič....................................148 Pok. brat Viktorijan,OFM..................................................149 Pok. brat Akurzij,OFM.....................................................149 čas - pesem - Simon Gregorčič.............................................150 Iz njenega dnevnika - Luka Lukič..........................................151 Nov cerkveni koledar......................................................151 Evharistični post.........................................................154 Postna postava............................................................155 Slovenski duhovniki.......................................................156 Osmi Slovenski Socialni dan...............................................157 Pomoč zaostalim deželam...................................................160 OVITEK; Spominska ploSCa na grobu ljubljanskega Škofa dr, Gregorija Rožmana pri Mariji Pomagaj v Lemontu. CENA KOLEDARJA JE EN DOLAR No. 11 VOLUME 48. Subscription rate: For U.S.A. and Canada $2.50; Foreign $3*00. Published once monthly - twice in Octobcr - by the Slovenc Franciscan Fathers, Lemont, Illinois, in the intcrests of the Commis-sariat of the Holy Cross. - Entered as second class matter at the post office at Lemont, Illinois, undet the act of March 3, 1879- Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of Octobcr 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. Printed by AVE MARIA PRINTERV, Lemont,Illinois AVE MARIA KOLEDAR 1961 POSVEČEN SPOMINU POKOJNEGA ŠKOFA DR, GREGORIJA ROŽMANA UREDILI IN IZDALI SLOVENSKI FRANČIŠKANI NA AMERIŠKIH BREZJAH TISK AVE MARIA LEMONT ILL. U.S.A. $lk&>Q2 LetO 1961 Molitveni nameni Splošni in misijonski molitveni name-. . . se prične na nedeljo in se konča na "*• ,!i Priporoča sv. oče Janez XXIII. nedeljo; je navadno leto in ima 365 “Apostolatu molitve" za leto 1961 sončnih dni. Ima tri nedelje po Razglašenju Gospo- SPLOŠNI: dovem in 27 pobinkožtnih nedelj. Januar: 7DRUŽENJE KRISTJANOV KVATRNI DNEVI Da bi resnica in ljubezen Kristusova od- stranili ovire, ki preprečujejo učinkovito krščan - Pomladni (postni): 22.,24.in 25. februarja sko edinost. Poletni (bink.): 24., 26. in 27. maja Jesenski : 20., 22. in 23.septembra Februar: VESOLJNI ZBOR Zimski (adv .): 20., 22. in 23. decembra Dober napredek v pripravah za vesoljni cerkve- ni zbor. Premakljivi dnevi cer. koledarja: Marec: DRUŽINSKO ŽIVLJENJE Prva predpostna nedelja....29. januarja Da bi bile družine sredi nevarnosti sodobnega Pepelnična sreda...........15. februarja napredka utrjene po naukih katoliške Cerkve in Velikonočna nedelja............2. aprila pogostnem prejemanju zakramentov. Vnebohod.......................11. maja BmkoJti........................21 . maja April: KATOLIŠKA AKCIJA Telovo.........................1 . junija Da bi pravilna vodena pomoč Katoliške akcije Srce Jezusovo..................9. junija in njej sličnih organizacij v potrebni meri olajša- Kristus Kralj..............29. oktobra la hierarhiji breme, ki ga povzroča pomanjkanje Prva adventna nedelja......3. decembra duhovnikov. Maj: ENA ČREDA Da bi okrepčujoča moč Svetega Duha uničila ZAPOVEDANI PRAZNIKI versko brezbrižnost. N°vo leto....................1 . januarja Junij: POBOŽNOST SRCA JEZUSOVEGA Vnebohod.......................11 . maja Širjenje pobožnosti do Srca Jezusovega v Vnebovzetje................15. avgusta skladuz mišljenjem Cerkve in ssredstvi, ki so Vsi Sveti..................1 . novembra primerni sodobni generaciji. Brezmadežna.................8. decembra Boii£......................25. decembra Julij: PRAVILNA UPORABA POČITKA Da bi uporabljali čas počitka skladno z NARODNI PRAZNIKI V U.S.A. božjimi zapovedmi v korist duha in telesa. Novo leto..................1 . januarja Avgust: OPOZICIJA KOMUNIZMU Lincolnov rojstni dan......12. februarja Da zaradi želje po navideznem miru ne bi Washjngtonov rojstni dan ...22. februarja popuščali v čuječnosti proti grozeči nevarnosti Spominski dan ................30. maja komunizma, ki je sedaj dejaven v teoriji in Dan neodvisnosti...............4. julija praksi. Praznik dela...............4. septembra Dan premirja...............11. novetpbr^ September: Zahvalni dan...............23. noy^rcf%£\ POKRISTJANJENJE JAVNEGA MNENJA .......................25. dee®tibtto ■ \ Vestna in skrbna vzgoja javnega mnenja v OD 4sI/W skladu z zdravim razumom in dejanskimi nauki Cerkve. Oktober: KATOLIŠKE UNIVERZE Da bi katoliška središča višje izobrazbe narasla po številu in virih. November: OSTARELI Pravilno presojanje in spoštovanje visoke starosti. December: SOCIALNA PRAVIČNOST Razdelitev zemeljskih dobrin med ljudmi v skladu s pravičnostjo in enakopravnostjo. MISIJONSKI: Januar: IZPREOBRNJENJE PO MAŠI Da bi vredno liturgično opravljanje oltarne daritve vodilo vsa ljudstva v pravo Kristusovo Cerkev. Februar: GIBANJA ZA NEODVISNOST Do bi narode, ki težijo po politični svobodi, ne vodili cilji, ki so nasprotni skupni blaginji. Marec: DOMAČA DUHOVŠČINA Do bi številni domači duhovniki b/li deležni trdne in primerne vzgoje v skladu z današnjimi potrebami. April: POKLICI Goreče podpiranje misijonskih poklicev med katoličani. Maj: LAIČNI MISIJONARJI Da bi se močno utrdila verska vzgoja laikov za misijonski apostolat. Junij: MISIJONSKE ŠOLE Da bi v mi sijonskih šolah katoliški učitelji vzgajali katoličane, ki bodo vredni tega imena. Julij: KATOLIŠKA AKCIJA Primerna prilagoditev Katoliške akcije in podobnih skupin krajevnim razmeram in potrebam. Avgust: KRŠČANSKI SOCIALNI RED Da bi bil po oznanjevanju evangelija in naukov svete Cerkve upostavljen pravi družabni red med poganskimi rodovi. September: M1SIOLOGIJA Da bi oni, ki oznanjajo evangeljski nauk, ohranili kulturo in civilizacijo posameznih rodov in jo modro povezali s katoliškimi nauki. Oktober: SPREOBRNJENJA MED IZOBRAŽENCI Bolj uspešno pospeševanje apostolata med izobraženci, ki še niso spoznali luči vere. November: KRŠČANSKA TEHNOLOGIJA Da bi bili mladi ljudje v mi si jonskih ozemljih vzgojeni v verskem duhu, četudi so zaposleni le s tehničnim delom. December: SIRJENJE VERE Da bi pod vodstvom kongregacije za širjenje vere odrešujoča luč evangelija dosegla najbolj oddaljene kraje zemlje. “Božje Srce Jezusovo po brezmadežnem Srcu Marijinem darujem. . Nekaj naukov pok. škofa Na 12 straneh • na robu ob posameznih mesecih • priobčujemo nekatere nauke gorečega pridigarja pok. škofa Gregorija Rožmana. NALOGE SODOBNEGA KATOLIČANA V sedanji dobi se noben katoličan ne sme zadovoljiti, da le sebi ohrani vero in le v svoji duši goji nadnaravno življenje milosti, za apostolske dolžnosti pa bi se ne menil in bi ničesar ne poskušal storiti, da bi še druge pridobil za pravo krščansko življenje in še med druge širil božje kraljestvo. Danes ni čas za takšno "sebično" krščanstvo; danes mora biti vsak apostol, da bo Kristusovih apostolov več kakor satanovih in da bodo bolj vneti, vztrajni in požrtvovalni kot so brezbožniki. "Otresimo se torej vsake lenivosti, obnovimo in utrdimo krščanske kreposti v svojem vsakdanjem življenju", nas papež opominja. Naše krščansko življenje ne sme biti samo nekaj zunanjih dejanj, da hodimo k božji službi, držimo v glavnem post, sprejemamo zakramente vsaj 1 NEDELJA 2 Ponedeljek 3 Torek 4 Sreda 5 Četrtek 6 Petek 7 Sobota 8 NEDELJA 9 Ponedeljek 10 Torek 11 Sreda 12 Četrtek 13 Petek 14 Sobota 15 NEDELJA 16 Ponedeljek 17 Torek 18 Sreda 19 Četrtek 20 Petek 21 Sobota 22 NEDELJA 23 Ponedeljek 24 Torek 25 Sreda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 29 NEDELJA 30 Ponedeljek 31 Torek OBREZOVANJE GOSPODOVO - Novo leto Sveto ime Jezusovo; Makarij (Blaženko), opat Genovefa, devica; Anter, papež Angela Folinjska; Tit, škof; Hermes, mučenec Telesfor, papež in mučenec Razglašenje Gospodovo; prvi petek v mesecu Lucijan, mučenec; Kanut, muč.; prva sobota v m. Sveta Družina • Teofil (Bogoljub) muč.; Severin Julijan in Bazilisa, muč.; Marcijana, d.; Vital Viljem, škof; Gregor X., papež; Agaton, papež Higin, papež in mučenec; Pavlin Oglejski, škof Alfred, opat; Tatjana (Tanja), mučenka Spomin Jezusovega krsta v Jordanu; Veronika Hilarij (Radovan), cer. u.; Feliks Nolanski 2. ned. po Rozg/. G. - Pavel, p.; Maver, opat Marcel, papež in mučenec; Berard in tov. muč. Anton (Zvonko), puščavnik Stol sv. Petra v Rimu; Molitvena osmina za c. e. Marijin tovariši mučenci; Pija, mučenka Fabijan in Sebastijan (Boštjan), mučenca Agnes (Neža, Janja), devica in mučenka 3. ned. po Rozg/. G.; Vincencij in Anastazij, m. Zaroka Device Marije; Rajmund Penjafort, spozn. Timotej, škof in mučenec; Evgenij, mučenec Spreobrnjenje sv. Pavla; Konec osmine za c.e. Polikarp, škof; Alberik, opat; Pavla, vdova Janez Zlatousti, š., cerkveni učitelj Peter Nolasko, spoznavalec; Rog er in tov. sp. 1. predpostna nedelja; Frančišek Šaleški, c. u. Martina, devica in mučenka; Hijacinta, devica Janez Boško, spoznavalec; Marcela, vdova Aljažev dom v Vratih - Triglav ZAPISKI ZA JANUAR Misliti na Marijo in premišljevati njen zgled je koristno za naSo duSi. Ona je namreC naj Ciste j Se ogledalo božje popolnosti. V njej so najbolj uresniCene Jezusove besede: “Bodite popolni kakor je vaS nebeški Oče popolni” Pot zveličanja, pot posvečenja je hoja za Kristusom ali posnemanje Kristusa. “Hodi za menoj I” je Jezusovo naročilo, ki velja vsakemu, ker je naS cilj zveličanje; v nebesih bomo Sele popolnoma vrBili nalogo, za katero smo ustvarjeni: slava Boga . Jezus je priSel zato na svet, da nas vodi v nebesa. Najpopolneje je hodila za njim Marija. Zato je ona naš najpopolnejši vzor hoje za Kristusom. Iti moramo k Mariji, se združiti z njo, da nas bo ona oblikovala in vtisnila v našo dušo božjo podobo, ki je bila v njej popolna in neskaljena. nekajkrat na leto - vse to je prav in naša dolžnost. Pa vsa ta zunanja dejanja morajo izhajati iz kleno krščanskega mišljenja v naši duši. Moramo krščansko misliti in čutiti, po Jezusovem nauku presojati sebe in dogajanja v svetu okrog nas, da drugoverci,med katerimi živimo, in mlačni katoličani, ki nosijo samo ime brez vsebine, v nas kmalu spoznajo pravega katoličana, ki ne živi krščansko samo iz navade, ampak iz globokega notranjega prepričanja .Tak katoličan je luč, ki sveti z zgledom v temno okolje. Luč sveti, ali jo tema rada sprejme ali ne.In če je res, kar ameriški pisatelj Arthur Gordon pravi, da na vsem svetu ni dovolj teme, da bi pogasila luč male svečke, potem tudi ni tako brezverskega in nekrščanskega okolja, ki bi moglo ugasiti luč zgleda, ki sveti iz trdnega krščanskega prepričanja. Pisatelj še dostavlja, da nihče ni tako ubog, da ne bi imel nekaj malih svečk . Če jih prižge, tema zgine. To se pravi, nihče ni tako nesposoben ali tako neopažen v svetu, da ne bi pregnal vsaj nekaj teme, če nosi v sebi globoko krščansko prepričanje in po njem živi ter tako s svojim zgledom sveti. Poleg zgleda pa recimo ob priložnosti tudi besedo, govorimo o krščanskih načelih, o Kristusu in Njegovi Cerkvi. Ne bodimo nemi in gluhi, kadar se nam ponuja priložnost, da v lačno dušo vsejemo seme 1 Sreda 2 Četrtek 3 Petek. 4 Sobota Ignacij (Ognjeslav), škof in mučenec; Brigita, d. Svečnica - Darovanje Gospodovo; Kornelij, škof Blaž, škof in mučenec; Oskar, š.; prvi petek v m. Andrej Korzini, škof; prva sobota v mesecu 5 NEDELJA 6 Ponedeljek 7 Torek 8 Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota 12 NEDELJA 13 Ponedeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 19 NEDELJA 20 Ponedeljek 21 Torek 22 Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 Sobota 26 NEDELJA 27 Ponedeljek 28 Torek 2. predpostna; Agata, dev. in muč.; Albuin, š. Doroteja (Rotijo, Dora), dev, in muč.; Tit, š. Romuald, opat; Rihard, spoznavalec Janez iz Mate, spoznavalec; Juvencij, š.; Stefan Ciril Aleksandrijski, cer. učitelj; Apolonija, d. Sholastika devica; Sotera, devica in mučenka Lurška Mati božja; Adolf, škof; Saturnin, muč. 3. predpostna; Sedem svetih ustanoviteljev Albin, škof; Katarina de Ricci, devica; Julijan Valentin (Zdravko), mučenec Pepelnica; Favstin in Jovita, muč.; Jordan, sp. Onezim, škof in mučenec; Julijana, dev. in muč. Frančišek Kle, m.; Silvin, š.; Hildegarda, vdova Bernardka Lurška, devica; Simeon, š.; Flavijan 1. postna; Konrad Plač., puščavnik; Julijan, m. Elevterij, škof in mučenec; Leon, škof; Amata Irena, devica; Feliks, škof; Eleonora, devica kvatrna; Stol sv. Petra v Antiohiji; Marjeta K. Peter Damijan, škof in cer. uč.; Romana, devica kvatrni; Matija, apostol kvatrna; Valburga, devica; Modest, škof in sp. 2. postna; Viktorin in tovariši mučenci; Donat Gabrijel Žalostne Matere božje, sp.; Matilda Roman, opat; Antonija Florentinska, vdova Zimski motiv na debeli ZAPISKI ZA FEBRUAR Marija ni vpraSevala in prosila Boga, naj ji razodene in pojasni naloge božjega materinstva in vse, kar je izviralo iz njega. Prepustila je Bogu, da sam izbira sredstva, da izvede naCrt po svoji neskonCni modrosti. Za svojo vero ni stavila nobenih pogojev, ker je verovala, da se mora Človek ukloniti Bogu in ne Bog Človeku. Njene sodbe so bile v vseh položajih prav usmirjene. Verovala je, da je nad njo Bog, ki je popolna resnica, ki se ne more motiti, obenem pa želi, da svojim stvarem razodene vse potrebne in bistvene resnice. Kako bi mogel Bog dopustiti, da bi bila zmota podobna resnici ali da bi se iskanje resnice konCalo samo v strahu in dvomu! Tako je Sla Marija v otroSko vdani preprostosti k Bogu in se mu predala v veri. Preblaženi Devici moramo slediti tudi mi. božje resnice,ki bo vzklilo in obrodilo sad za večnost. - In še nekaj storimoI Z molitvijo podpi ra j mo a-postolsko delo duhovnikov in vseh kristjanov, tudi svoje lastne apostolske poskuse izročajmo Svetemu Duhu, od katerega prihaja v duše razsvetljenje in ogenj božje ljubezni. K temu pridenimo še vsakdanje žrtve , telesno in duševno trpljenje, ki nas zadene. Ne smemo pozabljati, da nas je Jezus s trpljenjem in križem odreši I, tako tudi mi sebi in drugim ne bomo pridobili odrešenja brez trpljenja in križa. Čas je, da postanemo vsi apostoli Kristusovi. Nikdo naj tega časa ne zamudi; ne vemo, kako dolgo nam bo še na razpolago. /z *Koledarja Ave Maria 19549 MARIJINA KRONA Govor škofa Gregorija Rožmana ob priliki jubileja le-, montske Matije 1. jul. 1951 Z veliko slovesnostjo je pred petindvajsetimi leti tedanji ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič kronal posnetek milostne brezjanske podobe Marije Pomagaj, ki jo tu na le— montskem griču častijo. l!>anes obhajamo srebrni jubilej tega dogodka. čemu ta krona na slikano podobo, ki se mnogim zdi nasprotna umetniškim estetičnim pravilom? Kakšen pomen ima? 1 Sreda 2 Četrtek 3 Petek 4 Sobota 5 NEDELJA 6 Ponedeljek 7 Torek .8 Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota 12 NEDELJA 13 Ponedeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 19 NEDELJA 20 Ponedeljek 21 Torek 22 Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 Sobota 26 NEDELJA 27 Ponedeljek 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek 31 Petek Albin, škof; Feliks III,, papež; Leon, mučenec Simplicij, papež; Neža Praška, devica; Milena Kunigunda, cesarica; Marin, m.; prvi petek v m. Kazimir, spoznavalec; Hadrijan, m.; prva sobota 3. postna; Janez Jožef od Križa, spoznavalec Perpetua in Felicita, mučenki; .Fridolin, opat Tomaž Akvinski, cerkveni užitelj; Gavdioz, sp. Janez od Boga, sp.; Julijan, š.; Beata, muč. Frančiška Rimska, vdova; Gregor Niški, spozn. 40 mučencev; Makarij, škof; Viktor (Zmago) Krištof Milanski, spoznavalec; Sofronij, škof 4. postna; Gregor Veliki, p. in c. uč.; Bernard, š. Toedora, muč.; Kristina, dev. in muč.; Nicefor Matilda, kraljica; Leon, škof; Evtihij, mučenec Klemen Marija Dvorak, spoznavalec; Ludovika Hilarij in Tacijan, mučenca; Herbert, škof Patricij, škof; Jedrt (Jera), devica; Jožef iz A. Ciril Jeruzalemski cer. učitelj; Edvard, muč. Pasijonska ali tiha; Jožef, ženin Marije Device Feliks, Larg, Dionizij, mučenci Benedikt (Blago), opat; Serapion, škof; Filemon Izidor, kmet; Lea, vdova; Vasilij, mučenec Jožef Oriol, spoznavalec; Pelagija, mučenka Marija Sedem žalosti; Gabrijel, nadangel; Simon Oznanjenje Device Marije; Dizma, desni razboj. 2. pasijonska ali cvetna; Tekla, muč.; Maksima Janez Damaščan, cer. učitelj; Rupert, škof Janez Kapistran, spoznavalec; Sikst III., papež Ciril, diakon, mučenec; Bertold, spoznavalec VELIKI ČETRTEK VELIKI PETEK Maribor - Mestni grad ZAPISKI ZA MAREC V(loboka in trdna vera nas obvaruje pred drznostjo farizejev, ki so bili slepi tudi pred Čudeži, ki jih je delal Gospod. Sami so hoteli postavljati pogoje vere. Taki primeri se Se ponavljajo. A marsikdo v iskanju resnice postavlja pogoje iz svoje nepoučenosti in želje, da bi naSel gotovost in mir trdne vere. Mi, ki smo že Prejeli milost vere, moramo ponižno sprejeti dokaze in razloge, ki nam jih je dal Bog. Svoj slaboten razum ponižno prepustimo božji modrosti. Marija je preprosto verovala, da je Bog res Bog in da želi biti njen Bog ; to je: uklonila se je Bogu iz svoje globoke vere v naj višjega Gospoda in mu pustila, da je kraljeval nad njenim razumom, njenim srcem in njeno voljo. Njena vera je bila popolna in zavestna predaja Resnici. Marija je Kraljica. Bog sam jo je postavil za Kraljico v nebesih in na zemlji. Opremil je njeno dušo z milostmi in nadnaravnimi darovi, ki so vredni njene kraljevske časti. Marija je pa tudi s telesom v nebesih, zato je Bog tudi njenemu telesu dal vidno odliko, ki jo označuje za kraljico. Po našem je krona znak kraljevske oblasti in časti. Ali je Bog Mariji dal krono, kakor si jo mi mislimo, ali ji je dal drugačen nebeški znak, ne vemo. Sveti e-vangelist Janez je v svojih videnjih gledal nebeško kraljico in njeno "krono", ki je ni mogel drugače opisati, kakor da je primerjal žareči diadem okrog njene glave z vencem zvezd: "Žena, obdana s soncem, in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd .11 Če pa je Bog Marijo "kronal", ji smemo in moramo tudi mi dati znak kraljice, krono, saj je v svoji slavi vredna vseh kron. S krono jo počastimo, jo priznamo za svojo Kraljico, se ji izročimo in ji izrazimo svojo vdanost: " NAŠA Kraljica si, Marija Pomagaj, mi pa Tvoji vdani, zvesti in pokorni služabniki 1" Toda, kakšna krona bi bila vredna nje, ki je slavljena nad vse stvari? Če bi spletli v njeno krono najsvetlejše diamante, najbolj živobarvne drage kamne in najdražje bisere, kar jih zemlja ima, bi krona še ne bila vredno po-češčenje nebeške Kraljice. Vsaka krona, ki je delo mmm 1 sobota 2 NEDELJA 3 Ponedeljek 4 Torek 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota 9 NEDELJA 10 Ponedeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota 16 NEDELJA 17 Ponedeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota 23 NEDELJA 24 Ponedeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota 30 NEDELJA VELIKA SOBOTA VELIKA NOČ - VSTAJENJE GOSPODOVO V el ikonoč ni ponedeljek; Rihard, škof; Sikst I. Velikonočni torek; Izidor Seviljski, škof in c. u. Vincencij Ferreri, spoznavalec; Irena, dev. in m. Krescencija, devica tlerman Jožef, spoznavale c; prvi p. v mesecu Albert, škof in mučenec; prva sobota v mesecu 1. pove/ikonočna ali bela; Tomaž Tolentin, sp. Ezekiel, pr.; Meliti Ida, m.; Apolonij in tov. m. Leon Veliki, papež in cer. učitelj; Domnij, š. LazarTržaški, mučenec; Julij /., papež IIermenegiId, muč.; Ida, dev.; Maksim in t. m. Valeti jan, muč.; Justin, muč.; Lidvina, dev. Peter Gonzales, spoznavalec; Helena, ces. 2. pove/ikonočna; Benedikt Jožef Labre, sp. Anicet, papež in muč.; Stefan, opat; Rudolf, m. Apolonij, mučenec; Matilda Leon IX., papež; Konrad Askulski, spoznavalec Neža Mo ntepulčanska, devica; Sulpicij, muč. Anzelm, škof in cer. uč.; Konrad Parzham, sp. Šofer in Gaj, papeža, muč.; Leonida, mučenka 3. pov el ikonočna; Vojteh (Adalbert), š.; Gerard Jurij, mučenec; Fidelis iz Sigmaringena, muč. Marko evangelist; litanije vseh svetnikov Klet in Marcelin, p.; M,ati bož. dobrega sveta Peter Kanizij, cer. uč.; H ozona Kotorska, dev. Pavel od Križa, op.; Vital, m.; Valerija, muč. Peter iz Verone, mučenec; Robert, o.; Hugon, o. 4. povel ikonočna; Katarina Sienska, devica Gozd - Martuljek ZAPISKI ZA APRIL Smo slabotni in pod vplivom razpoloženja in Čustev ne znamo loCiti važno od ftevažnega, pomembno od nepomembnega. Prepustimo se enemu dogodku ali eni stvari, ki je moCno vplivala na nas in razgibala našo notranjost. Na nebistvene stvari gradimo pravilne in nepravilne stvari. Š-fe celo naše pobožnosti so včasih odvisne od kakega močnega doživetja. Tako doživetje je bilo koristno, ker je po njom morda delovala milost. Ako je milost s pomočjo močnega doživetja razgiba-la našo notranjost in uklonila našo voljo, moramo iti naprej in nadaljni razvoj v duhovnem življenju graditi na vero in iz vere. - Marija je bila vedno globoko ukoreninjena v veri tudi sredi težav, bridkosti in trpljenja. Tako je lahko ravnala, ^er ji je bil Bog vse. človeških rok, je samo simbol, znak tiste krone, ki jo Marija želi od nas prejeti, ki je nje res vredna. Ml smo njena krona! Tako nam Marija pravi, kakor je sv. Pavel pisal Filipljanom, prvim kristjanom v Evropi: "VI ste moje veselje in moja k ro na 11 (4,1). Da, mi smo kakor pester venec cvetlic okrog nje, mi smo njena krona, ki se blesti v lepoti božje milosti, katero nam ona posreduje, ki je Sre-dnica vseh milosti. Kakor smo različni po značajih in sposobnostih, kakor je različno naše življenje in njegove razmere, tako je njena krona čudovita v raznolikosti in pestrosti, seveda če smo res njeno veselje in njena krona. Ali smo taki,da nas more biti Marija vesela? Ali smo taki, da njeno poveličano in poduhovljeno oko vidi v naših dušah lepoto posvečujoče milosti in vzvišenost božjega življenja? Ali smo taki, da njeno brezmadežno Srce čuti toploto božje ljubezni, ki gori v naših srcih in žari iz nas v dejanjih ljubezni do bližnjega? Kaj pa, če namesto tega vidi v nas gnilobo smrti brez posvečujoče milosti, da smo pred njo pobeljeni grobovi, zunaj s cvetjem okrašeni, znotraj pa polni trohnobe, polni nevoščljivosti, napuha, grešne požel jivosti? Če smo takšni pred Marijo, potem nismo njeno veselje, nismo njena krona. Potem ji tudi zlate krone, ki jih 1 Ponedeljek 2 Torek 3 Sreda 4 Četrtek 5 Petek 6 Sobota 7 NEDELJA 8 Ponedeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota 14 NEDELJA 15 Ponedeljek 16 Torek 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota 21 NEDELJA 22 Ponedeljek 23 Torek 24 Sreda 25 Četrtek 26 Petek 27 Sobota 28 NEDELJA 29 Ponedeljek 30 Torek 31 Sreda Jožef, delavec; Jeremija, prerok 'tanazij, škof in cerkveni učitelj; 3oris, snozn. 'lajdenje sv. križa; Aleksander, papež in muč. onika, vdova; Florijan (Cvetko), mučenec Pij V., papež; Irenej, škof in muč.; prvi petek Janez fv. pred Latinskimi vrati; prva sobota 5. pove/ikonočna; Stanislav, š. in m.; Cizela,op. Mihael nadangel Kr/iev teden ali Gregor Nacianški, c. u. proin// Vnev/ Anton/n, škof VNFGOHm GOSPODOV; Filip in Jakob, op. Pankracij, Herej, , Ahilej in Domitila, mučenci Robert Selarmin, škof in cer. uč.; Servacij, m. tled. po Vnebohodu ali 6. pov.; Materinski dan Janez Salle, spoznavalec; Zofija, muč.; Izidor Janez Nepomuk, mučenec; Ubald, škof Pashal Baj Ionski, spoznavalec; 3run on, škof Venancij, škof; Erik, kralj; Klavdija, mučenka Peter Celestin, papež; 1’udenci jana, devica Sinkoštna vigilija; Bernardin Sienski, spozn. GINKOŠTI - Andrej Bobola, mučenec Helena, devica; Emil (Milan), m.; Renata, vdova Janez de Rossi, spoznavalec; Deziderij, š., m.; kvatrna; Marija Pomagaj; Ivana, vdova Urban /., papež in mučenec; Gregorij VII., p. kvatrni; Filip Nerej, spoznavalec; Elevterij, p. kvatrna; Beda Častitljivi, cer. učitelj PRESVETA TROJICA; Avguštin, škof; Viljem Marija Magdalena Paciška, devica; Maksim, š. Ivana Orleanska, devica in muč.; Ferdinand, k. Marija Kraljica; Kancij in tovariši mučenci Vrba ZAPISKI za maj ( Vera je srečanje z Bogom, ki pride k nam z neba, Kivi z nami in v nas in . S Vodi v nebo- Vera je torej združenje naSih dug z vzviSeno in neizrekljivo Res-jco; je luč, ki nas varuje pred zmoto. Nobeno znanje, ki ga imamo, ne doseže in Jisoke toCke- Nobena življenjska izkuSnja ni tako bogata kot samo en iskren rdni dei vere- Nobeno znanje ni tako gotovo in na tako trdni podlagi ter nam ® daje tako vzviSenih in blagoslovljenih moči kot eno samo dejanje vere. Vera m odpre nadnaraven pogled poti v večno življenje. Otožna tema duhovne smrti ajame človeka, ako ugasne njegova vera. Skrbno moramo bdeti nad svojo vero di teko, da ima za nas božja beseda vedno večjo veljavo kot človeSka. Prosimo arijo za milost trdne in globoke vere! darujemo njenim slikam in kipom, ne ugajajo, ker ničesar ne znočijo, same po sebi pa v nebesih nimajo vrednosti. Ob spominu na kronanje te slike pred petindvajsetimi leti se moramo znova jasno zavedati: Ml moramo biti krona Mariji, Ml ji moramo biti v veselje, potem šele ji bo zlata krona ugajala, ker bo vnanji znak naše notranje čistosti, svetosti in pestre lepote naših krščanskih kreposti. Obnovimo si to spoznanje I Zakaj, če mi, verni Slovenci, nismo živa Marijina krona, potem je Marija pri nas še brez krone, pa čeprav smo sliko Marije Pomagaj na Brezjah in v Lemontu okrasili z zlato krono. Ko je sv. Pavel imenoval Filipijane svoje veselje in svojo krono, jih poziva, naj stanovitno taki ostanejo: "Tako stojte v Gospodu I" To je Pavlu priljubljen izraz, ki ga v svojih pismih pogosto ponavlja: Stojte v veri! Isto nam pravi Marija. Da bomo torej njeno veselje in njena krona, stojmo trdni v veri .Trdno verujmo vse resnice, ki jih Cerkev uči. Svoji Cerkvi je Kristus izročil ves nauk, ves zaklad božjega razodetja. Njej je poslal Svetega Duha, da jo razsvetljuje in varuje vsake zmote, da božjo resnico nepopačeno in čisto uči in izroča iz roda do roda do konca dni. Vera ni nekaj nedoločenega, meglena predstava nekega višjega bitja, 1 Četrtek Presveto Rešnje Telo ali Tetovo; Juvencij, m. 2 Petek Marcelin in drugi mučenci; prvi petek v mesecu 3 Sobota Klotilda, de v.; Oliva, dev.; prva sobota v mes. 4 NEDELJA 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 2. pobinkoštna; Frančišek Karacciolo, sp o zn. Bonifacij, škof in mučenec Norbert, spoznavalec; Bertrand Oglejski, škof Robert, opat, Baptista Varani, d.; Ana Garzia, d. Medard, škof; Viljem, škof; Viktorin, škof Presveto Srce Jezusovo, Primož in Felicijan, m. Marjeta Škotska, kr.; Bogomil, š.; Timotej, š. 11 NEDELJA 12 Ponedeljek 13 Torek 14 Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota 18 NEDELJA 19 Ponedeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota 25 NEDELJA 26 Ponedeljek 27 Torek 28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek 3. pobinkoštna; Barnaba, ap.; Flora (Cvetka), d. Janez Fakund, spoznavalec; Leon III., papež Anton Padovanski, cerkveni učitelj; Peregrin Bazilij Veliki, cerkveni učitelj; Elizej, prerok Vid, Modest in Krescencija, mučenci; Germana Feliks in Fortunat, m.; Jošt, o.; Benon, škof Cirijaka in Muska, muč.; Adolf, škof; Lavra 4. pobinkoštna; Efrem, cer. uč.; Očetovski dan Julijana Falkoneri, devica; Gervazij in Protazij Sil veri j, papež; Prakseda, d.; Florentina, dev. Alojzij Gonzaga (Vekoslav), spoznavalec Pavlin Nolanski, škof; Abacij, muč.; Inocenc V. Jožef Cafasso, spoznavalec; Agripina, d. in m. Rojstvo Janeza Krstnika - Kres; Neronovi m. 5. pobinkoštna; Viljem, opat; Henrik, š.; Prosper Janez in Pavel, mučenca; Vigilij, škof in muč. Ema Krška, vdova; Ladislav, kralj, spoznavalec Irenej, škof, mučenec; Pavel /., papež; Leon II. Peter in Pavel, apostola, prvaka; Marcel, muč. Spomin sv. Pavla; Emilijana, mučenka; Lucijana Bohinjska pastirica zapiski za junu sebp^t?rilia je zaupala v B°Sa v vseh okoliSCinah svojega življenja, nikoli pa v upa • K^kor njena vera ni bila odvisna od zunanjih okoliSCin, tako tudi ne njeno vsp?6* Verovala ^ se v vsem vrSi božja volja, zato je stala trdno v upanju v nem najteZjih. okončinah življenja. BojeCa zaskrbljenost ni naSla prostora v nje-doži iSr^U' Nikoli ni niCesar želela proti božji volji. V svoji notranjosti je lahko Prot Ja a b°jazen 1x1 grozo’ a ob vseh takih Čustvih je ostala trdna. Upala je proti v žVviUPmiJU' (Primerjaj: Rim 4’ 18>- Vsa najbolj junaSka dejanja, ki jih najdemo Nten J6nJU Svetnikov’ najdemo tudi pri Mariji, ako ne na zunaj, pa v njenem srcu. la" i aavidezna nemoC ni omajala njenega upanja. Nikoli ni dvomila, zakaj vede-]fe’ ^ moC Boga žari najbolj svetlo sredi slabosti, majhnosti in uboStva. o katerem se ne ve prav, kaj je, kakor mnogi ljudje mislijo. Vera je določen in jasen nauk o Bogu, ki je OČE in Stvarnik vsega vidnega in nevidnega, ki je SIN, učlovečeni Odrešenik, ki je SVETI DUH, delujoč v svetih zakramentih v naše posvečenje in v sveti Cerkvi, ki je kraljestvo božje na zemlji. V tej veri stojte, ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem tretjem koraku pada: ne kot bolnik, ki le s težavo prestavlja noge v katerih ni več moči. Stojte s trdnimi nogami kakor hrasti, pripravljeni na nepričakovane sunke od vseh strani, da jih vzdržite in ne padete. Stojte, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša: Kadar ste prezirani, preganjani in krivično obsojeni zaradi svojega verskega prepričanja in zvestobe Kristusu in Cerkvi, kakor v teh časih naši rodni bratje in sestre v domovini; kadar vas omamlja pogansko živeči svet, v katerega vas je poslal Bog, ne da v njem utonete, marveč da z zgledom krščanskega življenja kažete, kako naj dobrine tega sveta uporabljamo, da bolj gotovo večne dosežemo. Stojte v vseh preizkušnjah kakor je sta I a Mari ja v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje. Tako stojte v veri iz moči Jezusove milosti. Iz trdne vere je prišel na 1 Sobota 2 NEDELJA 3 Ponedeljek 4 Torek 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota 9 NEDELJA 10 Ponedeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota 16 NEDELJA 17 Ponedeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota 23 NEDELJA 24 Ponedeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota 30 NEDELJA 31 Ponedeljek Presveta Rešnja Kri; Teobald, puščav.; prva s. 6. pobinkoštna; Obiskovanje Marije Device Leon II., papež Urh, škof; Berta, vdova; Ozej in Agej, preroka Ciril in Metod, slovanska apostola, Anton, sp. Izaija, prerok; Bogomila, vdova; Dominika, muč. Ciril in Metod (Cerkev obhaja njun spomin danes) Elizabeta, kraljica, vdova; Evgenij III., papež 7. pobinkoštna; Nikolaj in tovariši, gorkumski m. Sedem svetih bratov mučencev; Amalija, devica Pij /., papež in muč.; Olga, kneginja; Pelagija Mohor in Fortunat, mučenca; Janez Gualbert, op. Anaklet, papež in mučenec; Evgen, škof in muč. Bonavetura, š. in cer. uč.; Frančišek Solan Vladimir, kralj, spoznavalec; Henrik /., ces., sp. 8. pobinkoštna; Karmelska Mati božja; Evstahij Aleš, spoznavalec; Marcelina, d.; Donata in t. m. Kamil Lelijski, opat; Friderik (Miroslav), muč. Vincencij Pavlanski, sp.; Avrea (Zlata), devica Marjeta, devica in muč.; Hieronim Emiliani, sp. Lavrencij iz Brindizija, cer. uč.; Prakseda, d. Marija Magdalena, spokornica 9. pobinkoštna; Apolinarij, š. in m.; Liborij, š. Kristina, devica in muč.; Kunigunda, devica Jakob (Rado), apostol; Krištof, muč.; Pavel, m. Ana, mati Marije Device; Valens, škof; Kamil a Pantaleon, muč.; Natalija, muč.; Sergij, mučenec Nazarij in tov. mučenci; Viktor /., papež in m. Marta, devica; Feliks II., papež; in tov. muč. 10. pobinkoštna; Julita,m.; Maksima, mučenka Ignacij Lojolski, spoznavalec; Fobij, mučenec Bohinjsko jezero ZAPISKI za julu Predstavljajmo si Marijino preprostost in ponižnost, nato veličino njenega Poslanstva, junaStvo njene odločitve, veličino njenih žrtev in njenega trpljenja. Ni Se zbala velikosti svojega poslanstva, čeprav je bila ponižna. Čas ni omajal njene odločitve. Trpljenje je ni vodilo v obup. Kaj je skrivnost njene stanovitnosti ? Upanje! - Upanje daje pogum naši duši, da se dviga nad vsako preizkušnjo. Te nUsli nas morajo prepričati o neprecenljivi vrednosti kreposti upanja. Upanje nas ^trePCa, da vztrajamo vkljub neuspehom; vodi nas do končne zmage; pomaga nam Premagati sovražnika našega zveličanja. “Hvaljen Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem obilnem usmiljenju prerodil za živo upanje” (1 Pet 1, 3). Obujajmo pogosto dejanje upanja! Marijo ves blagor, kakor ji je povedala Elizabeta: "Blagor ti, ki si verovala, zakaj spolnilo se bo, kar ti je povedal Gospod ." Tako bo blagor tudi nam, če bomo stali trdno in stanovitni v veri, zakaj Gospod bo izpolnil vse, kar je obljubil tistim, ki vztrajajo v ver? do konca. MARIJA - NAŠA KRALJICA Nikdar nismo imeli kraljev in kraljic svojega rodu in krvi. Zgodovina našega naroda ne našteva dolgih rodovnikov slavnih vladarjev. Majhni smo in nepoznani, tako majhni, da se počutimo kot otrok, ki se veličanstva kraljice boji, ker le mater pozna in njeno ljubeznivo oblast. Marija, v nebesih kronana, ki si naša Mati: Ti nam bodi KRALJICA, druge ne potrebujemo 1 Tebi, Marija, smo ponudili krono, skromno in preprosto, kakor smo pač sami neznatni po številu in pomembnosti. MARIJA, Tl NAS VODI IN VLADAJ I Za Teboj bomo hodili, Tvoje močne roke se bomo držali. Tako bomo šli stanovitno po križevem potu trpljenja k Tebi in s Teboj v slavo Tvojega Sina Jezusa. MARIJA, Tl NAS VARUJ, "daj nam moč zoper sovražnike svoje" 1 Vsi Tvoji sovražniki so tudi naši sovražniki. Mi smo šibki in nestalni, Ti pa si Devica mogočna, ki si s svojim zarodom peklenski 1 Torek 2 Sreda 3 Četrtek 4 Petek 5 Sobota 6 NEDELJA 7 Ponedeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota 13 NEDELJA 14 Ponedeljek 15 Torek 16 Sreda 17 Četrtek 18 Petek 19 Sobota 20 NEDELJA 21 Ponedeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota 27 NEDELJA 28 Ponedeljek 29 Torek 30 Sreda 31 Četrtek Vezi sv. Petra; Makabejski bratje, muč., Vera Porcijunkula; Alfonz Marija Ligvorij, cer. uč. Najdenje trupla sv. Stefana-muč.; Lidija, vdova Dominik, spoznavalec; Perpetua, vd.; prvi p. Marija Snežna; Ožbalt, kr., sp.; prva sobota v m. 11. pobinkoštna; Gospodovo spremenjenje Kajetan, spoznavalec; Do nat, škof in mučenec Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci; Marin, muč. Janez Marija Vijanej, spoznavalec; Peter Faber Lovrenci/, mučenec; Pavla, devica in mučenka Tiburcij in Suzana, muč.; Filomena, mučenka Klara, devica; Hilarija, mučenka; Herkulan, š. 12. pobinkoštna; Janez Berhmans, sp.; Hipolit Vigilija Vnebovzetja; Evzebij, sp.; Atanazija,vd. VNEBOVZETJE M. D. ali VEL. GOSPOJNICA Joahim, oče Marije Device; Rok, spoznaval ec Hijacint, spoznavalec; Julijana, devica in muč. Agapit, mučenec; Helena, cesarica, vdova Janez Eudes, spoznavalec; Ludovik Tol., š. 13. pobinkoštna; Bernard, op.; Samuel, prerok Ivana Frančiška Šantalska, vdova; Fidelis, m. Brezmadežno Srce Marijino; Timotej in dr. m. Filip Benicij, spoznavalec; Flavijan, škof Jernej, apostol; Avrea (Zlata), m.; Roman, škof Ludovik IX., kralj; Patricija, devica; Lucila Ceferin, papež in mučenec; Bernard Of., spozn. 14. pobinkoštna; Jožef Kalasancij, spoznavalec Avguštin, škof in cerkveni učitelj; Pelagij, m. Obglavljenje Janeza Krstnika; Sabina, mučenka Roza iz Lime, Jev.; Feliks in Adavkt, mučenca Rajmund (Rajko), spoznavale c; Pavlin, škof Planike (Ocnice) ZAPISKI ZA AVGUST Samozadovoljstvu zapade oni, ki je odvisen od svojih zamisli in načrtov. Njegovo upanje je zgrajeno na mnenju, da zase sam vse najbolje ve. Manjka mu Ponižnosti, zato ni učljiv. Taki ljudje so nestalni in spremenljivi. Mirni so za nekaj časa, a nikoli nimajo prave gotovosti, zakaj tudi sredi miru se hitro pode-re. kar je zgrajeno iz samozadovoljstva. V njih vstaja strah pred vsemi različni-možnostmi, Id se morda nikoli ne bodo uresničile. Strah, dvom, zle slutnje Se jih polaSčajo, ker vidijo povsod ovire proti izvedbi svojih načrtov. To povzroči pogostokrat hitre sodbe in druge napake, ki jih store v upanju, da jih bo to vodilo do osebnih uspehov. Na koncu jim ne o s tar e drugega kot prevara in razoča-nje. Upanje v Boga nas obvaruje pred nevarnostjo samozadovoljstva. kači glavo strla. Pod Tvoje močno varstvo pribežimo. Naša Kraljica si - TEBI ČAST! Tebe naj naše ustnice časte, Tebe naj naše pesmi slave! Ob zgodnji zori, ob poldnevni luči in ob večerni zarji se Tvojega božjega materinstva hvaležno spominjamo. Naša Kraljica si - TEBI POKORŠČINO! Tebe posnemamo, ko božje zapovedi spolnjujemo in božjo voljo vršimo po Tvojem življenjskem geslu: Glej, dekla sem Gospodova,zgodi se mi po tvoji besedi 1 Naša Kraljica si - TEBI ZVESTOBO: do konca, do zadnjega diha, v življenju in smrti - in potem vso večnost! A ve Maria, Julij, 1951 MARIJINA VERA V radijskem nagovoru, ki ga je imel papež Pij XII. tri tedne pred smrtjo k sklepu marijanskega kongresa v Lurdu, je med drugim rekel: "Marija, ki je s svojo vidno navzočnostjo posvetila kraj v Lurdu, je s potrpežljivostjo in vzgojno modrostjo matere svojim otrokom na zemlji pokazala dvojno bistveno sredstvo, s katerim morejo doseči visoki nadnaravni cilj, zveličanje, to sta: goreča in zaupljiva molitev in pa za kristjana neizogibno samo premagovanje, ki molitev podpira in vzdržuje". Molitev in pokora je geslo, ki ga Marija ponavlja že več ko Egidij (Tilen, lij), opat; Verona, d.; prvi petek Stefan, kralj; Maksima, muč.; prva sobota v m. 1 Petek 2 Sobota 3 NEDELJA 4 Ponedeljek 5 Torek 6 Sreda 7 Četrtek 8 Petek 9 Sobota 10 NEDELJA 11 Ponedeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota 17 NEDELJA 18 Ponedeljek 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 24 NEDELJA 25 Ponedeljek 26 Torek 27 Sreda 28 Četrtek 29 Petek 30 Sobota 75. pobinkoštna; Pij X., papež; Evfemija, muč. Rozalija, devica; Ida grofinja; Delavski dan Lovrenc// Justinijani, škof; Viktorin, škof in m. Cabarija, prerok; Onezifor, muč.; Petronij, škof Marko Križevčan in tovariši muč.; Bronislava Rojstvo Marije Device ali Mala Gospojnica Peter Klaver, spoznavalec; Gorgonij, mučenec 16. pobinkoštna; Nikolaj Tolentinski, sp.; Viktor Prot in Hijacint, mučenca; Erna, dev.; Emilijan Sveto Ime Marijino; Gvido, spoznavalec; Silvin Notburga, devica; Filip (Zdenko), mučenec Povišanje sv. križa; Ciprijan, škof; Krescencij Žalostna Mati božja; Nikomed, mučenec; Melita Kornelij, papež, . in Ciprijan, š., m.; Ljudmila 17. pobinkoštna; Rane sv. Frančiška; Lambert, š. Jožef Kupertinski, spoznavalec; Irena, mučenka Januarij in tovariši mučenci; Suzana, dev. in m. Kvatrna; Evstahij in tov. mučenci; Dionizij, m. Matej, apostol in evangelist; Jona, prerok kvatrni; Tomaž Vilanovski, sp.; Mavrici/ in t. m. kvatrna; Lin, papež; Tekla, d.; Andrej in tov. m. 18. pobinkoštna; Marija Devica - Rešiteljica jet. Nikolaj iz Flue, spoznavalec; Kleofa, uč. Gosp. Izak in ostali ameriški mučenci; Vigilij, škof Kozma in Damijan, mučenca; Hiltruda, devica Venčeslav, kralj in mučenec; Salomon, škof Mihael, nadangel; Evtihij, Plavt, Herakleja, m. Hieronim (Jerko), cerkveni učitelj; Zofija, vdova Spodnje jezero pod Managartom zapiski za september . barija je verovala, da jo Bog ljubi. Verovala je v vse darove, ki jih je pre-e a od Boga. Ponižnost ne zanika božjih darov, ampak jih sprejema s preprostim ^ JubeCim srcem. Hudobni duh hoče doseči, da ne bi verovali v Jezusovo ljube-b®n’ ^ ne bi vračali Jezusu ljubezni. Zakaj oni, ki verujejo, kako jih Jezus lju-/’ vrafiajo ljubezen z ljubeznijo. Pridobiti si moramo Marijino razpoloženje, da z to0 videli v svojem življenju dokaze božje ljubezni. Toda ne smemo imeti o tem motnih misli. Nekateri cenijo samo to, kar se nanaša na njihovo osebo. Nič se e menijo za božje darove, ki so jih prejeli vsi ali vsaj mnogi, kakor da kaj zgu-p1J0’ a^° so jih dobili tudi drugi. Tako duše ne znajo sprejemati božje ljubezni. rava ljubezen se veseli darov, ki so jih prejeli tudi drugi. sto let, in to geslo je označi la za edino zdravilo, ki more rešiti bolno človeštvo, da ne zapade v % pogubo, ampak se ob njeni materinski roki reši iz te solzne doline v srečno večnost. Upanje na zveličanje daje človeku v vseh stiskah in preizkušnjah tega življenja pogum in potrpežljivost in ohranja dušam sveto veselje kot ga je imela Marija. V molitvi in vdanem spolnjevanju volje Gospodove je rastlo Marijino spoznanje in se poglabljala njena vera. Marija je živela v veri in iz vere, kakor bi morali tudi mi. Ko ji je angel Gabriel oznanil, da jo je Bog izbral za mater Odrešeniku,ni mogla še doumeti, kaj vsebuje in pomeni ta ponudba, le verovala je v božjo besedo, sprejela ponudbo in se "slepo" v polnem zaupanju vdala: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.'/ Česar še ni razumela, je ponižno sprejela in prepustila Bogu, da ji odkrije in da spoznati, kadar bo on sam hotel; dotlej pa dela in živi v veri vanj. Zaradi te ponižne vere jo je Elizabeta, h kateri je prišla na obisk, blagrovala: "Blagor ti, ki si verovala, zakaj spolnilo se bo, kar ti je povedal Gospod". Ko je Marija poslušala, kaj so pastirji pripovedovali pri jaslicah, se je čudila, ohranila njih besede v srcu in jih premišljevala, da bi jih po razsvetljenju Svetega Duha mogla bolje razumeti. Prav 1 NEDELJA 2 Ponedeljek 3 Torek 4 Sreda 5 Četrtek 6 Petek 7 Sobota 19. pobinkoštna; roženvenska; Janez Duklanski Angeli varuhi; Teofil (Bogoljub), spoznovo/ec Terezija Deteta Jezusa, devica; Kandid, muč. Frančišek Asiški, spoznovo/ec; Edvin, kralj Placid in tovariši, mučenci; Flavijana, devica Brunon, spoznavalec; prvi petek v mesecu Marija Kraljica rožnega venca; prva sobota v m. 8 NEDELJA 9 Ponedeljek 10 Torek 11 Sreda 12 Četrtek 13 Petek 14 Sobota 15 NEDELJA 16 Ponedeljek 17 Torek 18 Sreda 19 Četrtek 20 Petek 21 Sobota 20. pobinkoštna; Brigita, vdova; Simeon, starček Janez Leonard, spoznavalec; Dionizij in tov. m. Frančišek Borgia, spoznavalec; Danijel in t. m. Materinstvo Device Marije Maksimilijan Celjski, škof; Serafin, spoznavalec Naša Gospa Fatimska; Edvard, kralj; Koloman Kalist I., papež, mučenec; Just, škof; Domicijan 21. pobinkoštna; Terezija Avilska, devica Uedviga (Jadviga, Vika), vdova; Florentin, škof Marjeta Marija Alakok, devica; Viktor in tov., m. Luka, evangelist Peter . Alkantarski, spoznavalec; Etbin, škof Janez Kanci j, spoznavalec; Irena, d.; Felicijan Uršula in tov., device in muč.; Florijan, opat 22 NEDELJA 23 Ponedeljek 24 Torek 25 Sreda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 22. pobinkoštna; Vendelin, opat; Marija Salome Klotilda, devica in mučenka Rafael, nadangel; Kristina, muč.; Feliks, muč. Krizant in Darija, muč.; Krispin, muč.; Hilarij F.varist, papež, mučenec; Lucijan in tov., muč. Frumencij, škof; Vincencij in Sabina, mučenca Simon in Juda, apostola; Cirila, devica 29 NEDELJA 23. pobinkoštna; KRISTUS KRALJ; Ida, devica 30 Ponedeljek Klavdij in tovariši, mučenci; Alfonz Rodrigez 31 Torek Volbenk, škof; Antonin, škof; Krištof, mučenec ZAPISKI za oktober *vdo je tako ljubil Jezusa kot ga je ljubila Marija? Prosimo jo, naj nas uči Pravega pomena Jezusovih naukov o ljubezni. Navadno mislimo, da je močna ljubezen združena s čustvi in doživetji, ki prinašajo radost v srce. Prava ljubezen ni odvisna od čustev. Ljubezen je zadeva volje. Zato lahko rečemo, da Jezusa ljubimo, kolikor ga hočemo ljubiti. Mera tvoje ljubezni je odvisna od jakosti tvoje volje in čistosti tvojega namena. Ljubezen nas združuje z Bogom. To združenje pomeni, da se odrečemo svojim mislim in nagnjenjem in molimo z Jezusom: Ne moja volja, ampak tvoja, Oče, naj se zgodi!” Zato nas Gospod uči: “Kdor ima ^eje zapovedi in jih spolnuje, ta je, ki me ljubi. ” Bistvo ljubezni je s po lnj e vanj e božjih zapovedi, značilni znak ljubezni pa je: širiti ljubezen. tako se je čudila, kar ji je povedal starček Simeon v templju, ko je prinesla tja dete Jezusa, in ni mogla vsega razumeti. Ko je z Jožefom našla dvanajstletnega Jezusa v templju,kjer je bil zaostal, ga je naravnost vpraša la:11 Otrok, zakaj si nama to storil ?" Ni si mogla raztolmačiti, zakaj, in ni našla nobenega razloga za njegovo ravnanje, pa tudi njegovega odgovora, da mora biti v tem, kar je njegovega Očeta, ni razumela. V molitvi in premišljevanju je skušala vedno bolj umevati čudna pota božja, vedno pa se je brez dvomov in omahovanja vdala v njegovo voljo, čeprav ji je večkrat nerazumljiva. Tako je napredovala v tej božji šoli in rastla v veri vse življenje. Ko je stala pod križem ob umirajočem Sinu, ni več vpraševala, ni se več čudila, ampak v trdni živi veri je svojo materinsko bol združila z Njegovimi smrtnimi mukami in jih darovala nebeškemu Očetu v tiste namene, za katere se je Odrešenik sam daroval . Marija je hodila vse življenje po poti vere. S to vero si je zaslužila poveličanje po smrti. Tudi naša pot je pot vere, tudi mi ne moremo nikdar vsega do dna spoznati in razumeti . Marsikaj v življenju nam ostane uganka, ki nam bo razrešena tedaj, ko bomo Boga gledali. Marija razume težave take poti in rada sprejema naše prošnje za pravo spoznanje in za 1 Sreda 2 Četrtek 3 Petek 4 Sobota 5 NEDELJA 6 Ponedeljek 7 Torek 8 Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota 12 NEDELJA 13 Ponedeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 19 NEDELJA 20 Ponedeljek 21 Torek 22 Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 Sobota 26 NEDELJA 27 Ponedeljek 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek VSI SVETI Spomin vernih duš Valentin in tov. muč.; Silvija, vd.; prvi petek Karel Boromejski, škof in sp.; prva sobota v m. 24. pobinkoštna; Zaharija in Elizabeta; Emerik Lenart, opat Janez Gabrijel, mučenec; Engelbert, škof Štirje kronani mučenci; Bogomir, škof; Maver, š. Posvečenje bazilike presv. Odrešenika; Teodor Andrej Avelinski, spoznavalec Martin, škof in spozn.; Menas, mučenec; Teodor 25. pobinkoštna; Martin /., papež in mučenec Stanislav Kostka, spozn.; Didak, spoznavalec Jozafat Kuncevič, muč.; Nikolaj Tavelič, muč. Albert Veliki, cerkveni učitelj; Leopold, spozn. Gertruda (Jedrt, Jera), devica; Otmar, opat Gregor Čudodelnik, spoznavalec Posvečenje bazilike sv. Petra in Pavla; Roman 26. pobinkoštna; Elizabeta, kraljica; Poncijan Feliks Valoaški, spoznavalec; Edmund, mučenec Darovanje Device Marije; Kolumban, opat Cecilija, devica in muč.; Filemon in tov. muč. Klemen I., papež in mučenec; zahvalni dan Janez od Križa, cerkveni učitelj; Krizogon, m. Katarina, devica in mučenka; Erazem, mučenec 27. pobinkoštna. Silvester, opat; Peter Aleksan. Virgilij, škof, apostol Koroške Gregorij III., papež; Ruf in tovariši mučenci Saturnin, mučenec; lluminata, devica; Gelazij Andrej, apostol; Justina, devica in mučenka Srečanje s smrtjo v samotnih skalah ZAPISKI za november Značilnost ljubezni do Boga je Zelja to ljubezen deliti tudi drugim. Nemogo-je imeti pravo ljubezen in ostati zaprt v sebičnost. Kdor misli, da ljubi Jezusa, Pa ostane sebičen, ne pozna ljubezni, ki zapusti sebičnost, da na njeno mesto pride oni, ki ga ljubi. BoZja ljubezen mora postati tako močna v nas, da bomo pustili Bogu, da bo iz naSih src delil ljubezen drugim. Marija je vedno Živela v želji, da ostane združena z Bogom in z vsemi duSami, ki jih je Bog ustvaril iz ljubezni in jim dal OdreSenika. Hrepenela je, da bi dala duSam vse, kar je prejela od Boga. Razumela je načrte Ljubezni, ki segajo nazaj do stvarjenja. Zato je živela iz božje volje; hotela je, kar je hotel Bog. Njena ljubezen je ljubezen Matere OdreSe-nikove, ki želi zveličanje vseh ljudi. popolno vdanost v božjo voljo. Le zatekajmo se k njej v svojih osebnih zadevah pa tudi - in že bolj - v zadevah svete Cerkve in vsega človeštva. A ve Maria, Januar 1959 + List "Ave Maria" je glasnik Marije Pomagaj, v tem smislu je edinstven list v našem jeziku.V domovini Marija Pomagaj ni imela posebnega glasila; morda ga ni toliko potrebovala, ker je bilo tedaj - hvala Bogu - kar lepo Žtevilo verskih listov . Za izseljence v Združenih državah pa je Marija potrebovala glasilo, da svoje zbegane otroke, vržene v tujino in živeče sredi sveta, Bogu odtujenem in veri nasprotnem, ohranja v sveti veri in vodi k Bogu... Sicer so uredniki in so-trudniki pisali verske članke, poučne zgodbe in koristne zglede ter zbirali novice in vesti, a vse je bilo povezano z Marijo. Ni številke, ki bi ne bila govorila o Mariji ;vsebina vseh letnikov je marijan-skp pobarvana . Po Mariji k Jezusu, k zakramentalnemu življenju, v živo zvezo z Bogom po milosti, v to smer je vodil list. Kdor ga je čital, je spoznal in vzljubil Marijo, jo začel bolj iskreno častiti in se njeni priprošnji z večjim zaupanjem priporočati - s tem pa je stopil na tisto pot, ki ob Marijini materinski roki vodi v zveličanje. Ave Maria, Januar 1958 1 Petek Marijan in tov, mučenci; Natalija, vd.; prvi p. 2 Sobota Bibijana, devica; Herta, devica; prva sobota 3 NEDELJA J. adventna; Frančišek Ksaverij, sp.; Sofonija 4 Ponedeljek Peter Krizolog, škof in cer. učitelj; Barbara, m. 5 Torek Saba, opat; Julijan, muč.; Krispin, muč.; Cerald 6 Sreda Nikolaj (Miklavž), $.; Apolinarij, tržaški muč. 7 Četrtek Ambrozij, škof in cerkveni učitelj 8 Petek BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE 9 Sobota Peter Furje, spoznavalec; Valerija, mučenka 10 NEDELIA 11 Ponedeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četrtek 15 Petek 16 Sobota 17 NEDELJA 18 Ponedeljek 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 24 NEDELJA 25 Ponedeljek 26 Torek 27 Sreda 28 Četrtek 29 Petek 30 Sobota 31 NEDELJA 2. adventna; Melkijod, papež in mučenec Damaz /., papež in mučenec; Evtihij, m.; Sabin Cuadalupska Mati božja; Maksencij in tov. muč. Lucija, devica in mučenka; Otilija, de v.; Orest Spiridijon, škof; Nikazij, muč.; Just, mučenec Konrad Ofiški, spoznavalec Evzebij, škof in mučenec; Albina, devica; Adon 3. adventna, Lazar, š.; V/v/no, devica: Jolanda Gracijan, škof; Teotim, mučenec Teja, mučenica; Urban V., papež kvatrna; Evgenij in Makarij, muč.; Julij, muč. Tomaž, apostol; Severin, škof kvatrni; Frančiška Ksaverija Kobrini, devica kvatrna; Viktorija, devica in mučenica; Servul 4. adventna; Sveti večer; Adam in Eva BOŽIČ . ROJSTVO GOSPODOVO Stefan, diakon, prvi mučenec Janez, apostol in evangelist; Fabiola, vdova Nedolžni otročiči Tomaž, škof in mučenec; David, kralj; Marcel Evgenij, škof; Anizija, mučenica; Liberij, škof nedelja med božično osmino; Silvester, papež ZAPISKI za december ^liarijino poslanstvo je, da dela za mir in edinost med ljudmi, Ta misel nas b0 Se bolj prepričala o neizmerni moCi njenega posredovanja. Marija nikoli ni Prenehala s svojim velikim delom. Zato zaupaj njej vse one hrepeneCe želje, ki jih navdihuje ljubezen: delo in trud za mir in edinost v družini in družbi. v njene roke izročaj delo svetega očeta in vse Cerkve. Med udi Cerkve mora biti edinost vere, edinost življenja, edinost naCel in medsebojne ljubezni, ki ima svoje sr ediSCe v božjem Srcu Jezusovem. v vsem medsebojnem delu in v delu za druge so potrebne žrtve in premagovanja vsakega posameznika. Več je sodelovati z drugimi kot pa delati sam zase. Pri skupnem delu se najlažje izognemo sebičnosti, ki ovira edinost med ljudmi. 28 Ave Mari* Km nam ima skcfi }>z. č/jzegetii JZonntan pcoedaU na bebecnesil Vsi veliki ljudje zapuste s svojo smrtjo veliko praznino. Bili so na svetu kot svetilniki in kadar se utrne velika luč, vsako oko zaCuti, da je postalo temne j Se. Ko so slovenski ljudje, posebno Slovenci izven domovine, izgubili svojega Škofa Gregorija, se je takoj pokazalo, da se je utrnila velika luč, ki je sicer svetila iz preprostega farovža pri Sv. Lovrencu, kjer je pokojnik preživel svoja težka leta, toda je svetila na daleč in dosegla Slovence tja do Južne Amerike ia Avstralije. Morda Slovenci Se nikoli v življenju niso tako občutili kakor doslej, kaj je Škof - duhovni pastir in duhovni voditelj. Vendar mrtvi nikoli ne odidejo brez zapuščine, nikoli ne odidejo tako, da ne bi zapustili vsaj neke duhovne dediSčine. Ta duhovna dediSčina je ravno tisto, kar nas z mrtvim povezuje. Po tej dediSčini mrtvi govore naprej in naprej žive. Bodočnost Slovencev izven domovine bo slonela na dveh velikih temeljih iz zapuSčine Škofa Gregorija, na dveh velikih geslih, ki jih je pokojni tolikokrat ponavljal. Po naključju sem nekoč v roki obračal poldolarski ameriSki kovanec, na katerega je stari duh ameriSkih pionirjev udaril taisti gesli, ki sta bili Škofu Gregoriju tako sveti. E pluribus unum na eni strani. In God we trust na drugi strani. Iz mnogih eno - V Boga zaupamo. Nikoli v življenju ne bomo mogli razumeti globokega pomena teh dveh gesel kakor ravno zdaj, v času, ko smo svojega duhovnega vodnika zgubili. In morda smo ga zgubili prav zato v tem času, da nas je njegova smrt in velika praznina po njej, mogla opomniti, da je zadnji čas, da- se teh dveh njegovih gesel oprimemo, da zberemo svoje sile v zaupanju na Boga, da ne bomo svojih upov gradili samo na svoje zmožnosti in svojo veliko kulturnost. E pluribus unum - Iz mnogih eno. Veliko nas je, iz različnih krajev smo, različno mislimo, v svojih glavah nosimo različne načrte in smo po organizacijah, Id imajo te in one cilje. Mnogokrat se vzdignejo prepiri, ki so brez pomena, ki so marsikdaj samo odsevi notranje neubranosti, ki so v primeri s tem, kar moramo kot celota doseči, tako abotni, da se moramo ob uri notranje zbranosti vpraSati: zakaj ? Pokojni, ki je več kot leto dni stal na robu tostranosti in onostranosti, M je FRANK G. NOVAK Photo Service ■ Dl 1-0482 3538 E- 80th St. Cleve. Truplo pok. škofa Gregorija Rožmana na mrtvaškem odru pri Sv. Lovrencu Čutil zarjo one strani pa bil vendar še na robu tega našega zemskega pehanja, Je videl nevarnost, je čutil dobro, kaj nam je za bodočnost treba. Iz mnogih eno. Iz mnogih členov ena veriga, iz mnogih kamnov ena hiša, iz ^ogih klasov eno polje. To je bila njegova misel vsa leta v tujini, to misel je P°vdaril na zadnjem Slovenskem dnevu, ko nam je zadnjič govoril. Ne drobcev, ki vsak plava v svojem svetu, ustvariti je treba iz drobcev celoto, ki se bo mogla uPirati toku, ki je proti nam. Posamezni drobci se vedno izgube, celota vedno °stane. če boš spustil v močan tok reke samo posamezne liste z drevesa, se bodo ^ dolgi poti izgubili. Če spuštis celo drevo, si lahko prepričan, da bo prišlo do °uJa* Morda bodo mnogi listi odpadli, se ob ozkih bregov razstrgali, tudi drevo 0 trpelo ob kamnih in čereh, toda prišlo bo na cilj. Iz mnogih eno. V tem je sila, v to silo je pokojni škof Gregorij veroval in to svojo vero je hotel v nas vliti. To nam ponavlja tudi od one strani, ko gleda na ko je še vedno z nami in pričakuje, da bomo vsaj po njegovi smrti bliže drug Nagemu kakor smo si bili ob času njegovega življenja. W A ve Maria V Boga zaupamo. Stari ameriSki pionirji, ki so ustvarili zvezo, je niso postavili na svoje zasluge, ne na svojo borbo, ne na ljudi z visoko izobrazbo. Postavili so jo na vero v Boga, na zaupanje vanj. Tudi pokojnemu Škofu Gregoriju je bilo to živo pred očmi. Dobro se je zavedal, da mora grupe ljudi, da more mnoge organizacije vezati predvsem tisto, kar nas povezuje v bratstvo po izvoru. Vsi smo otroci istega Očeta, vsi, čeprav imamo te ali one zemske cilje, imamo skupni cilj, da pridemo v občestvo za katerega smo rojeni. V tistem občestvu se bodo zbrali nekoč vsi slovenski ljudje, ki so želeli priti tja, ki so sredi pehanja za tem ali onim ciljem verovali, da je konec posameznika in konec celega naroda v občestvu, ki nas bo za vekomaj povezalo v veliko družino narodov v enim Kraljem, ki bo obenem naS veliki Brat. To veliko misel je naS pokojni mnogokrat povdaril in mnogo je molil zanjo. Želel je ustvariti veliko slogo, ki naj bi bila predpodoba tiste zadnje sloge, kjer bodo ljudje eno. Rajni žive po svoji duhovni sili, po mislih, ki so nam jih dali za časa svojega življenja in po moči, ki mora biti tolikSna, da nas tudi po njih smrti Se vleče k sebi. Vse to imamo v svojem rajnem Škofu. Od nas je zdaj odvisno ali bomo znali biti toliko modri, da bomo v času, ko se hoče ustvariti ta in oni spor, poiskali iz velike dediščine rajnega tisto, kar bi nam povedal, če bi živel, kar bi nam povedal, če bi ga obiskali v sobici tam pri Sv. Lovrencu. Bodimo toliko pogumni, da bomo poiskali tisto iz dediščine in se tudi po tistem ravnali. V tem bo naSa reSitev. Iz mnogih eno, ena velika skupnost, ki bo reSevala svoje spore, če pridejo, skupno, z rajnim v svoji sredi. V tem bo naSa reSitev; V Boga zaupamo. Ne v sebe, ne v svoje namene, ki so največkrat človeško sebični. Zaupajmo v Boga in prosimo svojega rajnega Škofa, da bi Se ob pravem času spoznali, kaj nam more biti v reSitev. Prisluhnimo besedam, ki nam jih govori za bodočnost, da popravimo tisto, kar smo premalo naredili v preteklosti. Karel Mauser Komunizem je brezbožen že po svoji temeljni ideji ali zamisli, ki je materializem, to je naziranje, da obstoji samo snov, ni pa duha in nič duhovnega. Iz te svoje osnovne misli komunizem taji Boga, neumrljivo dušo, večno življenje po telesni smrti in odgovornost pred večnim Sodnikom, ki ga po njegovem nauku ni. Zaradi tega ne priznava božjih zapovedi in se jim ne pokofi. Za komunista obstoji le to bedno minljivo življenje na zemlji, tu si skuša ustvariti raj, po smrti ga zanj ne bo. Četudi so doslej vsi poizkusi, napraviti na zemlji raj, klaverno spodleteli, ker brez Boga raja ne more biti, vendar komunizem trdovratno trdi, da bo na zemlji raj, kadar bo s svojimi nauki popolnoma zmagal, a prav gotovo bo tedaj na zemlji pravi pekel. Ker komunizem svojih načrtov ne more izvesti, dokler ljudje še verujejo v Boga in se zavedajo odgovornosti pred Bogom za svoja dejanja, zaradi tega vero in Cerkev preganja in jo skuša z vsemi sredstvi uničiti. (Iz pastirskega pisma škofa dr. Gregorija RoŠmana za advent 1943) A1°jzij Vauti: Iz mladih let škofa dr. Gregorija Rožmana Župnija Šmihel pri Piberku je ?na najstarejših v Podjuni. Iz listin ie razvidno, da je bila samostojna f }' 1050. Bila pa je takrat zelo x ^yia* Obsegala je tudi današnje upnije Kazaze, Pliberk, Vogrče, s ^asf1lcoi šteben, Mežico, Črno k ^r°Plvno in Jaborjem. Spadala je, °r drugi kraji južno od Drave, P° oblast oglejskega patriarha. Ko Pa Je 1. 1461 cesar Friderik Ul. s anovil ljubljansko škofijo, ji je a dotacijo podaril tudi šmihelsko ,^Pnijo. Leta 1784 je prišla pod i ^anlinsko, 1. 1859 pa končno pod to • Sofijo. Dobrih 300 let je bila y^lenjena v ljubljanski škofiji. nat° mislil, da bo čez 150 let vi !?• e<^en njenih sinov zasedel kot adika stolico te škofije! To je se-^julJlja-nski škof dr. Gregorij -man. Otroška doba vz . ju8u Smihelske župnije ob ■j,an°^ju Pece leži vasica Dolinčiče. m se je v kmečkem domu p. d. l8JP°ngracu rodil dne 9. marca 0^i>~^^reg°r kot šesti in najmlajši re Je bil trden, delaven kmet, tj Sllega značaja, redkobeseden, ma-VoPa mirna, tiha, skromna, požrtij Vafna, globokoverna. “Katera ma-p lrn,a dosti otrok, nikdar nima r°k. ** Tako opeva ljudski j Slu,k Lesičjak kmečko ženo tistih v f°v* Obvladati mora delo v hiši, v .. evu» na polju in zraven oskrbo-1 kopico otrok. Pongračeva mati ni imela varučke (pestrne), zato je jemala male otroke kar v zibeli s seboj na polje. Z drugimi ni imela posebnih težav, z malim Gregorjem pa je bil križ. Kar ni hotel biti na polju, kričal je in jokal, da je morala mati večkrat delo pustiti in ga nesti domov. Končno ga sploh ni več jemala s seboj na polje. Nekoč mu je ob taki priliki rekla: “Na polju že ne boš delal, to že vidim; ti boš ali berač ali gospod!" Uresničilo se je drugo. Ko je fantek zrasel in začel obiskovati šolo v Šmihelu, je kmalu pokazal veselje do učenja. Sovrstnikov v Dolinčičah ni imel; bil je pa itak rajši sam in se je ukvarjal s tablico in knjigami. Dopadla se mu je cerkev in njeno bogoslužje. Postavil si je doma oltar in ob njem posnemal maš ni kova opravila. Kmečko delo ga ni veselilo. “Na polju ne bom delal! Dajte me študirat, če ne, grem v klošter!" Tako je zatrjeval in silil, končno pa premagal očetove pomisleke. Dali so ga v šolo v Pliberk, da bi se bolj priučil nemščine. Prosili so učitelja, da ga v nemškem jeziku še posebej poučuje, pa ni bilo potrebno, ker je prav lahko dohajal součence. Za nadarjenega in marljivega učenca sta se zavzela takratni pliberški dekan dr. Jožef Somer in kaplan Valentin Podgorc, da je jeseni 1896 stopil v celovško gimnazijo in bil sprejet v deško semenišče Marija -nišče. Dijak V Marijanišču je ostal Rožman vsa leta gimnazijskega študija od jeseni 1896 do mature 1904. Iz vsakoletnih zavodovih izkazov o vedenju in učnih uspelih dijakov v šoli je razvidno, da je bil v vedenju in hišnem redu vzoren. Neke vrste odlikovanje je dosegel s tem, da mu je bila poverjena služba zakristana v zavodovi kapeli. Opravljal jo je vestno v zadovoljnost predstojnikov. Šolska spričevala vseh osmih let kažejo odlične rede v verouku, zemljepisju in zgodovini, v slovenščini in filozofiji, ki je v učnem načrtu v 7. in 8. razredu. V naravoslovju je bil dober, v latinščini, grščini, nemščini in matematiki je dosegal povoljne rede; v zadnjih dveh razredih je bil še boljši. V petih šolskih letih je bil odličnjak, v drugem, tretjem in petem razredu pa blizu odlike. Tudi maturo je dovršil z odličnim uspehom. V počitnicah je dijak Rožman doma pomagal pri delu, kadar so ga domači zaradi nujne potrebe k temu primorali. Navadno pa je tičal pri knjigah ali potoval k sošolcem. Rad je tudi prihajal k sv. maši. Mlajši študentje smo imeli do njega veliko spoštovanje, on pa se ni pred nami s svojim znanjem ponašal ali nas preziral; bil nam je prijeten, včasih prav zabaven tovariš. Prirejali smo manjše izlete v okolico, n. pr. k izviru Bistrice pod Peco. Ko smo ga nekoč 1. 1902 obiskali na domu, nas je njegov nečak Janko na kupu kamenja fotografiral. šmihelski župnik Marinič je bil ponosen na pridnega in nadobudnega Rožmana. Stavil nam ga je za zgled. Po maturi mu je hotel napraviti posebno veselje: potovala sta na Dunaj, da si ogledata zanimivosti glavnega mesta države. Za študenta, ki bi si sam kaj takega vsled pomanjkanja sredstev nikoli ne mogel privoščiti, je bilo to potovanje kljub poletni vročini lepo doživetje. Nove maše, ki so bile v tistih letih pravi dijaški sestanki ob pripravah in potem pri obloženih mizah, so prijetno izpolnile abiturientske počitnice. * Bogoslovec Rožmanov ideal še izza otroških let je bil: biti duhovnik. Pri izbiri življenjskega poklica ni torej imel nobenih pomislekov ali težkoč. Isto željo so gojili tudi starši in domači. Tako je jeseni 1. 1904 stopil v celovško bogoslovje. Tudi tam so mu izročili službo zakristana. Eden njegovih tovarišev ga popisuje takole: “Kmalu smo ga vzljubili: Njegova prijaznost je bila kakor sonce. Nikjer vsiljiv, nikoli nadležen. Značaj čist kakor kristal. V narodnem oziru nepristranski in pravičen. Znal se je vživeti v mišljenje drugega in je vse prav presojal. Bral je veliko. Opozoril nas je rad na kako lepo knjigo. Njegova pobožnost je bila naravna, vesela." V počitnicah po drugem letniku je potoval skozi Češko v Nemčijo in se udeležil mednarodnega krščanskosocialnega tečaja v Miinchen-Gladbachu v Porenju. V velikonočnih počitnicah tretjega letnika pa je s tovarišem iz četrtega letnika sedanjim tinjskim proštom Antonom Benetkom romal v Rim. Za to potovanje sta se prej pripravila s študiranjem cerkvena zgodovine in opisom rimskih zanimivosti. Peljala sta se skozi Ljubljano na Reko in se vkrcala na parnik, da se po morju prepeljeta v Jakin (Ancona). Za obrambo proti morski bolezni sta kupila steklenico dobre slivovke. Na ladji sta imela v kabini posteljo eno nad drugo. Be-netek zapiči svoj nož v leseno steno in obesi nanj svoj jopič. Iz žepa je vabljivo kukala steklenica, obema lahko dostopna, Benetku od zgoraj, Rožmanu od spodaj. Zjutraj je bila steklenica prazna, Tone in Gregor pa zdrava. V Rimu sta si posle lepo razdelila. Bene tek je maševal, Rožman pa mu ministriral. Prvi je skrbel za telesni dobrobit, drugi pa, da obogatita svoje znanje. Čas sta °bro izrabljala. Tudi v avdienco ?r* sv. očetu Piju X. sta bila spre-Jeta. V koledarju Mohorjeve družbe 2a leto 1952 škof Rožman pod na slo-v°m “Svetnika sem videl” lepo posuje potek te avdience. Prosil je SV- očeta za dovoljenje, da bi mogel ^ dan svoje nove maše vernikom Podeliti papežev blagoslov. Očetov-. 0 ljubeznivo se pripogne papež k nJernu in mu podeli to dovoljenje s Pristavkom, da s popolnim odpust-0rn vsem, ki ob tej priliki premejo Sv- zakramente. Nekaj pa je pre-^z vi šeni škof v tem spisu zamolčal, a namreč nosi on kot škof prstan 1la X. ; morda ravno isti prstan, ki Je on na papeževi roki v avdienci °1 bodoči novomašnik poljubil. Go-°v° mu je ta prstan dvakrat drago-Cen» ker ga je pred njim nosil Svetniški papež. Novomašnik Dne 21. julija 1907 je bogoslo-^ec - tretjeletnik Rožman od škofa r. Jožefa Kahna prejel sv. mašniško posvečenje in je 14 dni na vrh, dne • avgusta pel slovesno novo mašo V ^mihelski cerkvi. Star pregovor Pravi, da je na primicijo vredno iti, eprav bi pri tem strgal par novih evljev. Tisti dan je od vseh strani Privrelo v Šmihel ljudi, da je bila Prostorna šmihelska cerkev nabito natlačena, veliko pa jih je moralo ostati zunaj. Župnik Marinič ceni v župnijski kroniki udeležbo na 3000 ljudi. Kakor piše prevzvišeni v zgoraj omenjenem članku, je k tej izredni udeležbi mnogo pripomogla želja vernikov, prejeti od novomašnika ne le novomašniški, marveč tudi papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Pridigoval je živahni žrelski župnik dr; Janko Arnejc, kako duhovnik nadaljuje Kristusovo delo. Ni pa se v pridigi niti z besedo dotaknil novomašnika in njegovih staršev. Oči-vidno mu je novomašnik to izrecno prepovedal. Za novomašnika samega je bil ta dan zelo naporen. Ves dopoldan je bil v cerkvi in še čez poldan je do pol dveh delil blagoslov. Bil je zelo vroč dan. Pa še na gostiji pri Šercerju se je trajno potil, ker je bil njegov sedež ravno pred steno, skozi katero je vodil dimnik. Stena je bila že dva dni razgreta, ker so kuharice spodaj v kuhinji kuhale, pekle in cvrle na vse pretege. Hvaležen “hvala Bogu" se je slavljencu zvečer izvil iz ust, ko je po končani slovesnosti mogel leči k počitku. Pri opisu Rožmanove nove maše v župnijski kroniki dostavlja župnik Marinič željo: “Bog podeli mlademu in nadobudnemu duhovniku svojo milost in blagoslov ad multos annos ! ” Semeniški duhovnik Zadnje leto v bogoslovnem semenišču je bil Rožman generalni prefekt in predsednik Akademije slovenskih bogoslovcev, ki je 1. 1908 obhajala šestdesetletnico svojega obstoja na izreden način. Na jubilejni akademiji sta pred mnogoštevilnimi udeleženci kot govornika nastopila šentjakobski župnik Matej Ražun, ki je bil v svojih bogoslovnih letih duša tega oživljenega društva slovenskih bogoslovcev, in ljubljanski profesor bogoslovja dr. Janez Ev. Krek. Temeljita izvajanja obeh slavnostnih govornikov so žela burno odobravanje. Predsednik Rožman je slavnostno zborovanje zelo spretno vodil. Kaplan v Borovljah V Borovljah stari župnik Klemenčič ni več zmagoval vsega dušnopastirskega dela. 5kofijstvo mu je julija 1908 dodelilo pomočnika, mladega, idealnega Rožmana. Z njegovim prihodom je župnija kar oživela. V šoli so ga otroci vzljubili, zlasti večji dečki so hoteli biti vedno pri njem, tudi odraščajoči fantje so ga zelo cenili kot dobrohotnega prijatelja. Njegove pridige so bile preproste, jasne in zelo privlačne. Obisk cerkve je rasel. Nekoč mu reče star Borovčič, ves navdušen zaradi njegovih pridig: “Gospod, vi boste nekoč še škof postali!” Tudi duhovni sobratje so ga zelo cenili. V Glinjah je dolga leta pastiroval župnik Primožič, zaradi dobrosrčnosti in originalnosti znan daleč naokoli. Kaplan Rožman pride nekoč k njemu na obisk in ga najprej prosi: “Rad bi opravil pri vas sveto spoved!" Primožič ga pa začuden gleda in potem počasi odgovori: “Kaj ? Vi - k meni - k spovedi ? ! Vi ste sami veliko bolj učeni kot jaz! Malico vam dam, spovem vas pa ne!" V svoji originalni preprostosti se ni imel za vrednega, da bi ga Še spovedal. Bil je pač tudi prepričan, da pri Rožmanu za to ni večje potrebe. Pač pa je pozneje sam večkrat v Borovljah mladega kaplana prosil za isto uslugo in se mu vsakokrat hvaležnega skazal z bratskim objemom, pri čemer ga je z ostrimi ščetinami svojih največkrat neobritih lic kar neprijetno zbodel. Na Dunaju Kljub raznim nevšečnostim, ki jih nikjer ne manjka, se je Rožman v Borovljah udomačil in bi prav rad še nadalje tam kaplanoval. Priljubile so se mu tako, da je še 1. 1913» ko je bila ta župnija razpisana, kot prefekt v Marijanišču prav resno mislil prositi za njo. Pa se je uklonil škofovi volji. Že jeseni 1909 je po enoletnem kaplanovanju odšel na Dunaj v zavod Augustineum (Frintaneum), da na univerzi nadaljuje bogoslovne študije in jih dokonča z doktoratom. V počitnicah se je pridno udej' stvoval. Tista leta je bilo na Koroškem prosvetno delo v polnem razmahu. V “Slovenski krščanski socialni zvezi”, katero je vodil dr. Lambert Ehrlich s tajnikom Vajn-cerlom, včlanjena društva so za svoje prireditve potrebovala govornike. Doktorand Rožman je bil za kaj takega vedno pripravljen. Kmalu ga je poznala vsa slovenska Koroška. Nič manj pa ni rade volj e pomagal v dušnem pastirstvu, bodisi da je kje nadomestoval župnika ali sodeloval pri verskih prireditvah-Na katoliškem shodu na Dunaju septembra 1902 je organiziral vse potrebno za preskrbo naših udeležencev. Bogoslovni profesor Po končanih študijah na Dunaju Je bil mladi doktor bogoslovja jeseni nameščen kot prefekt v Mari-janišču. Izkazal se je kot dober P°znavalec fantovske duše. Leto navrb je že prevzel mesto docenta cerkvenega prava na bogoslovnem učilišču, leta 1914 tudi mesto pro-esorja moralke in važno službo spirituala kakor 80 let prej škof A. M- Slomšek. Med prvo svetovno vojno se je °goslovno semenišče iz Celovca Preselilo na Plešivec (Tanzenberg) nad Gospo Sveto. V počitnicah je z°Pet nudil različno pomoč v dušnem Pastirstvu. Izdal je v Mohorjevi ružbi molitvenika “Presveta Ev-aristija’’ in “Resnice za večnost”, v vojnem času pa tolažilno brošuri-c° “Nebesa vidimo odprta”. V počitnicah je rad bival na yisokih Djekšah in v Selah. Ljubil gore in bil vztrajen turist. Tudi esetletnico svoje nove maše 4. uvgusta 1917 je sam v božji naravi obhajal na vrhu Hajnževega Turna v Košuti. Po vojni Po koncu vojne je profesor dr. ožman nekaj mesecev bival v Pli-erku, ki je bil že pod jugoslovansko uPravo. Ko so konec maja 1918 jugoslovanske čete zasedle slovensko Ko-°sko in je pozneje pariška mirovna °nferenca odredila za Koroško Ud s ko glasovanje (plebiscit), je v^a julija 1919 za ozemlje jugoslo-auske uprave ustanovljena posebna erkvena oblast, namreč generalni lkariat v Dobrli vesi. Generalni ar je bil prošt Randl, dr. Rožman Jegov svetovalec in kancler, Franc asser pa tajnik. ijal Dobro leto je dr. Rožman oprav-ta posel in se tudi udeleževal dela za slovensko stvar. Profesorske službe ni mogel vršiti, ker za njegov predmet, cerkveno pravo, ni bilo slušateljev. To je bila posledica vojne. V Ljubljano Tu mu pride iz Ljubljane povabilo, naj prevzeme stolico za cerkveno pravo na novoustanovljenem vseučilišču. Sprejel je ponudbo in na pristojno mesto sporočil, da odhaja za toliko časa, dokler na bogoslovnem učilišču v Celovcu ne bo slušateljev. Ko ga bodo kot profesorja zopet potrebovali, naj ga pokličejo. Tega povabila pa ni bilo. Na njegovo profesorsko mesto so namestili drugega profesorja. Zanj ni bilo več tega mesta v domači škofiji. Božja previdnost je imela z njim druge načrte. Vse svoje znanje, zmožnosti, vso svojo vnemo in gorečnost naj posveti drugemu delokrogu: ljubljanski škofiji. Koroška ga je izgubila. Ne popolnoma! Vedno je ohranil zanimanje za njo, še je prihajal kot profesor na obisk, tudi kot škof jo je parkrat počastil s svojim obiskom. A to so bili le obiski. Božja volja ga je pridržala v Ljubljani, da ga tam odlikuje z visoko častjo, a mu tudi naloži težko breme. S tem so se tudi končala mlada, lažja leta njegovega življenja. - Tei a križa Naj dodam še značilen dogodek, kakor ga opisuje tinjski prošt Benete k: “Odzval sem se vabilu svojega dolgoletnega prijatelja dr. Rožmana, ko me je povabil na slovesnost svojega škofovskega posvečenja 14. julija 1929. v Ljubljano. Slučajno je naneslo, ko smo prišli po končani slovesnosti iz stolnice v škofijo, da smo za nekaj minut sedli skupaj prevzvišeni nadškof Jeglič, novopo-svečeni škof-koadjutor Rožman in jaz. Da pretrgam molk, rečem nadškofu: “Prevzvišeni, najraje bi vam rekel: Pustite ga, da gre z nami na Koroško!” Odgovori mi: “Saj ste ga imeli prej kot mi; obdržali bi ga bili!” Škof Rožman pa, kakor bi se nekam zamislil, reče: “Zdaj sem se sprijaznil z mislijo, da bom nekoč visel na cestni svetilki v Ljubljani.” Osupnjen mu prestrižem temne slutnje: “Pa danes, na ta slovesni dan, pa take misli!” Kratko mi odvrne: “Da!” Vtem nas pokličejo, češ, depu-tacije že čakajo! Ta njegov pritrdilni “Da" ! V tem kratkem vzdihu je izražena vsa njegova vdanost v volj0 božjo, ves križev pot njegov i*1 njegove škofije! 14. julij 1929! Ali je res Ž® takrat slutil razdejanje, ki so ga grabežljivi volkovi čez 14 - 17 let pozneje uprizarjali med čredo njegovih ovčic? Ali odtod njegov grb: roža s trni? Ali zato njegovo geslo: Crucis pondus et praemium - križa teža in plačilo ? Brezbožne tolpe bi ga bile najbrže res obesile na trgu> da ga ni pravočasno iz domovin® povzal opomin, naj se umakne. In sprejela ga je zopet rojstna domovina kot - begunca. Tuja oblast pa mu je še tu v domovini odrekla svobodo, dokler ga ni Bog premestit v svobodnejšo deželo med razkrop' ljene slovenske ovčice. Škof dr. Gregorij Rožman deli sveto mašniško posvečenje v cerkvi Marije Pomagaj v Lemontu 13. junija 1953. NovomaŠniki so bili (od desne na levo): p. Mark Hochevar, O.F.M., p. BI a!? Che-mazar, O.F.M., in p. Lawrence Grom, O.F-M. 1^^ jflrf J w 1 '. r w\ Pok. škof dr. Gregorij Rožman deli red svetega mašniškega posvečenja v Lemontu 13. junija 1953 Podoba velikega voditelja 7,a 25letni jubilej Škofovstva dr. Gregorija RoSmana, ki ga je veliki pokojnik obhajal 14. julija 1954, je č. g. Alojzij Vauti orisal njegovo podobo takole: Oris te podobe je začrtal s krepko potezo škof Rožman sam, ko je ob prevzemu vodstva škofije (leta 1930) zapisal: “Nedoumljiva so pota božje Previdnosti, ki so me pripeljala v ljubljansko škofijo. Pot in način, po katerem me je Bog privedel na ljubljansko škofijsko stolico, je tako izreden in čudovit, da sem -da tako rečem - prisiljen verovati v Previdnost božjo. ” O poteku njegovih otroških in študijskih let kakor tudi o prvih letih službovanja (kot dušni pastir in bogoslovni profesor v Celovcu) smo govorili že v prejšnjem članku. Tu hočemo spregovoriti o njegovem uspešnem in blagoslova polnem delovanju po letu 1918. Prišel je torej prevrat po prvi svetovni vojni. Države razpadajo, ustvarjajo se nove. Nastane Jugoslavija, v kateri naj Slovenci končno pridejo do svojih narodnostnih pravic. Nova ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani se ozira po možeh, ki naj ji ustvarjajo naj višjo zgradbo znanosti. Tudi profesor Rožman dobi povabilo, naj se preseli v kulturno središče Slovencev, v Ljubljano. Odzove se, ne vedoč, kakšno delovno polje se mu s tem odpira. V januarju 1920 začne predavati cerkveno pravo na bogoslovni fakulteti. Toda dogodi se, kar je doživljal na Koroškem: srce ga vleče in potegne v dušno pastirstvo, zlasti med mladino. Ni mu pod čast, da prevzame kot vseučiliški profesor mesto prefekta v dijaškem konviktu v Marijanišču. Po tej mladini najde pot do Orlov, takrat cvetoče telovadne in prosvetne organizacije katoliške kmečke in delavske mladine. Nešteto duhovnih vaj vodi zanje, teden za tednom jim širom po Sloveniji predava in jim napiše molitvenik. Nič ga ne moti, če ga zaradi tega poklicni kolegi gledajo postrani. Čuti, da je dušni pastir in da bi svoje duhovniške službe ne opravil, če ne bi vršil te. Ljubljanski škof Jeglič je čutil že takrat, kar mu je bil zapisal več let pozneje: “Vi bi ne bili nikdar prav učen profesor. Vse Vaše življenje in delovanje je kazalo na poklic v duhovnem pastirstvu. ” In zgodilo se je, da si je hotel imeti škof Jeglič prav tega tako vnetega dušnega pastirja za svojega naslednika. Profesor Rožman je postal 1. 1929 Jegličev koadjutor (pomožni škof) s pravico nasledstva in čez eno leto, po Jegličevem odstopu, ljubljanski škof. Ko je odhajal škof Jeglič v pokoj, je izrekel o svojem koadjutorju javno pred duhovniki: “Tolaži me okoliščina, da je dobro poskrbljeno za naslednika. Božja Previdnost je vse tako uravnala, da morem z lahkim srcem izročiti vodstvo ljubljanske škofije svojemu dosedanjemu koadjutorju, ki je mož na svojem mestu in bo mogel upravljati škofijo tako, kakor bo prav, ter veliko storiti za Boga, Cerkev in narod.” Kaj je škof Jeglič napovedal, se je povsem zgodilo in izpolnilo. Že 24 let vodi škof Rožman ljubljansko škofijo. Oznaka njegovega škofova-nja je smotrno urejeno dušno pastirstvo. V središču tega škofovanja stoji kakor visok svetilnik njegova škofijska sinoda iz leta 1940 5 cerkvenim zakonikom ljubljanske škofije in s pastoralnimi instrukci-jami. Njegov zakonik je edinstven na področju cerkvenih zakonodajnih knjig in moremo o njem reči, da si je postavil škof Rožman z njim trajen spomenik za mnoge bodoče rodove. Z njim je opravil veliko zakonodajno delo ter v njem uzako-ves dušnopastirski načrt za Poedinca, družine, stanove in narod. da je ta zakonik izšel tik pred drugo svetovno vojno in se do danes ui mogel polno uveljaviti. Drugi njegov trajni spomenik je u°vo poslopje duhovskega semeni-Ča v Ljubljani - “Baragovega". Z njim se je postavil škof Rožman v vrsto s svojim prednikom Jegličem, je zgradil na ljubljanskem polju Mogočno stavbo - Zavod sv. Stani-slava v Št. Vidu. Dva velika ljubljanska škofa, dva odlična dušna pastir -Ja> polna skrbi in truda za dober ^aški in s tem duhovski naraščaj. Toda škof Rožman hodi zvesto P° vseh potih svojega velikega Prednika: tako kot pastir pastirjev, Sv°jih duhovnikov, kakor tudi kot Pastir vernikov. Naj pogledamo na atero koli področje, povsod vidimo razveseljiv pogled. Njegove kano-určne vizitacije so bile pravi praski za župnije, čeprav zanj obre-rt^enjeni z dolgotrajnim spovedova-Jem in ognjevitimi govori. Kot Cerkveni govornik sploh ni imel ekmeca v škofiji in kdo ne pomni dd-bito polne ljubljanske stolnice v P°stu ali ob raznih cerkvenih slovesnostih, kadar je nastopal škof °žman kot govornik. Njegovi pa-® irski listi, razumljivi za vsakega °veka, so polni srčne toplote in ^uraz velike škofovske skrbi za Uhovno rast posameznika in stanov. a bi prekvasil vso škofijo s pravim ristusovim duhom ter vzgojil za ta /^rrten goreče Kristusove apostole ed vsemi stanovi, je organiziral v ®v°ji škofiji po papeških smernicah rejeno Katoliško akcijo, ki po svoji Preciznosti gotovo prednjači pred nogirni drugimi škofijami. V če -cenju evharističnega Boga, Kristu-^a Kralja, si je utrdil trajen spomin mogočnimi ljubljanskimi kongresi letih 1933, 1935 in 1939. Novo nad vse uspešno sredstvo v dušnem pastirstvu mu je bilo češčenje brezmadežnega Marijinega Srca. Z družinskimi posvetitvami Marijinemu Srcu in obhajanju prvih sobot je prednjačila ljubljanska škofija že pred desetimi leti, vtem ko še danes mnoge škofije po svetu niso prisluhnile naročilu iz Fatime in pozivom iz Rima. Zlasti pa se je izkazal škof Rožman kot nadvse skrben dušni pastir izročenih mu vernikov v zadnji dobi svojega škofovanja, ko je grabežljivi brezbožnik napadel njegovo čredo in grozil, da jo uniči. Je to najbolj razburljiva doba v zgodovini slovenskega naroda, a ta doba častno uvršča škofa Rožmana med naj večje ljubljanske škofe: Hrena, Missia in Jegliča. Prišel je veliki čas, ki ga je nadškof Jeglič preroško napovedal v svojem zadnjem govoru pred smrtjo: ko sta si stopili nasproti dve fronti: satanova in božja, brezboštvo in krščanstvo. Takrat so se obzorja strahotno zatemnila in je valovje časa viharno pljusknilo čez našo slovensko zemljo ter jo zalilo v morje solza in krvi. Ob tej usodni uri je škof Rožman povzdignil svoj glas, da se je čul v mesta in vasi, čez polja in v gozdove: Komunizem je največja nevarnost in največja nesreča za slovenski narod. Mnogi so se čudili temu pogumu. Toda škof Rožman se je zavedal resnice, ki jo uči naša zgodovina: Slovenski škof je lahko samo dvoje: prerok ali mutec. Škof Rožman je postal takrat prvo, postal je mogočen klicar, voditelj razbičanega slovenskega naroda, da je ta narod v svojem najbolj nevarnem času našel v njem svojo oporo. Nič zato, če je bil škof za ta svoj pogum oklevetan, obsojen od lastnih bratov v ječo kot zločinec in je ostal v enem - zelo malenkostnem delu naroda kot ena najbolj osporavanih zadnjem desetletju: danes mu daje osebnosti našega javnega življenja v svet, ki ga takrat ni razumel, prav. Zimsko jutro - pogled proti Karavankam Pokojni škof je ljubil svoj narod. Najbolj mu je bil pri srcu tisti košček slovenskega raja, ki že dolga stoletja ni svobodno zadihal, njegova Koroška, kjer je slišal prvo slovensko besedo o Bogu, o Mariji, o nebesih. Vse svoje življenje do zadnjega diha je z veliko ljubeznijo ljubil svojo Koroško. Spremljal je vse njene boje za priznanje narodnih pravic in za svobodo. Morda ga je božja previdnost povedla iz rodne Koroške prav zato, da je lahko razvil vse svoje duhovne sposobnosti, jih posvetil celotnemu slovenskemu narodu in tako svojim Korošcem pokazal, da so samo del slovenskega naroda in da kot del dajejo življenjsko moč celoti. Dar, ki ga je dala Koroška s svojim velikim sinom slovenskemu narodu, je utrdil narodno zavest med koroškimi rojaki in jim vlil novih moči. Pok. škof Gregorij Rožman leta 1935 Duhovniška revija "Omnes Unum"z ki izhaja v Argentini, je opisala v januarski številki leta 1960 podobo škofa dr. Gregorija Rozmana tako: "To je podoba dobrega kmečkega človeka, odličnega dijaka, vzornega bogoslovca, neomadeževanega duhovnika, moža molitve, otroško pobožnega častilca Matere božje, resničnega prijatelja Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu, gorečega, Cerkvi nad vse zvestega škofa, vnetega dobrega pastirja, ki ljubi mladino, vzgaja mlade bogoslovske duše, vodi duhovne vaje, oznanja božjo besedo, kakor je znal le malokdo, išče uboge slovenske ovčice v Evropi in obeh Amerikah, z očetovsko ljubeznijo skrbi za svoje semenišče in Škofov zavod v Adrogueju, se z apostolsko odločnostjo bori proti brezbožnemu komunizmu, pa z naravnost svetniško vdanostjo prenaša preganjanje, krivice in obrekovanje. Velik in dolg je bil njegov križev pot, te-žak njegov križ. Trdno upamo, da bo njegovo plačilo veliko." Govor škofa Gregorija Rožmana v ljubljanski stolnici (12. decembra 1943) “Bodite poslušni svojim predstojnikom; zakaj oni čuvajo nad vašimi dušami kot taki, ki bodo odgovor dajali." (Hebr 13, 17.) Škofova služba V berilu iz lista Hebrejcem, ki ga Cerkev bere na god sv. Nikolaja, spoznavale® škofa, opozarja sv. Pavel škofe in vernike na njihove dolžnosti. Verniki: posluŠnj bodite predstojnikom - škofom, "ravnajte se po njih veri" - škofje pa? čujte nad dušami. Varuhi, čuvarji jim morajo biti, da ne zaidejo v zmote in grehe; pastirji, ki prav vodijo zaupano jim čredo, pri tem pa se naj zavedajo, da bodo za to svojo službo Bogu odgovor dajali, verniki pa naj jim s poslušnostjo in pokorščino to odgovornost olajšajo. Vam, dragi verniki, je božja Previdnost v najtežjih časih, kar jih je naš narod doživel, postavila za škofa mene, brez mojih zaslug in proti pričakovanju. Služba škofova: čuvati in voditi vaše duše, je vedno težka, a v teh časih stokrat težja, 'n verjemite mi, da me teža škofovskega križa silno tare in me v duši žge zavest težke/ pretežke odgovornosti. Škof je postavljen na vidno mesto - na svetilnik, vsi verniki ga vidijo in opazuje' jo, sodijo ga dobri verniki, vdani in poslušni, pa tudi nasprotni in sovražni ga sodijo i® obsojajo. Izpostavljen je kritiki, pravični in krivični. Laži in klevete Kako v teh zmedenih razmerah sodijo mene, vašega škofa, eni kakor drugi ve' ste le predobro. Slišite te sodbe in obsodbe: da sem največji izdajalec, da pomaga^ tujcem uničevati lastni narod. Kaj vse so govorili in zatrjevali o menil Videli so me v fašistični uniformi n.pr. na pogrebu fašistinje Ariele Rea, drugič zopet v uniform' nemškega generala, ko sem pomagal voditi napade na komuniste na Goriškem i*] Notranjskem, drugi zopet so me videli na Bledu v razgovorih in posvetih z nemškim' oblastmi, kako bi bolj gotovo zatrli Slovence, drugi zopet so me istočasno videli v Zalogu s puško in to v času, ko nisem prestopil niti praga svoje sobe, kaj šele svoj® hiše. Na Gorenjsko stran, odkar smo v vojski, nisem prišel dalje kot do stare mitnic® na Celovški cesti. . . Ne bi o tem govoril, da me niso verniki sami prosili, naj vendar proti tem kleve' tam kaj rečem. Doslej tega nisem storil, saj nisem bil užaljen, niti jezen, niti me n' bolelo, če sem slišal nove laži. V teh težkih časih mi je v zabavo neverjetno živahn® domišljija nekaterih ljudi in še bolj neumnost tistih, ki so te izrodke domišljije verjel' in še kako verjeli 1 In morda še verjamejo. Gospodu gre sodba Bral sem v tem času liste sv. Pavla, tega najbolj gorečega in najbolj sveteg® škofa, in sem videl, da so njega Korinčani prav tako klevetali in obsojali. Kaj jim j® odgovoril? "Meni je prav malo mar, da me sodite vi ali človeško sodišče...Gospod j®/ ki me sodi." (1 Kor 4, 3 in 4.) Za škofa ni merodajno in odločilno, kako ga ljudje sodijo - od ljudske sodbe ni in ne bo odvisna njegova večna usoda. Gospod Jezus je sodnik, ki bo sodil škofa in vernike, mene in vas. Njegova sodba nam mora biti mar, ne Pa ljudska. Sv. Pavel prav tam pravi, da je škof služabnik Kristusov in oskrbnik božjih skrivnosti. Bog bo škofa sodil, ali je bil v svoji službi zvest, ali je bil zvest služabnik Kristusov, ali je zvesto oskrboval božje skrivnosti. In sodba božja bo veljala. - Verniki Pa boste sojeni o tem, ali ste škofove nauke poslušali, sprejemali in po njih živeli ali ne! O tem bo vaš odgovor. s S sv. Pavlom si upam reči: Nič tega, kar mi očitate, nimam na vesti, vendar s tem še nisem opravičen, sodil me bo Gospod. Z mirno vestjo, ne da bi se bal vseved-nega Sodnika, si upam trditi, da po moji krivdi, po mojem sodelovanju in stikih z roznimi oblastmi ni bila nikomur hiša požgana, nikomur imetje izropano, nihče zaprt Q'[ poslan v taborišče, nihče umorjen, pač pa sem - hvala Bogu - mogel marsikoga rešiti iz ujetništva, tudi smrti in po posredovanju sv. očeta so bile mnoge notranjske Vqs* ohranjene, ki so bile že določene za požig. Žal, da nisem mogel v vseh sto- in stoterih slučajih uspeti, v katerih so me za Pomoč prosili ljudje vseh slojev in vseh naziranj. Trdno upam, da mi večni Sodnik, ko °° na meni gotovo našel marsikaj graje vrednega, ne bo očital izdajstva nad lastnim narodom. Daši se sv. Pavel pred Korinčani ni maral zagovarjati, ker je imel to za nespametno, je končno le moral odgovarjati svojim klevetnikom in je ob koncu svojega 2ogovora zapisal: "Postal sem nespameten, vi ste me prisilili" (2 Kor 12, 11). Kako Prisilil;? Nasprotniki Pavlovi so s svojimi klevetami uspeli, da so vzeli^Pavlu pri K°rinčanih ugled in spoštovanje, tako da je bila nevarnost, da ga ne bodo več poslušali 'n ne sprejemali več njegovih naukov. Tu pa je sv. Pavel nastopil za svojo službeno Ca$t, za ugled svojega apostolskega poslanstva in pokazal vso lažnivost in zahrbtnost n°sprotnikov in naštel dovolj podrobno, kaj vse je storil, žrtvoval in pretrpel za vernike P° toliko deželah, kjer je oznanjal Kristusov nauk, in tudi med Korinčani Tako je sv . pQvel prisilil nasprotnike k molku, vernike pa prepričal, da njihovim lažem niso več Verjeli. To je storil sveti Pavel ne za svojo osebno čast, ampak za ugled svoje apostol-s*e službe, da je mogel še naprej uspešno širiti kraljestvo božje tudi v Korintu. Načrti nasprotnikov In glejte, za to gre danes tudi pri nas! Malo mi je mar, kako kdo sodi ali obsoja *°jo osebo; ne bi se zmenil za to, niti besedice bi o tem ne govoril, najmanj še na tem ^etem kraju, a tu gre za ugled in čast škofa, ki je za pastirja in učenika postavljen. Y°nien nasprotnikov ni ogrditi mojo neznatno osebo, ki je brez pomena, ampak ogrditi s'u*bo škofovo, vzeti iz vaših src spoštovanje do škofa, da ga ne bi vec poslušali, da bi klanjali njegove nauke, se ne dali več od njega voditi v verskih in nravnih zadevah, rie Več voditi po potu božje resnice in božje volje v srečno večnost. "Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede" (Mt 26, 31). Te besede ?tarozaveznega preroka uporablja tudi Kristus za se in za apostole in njihove nasledni-j* Udarite pastirja, to je, umažite škofa, prignusite ga vernikom, da se bodo obrnili °J njega, ga zaničevali kot narodnega izdajalca, kot proti narodnega sluga tujih lastnikov itd., pa se bo čreda razkropila in lahko jo bo ropati in uničiti. Tako škofa oklevetajte, potem pa naj govori kar hoče, saj ga nihče več poslušal D6 bo, nihče mu ne bo verjel. Tedaj bi se z vami, verniki, zgodilo ono strašno, o c*mer beremo pri preroku Izaiju, ki ga je Bog poslal k njegovemu narodu, a narod, četudi je poslušal njegove besede, mu ni verjel. Bog mu je naročil: "Oslepi temu ljudstvu srce in zamaši mu usta in zatisni mu oči, da kje ne vidi 5 svojimi očmi in ne sliši s svojimi ušesi in ne čuti s svojim srcem in se ne spreobrne in 9° ne ozdravim" (Iz 6, 10). I Tega se bojim, to me skrbi, da bi moje ljudstvo, kateremu sem za učenika in pastirja dan, ne postalo takšno; da bi imelo oči, pa ne videlo; da bi imelo ušesa, pa °e slišalo in ne razumelo, da bi imelo srce, a ne čutilo - o mnogi so že taki postali - ■'l če bi večina taka postala, se bojim, da bi se nazadnje izpolnilo še, kar je Gosp0® Izaiju napovedal na vprašanje, doklej bo ljudstvo tako zaslepljeno: "Dokler ne bodo mesta pustota brez prebivalca, in hiše brez ljudi in dežel0 zapuščena puščava" (ibid. 11). Ali ne gremo takemu opustošenju že naproti? "Vpij in ne jenjaj!” Moja službena dolžnost, od Boga mi naložena, je, da vam oznanjam resnico, P° naj bo komu prav ali ne, da preganjam temo zmot in laži in prižigam luč božjih resni0' da vam sveti na poti življenja. To moram delati zvesto, če ne, bom poklican na str°9 odgovor, bom obsojen pred sodnim stolom božjim. Ukaz imam od Boga: Pojdi in uči.. .kakor apostoli. In še posebno danes, ko se ?|rl toliko zmot, velja božji ukaz Izaiju: "Vpij in ne jenjaj I" (Iz 58, 1). In ne smem $e strašiti tistih, ki mi zaradi tega grozijo z mučenjem in smrtjo. . Vpiti in klicati moram, prilično ali neprilično, in zavračati zmote. Ne zmot, k, so pred 100, 500 ali tisoč let begale vernike, ne zmot, ki so morda nevarne v Frandl1 ali Španiji, ampak zavračati moram zmote, ki so danes nevarne slovenskim verniko^1' ki danes motijo glave in srca slovenskega naroda. In ta nevarna zmota je brezbožni komunizem. Vpiti, klicati in učiti moram, da 0 slovenski ljudje vsaj k pravi pameti prišli in se rešili pogina, če že nočejo sprejeti vse' ga jasnega in rešilnega nauka Cerkve. V to me sili ljubezen do vas in do vsega naroda. In ta ljubezen, ki ima koreni°e v božji ljubezni, me sili, da dolžnost učenja vršim tudi tedaj, če bi moral še tolik trpeti. Pripravljen moram biti in semI S sv. Pavlom vam ponovno zatrjujem: "Jaz pa bom prav rad vse žrtvoval, tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vfl* duše, tudi če bi me vi tem manj ljubili, čim bolj vas ljubim" ( 2 Kor 12, 15). . Bogu sem se dal na razpolago, rad žrtvujem sebe in svoje življenje za narod, ® bi ga Bog ohranil v sveti veri. Če bo Bogu všeč, bo to mojo žrtev sprejel - vnaprej b° njegova volja češčena Že ko sem duhovnik postal, sem se Bogu daroval v slufcbj svojega naroda, ne zaradi svojih osebnih koristi, ampak za večno zveličanje duš, nn®^ katere me bo božja volja postavila. V tem smislu želim in hočem do zadnjega diha d® lati, moliti in trpeti, zlasti pa učiti in vedno zopet učiti, ker je to prva in glav0 dolžnost škofova. Da satan in njegovi pomočniki tudi v bodoče ne bodo mirovali, kot doslej niso, * vem, saj je tako napovedal Gospod Jezus sam, da bodo vse hudo zoper nas lažri*vi govorili zaradi njegovega imena - tega se ne bojim. Bojim se samo za vas, da bi v® satanove laži ne zapeljale in bi vi vaše duše pogubili. To me skrbi in zato trpim. Največje zlo, največja nesreča Z božjo pomočjo hočem - in moram - vztrajati na mestu, kamor me je Bog post®, vil. In do zadnjega bom isto učil in opominjal. Naj pride tudi to, kar mi grozijo: 0<* na kose razsekajo ali pa, kar ljubljanske komunistke želijo, da me na Kongresn® me tr9u živega zažgo - do zadnjega bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem naj-Večje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod. In ko že več govoriti ne bom mogel, se mi bo iz umirajočega srca še dvignila poslednja prošnja, tista, ki jo za svoj narod vsak dan ponavljam: Razsvetli, Gospod, Zaslepljene, da spoznajo časno in večno nesrečo, v katero jih peha brezbožni komunizem, da se obrnejo in spreobrnejo. Privedi jih, Gospod, nazaj k resnici in v božje kraljestvo! HLJtMl v/v\ Na škofovem grobu Večer je tih, zvezde Selestijo pobožno pesem Stvarniku sveta. Na Tvojem grobu sveCe v mrak drhtijo kot proSnje, ki nam vrejo iz srca. Poklekamo na kamen mrzlosivi. In v duhu stiskamo ti dobro dlan. Lepo je tu na sveti božji njivi, v viharni poti nam je tih pristan. O oCe, zdaj ko tebe ni med nami, Se bolj tujine kruh nam je grenak. Ne veS, kako smo raztepeni, Cisto sami, kako nam negotov je vsak korak. Na Tvojem grobu luC ljubezni sije, za narod ves, ves razkropljeni rod. Saj prosiS: Bratje, prav vse razprtije pozabite, kot dela naS Gospod... O oCe, hvala ti za vse dobrote, besedo jasno, zvesti kažipot, saj veš, kako negodne smo sirote, veS, naSa srca so prepolna zmot. Marjan Jakopič Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik ŽALNI GOVOR med pogrebno mašo 21. novembra 1959 v stolnici sv. Janeza Evangelista v Clevelandu, Ohio. “Vem kako hudo si preizkušati, kako Te tepe uboštvo. (In vendar si pri vsem tem tako zelo bogat), kako zelo Tvoje ime zaničujejo, sramote, klevetajo in zasmehujejo. Ne boj se trpljenja, ki ga moraš prenašati. Ne bo dolgo, ko bo hudič nekatere med Vami vrgel v ječe, da bo tam preizkušal Vašo vero in deset dni boste v hudih stiskah. Vztrajajte v veri z menoj prav do smrti in kronal Te bom z življenjem"... Te besede so iz drugega poglavja Apokalipse. Govoril jih je naš Gospod po sv. Janezu, hudo zasramovanemu in preganjanemu škofu v Smirni. V imenu Očeta in Sina in sv. Duha, Amen. F.zcelenca, prevzvišeni škof Ktol, milostljivi gospod, prevzvišeni nadškof Hurley, ezcelenca, prevzvišeni škof Begin, velečastiti gospod opat Teodor, lAonsignori, častiti gospodje duhovniki, častite sestre in prijatelji! Prišli smo k pogrebu škofa katoliške Cerkve, prevzvišenega gospoda Gregorija Rožmana.—Tu je govornik omenjal glavne življenske podatke. Ko je prišel do posvetitve za škofa je navajal: 77. marca J929 ga je Sveta Stolica imenovala za pomožnega škofa s pravico nasledstva škofu Antonu Jegliču v ljubljanski škofiji. Ko je posvečujoči škof takrat, dne 14. julija 1929, potem, ko je mazilil njegovo glavo s sveto kri zrno, rekel duhovniku Rožmanu: “Tvoja glava naj bo maziljena in z nebeškim blagoslovom posvečena za škofovski red," je molil k Vsemogočnemu Bogu ih dodal: Naj bo v njem obilje stalne vere, čiste ljubezni in iskrene pobožnosti. Naj bo po Tvoji obdaritvi dobrodošel, ko bo hodil oznanjat veselo vest miru. Podeli mu, o Gospod, duhovništvo sprave v besedi in dejanju. Daj, da njegovo govorjenje in pridigovanje ne bo le v prepričljivih besedah človeške učenosti, ampak v izkazovanju duha in moči. Daj mu, o Gospod, ključe nebeškega kraljestva: Karkoli bo zavezal na zemlji naj bo enako zavezano v nebesih, in karkoli bo razvezal na zemlji, naj bo enako razvezano tudi v nebesih. Kogarkoli grehe bo zadržal, naj bodo zadržani in Ti odpusti grehe, komurkoli jih bo on odpustil. Dopusti, da bo sam preklet, kdor ga bo preklinjal in da bo z blagoslovom napol-njen tisti, ki ga bo blagoslavljal. Naj bo neumorno skrben in gorečega duha. Naj mrzi ošabnost, ljubi ponižnost in resnico, da je ne bo nikdar zapustil, da bi ga nikdar ne zmagala ni*' laskanje niti strah. Naj nikdar ne stavi in ne sprejme luči namesto teme niti teme namesto luči. Daj mu, o Gospod, škofovski sedež, da bo vladal v Tvoji Cerkvi in ljudstvu, ki mu bo zaupano. Naj ima oblast, naj ima vlado, naj im0 moč. Po Tvoji milosti naj bo zvest"... Dragi prijatelji! Ta molitev škofa-posvečevalc0 je vodila vsako delovanje novo po s več en eg° škofa ves ostali del njegovega življenja. Ko *° v Jugoslavijo vdrli fašisti in nacisti in kasneje komunisti, zakrinkani v Osvobodilni fronti, le njegova škofija postala bojišče za bratomore0 vojno. Katoliški zastopniki so postali žrt krutega preganjanja. Stotine članov njegov* črede je bilo neusmiljeno pomorjenih. Tisoči 1,1 tisoči bogaboječih in miroljubnih državljanov s° bežali iz dežele. Jugoslovanski škofje so bil' lažnivo obsojeni in zasledovani kot zločine'-Ko bodo minula leta in se bodo strasti drug1 svetovne vojne ohladile, bodo tega škofa častil' kot enega velikih mož v jugoslovanski zgodovini-Velik zločin škofa Rožmana je bil po mn eni11 sedanje totalitarne vlade v tem, da je pre'/eC ljubil Boga in svojo Cerkev. Bil se je za suverene pravice Kristusa in za svobodo Cerkve. Ljub' je svojo domovino. Srce mu je bilo težko ranjen0 zaradi nesrečno • žalostne civilne vojne, ki /# divjala v njegovi ljubljeni Sloveniji. Studil 5< mu je komunizem. Videl in vedel je, kako bo N moderna oblika malikovanja razjedla tkivo zdra*e morale in versko svobodo za katoličane v Jugoslaviji. Videl je, da bo novo poganstvo podjo'' milo njegovo ljudstvo in ga ponižalo do sužehi' skih razmer. Temeljito je razumel bistvo kom0' nizma. Razumel njegovo globoko hudobno*!- ,1 Bilo je treba poštenosti in poguma, da je napi*0 tisto znamenito pastirsko pismo v adventu M0 1943, ki je v njem svaril svoje vernike pre nevarnostmi komunizma. V slavnem govoru pridigi - 12. decembra istega leta je sm°' ugotovil: “Kljub pretnjam grožnjam bom s> nadalje učil in trdil prav do konca, da je bref' komunizem največje zlo in največja ne-kar jih je kdaj prišlo nad Slovenijo." Pri svetniški burki, ki so jo vprizorili kasneje v 'ki sojenja, so predložili te besede in pa venfno pastirsko pismo v dokaz, da je izdajalec «!. ne^0/o/er> proti “vladi ljudstva". Takozvano i^dsko sodišče" je dobrega škofa obsodilo na 0s*tnnajst let ječe. Znano je bilo, da nameravajo "opraviti atentat na njegovo življenje. Toda 'Vidnost je odredila, da je tedaj odšel v str'io, kjer so ga vzele britanske oblasti v ličita. Cim več bo minilo časa, tem bolj bo mogoče stiti njegovo ime in dati njegovemu spominu pr"nerno čast. in Rožman je prišel v to deželo leta 1948 /e na prisrčno povabilo Monsignorja Omana e' svo/ dom v župnišču pri Sv. Lovrencu. Ni to n/e9ovo prva pot na našo obalo, kajti ° 'skal je naše mesto leta 1935, da je prisostvo-.0 Evharističnemu kongresu. Enajst let, ki jih Preživel v begunstvu v našem mestu, je p°svetil svoji ljubljeni čredi, ki je raztresena 70 V$em sve*u- Globoko se je žalostil nad izgubo svojih duhovnikov in 37 svojih bogoslovcev, So bili žrtve rdečega pravosodja. 195 drugih Rogovih duhovnikov se je rešilo pred vlado Pianističnega nasilja in dobilo zatočišče v g '"Ženih Državah, Kanadi, Avstriji, Veliki Italiji, Nemčiji, Franciji, Španiji, g6 3i/i, Argentini, Ecuadorju, Čilu, Peruju, ‘viji ali na Japonskem. Škof si je neprestano ^Pisoval s svojimi duhovnimi sinovi, ki do-vu/e/° p0 vseh krajih in koncih sveta, jih navdu-d*Vo/ v njihovem delu in jih rotil naj žive kot ..'^' Kristusi. Kolikor so mu dopuščala sredstva, ie tudi pomagal z darili za sv. maše. Po PVodilu Sv. Stolice je tudi ustanovil slovensko enišče v Argentini za dijake in profesorje ,e» ki žive tamkaj v begunstvu. Utemeljeno /e rado val tega uspeha, kajti tako je mogel }*diti svojim škofovskim sobratom 71 mladih vnikov, ki jih je vzgojil in poslal v službo Mo "i'hove škofije. Naj tole zadostuje k utemeljitvi trditve, da je bilo breme njegove službe v zvezi s skrbmi in odgovornostmi težko na ramah tega božjega moža. Toda preko vsega tega je kazal vedno močnega duha vdanosti, odpovedi in hladnokrvnosti. Mi, ki smo ga poznali, smo bili prešinjeni z globokim vtisom njegovega duhovništva, njegove praktične pobožnosti, njegovega sijajnega razpoloženja, njegovega demokratičnega ravnanja in občevanja, njegovega častitljivega vedenja, bistrosti njegovega duha, prav posebno pa njegove pristne ponižnosti. Zadnji dnevi njegovega življenja na zemlji so bil resnično naj vzgojne/ši. Predno je vstopil v bolnišnico, je zapisal v svoj dnevnik: “Uspeh laboratorijskih preizkav kaže škodljivo, divjo rast. Kaže potrebo operacije. Zaupam v Boga. Dajem se v njegove roke. Bogu hvala." Duhovnikom, ki so ga obiskali, je rekel: “Bog nam daje zelo močno željo po življenju. Toda, ko pride naš čas, On nam milo odstrani to željo in smrt pride kot blagoslov... Samo v smrti dobi življenje svoj smisel in pomen in... pripravljen sem. Silno žal mi je človeka, ki ne veruje. Obžalujem ga, ko pride njegova zadnja ura. ” Minulega ponedeljka zjutraj je škof Rožman naglo oslabel in Cerkev je govorila v njegovo umirajoče uho tele veličastne besede: “Pojdi, krščanska duša, v imenu Boga Očeta Vsemogočnega, ki te je ustvaril, v imenu Boga Sina, ki te je odrešil in v imenu Boga Svetega Duha, ki se je razlil nad teboj." Z levico je stiskal rožni venec, desnico je dvigal za blagoslov, njegovo utrujeno srce pa je popustilo in prenehalo. Apostolska duša ga je zapustila, da bi počivala z Dobrim Pastirjem. Sedaj je naša dolžnost, da ga priporočimo Večnemu Velikemu Duhovniku in skrbno izpolnimo opozorilo sv. Ambroža: “Ljubili smo ga v življenju, ne zapustimo ga, dokler ga ne pripeljemo s svojimi molitvami v hišo Gospodovo." Škof Gregorij - naj ostane z nami VaS pogum, VaSa vera in VaSe zaupanje. Pogum, da bomo znali svoje križe tako nositi kakor ste jih Vi, vera, da bomo vedeli, kako jih nositi, in zaupanje, da bo onstran križa spet srečanje z Vami. Karel Mauser Žalni sprevod iz clevelandske stolnice po pogrebni maši 21. novembra 1959 Spodnja slika: Slovesna peta črna maša pred pogrebom v Le-montu 23. novembra 1959. Darovala se je ob navzočnosti čikaskega pomožnega škofa Most Rev. Raymonda P. Hillingerja. Maševal je p. Benedikt Boge, O.F.M. Asistirala sta mu Rev. Alojzij Žitko, ki je bil diakon, in Rev. Viktor Cimperman; obredničar je bil Rev. Jospeh Mavsar. Po maši je bila naj p reje slovenska pridiga, nato pa angleška, ki jo je imel škof Hillinger, Po svoji pridigi je Škof Hillinger opravil obrede ob molitvi "Reši me"; takoj nato se je razvil sprevod na samostansko pokopališče. . France Gorše: POSMRTNA MASKA ŠKOFA Ilc. GREGORIJA ROZMANA SCovo 23. nov. Krsta nad grobom med zadnjimi pogrebnimi molitvami Spodnja slika (od desne na levo): Rev. Roman Malavašič, Rt. Rev. Msgr. Janez Kraljič, Rev. J. McDermott in Rev. Jožef Cvelbar Rt. Rev. Msgr. Matija Butala; za njim ReV’ Francis Baraga in Rev. Edvvard Gabrenja, O.F*^' Spodnja slika (od desne na levo): Rev. Jo*^ Martelanc, Rev. Franc Gaber, Rev. Lavvrenc® Grom, O.F.M.', in Rev. John Šuštaršič Rev. Vitol Vodušek Rev. Nande Babnik, zastopnik Koroške Spodnja slika: Šolske Sestre v sprevodu Spodnja slika: Rev. Julij SlapŠak Spodnja slika: Dr. Miha Krek Spodnja slika: Mr. Joseph Gregorich P. Odilo Hajnšek, O.F.M. Dragoceni osebni spomini na škofa Rožmana Tople, iskrene spomine imam na pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Velikega pokojnika sem spoznal par mesecev po svoji novi maši in sicer meseca oktobra 1921 . Spoznala sva se v šoli -skupaj sva hodila namreč v šolo. Da I Toda jaz kot učenec, Rožman kot profesor. Morda sem ga že kdaj prej srečal na ljubljanskih ulicah, toda ne spominjam se, da bi bila kdaj prej govorila. Prvič sem ga bolj od blizu videl, ko je sedel za katedrom kot profesor cerkvenega prava na bogoslovni fakulteti v Ljubljani. Kot profesor je bil silno jasen, resen, toda vedno prijazen in ljubezniv. Pri izpitih j.e bil očetovski, prijateljski, domač. Za njegov predmet si se moral zanimati, ker ga je podajal s tako ljubeznijo. Pri izpitu je pomagal: njemu je bilo bolj sitno, če študent ni pravilno odgovoril,kakor dijaku samemu. Slušatelj ni smel pasti, to bi bila sramota za profesorja, se je včasih izrazil. V Ljubljano je prišel s svoje prelepe Koroške kot priznani mladino! jub .Mladina je povsod kar drvela za njim . Imel je v sebi neko skrivno privlačno moč: v svojem govorjenju, v svojem odkritem nasmehu, v svojem pogledu in v vsem svojem obnašanju. Mladinoljub Rožman se je držal načela velikega našega Slomška: "Primi otroka za roko, pa si zagrabil mater in očeta za srce!" Saj je pa Rožman bil res vedno med mladino: V Celovcu je bil med dijaki kot prefekt v Marijanišču. Bil je profesor v bogoslovju in spiritual, duhovni oče bogoslovcev. Potem je bil nepre-kosljivi voditelj mladinskih duhovnih vaj že na Koroškem, posebno pa se mu je na tem področju odprlo široko polje v Ljubljanski škofiji. In na tem polju sva se s profesorjem Rožmanom srečala. Bil sem takrat nastavljen v Nazorjih v Savinjski dolini. Tja je profesor Rožman zelo rad zahajal, ker je bil tam nekaj časa kot begunec med prvo svetovno vojno in pri upravi škofijskih posestev je bilo zaposlenih tudi nekaj koroških Slovencev, katere je profesor Rožman rad obiskal. Za mladinske duhovne vaje so hoteli profesorja Rožmana naravnost raztrgati/ tako so prosili na vse strani .Preveč je bilo za njega in ni mogel vseh duhovnih vaj sprejeti. In je nasvetoval mene. Sam mi je pisal: "P. Odilo, prosim sprejmiteI " Sprejel sem, če sem le mogel. Seveda je rad tudi vrnil, kadar jaz nisem mogel sprejeti• ŠKOF ROŽMAN PRVIČ V AMERIKI Leta 1926 sem se odločil, da greifl misijonarit med ameriške Slovence. P' Kazimir Zakrajšek je odhajal v domovino in so določili mene, da prevzamem to delo. Profesor Rožman je kar gorel od veselja in navdušenja, ko sem mu povedal/ da grem na misijone med Slovence V Ameriko. "Kar z vami bi rad šel!" mi j® rekel. Skoraj lahko rečem in trdim: Če bi jaz ne bil šel v Ameriko,bi škofa Rožmana najbrž nikoli ne bilo v Združene države! Odšel sem takoj po Novem letu 1927. Za praznike sva si vedno pisala in tudi na njegov god nisem pozabil. Takrat sem mu navadno poslal tudi vedno nekaj ameriških maš, ki jih je z veliko hvaležnostjo sprejel. Kot je pisal, je vse v porabil za svoje študente. Leta 1929, dober mesec po Rožmana' vem posvečenju za škofa in po našefl1 ameriškem Vseslovenskem katoliškem sho' du, sem prišel na obisk v domovino. Takoj sem obiskal pomožnega škofa dr.Gregorij0 Rožmana v ljubljanski škofijski palači -Kako odkrito se me je razveselil I Ker je bil zelo zaposlen, sva se dogovorila, d° bova šla skupaj v planine - Rožman je bi' namreč velik ljubitelj naših gora. N° določen dan sem ga čakal v Nazorjih ^ Savinjski dolini.Od tam naju je upravitelj škofijskih posestev z avtom odpeljal v Solčavo. Tam sva ostala preko noči pri 9' župniku Milošu Šmidu. Moj sošolec Vink0 Kolman je bil takrat za kaplana v Solčavj-Naslednje jutro sva odmaševala v staro' s a"1! Cer*n razodel v delih svoje moči in lepo-|. ' ,Se mi je zdelo vse prerekanje, opravki®/ vsa neodkritost in nedoslednost 0 majhna in ogabna. Takrat sem se ac*a pomeni planinstvo za vsake-' ki hodi z odprto dušo in s čutečim teCe'P P° veličastnih sledovih božje lepo-hj/ ^ohovno ozdravljenje in etično poglo-ne6^*" "Med planinci izginejo vse socialni. 'P stanovske razlike, ki tvorijo v I s!?' neredko visoke zidove, kateri nas pl '1.0. Planine nas zbližajo. Zato je v tist^100^1 duhovno zdravje; toda le za n ki je vreden, da vstopi v skriv- razk - SN!efi?že božjih lepot... Znak p| !°ia je, če se pričnejo mešati med Vpl?,nce taki, katerih srca so za duhovne v m® .bo^je narave zaprta. Čemu hoditi n . ,an'ne po to, kar lahko na vsak korak R ldež ob široki cesti?.." To je bil R "oni Onih planinskih dni s škofom kal'* kdaj bolj potanko spoznal. Tri dni pl .bila v Solčavskih planinah. Svoje v panske misli je pozneje enkrat zapisal 'oninskem Vestniku. vDr ?Kdai se bova zopet videla?" me je pQv?Sa| škof Rožman, ko so mi potekle Am '*?.'ce in sem se vračal nazaj v obilriko- "Zdaj morate pa Vi priti mene K|0 ot preko Atlantika!" sem ga podražil. enL-01®!0* se ie 'n ie rekel: "Pa bi res rad n6,rr prišel!" Tako sva se ločila. Po R0*al mesecih - leta 1930 sem škofu Ijjnu prisrčno čestital, ko je postal Ionski ordinarij. Toplo mi je odpisal in mi poslal svoj blagoslov za moja misijonska pota. Takrat je bilo teh potov mnogo. Leto 1935 je bilo pomenljivo Rožma-novo leto, leto ljubljanskega evharističnega kongresa. Takrat ko so se v Ljubljani in po vsej Sloveniji s tako vnemo vršile skrbne priprave za veliko evharistično slavlje, takrat je previdnost božja pripravljala pot v Združene Ameriške države ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Bogu sem posebno hvaležen, da je ravno ista previdnost božja izbrala mene, da sem škofu Rožmanu utrl pot v Ameriko. To so res dragoceni spomini, posebno zdaj po 25. letih. Zgodilo se je pa tako le: V postnem času leta 1935 sem vodil misijone v Železnem okrožju v Minnesoti: Eveleth, Chisholm in Ely. Na Ely sem bil, ko dobim pismo od pokojnega Mr. Antona Grdina. "Pater, svetujte mil" prosi Grdina. "V jeseni imamo v Clevelandu in sicer v Kulturnem vrtu odkritje spomenika svetniškemu škofu Baragu. Kdo naj spomenik odkrije? Dobiti moramo za to kakega vidnega in odličnega Slovenca. Mislil sem na dr. Antona Korošca, voditelja naroda, ali na dr. Juro Adlešiča, ljubljanskega župana. Kaj mislite vi, p. Odilo?" Takoj sem odpisal: "Mr. GrdinaI Baraga je bil škof, poleg tega pa še doma iz ljubljanske škofije. Nihče drugi ni upravičen odkriti njegovega spomenika v tej deželi kot ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Njega je treba povabiti I " Grdina je takoj odpisal: "Da, da! Nihče drugi kot ljubljanski škof Rožman 1" Zdaj pa: kdo naj ga povabi? škofa mora povabiti cerkvena oblast. Ali vsaj kakšna cerkvena organizacija. Spočetka smo mislili, da bi ga povabila Baragova Zveza, katere predsednik je bil tačas jolietski župnik Rev. John Plevnik. Toda on je to odsvetoval, češ naj ga povabi Cleveland, ker bo slovesnost v Clevelandu 1 Ko sem se vračal iz Minnesote, sem se ustav M v Clevelandu - bil sem takrat namreč nastavljen v Johnstovvn, Pa. Na posvet sem šel najprej k Father Omanu, ki je bil takoj s celim srcem za idejo, da pride škof Rožman v Ameriko. Father Ljubljanska stolnica Oman je takoj sklical sejo in sicer pri najstarejšem slovenskem duhovniku v Clevelandu, pri pokojnem Father Vidu Hribarju. Sestali so se vsi štirje slovenski župniki in jaz. Bilo nas je torej pet. Monsignor takrat ni bil še nobeden. Midva s Father Omanom sva razložila stališče in zadevo. Pri seji smo seveda obravnavali, da bo treba obvestiti clevelandskega škofa, kar je pa bilo tisto leto zelo lahko: v Clevelandu je bil namreč koncem septembra narodni evharistični kongres in so bili tako povabljeni vsi škofje sveta. Pa je bil škof Rožman še posebej povabljen na kongres. Potem smo načeli misel, kdo bo poravnal stroške za škofovo potovanje? Pokojni g. Jernej Ponikvar je kratko rešil to vprašanje: "Škofa Rožmana bom naprosil, da bi imel pri Sv. Vidu sv. misijon in naša velika fara bo.škofu toliko dala, da bodo stroški z lahkoto poravnani. Ako bi pa kaj majnkalo, bom jaz zato skrbel, da v tem oziru ne bo nobenih težavi" Dali smo zadevo na glasovanje. G. Hribar in g. Bombač sta malo dvomila, ako je potrebno, da vabimo ljubljanskega škofa, saj bi lahko spomenik odkril cleve' landski škof. Toda, če bo glasovanje v prid ljubljanskemu škofu, bosta rado sodelovala. Glasovanje je izpadlo; tri j® glasovi proti dvema. Pustili so tudi mene glasovati. Takoj na to je izjavil g. Oman: Nekal mislim in " ra j tam", da bi šel letos obiske j domovino svojih staršev ter bi se ob tel priliki udeležil rad tudi ljubljanskega evharističnega kongresa, nazaj grede b' pa spremljal ljubljanskega škofa na poti v Ameriko, da ne bo imel v tem oziru no' benih težav. Tako se je ona seja končalo* Jaz sem škofu Rožmanu pisal že Minnesote, kaj se plete in po tej seji sel’1 mu tudi takoj naznanil, naj čaka n0 ovabilo. Odpisal mi je obakrat: "Če boi’’ om povabljen, pridem gotovo in zelo ra5 pridem I" In 17. septembra 1935 je ljubijansk' škof dr. Gregorij Rožman prišel v sprertj' stvu Father Omana v Ameriko. Potoval5 sta na ladji in se izkrcala v New Yorku* Seveda sem ga čakal v pristanišču. Po velikih slovesnostih evharističnega °ngresa v Clevelandu, ki se jih je škof °žman udeleževal, se je vršilo odkritje sP°menika v Kulturnem clevelandskem vrtu. Dopoldne, bila je nedelja, je imel kof Rozman v novi cerkvi sv. Vida slovesno pontifikalno sv. mašo in navdušeno Pndigo, popoldne pa je med velikimi s ovesnostmi odkril Baragov spomenik. S Svojim nastopom si je škof Rožman takoj 0svojil vsa srca. Nato pa je Škof Rožman napravil zmagoslavno pot v vse slovenske !?Qselbine od Nevv Yorka do San Francisca. a sPreml jevalca na vseh teh potih posebni? P° zapadu je bil škofu naš dragi Father m®n• Po vzhodu od Clevelanda dalje Pr°H New Yorku sva ga spremljala midva z 9* Slapšakom. Vsi duhovniki in verniki s° imeli priliko spoznati v škofu Rožmanu el|kega in kristalnega moža in izklesa-ne9a cerkvenega dostojanstvenika. Naj-p6c prilike za to spoznanje pa je imel ather Oman, ki je škofa spremljal. Da je t Rožman pred 25. leti bil v Ameriki, .° Je bila resnično posebna previdnost 0zla7 sicer bi po drugi svetovni vojni ne v °9®l priti sem kot begunec, ker bi se ga ‘bali, ko so zločinski komunisti name-a 1 na njega toliko laži in toliko umaza-ne9a blata. , Leta 1936 sem se za stalno vrnil v otnovino. Nastavljen sem bil v Ljubljani $n $Va bila s škofom Rožmanom najbližja ^eda. Toda Ljubljane nisem poznal in ■ Slovenije ne, ko sem se po desetih I^l . vrnil • Taka sprememba 1 Kakšna? ^Nbljana in Slovenija ste bili Rožmanov? I l° Prebujenje, to navdušenje, ta katoliška °rbenost, udarnost. Rožman je bil agnet, ki je privlačil vse za seboj, j, mladino. Moral si iti na mladinske .bore, kako je to gorelo, plamtelo 1 • °rQl si biti enkrat navzoč v stolnici, ko L vmladina slavila svoj praznik BTezma-eZr|6 vsako leto 8. decembra. Natlačena ?k°r Ca same mladine, med mladino pa ^ ot Rožman, ki je s svojo ognjevito ®sedp vžigal, razplamteval mlada srca. J°i najbolj svetal spomin: Škof Rožman . slovensko mladino. Komunizem bi fiikd ar ne slavil svoje zmage nad Sloveni- jo, če bi ne bili komunizmu od zunaj prodani, izdani, ker je bila Slovenija Rožmanova. To je vzrok: zakaj so se Rožmana komunisti tako bali. Zato je moral škof Rožman biti strelovod, ki je moral prestrezati vse peklenske puščice. Organizirano brezboštvo je hotelo škofa Rožmana uničiti, podtaknilo mu je najhujše zločine. Hvala Bogu pa: Vsi pošteni ljudje dobro vedo in so prepričani: Kar trde brezbožni komunisti, je gotova laž! Prekrasen zgled, kako je mladina ljubila škofa Rožmana, je sledeča zgodba: MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Na praznik Marijinega oznanenja 25. marca 1944 je prišel škof Rožman maševat in pridigat za farno patrono k frančiškanom v Ljubljani. Jaz sem imel svoj dijaški ali križarski pevski zbor. Letos moramo škofu za sprejem zapeti, so menili fantje. Zelo radi so peli latinsko. Eni so hoteli, da bi zapeli darovanjski spev za praznik sv. Frančiška Asiškega: "Mihi vivere Christus et mori lucrum!" Kristus mi je življenje, smrt pa mi je dobiček. Pa se oglasi eden najbolj modrih fantov in pravi: "Saj veste, kaj se govori po Ljubljani in po naših gozdovih: Škofa Rožmana bomo ubili, razsekali, obesili na Kongresnem trgu! Toda škofa imamo v Ljubljani samo enega in ta mora živeti. Zapojmo mu, kar smo peli na Veliki četrtek pri darovanju: "Dextera Domini fecit virtutem ... Non moriar sed vivam et narrabo opera Domini." Desnica božja je naredila veliko delo... Ne bom umrl, temveč živel bom in bom oznanjal dela Gospodova! S kakšnim srcem so fantje to zapeli; kako hvaležno jih je poslušal škof Rožman I In res je potem škof Rožman še 15 let oznanjal dela Gospodova: najprej po taboriščih, potem pri sestrah v Avstriji in Švici, nato v Severni Ameriki, v Južni Ameriki, v Italiji, Belgiji, Nemčiji, Kanadi, v Franciji in Holandiji. V Lurd je zbral in pritegnil škof Rožman leta 1958 blizu 1500 Slovencev, še nikdar v zgodovini ni bilo toliko Slovencev obenem v Lurdu. Ker Slovenci iz domovine niso mogli in smeli priti, je to skoraj čudež, dp se jih je toliko zbralo. Takrat so Rožmana zadnjikrat slikali. Beg Škofa Rožmana: Mnogi so škofu Rožmanu očitali in mu še mrtvemu očitajo: Zakaj je zbežal? Zakaj je zapustil svojo čredo? O tem lahko jaz dam dragocena pojasnila. Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji izšla knjiga, kjer je jasno zapisano, da je bil škof Rožman že med vojno obsojen na smrt. Seveda po krivem. Vsak človek ima pravico in dolžnost, da si reši življenje. Toda škof Rožman sam je javno povedal v ljubljanski stolnici: "Z božjo pomočjo hočem in moram vztrajati na mestu, kamor me je postavil Bog. In do zadnjega bom isto učil in opominjal". (Govor 12. dec. 1943.) Ostanem na svojem mestuI To je bila odločna volja škofova. Niti mislil ni na beg. Toda mi smo se bali za njega. Slovenski fantje in možje so sklenili: Škofa je treba rešiti! In prav mene so poslali oz. naprosili, da škofu to povem. Kakih 14 dni pred razpadom se je to zgodilo. "Prevzvišeni I " sem mu rekel, "pripravite se, umakniti se morate iz Ljubljane. Ubili vas bodo, saj veste, da ste obsojeni na smrti" In škof Rožman mi je odločno rekel: "Ostanem! Nikamor ne grem! Pastir mora biti pri čredi 1" Potem sem škofu povedal: "Vaši dobri fantje tega ne bodo ustili; sklenili so, da morate oditi. Če se oste upirali, vas bodo s silo odpeljali na varno. Tako so mi naročili za vas!" Škof je takrat odgovoril: "Sili se ne morem upirati,toda storili bodo proti moji volji!" To sem potem takoj povedal onim, ki so me poslali. Pa je Previdnost božja sama posegla vmes. Kako? Tiste dni pred prevratom so slovenski komunisti prišli h g. župniku in dekanu Kristijanu Koširju na Žihpoljah ob Dravi na Koroškem. Bili so malo vinjeni, pa že tudi malo pijani svoje zmage in g. dekanu so odkrito povedali, kaj bodo v nekaj dneh naredili z ljubljanskim škofom: "V kletki za prašiče ga bomo vozili po vsej Sloveniji, pretepali in mučili ga bomo, jermene bomo rezali z njegovega hrbta; oči mu bomo iztaknili in jezik izruvali; končno ga bomo na Kongresnern trgu v Ljubljani obesili in bo tam tri dni visel." Dekan Košir je rekel na to: "Pa teg° vendar ne boste naredili z ljubljanskim škofom?" Odgovor se je glasil: "Takoj6 sklenjeno!" Zgodbo je g. Košir pripovedoval me' seča januarja 1946 na dnevu češčenja v Kotmari vasi pri Celovcu. Navzoči sm° bili takrat trije duhovniki, vsi begunci: 9' Jože Volk, ki je zdaj v Minnesoti, 9' Anton Vukšinič, ki je zdaj v Kanadi, 'n jaz. Dekan Košir pripoveduje dalje: "Takol sem sklenil: kar je v moji moči, moram0 storiti, da škofa Rožmana rešimo. NemU' doma sem hitel v Celovec k škofu Rohra' cherju, ki je bil ravno takrat imenovan že za salzburškega nadškofa, pa je še uprav' Ijal krško škofijo. Razložil sem škof° Rohracherju vse in sem ga prosil, da takol na kak način pokliče škofa Rožmana v Celovec." . Škof Rohracher je nemudoma napis0; pismo, ali dal nalog za tako pismo - s°j še živi - Celovec so takrat že zasedal' Angleži in Amerikanci. Pismo je bi 1° poslano jezuitu Mainzu, ki se je takr°J mudil še v Kranju. P. Hainz je takol poslal pismo po varni in takrat edin0 možni poti v Ljubljano. Ali je bila v pismu neka sveta zvijača, ali pa v onem kočljivem in razburljivem času velik0 previdnost. Celovška škofija ni Škof° Rožmanu naravnost svetovala: "Umaknil6 se, ubili Vas bodo!" temveč v pismu i6 stalo menda: "Pridite nemudoma na vaie(] dušnopastirski razgovor v Celovec! Tus° že zasedbene oblasti, ki se da z njim1 pametno govoriti 111 ,, Tako nekako mi je škof Rožman praV o tem celovškem pismu. Saj mora to pis?,<’ najbrž še obstojati, škof mi je tudi pravil,' da je pismo prejel zgodaj zjutraj na pry petek meseca maja 1945. Zaupal mi je tudi, da je celo tisto noč prebedel premolil v škofijski kapeli. Ob č°*. škofove maše pride v kapelo škofov tajn' in škof mu takoj pove vse glede celovšk6' ga pisma. Tajnik mu pravi: "PrevzviŠen' Celovec s Košuto (2095m) j,0 ie prst božji, hitro se odpravite na pot, ra _ne bo prepozno! " Škof je še odmaševal Ln ie počakal korarske maše, ki je bila ob . * uri zjutraj v stolnici. Takoj po sv. maši ie sklical kanonike ali stolni kapitelj. Kot Se spominjam, je škof rekel, je bilo posvetovanje na stanovanju stolnega prošta Lacija Nadraha. Škof je kanonikom Prebral celovško pismo in je vprašal za Svet in mnenje. Vsi kanoniki so škofa Presiliz naj takoj odide; naj se vendar r.e^' - To potrjuje tudi g. Msgr. dr. Jože j-egodic, ki je za 25 letnico škofovanja “ežmanovega napisal v Duhovnem živije-?iU: 11 Kapitelj je škofa rotil, naj odide v 'n°Zemstvo, da bi mogel na višjem mestu • Cerkve posredovati za svoj narod." . ^°f Rožman je izročil škofijo kapitlju ter ie določil namestnike. Kmalu je bil pri — Pr°v|jen na škofijskem dvorišču, škofov Qvto. škof Rožman ni imel nikdar namen 0c*iti. Skozi je mislil, da odhaja samo *Qšasno, da "posreduje za narod", zato °dhaja, potem se vrne. Na sedanji avstrijski meji, na Ljubelj so Nemci škofov avtomobil ustavili in s° zahtevali lastninsko listino. škof te listine ni vzel s seboj. Pokazal je samo potno dovoljenje s pripombo: "Saj se vrnem!" Na podlagi potnega dovoljenja so ga Nemci pustili naprej. To je eden dokaz, da se je škof Rožman nameraval vrniti nazaj v Ljubljano. Ko je škof Rožman prišel v Celovec,so mu na .sedežu krške škofije povedali, zakaj so ga poklicali: da ga rešijo in ohranijo. Dvigala ga je misel in zavest: Ohraniti se moram za narod in za svojo čredo, za svojo škofijoI V Celovcu je takrat mrgolelo slovenskih komunistov in škof Rožman se je začasno umaknil na Tirolsko. Tja so kmalu prišli ostali tisoči slovenskih beguncev in so se nastanili v vojaškem taborišču v Lienzu. Kakšna tolažba je bil za te uboge ljudi škof Rožman; kako jih je bodril, dvigal, pa tudi jokal z njimi. Saj je znana njegova pridiga v Marijini cerkvi blizu Lienza, kako je škofa premagala britka misel na grozno usodo naroda, ko so v enem samem mesecu kruto pomorili 11.000 najboljših slovenskih fantov in mož.Med pridigo je začel krčevito jokati. Naravno je, da komunisti niso radi videli škofa Rožmana, kako je prihajal med begunce in so začeli pritiskati na angleško zasedbeno oblast, naj škofa odstrani. Skoraj gotovo pa je tudi Angleže skrbelo usoda ljubljanskega škofa in vsaj radi javnosti ne bi radi videli, da bi se škofu v njihovi zasedbeni zoni pripetilo kaj usodnega. Zato so Angleži škofa Rožmana poklicali v Celovec in so ga nastanili, seveda z vednostjo ordinarija, v celovški škofijski palači. Ker je škofu povsod pretila nevarnost, se je smel gibati samo po mestu. Tam v Celovcu sva prišla potem s škofom Rožmanom pogosto skupaj, včasih kar vsak dan: Ali sem šel jaz k njemu v škofijo, ali pa je prišel on k meni v kapiteljsko hišo, kjer me je vzel pod streho zdaj že pokojni prelat in kanonik V. Podgorc. Pri prelatu Podgorcu je bil Škof Rožman kot doma. Sam škof mi je povedal, da se ima njemu, Podgorcu, največ zahvaliti, da je postal duhovnik; tako velik vpliv je imel Podgorc na dijaka Rožmana. Pri Podgorcu je bila za gospodinjo dobra, plemenita žena Urška Lužnik, ki je škofa Rožmana globoko spoštovala in se je vedno razsolzila, kadar ga je videla, ko je vedela kakšne laži trosijo o njem. Urška Lužnikova je ena tistih žen, ki je tako lepo združila značaja obeh svetopisemskih sester: Marije in Marte in zato je škof Rožman tako rad prišel k nam, kot Gospod v hišo Lazarjevo. V jeseni 1945 smo že dobili redno zvezo z Ameriko. Jaz sem navezal stike na p. Bernarda Ambrožiča. Začel mi je tudi pošiljati pakete. Škofa Rožmana sem takrat vprašal: "Prevzvišeni, ali kaj posebnega potrebujete? Imam namreč že zvezo s p. Bernardom." Takrat mi je škof Rožman povedal: "P. Odilo, veste kaj, nobenega spodnjega perila nimam. Samo za enkrat preobleči sem vzel s seboj, ko sem vedno mislil, da se bom kmalu vrni1.11 Škofu sem dal dve novi srajci, ki sem jih dobil iz Amerike; zg spodnje hlače pa sem škofu ponudil dve novi rjuhi, ki mi jih je podarila neka dobra koroška Slovenka. Rekel sem škofu naj si da narediti spodnje hlače. Z veseljem je vzel in je tako naredil, kot sem mu svetoval. Ko je škof odšel, sem hitro pisal p. Bernardu v Ameriko, da škof nima nobenega perila; P. Bernard je dal moje pismo kar natisniti v Ameriški Domovini in je tudi določil Rev. Julija Slapšaka, naj zbira obleko in perilo za škofa Rožmana.Po nekaj mesecih je škof dobil visoko goro paketov iz Amerike. Notri je bilo tudi na ducat6 novih svilenih srajc in drugega perila-Škof je vzel za sebe najpotrebnejše,ostalo pa je razdelil ubogim begunskim družinam-Svilene srajce pa ni niti ene obdržal. Sam mi je rekel, da še nikdar ni nosil Židan6 srajce in je tudi ne bo. Je to sicer malen' kost, pa škofa Rožmana prekrasno karak' terizira. Glavno pa je, kar je treba povdariti: škof Rožman se je nameraval vrniti v Ljubljano in ni mislil bežati, sicer bi bil vzel vsaj malo več perila s seboj! Da, na celovške dni, ki sem jih preživel 5 škofom Rožmanom, so navezani res drago' ceni in značilni spomini 1 Ono jesen 1945 sva enkrat govorila v njegovi sobi v škofi ji. Mimogrede poved a' no: škof Rožman je imel eno najlepših sob v palači, vsedal se je k isti mizi kot celovški škof. Celovškemu škofu dr. Jožefa Ktistner-ju vsa čast: bratovsko, sinovsko in očetovsko je ravnal z našim ubogi1’1' škofom. Škof Rožman mi je to mnogokrat pozneje zatrjeval in omenjal. Torej v jeseni 1945 sem prišel k škofu Rožmanu v njegovo sobo. Govorila. sva mnogo in dolgo. Tisti dan je bil sicer nasmejan, kot vedno, pa le nekako vzne' mirjen radi trpljenja v domovini: blizu 200 njegovih duhovnikov je bilo obsojenih in vrženih v ječe. Na to je mislil ubog1 škof in je molil, veliko molil za trpeče-In takrat mi je zaupal sledeče: "Vidite/ tam le pred posteljo vsak večer po eno ur6 klečim in molim za uboge duhovnike, k’ morajo spati na cementu po ječah. Ve$ dan morajo težko garati na prisiljener*’ delu, ponoči pa pravega počitka nimaj0; Ta misel mi gre na živce. Nikdar prej nisem mislil na to, kakšna dobrota \e postelja, kjer se človek odpočije jn okrepča za novo delo 111 To je bil, tak \e bil mehki, sočutni naš škof Gregorij. One dni so nekateri fantje prihajali v Celovec. RešiIi so se iz komunističnih 'avnic in morišč. Oglasili so se pri meni, ° sem jih peljal k škofu Rožmanu. Kako i'” je blagoslavljal I Kako je hotel vedeti Z5® Podrobnosti. Fantje so pripovedovali, okJne so zdaj šole v katoliški Sloveniji: oko trgajo mladini Boga in vero iz srca. oko je trepetalo in krvavelo očetovsko Srce ljubljanskega škofa 1 Ure in ure je Pteklečal pred Najsvetejšim v kofijski kapeli. Ko so prihajali obi skobci r so škofa navadno vedno morali Poklicati iz kapele. Nekoč je bil radi slovenske mladine Ves vznemirjen, pa mi je rekel: "Z Marijo i,® kregam in s pokojnim škofom Jegličem 111 I v Pa ie/ prevzvišeni? " sem ga vprašal. n $kof je odgovoril: "Marija Pomagaj, ali 116 veš, kako te je slovenska mladina sPr® jemala, ko si prišla v Ljubljano na evharistični kongres/? Ti, ki si peklenski Qc' glavo strla, ali boš pustila, da bo Sa^an vse uničil, vse razrušil, kar smo Pozidali?11 In takrat je škof Rožman jokal - strohu za svojo ljubljeno mladino, ki jo 'e *oko ljubil in ki je bila na njega tako r|ovezana ter ga je ljubila kot svojega nQibol jšega očeta I *n o Jegliču je rekel škof Rožman: repričan sem, da je škof Jeglič v nebe-p ' saj je tako svetniško živel in umrl. i? s® v molitvi kregam z njim: "Jeglič, 1 s' Ves tako gorel za slovensko mladino, svoje fante in si se 85 leten med njimi sec*no pomladil, kje si, ali ne vidiš, kaj se godi? Ali boš pustil, da bo zmagala Janova fronta, Kristusova pa propadla? ss^oni, ti slovenski vojvoda in nastopi s .v°io znano odločnostjo. Jaz sem zvezan ^ morem nič storiti v svoji nemoči 111 j so bile bridke, prepridke ure, težki ,evi Rožmana, skrbnega pastirja, dobrega °ceta I . Poleg tega pa še toliko drugegd trpi le— slQ| Kako so ga poniževali 1 Vsak teden 6 i® moral iti osebno javit na angleški ^rad. Včasih in največkrat ga je sprejel .°Vaden vojak in zaznamoval, da se je |av'l ljubljanski škof. Potem so se zopet in zopet ponavljale vznemirljive novice: Škofa Rožmana bodo Angleži poslali nazaj v Ljubljano; izročili ga bodo komunistom, da bo kaznovan za svoje "zločine", umorjen, prej silno mučen. O Bog daj slovenskemu narodu mnogo, celo nepregledno množico takih zločincev, kakor je bil pokojni škof Rožmani Dvakrat je škof Rožman v Celovcu prinesel k meni mali paketič rekoč: "P. Odilol Zanesljivo poročilo imam, da me bodo danes ponoči odpeljali v Ljubljano. Tukaj notri v tem zavitku so najzaup-nejše stvari, ki jih imam pri sebi glede ljubljanske škofije. Ko me odpeljejo, izročite to, prosim, mojemu kanclerju Msgr. dr. Jagodicu." škofa sem prosil: Ostanite nocoj pri meni in ne hodite nazaj v škofijo. Na moji postelji boste spali, jaz bom pa zase vrgel modroc na tla. Pa mi je ubogi škof odgovoril: "Ne morem, ne smem. Jaz sem jetnik in Angležem sem obljubil, da ne grem nikamor .Celovški škof pa je za mene odgovoren. On bi imel sitnosti, če bi me prišli iskat, pa bi me ne našli." "Prevzvišeni I" sem rekel, "to se ne bo zgodilo, to se ne sme zgoditi. Jutri se bova zopet videla. Pridem k Vam v škofijo takoj zjutraj po sv. maši." Najraje bi bil pokleknil pred škofa in bi ga prosil za zadnji blagoslov, pa mu nisem upal srčne rane še bolj razširiti. Poljubil sem mu samo prstan na roki. Tisto noč je menda škof Rožman napisal ono pretresljivo in klasično poslovilno pismo, ki je bilo prebrano na njegovem pogrebu v Lemontu. Hvala Bogul Hvala Mariji Pomočnici I Prihodnje jutro sem Rožmana še našel v škofiji. Takrat sem mu pa nehote odprl veliko srčno rano, mesto bi mu jo bil zavezal. "Prevzvišeni 1" sem mu rekel, "te dni grem v Vašo rojstno faro, v Šmihel na misijon. Ali naj koga pozdravim?" In takrat mi je škof Rožman povedal nekaj takega, kar me je do mozga pretreslo. Rekel mi je: "Samo Jezusa v tabernaklju pozdravite 1" Dobro sem razumel in začelo me je tresti. Poznal sem razmere predobro. Prej so šmihelski farani imeli svojega visokega rojaka za pol-boga, toda lažna propagan- da proti škofu je bila tako huda, tako kruta, da se škofu spočetka nihče ali skoraj nihče ni upal približati, celo duhovniki ne. Od vseh je bil škof zapuščen. Ne zapišem tega koroškim Slovencem v grajo, niso si mogli pomagati pri tej silni propagandi, ki so jo imeli komunisti, mi pa nobene. Ko sem poslušal in gledal škofa Rožmana, se mi je v srce zasmilil in videl sem in vedel: večjega trpina, večjega mučenca ni na svetu kot je bil v tistih dneh naš veliki škof Rožman. Omagoval je pod težo križa, pa ni omagal. Le zaupno se je tupatam razodel, kako silno trpi v svoji duši. Splošno pa se je do vseh obiskovalcev kazal vedno le vedrega, nasmejanega, tako da je vse čudovito dvigal in je vsak prišel od njega ves oživljen, poln poguma in korajže. Koroškim Slovencem v dobro moram povedati, kako kmalu so spoznali prevaro. Ko se je škof Rožman dobro leto pred smrtjo prišel poslovit od ljube Koroške, takrat se je vsa slovenska Koroška v velikem spoštovanju zgrnila okrog svojega največjega sina in se mu poklonila, ga s svojim navdušenjem molče prosila odpuščanja, da je bil Rožmanov Gregorij ves srečen in se je že takrat začela izpolnjevati druga polovica njegovega škofovskega gesla: " KRIŽA PLAČI L O 1" ŠKOF ROŽMAN ZAPUSTI CELOVEC Toda v Celovcu je bil položaj za škofa Rožmana takoj po vojski vedno bolj zaostren, živci so postajali vedno bolj napeti. Prišla je rešitev prav kot od Boga. Vatikan sam se je zavzel za velikega našega trpina, za škofa Rožmana. Iz Rima so naprosili salzburškega nadškofa Rohra-cherja, naj izposluje od ameriških zasedbenih oblasti,da prepeljejo škofa Rožmana iz Celovca v Salzburg. Ekspedicijo je vodil neki ameriški vojni kurat in njegov strežnik, ki je bil frančiškanski samostanski brat. Vse priprave so se vršile tajno. Ali so angleške zasedbene oblasti o tem kaj vedele, ne morem reči nič gotovega. Po eni strani bi človek sklepal, da so vedele, po drugi bi pa rekel, da niso o tem nič slutile. Vem samo to, kar mi j® povedal škof Rožman: Dve dni, preden je odšel iz Celovca/ je škof prišel k meni. V Celovcu sern vedel za odhod samo jaz; tudi celovški škof ni vedel, ker ni smel vedeti. Sko‘ Rožman mi je rekel: "Pojutršnjim pridejo ameriški vojaki, med njimi je tudi nekj ameriški frančiškan. Točno so napovedal' uro in sicer večerno uro za odhod. Ima^1 vse pripravljeno. Celovški škof ne sme z® enkrat nič vedeti, kaj se plete." RožmO® mi je naročil, naj pridem naslednje juti-0 po njegovem odhodu v škofijo v njegov® sobo. Ker so me poznali in sem vedno prihajal k škofu v redovni obleki, mi n' bilo treba zvoniti in nikjer trkati. Lahko sem šel kar pred vrata škofove sobe. "" moji sobi," je naročil škof Rožman, "bost® našli na pisalni mizi časopis in notri bo listič z besedami 'Odšel sem!1 Pote®1 pojdite k celovškemu škofu ter mu povejt®' kaj se je zgodilo, pa naj oprosti, da ^ nisem povedal, ker nisem smel in je tud1 za njega boljše, da sploh ni ničesor vedel. Povejte tudi škofu, da mu bom Salzburga takoj pisal." Tisto jutro prideš v škofijo in sem našel v sobi kakor mi '\e bilo povedano. V škofiji so bili že v skrbeh: Strežnica me je vprašala: Kje s° škof? Njej nisem upal še povedati. N® hodniku srečam celovškega škofa, ki f®1 pove: "Sinoči so prišli vojaki in so škof® Rožmana odpeljali - rekli so; na zašli?0' nje, pa ga še niso pripeljali nazaj-Takrat sem celovškemu škofu povedo; "Ne bodite v skrbeh 1 Oni vojaki so bi [ Amerikanci in so škofa Rožmana odpeli0 1 v Salzburg. Škof vam bo takoj pisal, k® dospe tja. Vaša naloga je, da tak0] naznanite oz. vprašate na angleško oblasf,' Kje je škof Rožman, ki so ga včeraj voj°kj odpeljali in se še do zdaj ni vrnil?. Celovški škof je kazal, da o zadevi res pl nič vedel. Kmalu sta prišla v škofija dva vojak®' ki sta vprašala po sobi škofa Rožma°f' Pogledala sta v sobo samo pri vratih ^ nista nobene stvari preiskovala. Ali ji P1” je bilo tako naročeno, ali pa sta za zadevo dobro vedela. S tem je bila zadev končana in angleška oblast ni nikoli vec ypraševala po škofu Rožmanu. Izgledalo, j®, da so bili Angleži veseli, ker bi jim “Ho le malo nerodno, če bi se škofu kaj usodnega primerilo v njihovi zasedbeni zoni. škof Rožman je potem kratko časa °stal v Salzburgu, kjer ga je prisrčno PozdraviI in sprejel njegov stari znanec nadŠkof Rohracher. Stanoval pa je Rožman 6ri sestrah redovnicah. Kmalu je odšel v Švico, od koder je po nekaj mesecih odpotoval v Združene države Amerike. Kardinal in nadškof Samuel Stritch iz Chicage je bil Rožmanov sponzor. ROŽMAN V AMERIKI Skoraj istočasno je bilo urejeno škofa Rožmana potno dovoljenje v Švici kot J^oje v Rimu. škof Rožman je prišel koncem junija 1948 z letalom v Nev/ ^°rk, jaz pa dva dni prej z ladjo. V Nev/ Vorku me je čakalo Rožmanovo pismo: Počakajte me v Nev/ Vorku, da potujeva *kupaj v Cleveland. Kam pa drugam? Tam I® imel svojega kanonika Omana in k ojemu je prišel kot domov. Tudi o tem sva *® s škofom Rožmanom pogovarjala, ko je . •! prvikrat tukaj v Ameriki: naj g.Omana '^enuje za častnega ljubljanskega kano-n'ka, da se mu vsaj malo skaže hvalezne-9o za vse njegove velike zasluge, ko je ~il škof prvič v Ameriki. Kako je Bog cudovito pripravljal škofu Rožmanu pot v to deželo! Father Oman je ob škofovem prvem obisku Clevelandu 1935 Rožmana predstavi I clevelandskemu županu .Bil .je slovesno prejet v mestni hiši. Ob oni priliki je *upan izroči I škofu Rožmanu zlat ključ °d Clevelanda. Župan mu je ključ izročil * besedami: "Ekscelenca! Tukaj je ključ do mesta Clevelanda. Mesto vam je vedno odprto. Tukaj je vaš drugi dom!” Kaj ne Vodi Bog res tako čudovito naša pota! Oni Rljuč je visel na najbolj vidnem mestu v “kofovi sprejemnici v Ljubljani. Škof ostal ^°iman Rononiki *o kar je dobremu Monsignoru ves sloven- ■'uzman je ostal ves čas do smrti gost RQnonika in pozneje Monsignora Omana, ski narod iz srca hvaležen. Škof Rožman je tudi ob vsaki priliki povdarjal, kako prijeten dom ima pri Sv. Lovrencu v Clevelandu. S spomini na škofa Rožmana v tej deželi bi ne prišel nikdar do konca, če bi hotel vse našteti. Samo nekaj bežnih stvari: Ko je škof Rožman prišel v to deželo po drugi svetovni vojni,je postal misijonar med slovenskim ljudstvom. Tako je sam večkrat povdarjal. Jaz sem takoj po svojem prihodu v Ameriko postal župni upravitelj fare sv. Družine na Willard, Wis. Povabil sem škofa, da je imel prvi misijon v tej deželi po svojem prihodu. Uredila sva tako, da sem jaz govoril zjutraj, vodil sem ljudsko petje, opravil vsa potrebna oznanila, škof pa je imel glavne misijonske govore vsak večer. Ves je bil vesel in mi je izrazil željo: "Joj, p. Odilo, če bi se dalo tako urediti, da bi vi hodili z menoj na misijone, jaz bi se lahko potem posvetil samo glavnim govorom in pa spovedovanju." Pa seveda ni bilo mogoče, ker sem moral ostati na fari. Tudi veliko manj utrudljivo bi bilo za starega škofaI Leta 1954 sva s škofom organizirala Marijin kongres v Lemontu pri Mariji Pomagaj. Vsako leto je prišel skoraj dvakrat na romanje na Ameriške Brezje. Ko je bilo vse opravljeno in so romarji odšli, je škof še rad ostal nekaj dni pri Mariji Pomagaj. Takrat se je zelo veliko gibal na prostem zraku. Sprehajala sva se in pogovarjala. Prišla sva na samostansko pokopališče. Vse je videl in vsako stvar je pravilno ocenil: "Vrbe žalujke imate na pokopališč ul Navzdol kažejo, kamor bodo spustili mrtvo truplo. Toda one le ciprese se mi bolj dopadejo, ki kažejo kvišku proti Bogu, proti nebesom 111 Pri enem teh obiskov na pokopališču, bila sta takrat zraven Father Slapšak in p. Bazilij Valentin - je škof Rožman izrazil željo: "Tukaj le v senci križa bi rad enkrat počival 1" Od nas s pokopališča je šel škof obiskat slovenske šolske sestre, ki so naše sosede in takrat je povedal tedanji provincialki Sestri Febroniji: "Sestra pro-vincialkal Danes sem si pa izbral grob na samostanskem pokopališču pri frančiškanih." Seveda je to bila le želja, ki mu je bila izpolnjena, sicer pa je vse prepustil drugim in je na smrtni postelji rekel samo: "Pokopljite me kamor koli, samo v blagoslovljeni zemlji bi rad počival 1" Ustreženo je bilo obojni njegovi želji. Zanimiv je ta le spomin na škofa Rožmana: Na Koroškem se je sprožila misel: Ali bodo koroške slovenske otroke še poučevali veronauk v materinem jeziku ali pa v nemščini. Vprašal sem škofa Rožmana: "Prevzvišeni I Kako mislite Vi o tem?11 škof mi je odgovoril z lastne skušnje: 11 Ko sem bil v Ljubljani, je prišla na škofijstvo zapoved beograjske vlade in istočasno od banovinske oblasti, da moramo začeti na kočevskih šolah s slovenskim veronaukom. Jaz sem se obojni oblasti uprl in sem rekel: Ne bom ubogal ker je treba Boga bolj ubogati kot ljudi, temveč vsem duhovnikom na Kočevskem bom ponovno zabičal, da morajo otroke učiti krščanski nauk samo nemško. Tam, kjer se doma nemško govori in nemško moli, tam mora biti tudi nemški veronauk v šoli 111 Pri tem je ostalo: Kočevarji so namreč Nemci. In škof je dostavil: "Kako naj pričakujemo, da bodo koroške slovenske otroke poučevali v Avstriji slovensko, če mi to odrekamo Nemcem? Kako naj pričakujemo, da bodo otroke na Primorskem poučevali verske resnice slovensko, ko spadajo vendar pod Italijo. Prepričan sem tudi, da se bo na Koroškem še nadaljeval krščanski nauk v slovenščini. Predobro poznam celovškega škofa dr. K6'st-nerja, kako je uvideven in pravičen in vem, da take krivice ne bi nikdar dopustil. Izjaviti namreč morem zopet i* skušnje: Kar se spominjam, so vsi krsk1 škofje po rodu Nemci, vzljubili slovenske vernike, ko so jih spoznali in od stran' škofov se koroškim Slovencem ni godil0 krivica. Tako bo tudi sedanji škof krški* ki ga globoko spoštujem, toliko uvideven* da bo Slovencem pustil slovenski krščansk' nauk . O tem niti malo ne dvomim.11 In še eden - malo bolj kočljiv sporni11' škof Rožman se je včasih za malenkosj silno razburil. Na videz je koga tu1 razžalil I Sam sem imel par takih slučaji z njim. Če bi bilo treba, bi slučol povedal. Tudi svetnikom Bog narave odvzame. Že na Koroškem so me včasih predvsem duhovniki, vprašali: "Kaj P0 Rožmanova razburljivost." Takrat še škof° nisem tako poznal in nisem vedel na odgovoriti. Prav pa mi je povedal nek1 duhovnik: "Cerkev je res božje delo, & lahko vjame v pravo in tesno strugo to hudournik, kakor je bil Rožman I" To J1 prekrasna ocena škofa Rožmana .Razburijo je bil, toda razburil se je vedno le z£j dobro stvar. Če je pa videl, da je tupatam predaleč, je takoj priznal je po kratkem času do tebe in te je pr o51 za odpuščanje. V mojih očeh in pr0 gotovo tudi v očeh božjih je to Rožmop5 bolj povišalo kot ponižalo. Priznal r napako in po kratkem času se je obna?0 do tebe kot bi se ne bilo ničesar zgodil0' Po priznanju si imel škofa Rožmana še bo I rad in še bolj si ga cenil ter spoštoval. ,, Velik je bil naš škof dr. Greg°rlJ Rožmani Na njega imam v svojem sfC najdragocenejše spomine 1 V drugi svetovni vojni se je prezviSeni dr. Rožman odločno postavil na protikomunistično stran, pri čemer je ostajal dosledno zvest interesom svojega naroda in se zavzemal za vse preganjane in trpeče. Veliko je storil za združitev slovenskih demokratičnih sil in marsikdaj je posredoval za izravnavo njihovih medsebojnih trenj. Fanatizem mu je bil tuj in svoje poslanstvo je dvignil nad dnevno politiko. Če je pri tem ostal dosleden nasprotnik komunistov, je s tem kvečjemu dokazal svojo daleko vidno st. (Demokracija, Trst-Gorica, 1. dec. 1959) Hm V zadnjem letu svojega življenja je bil škof Rožman dvakrat pri Mariji Pomagaj v Lemontu: od 10. do 15. jan. 1959 (slika na levi) ter 9. in 10. jul.(slika na desni) ^°jzka Verbič Spomini Misijon tihi teden 1.1952 na Gilbertu Na Gilbertu v Minnesoti je mno-Slovencev, starih in novih Seljencev. Na sestanku Lige so ge slednji zmenili, da poprosijo Fr. ^hvveigerja, naj povabi g. škofa dr. tegorija Rožmana za misijonske j °re; pripravljeni so poravnati ^i stroške za misijon, j.. Ko smo zvedeli, da pride g. škof 111 teden, smo razmišljali, kako bi ttajlepše sprejeli. Ligin predsed-g. Bajda in vsi ostali so bili slovenska šola nenja, da mora ,tedvsem storiti “svoje", ker vemo, 4 je mladina škofu najbolj pri srcu. s V slovenski šoli smo sestavili ^°fed za sprejem na tiho nedeljo. Kako navdušena je bila moja dobra mladina! Vsakdo je hotel nekaj povedati gospodu škofu. Medvedov Franci je začel: “Pr e vzvišenega sem videl prvikrat, ko sem bil še majhen fantiček doma v Trbojah. Tudi jaz sem stal pred cerkvenimi vrati pod zvonikom in so mi dali podobico. In še pobožali so me po licu, ko so me birmali. Drugič sem jih videl v taborišču. Proč od doma! Joj, kako smo se jih takrat razveselili! In zdaj bo tretjič na Gilbertu. ” Za sprejem smo bili malo v zadregi. Skoro vsaka hiša je imela kakega bolnika, influenca je razsajala. France kot najstarejši naj bi predvsem povedal kaj lepega. Revež pa je bil ravno tisti dan zelo bolan in se je ves tresel od “vročega mraza" kot je sam pisal v Minnesotskem Zvonu. Brat Albin naj bi ga nadomestil, a ta je ugotovil: “Če boš lahko sedel in poslušal druge, boš tudi lahko prebral svoj govor, /N Medvedov Franci pozdravlja g. škofa ^^.Bkorj an če v Jožko je zelo lepo pozdravil g. škofa Ave saj se ti ni treba učiti napamet, ko si bolan. Pevci so zapeli pod vodstvom g-Viljema Kuntare “Ti si Peter, Skala” in takrat smo se vsi begunci počutili kot doma v naši prelepi domovini. Nato je predsednik g-Bajda v imenu Lige pozdravil g-škofa prav prisrčno. Rekel je, da smo tega obiska zelo veseli, obuja je spomine na taborišče, kjer je g; škof toliko prestal in bi mu radi odvzeli težo križa. A on nas je tolažil in bodril. Naš vzor naj bodo mučenci, ki so padli za vero ip domovino. Naš zborček je nato zapel "Tafli kjer teče bistra Žila”. Nato je začel Jožko Škorjance. Kar trikrat se je priklonil pred g. škofom, a se je pošteno “odrezal”. V poročilu Min' nesotskega Zvona stoji, da bo nekd° v daljni Indiji že vedel, da srn^ njegovo pozdravno pesem o prilik sv. birme v Logatcu po svoje pr*' krojili. Medvedov Albin je kar hiti"0 naredil verze. Kako prisrčno so se g. škof zahvalili Jožku, tega ne pozabil. Dolenčeva Milena je s šopkoPj nageljnov v roki povedala, da na je prinesel g. škof košček dom3^ ker je naš ljubljanski škof, ki g imamo vsi radi. . In ko je stopil pred g. ško ^ Medvedov Franci in zagledal njeg0^ prijazni, smehljajoči obraz, ga J vsa skrb zaradi vročine minila. ^ so ga še prijazno nagovorili, ^ pozabil na vse težave. G. škof ^ pohvalil Minnesotski Zvon in 5() zanimal za vse one, ki tako pridA pomagajo. Danes bi bil vesel, ko bral v Ameriški Domovini, kak^ napreduje Kosmov Marijan, ki vsako številko mesečnika na “čisto pretipkal. Vesel bi bil Peričeveg Petra, ki čuti veselje do duhovn1 škega poklica. a Zborček je zapel “Na žele gori” in “Mačice ob vodi”. Učitelj1 j Ca slovenske šole je naglašala Zyestobo in vdanost pr e vzvišenega slovenskemu narodu in rekla, da zgodovina tega ne bo mogla prezreti. Se je zapel zborček “Lastovička °_robna ptička”. Medvedova Nardka, idmarjeva Mila in Anica ter vsa tiri Krulčeva dekleta so bila cvet ladinskega zbora. Prevzvišeni je Oglašal, naj otroci ne pozabijo, kaj Se uče v slovenski šoli. Otroci so bili vsi srečni, pa tudi Vrasli, ko se je g. škof tako preprosto menil z vsakomur in nazadnje povedal, kako žive naši l°venci v Argentini in kako se Razvija njegovo semenišče. Rekel Jlrn je, da bi jim rad prinesel tisto ® adko grozdje, ki ga je dobil v Argentini. Koliko duhovnega užitka pa smo Mleli o priliki misijonskih govorov. sak dan je prišlo več poslušalcev V. cerkev. Staronaseljenci se kar ^So mogli načuditi prijaznosti in u°broti g. škofa in mnogi so rekli: ^°j> kako smo veseli, da smo P°slušali takega govornika, ki je 2tlal tako prepričevalno povedati. , Pred svojim odhodom iz Gil-®rta pa je obiskal še bolnike in S,ednji so še danes hvaležni za ta obisk. Prevzvišeni v naši šoli Tako je pisala Dolenčeva Milena 'L tajski številki Minnesotskega 0ro^° ° težavah, uspehih in dvomih . 0 rektorja semenišča: rajni g. prelat Odar n sedanji rektor dr. Franc Gnidovec. Prvi ^Piritual je bil dr. Karel Vladimir Truhlar, j i* še mesečo novembra 1946 odšel v *Usovo družbo ter je sedaj profesor za Poetiko irt mistiko na papeški univerzi 'ogoriani v Rimu; druge tri je imenoval i?lni 9* škof: najprej kanonika dr. Janeza j all'ea, ki je bil pred imenovanjem za onon/fco že spiritual ljubljanskega seme-c°i za njim duhovnega svetnika g. Aloj-i '°v Košmerlja, šenpeterskega župnika, in l^nfn° sredi maja 1950 dr. Filipa Žaklja, i' dve leti prej začel poučevati na izse-Jonski bogoslovni fakulteti; vsem je v mdajal lepa vzgojna navodila, po res bogata. Kot ljubljanski škof je n° tudi vsakega novega semeniščnika r*/e/. Vsak gojenec je moral napisati r r$nf"° zo sprejem, ki jo je poslal škofu °r semenišča s svojim priporočilom in 0lnbami, kakor pač zahtevajo cerkvene Pstove. Tako je bil rajni gospod škof res tiy‘h stikih s semeniščem. °KOLJE V ARGENTINI BO ZA VSE... ČISTO NOVO." jj^®men»šče s teološko fakulteto je leta t 5 noš/o svojo streho v benediktinskem stanu v Pragli; za drugo šolsko leto 4 i ** preselili v semenišče v Brixen. Po f.S*m raxm'šljanju se je vodstvo odločilo, ^ 0 šlo s semeniščniki čez morje v Argon- 4?p' k,er 1'^ /e sanluiški škof dr. A. E. t °*qoo obljubil sprejeti v svoje novo v l?en'šče. Rajni prelat Odar je delal v tej g n' zadevi v soglasju z rajnim škofom t prijem, kakor poudarja rajni prelat v t, pismu kongregaciji za semenišča in t0'Verie dne 8. februarja 1947. Prva skupina J^/ovcev je odšla iz Brixena v Bagnoli Neaplju, da se pripravi na dolgo pot čez lužo, že jeseni 1947. Spremljala sta /ih rajni prelat Odar In rajni profesor dr. Ivan Ahčin. Ta dva sta odpotovala na posebni ladji na svoj račun z nekaterimi drugimi spremljevalci in prav za sveti večer dospela v Rosario v Argentini. Okoli novega leta 1948 pa sta bila že v San Luisu. Prva skupina bogoslovcev pa se je odpeljala na ladji "Santa Cruz" v Argentino proti koncu leta 1947. Druga skupina bo go sl ov cev pa se je poslovila od Brixena v začetku februarja 1948. Vodil jo je g. profesor dr. Ignacij Lenček. V Bagnoli ju so čakali do prvih dni marca 1948. Na god sv. Tomaža Akvinskega 1948 se je zopet zazibala v Neaplju ladja Santa Cruz in je to skupino potegnila čez morje do Buenos Airesa v Argentino. S to skupino je odpotoval tudi dr. Filip Žakelj, ki ga je rajni prelat povabil s seboj v semenišče. Za njimi sta kmalu prišla še duhovni svetnik Alojzij Košmerlj šentpeterski župnik, ter dr. Franc Gnidovec. Z e prej pa je dospel v San Luis g. Jože Košič ek, bivši ravnatelj Jugoslovanske oz. Ljudske tiskarne, ki je med prvimi stopil na argentinska tla. V težkih okoliščinah je rajni prelat zbiral profesorje in iskal primernega spiri-tuala, ker je dotedanji spiritual kanonik dr. Janes Kraljič odšel v Združene države. Prvi spi ritual v slovenskem semeni šču v Son Luisu je postal omenjeni šentpeterski župnik in duhovni svetnik Alojzij Košmerlj. Dr. Filip Žakelj, na katerega je skraja prelat Odar mislil, da bi prevzel spiritualske dolžnosti, pa je postal docent za sv. pismo stare in nove zaveze. Ker je bil rajni gospod škof dr. Gregorij Rožman obveščen, da bo najbrž dr. Filip Žakelj moral vršiti spiritual-ske dolžnosti, mu je že v Bagnoli pri Neaplju poslal pismo, polno skrbnih navodil za vzgojo sloven skih bogoslovcev v novih razmerah. Pismo navajamo zaradi tega, da vidimo, s koliko skrbnostjo je škof, ki je imel prav takrat toliko osebnih skrbi, spremljal selitev bogoslovcev v tujino. Pismo je napisal v Salzburgu 25. februarja 1948. Navajamo samo nekaj odlomkov: Zelo me veseli, da Vas je g. prelat Odar povabil seboj. Noja želja bi res bila, da prevzamete duhovno vodstvo kot spiritual. V spovednici ste si pri vodstvu duš nabrali že dragocene izkušnje. Tudi meditacije boste znaU primerno pripravljati. O tem ne dvomin. Želim pa od spirituala še več: sp e delno duhovno vodstvo, deloma v obliki Bogoslovske zveze. Ne vem, če je Vam o tem kaj znano. Ustanovil jo je dr. Truhlar in kar odlično vodil. Dajte se od bogoslovcev, ki so člani, in formirati točneje, da boste videli, kaj je. Članstvo je prostovoljno. Po svetite se Bogoslovski zvezi z vso vnemo in dušo. Okolje v Argentini bo za vse, zlasti za mlade bogoslovce, čisto novo, nevarnosti drugačne (že ki imatični vplivi drugi!) kakor pa v domovini. Tu je treba velike modrosti in previdnosti. Marija ...ki je posebna zaščitnica našega duh. semenišča, Vas bo s svojo priprošnjo podpirala. ” “DOŽIVLJAJI V ARGENTINI SAMO V KORIST” Nekako v tistem času, ko smo se pripravljali na prešelitev v Argentino, se je rajni gospod škof rešil iz Celovca najprej v tako imenovano ameriško cono na avstrijskem ozemlju, od tam pa za nekaj mesecev v Švico. Bogoslovcem je za njihovo slovo od Evrope napisal posebno pismo. Prva skupina bogoslovcev mu je, kakor se zdi, iz San Luisa, poslala velikonočne pozdrave v Evropo; velika noč je bila I. 1948 proti koncu marca in druga skupina je prav na velikonočni ponedeljek zjutraj stopila z ladje v Buenos Airesu. Rajni gospod škof je bogoslovcem odgovoril 21. aprila 1948; takrat je bival že v S vici v Institut Menzingen. Takole modruje: “Dragi bogoslovciI Za Vaše velikonočne pozdrave in želje se Vam najlepše zahvaljujem. Upam, da ste tudi Vi, v čisto novih razmerah, v Gospodu vsaj nekoliko svetega veselja užili ob praznikih vstajenja. Vem, da ste v marsikaterih težavah, kakor sem Vam za slovo iz Evrope pisal, da Vas čakajo. Izven Evrope je občutek tujine še več//. Pa Gospod je tudi tam blizu Vam. C e nas bo pustil nazaj v domovino, Vam bodo doživljaji v Argentini samo v korist za uspešno pastirovanje doma, zlasti nev- šečni doživljaji. Če nas je pa Bog namenil za svoje delavce v tujem vinogradu, potetn bo njegov namen pač ta, da, kar je pri nas dobrega in pravilnega, presadimo drugam * previdno, ponižno in v zaupanju na Gospoda, ki daje naši setvi rast. V vsem mu zaupajmo. V majniku pa bomo Marijo, Kraljico miru še posebno goreče ip zaupljivo prosili: Izkaži se Kraljico miru vsemu svetu, posebno našemu ubogemu narodu! • Zase pa; da bi bili vredni postati taki duhovniki, ki bodo Mariji v posebno veselje kot njeni posebno ljubljeni sinovi. Pozdrav in biagoslov!” PRVI PRIHOD V ARGENTINO Meseca aprila 1948 smo začeli z rednim delom v semenišču. Le dva bogoslovca sto malo zamudila. Spiritual je bil prvi d*e leti bivši šentpeterski župnik duhovni svef' nik Alojzij Košmerlj, poučevali pa so: prela* dr. Alojzij Odar, dr. Ivan Ahčin, dr. Ignacij Lenček, dr. Franc Gnidovec, dr. Filip ^a' kelj in praktično katehetiko g. Jože Košičeki ki je bil skraja tudi kos ekonoma. Toda ž« po nekaj tednih se je preselil v sanluisk0 bolnišnico kot kaplan ter od tam hodil P°‘ učevat v semenišče, ki je bilo zunaj mesto• Deloma je pri pouku pomagal tudi špirituo Alojzij Košmerlj: poučeval je cerkven® govorništvo in vodil govorniške vaje t*r razlagal ascetiko in mistiko. Z bogoslo'/cl so prišli tudi trije mladi duhovniki: Kaval°r Stanko, Kladnik Franc in Novak Štefan te< Levstek Franc. G. Levstek Franc jo /* kmalu mahnil proti Cordobi ter tam post0 profesor v malem in velikem semeniscUi drugi trije pa so začeli kmalu z dušnih pastirstvom v zelo zapuščeni pampski šk°' fiji. Spiritual in profesorji so po svoj' močeh tudi pomagali v dušnem pastirst zlasti s spovedovanjem in nedeljskimi s*' mašami in pridigami na treh oziroma štif1 krajih v mestu. Duhovniki iz semeniščo 'n bogoslovci pa so zlasti sodelovali pri s^° vesnih škofovih sv. mašah v stolnici. Počasi smo spoznavali razmere v škofij1' ki so bile precej neurejene. Škof msgr. di P asquo je bil šele drugi škof. Škofijo le ob našem prihodu obstajala nekako dob'• dvanajst let. Kljub sicer majhnemu šte*1 bogoslovci s škofom dr. Gregorijem Rožmanom in profesorji ob škofovem obisku od 24. do 29. oktobra 1949. Od leve proti desni sede: Julček Slapšak, škofov spremljevalec (kaplan pri sv. Lovrencu v Clevelandu), dr. Filip Žakelj, rajni profesor dr. Ivan Ahčin, rajni prelat dr. Alojzij Odar, škof dr. Gregorij Rožman, Alojzij Kos-merlj, takratni spiritual, dr. Ignacij Lenček (profesor), dr. Franc Gnidovec takratni profesor in sedanji rektor ustanove, Lovše Ivan, takrat kaplan v San Luisu, sedaj župnik v La Toma. - V prvi vrsti stoje od leve proti desni takratni bogoslovci: P uš Jože, sedaj v Nemčiji, Škerbec Jože, sedaj vikar pri cerkvi luj. M. b. v Lomas de Zamora, Flek Vinko, sedaj v Nemčiji, Ramon Rezzano (Argentinec), sedaj župnik na župniji sv. Roka v Argentini, Ignacij Fink (izstopil), Kukavica Lojze, sedaj v Jezusovi družbi v MUnstru v Zap. Nemčiji, Ogrin Tone, sedaj kaplan pri svojem bratu v Lujanu (sanluiška škofija), Janez Šušteršič, kaplan v Eveleth, Minn., Župančič: Lojze, župnik in srednješolski profesor v San Francisco (sanluiška škofija), Hlebš Milan, kaplan v San Francisco v Kaliforniji, Kunčič Jože, v službi v tržaški škofiji, Gaber Franc, župnik pri cerkvi sv. Ludovika v Floodwood, Mi nn., Grilc Janez, kaplan v Chacao in dušni pastir slovenskih izseljencev v Venezueli, Dominik Wa (Japonček), sedaj župnik v moronski škofiji. - V zadnji vrsti pa od leve proti desni: Škulj Tone, sedaj župnik v župniji Matere božje cvetja v Moronu, Ogrin Janez, sedaj župnik v v Lujanu in konzultor sanluiške škofije, Martelanc Jošt, kaplan pri sv. Vidu vCle-Velandu, Povše Milan, sedaj župnik v župniji sv. Roze v La Plata, Venčeslav Rijavec, sedaj župnik v Ekvadorju, Bogdan Makovec, sedaj študira za doktorat v Rimu, Hom Jože, dušni pastir slovenskih izseljencev v Mendozi, Legan Alojzij, sedaj kaplan v velikem zavetišču za onemogle v Colonia (Ituzaingo v moronski škofi p), Rozman Branko, sedaj prefekt v škof. zavodu, ekonom in profesor v semenišču, Stare Lojze, sedaj pomočnik g. Toneta Oreharja pri dušnem pastirstvu med Slovenci v Buenos Airesu in okolici, Jože Šuštar, sedaj jezuit (goreč misijinor ob reki Parana) v Argentini, Dejak Tone, sedai izseljenski misijonar v Franciji, Okorn Franc, sedaj kaplan v Curacautinu v Čilu, Čuk Julij, sedaj župnik v Ekvadorju, Himmelreich ^ranc, sedaj kaplan v stolnici v Moronu. župnij je bilo precej govorjen j a o bivših župnikih, ki so odpadli. Skraja je bilo videti, da tamkaj šn j a duhovščina slovenskim duhovnikom in semenišču ne bo prav posebno naklonjena. Škof dr. Gregorij Rožman je vedno poudarjal, da nam je sanluiški gospod škof izkazal veliko dobroto, ko nas je v stiski z ljubeznijo sprejel. Vendar so nastopile težave: pogosto smo slišali prikrite očitke, koliko vzdrževanje semenišča stane (vendar so stalno poudarjali, da stroške krije država, ne škofija); krajevni škof je začel posegati v notranje zadeve semenišča, ko je kar na svoje hotel prestaviti g. Jožeta Košička na župnijo La Toma, ki je bila okoli 100 km oddal jena od San Luisa (tako ne bi mogel več poučevati v semeni šču); pogosto smo čuli pritožbe, da je naš škof vsaj deset tisoč km daleč; da bi bilo zato bolje, ako ima popolno oblast nad nami krajevni škof; gospod prelat Odar je branil samostojnost ljubljanske bogoslovne fakultete, a domač škof bi rad videl, da se fakulteta počasi spremeni v sanluiško škofijsko semenišče, bogoslovci pa se vključijo (inkardinirajo) v sanluiško škofijo. Hkrati pa je vsak pameten človek videl, da bi bilo toliko novih duhovnikov za tako škofijo in tamkajšnje neurej ene razmere preveč. Težave so se javljale glede sprejemanja morebitnih novih bogoslovcev. Zato smo si silno želeli, da bi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki se je nekaj mesecev po našem prihodu v San Luis iz Evrope preselil v Združene države, kjer mu je v Clevelandu m s gr. John Oman, št. lovrenški župnik, ponudil stanovanje v svojem župnišču, sam dospel v Argentino ter se osebno pogovoril s sanluiškim škofom. Kmalu po svojem prihodu v Združene države je škof dr. Gregorij Rožman začel z misijoni in duhovnimi vajami med Slovenci v Združenih državah. Marsikatera dobra roka mu je stisnila kak dar. S petimi mašami pri Sv. Lovrencu pa si je služil svoj kruhek. Sam zase je bil, kakor toliko prič izpoveduje, izredno skromen in malo zahteven. Pač pa le že takoj skraja mislil na semenišče v San Luisu ter ponovno pošiljal takratnemu spi ritualu Alojziju Košmerlju darove za bogoslovce, da jih je gospod spiritual po svoji uvidevnosti razdeljeval potrebnih bogoslovcem. Ker so škofa vabili tudi drugi slovenski novonaseljenci v Argentini, se je končno odločil, da jih bo res obiskal. Na 12. oktobra obhajajo v Argentini vsako leto praznik varstva lujanske Mater• božje, njihove posebne nebeške zaščitni0*' ki jo prav posebno časte v Lujanu, kakot mi častimo na Brezjah svojo ljubo Marij0 Pomagaj. Prav ta dan opolnoči leta 1949 ie letalo prineslo iz Združenih držav Slovencem v Argentino tako preizkušanega škofa dr-Gregorija Rožmana. Spremljal ga je p,e' častiti gospod Julče Slapšak, kaplan 1,0 slovenski župniji sv. Lovrenca v Clevelandu-Nikoli se mu Slovenci - posebej slovensko semenišče v tujini - ne bomo mogli zadosti zahvaliti, ker je s toliko sinovsko poi°r‘ nostjo skrbel za rajnega gospoda škof°> toliko dobrot izkazal slovenskim beguncem in misijonarjem, posebej pa gospoda škof0 razumel pri njegovi očetovski skrbi t0 izseljensko semenišče. Na prvem škofovem velikem potovanju v Argentino, Čile 'n Ekvador je bil gospodu škofu ves čas * oporo. Gospod škof je še isti dan šel na obi's^ najprej v Lujan. Saj tam v "camarinu” ’ V Marijini kamrici • že visi slovenska zastav0' ki so jo Slovenci tam obesili na svoj*ot skupnem romanju leta 1948; tam pa v$° Slovenec lahko počasti tudi ljubo brezjansk0 podobo Marija Pomagaj, ki so jo Slaven01 prinesli s seboj na svojem drugem skup°*'fl-romanju 22. maja 1949, ko je v Marij'1,1 baziliki pel novo mašo gojenec slovenskeg izseljenskega semenišča Ivan Lovše. K°k° gbreče je moral preganjani škof priporoc0 Marijinemu varstvu svoje Slovence, posebel svoje ovčice in semeniščnikel . Na 13. oktobra se je gospod škof poklo°' apostolskemu nunciju nadškofu Jožefu F'*^ ta, ki ga je sv. oče Janez XXIII. kot °P° stolskega nuncija pri italijanski vl° imenoval za kardinala, ter takratnemu nosaireškemu nadškofu in kardinalu Alojziju Jakobu Copello; pozdravil Pa je tudi z buenosaireškima pomožnima sk° foma. Škof dr. Gregorij Rožman s profesorji in drugimi duhovniki v sanlutškem semenišču Proti koncu oktobra 1949; sede.od leve proti desni: rajni profesor dr. Ivan Ahčin, ^jni prelat dr. Alojzij Odar, škof dr. Gregorij Rožman, takratni spiritual Alojzi| Nmerlj, profesor dr. Ignacij Lenček. Stoje od. leve proti desni: Grčar, dr. Filip ?ake|j, Mirko Gogala, takratni doktorand, sedaj vojaški kaplan in profesor za cerkveno pravo v izs. semenišču, Julček SlapŠak, škofov spremljevalec in kaplan pri sv. k°vrencu v Clevelandu, Lovše Ivan, takratni kaplan v San Luisu, sedaj župnik v La 'Oma, dr. Franc Gnidovec, sedanji rektor semeniške ustanove. med svoj/m/ ljubim duhovniki in VERNIKI , Mo 74. oktobra 1949 se /e v cerkvi sv. tiM/e zbralo okoli gospoda škofa 32 slo-^n*kih duhovnikov. Govoril jim je o lju-Jo Jezusa v presv. Rešnjem Telesu, ni|t°0pon,u v Mar,/°' Mofer ve// cev. Kljub delavnemu dnevu se jih je p*eCt; zbralo v hiši šolskih sester, da vidijo pozdravijo po komuni stih tako razvpiti škofa ter so pri njegovi sv. maši. Iz m®s|” Rosario in iz kraja San Lorenza so prihHe tudi druge šolske sestre na Paternal. Se$,r^ provincijalka Avrelija je škofa v i<1,en slovenskih šolskih sester prav lepo poZ<^r vila. Po sv. maši je hotel škofa pozdra^ tudi argentinski župnik fare sv. Neže, M je bila za sloven ske staronasel jence do 9 leta slovenska služba božja. Precej novih sloven skih prišlekov Argentino se je naselilo v San Martin° njegovi okolici. Slovencem res naklonie laplaški nadškof dr. Tomaž Solari /e sanmartinsko župnijo poslal duhovn°9 svetnika Karla Škulja, bivšega župnik0 Dolenji vasi in narodnega poslanca, da deloma pomagal na župniji, hkrati pa skrbe' za sloven ske ovce. Gospod škof je te 5 ^ venske ovce obiskal zvečer 19. oktobra-svetnik Škulj Karel ga je pozdravil v car ^ latinsko in slovensko. Kljub dežju ^ zbralo v cerkvi veliko Slovencev. D° pastir in škof je stopil na prižnico ter drage sloven ske ovce goreče opominjali n ostanejo zveste tistim svetim izroči zaradi katerih so morale zapustiti domo*1 SREČANJE S SANLUIŠKIM ŠKOFOM DR-ANTONOM EMILI JEM DIPASOUO Sanluiški škof dr. Anton Emilij diPaS<>^. se je prav tiste dni odpravljal na wf° ^ obisk k sv. očetu v Rim. Že je dospe ^ Buenos Aires iz San Luisa. Do Slovel°e tako prijazni gospod Figallo, župnik ve'1 župnije sv. Julije v Buenos Airesu, ie spodu škofu dr. Gregoriju Rožmanu P°n° stanovanje v svojem župnišču. Tam s*a 19. oktobra zvečer dobila s sanlu'* ' gospodom škofom. Zato je moral 0 Martina kar pohiteti. Pogovarjala sta s*. sloven skih duhovnikih v sanluiški sko zlasti pa o sloven skem semenišču. Rat' Ijivo je, da se je ubogi begunski fr Gregorij Rožman sanluiškemu gospodu ** j najprej res iskreno zahvalil, da je *P,e jonsko semenišče v svojo revno škofijo. °/n/ gospod prelat dr. Alojzij Odar je dr. 'Po Žaklja, ki je tiste dni odšel iz San U,$0 vodit v Buenos Aires duhovne vaje slo venske delavce, prosil, naj gospodu otu dr. Gregoriju Rožmanu v imenu vodstva uso razložiti težave, na katere je s/oven- semenišče v San Luisu naletelo. Vseh c* /e ti/o kakih deset; gospod škof se je ysel, z njim natančno razgovoril. Vendar i® t»/o fofeo obzirnemu škofu in povrh I ®v° še beguncu najbrž silno težko san-'skemu gospodu škofu sploh omeniti kako N e/c c/o /e fco večer fotografiral oba j 'n župnika Figallo ter še tri druge U 0ynike. Sredi za pisalno mizico sedi ®nluiški škof, na njegovi levici župnik ^'9o// in n j - '°f na njegovi desnici pa prav skromno Ponižno srebrnolasi škof dr. Gregorij N°VA VRSTA OBISKOV MED SLOVENCI n , 0 20. oktobra je gospod škof napravil s °i uradnih obiskov ter opravkov v zvezi ^Semeniščem. Zvečer pa je šel v Florido. ,^r°naseljenci so temu kraju dali ime jeVefr°*"' Tarfl več begunskih Slovencev g /e naselil o v fem velikem kraju poleg ^uen°s Airesa, pa tudi v okolici: v Villa °rfe///f Munro, C arapach ay. Dobri nadškof g \ Tomaž Solari je tudi pri cerkvi Matere pl i* varstva (Nuestra Senora de guardia) v nastavil slovenskega kaplana g. ve 'n° Avguština, ki je skrbel tudi za Slo-fuJC6, S svojo ljubeznivostjo je privabil $o Pfece/ staronaseljencev. Gospoda škofa večer res v velikem številu in narav-'®Po sprejeli. Goreče jih je spodbujal, °t spominih na staro domovino na večno j . Pazabijo. Kako lepo so potem škof, L in slovenski verniki peli v Marijini yi litanije Matere božje! r*di Buenos Airesa je krasna bazilika °*° Limonske. Tam je bil devet let za s/ 01,0 g. Janez Hladnik, dušni pastir staronasel j en cev. Tudi g. Jože // bivši ravnatelj Jugoslovanske Pf/ 0rne' ki /e mes^ bogoslovje v bližini Arguello, kjer so spoda škofa prav iskreno pozdraviHi s pa jim je govoril o mladih slovenskih č en c/h. Jo PRVI, NAJSILNEJSl NAGIB: VIDETI SVOJE BOGOSLOVCE. I Na 23. oktobra zvečer so gospod šk° ^ oba spremi jeva/ ca sedli v omnibus, bi ^ bi jih malo čez sedmo uro zjutraj prfp* v San Luis. Omnibus je vozil skozi neV' tik pred mestom Villa Maria, pa je sPuS,efi pneumatika. Tako so zamudili brž dve uri. V San Luis so dospeli šele 0 pol enajstih dopoldne. Na omnibusni P°Sjld so ga čakali takratni stolni kaplan v Pogačar, Stanko Kavalar, takratni kop' ,fi kraju Renca, ter bogoslovec Janez ^ ji sedaj župnik v pampskl župniji Matere božje in konzultor sanluiške š^0 j Ob 11 dopoldne ga je škofijski °v K°ledar 1961 Pfem/ j e val cema pripeljal v semeni šče. /e ?Vn,^'‘ ,n dolga vrsta semeniščnikov ga /eflfi 'tela pozdravljat k vhodu. Po štirih Mov 'n Pr'bliino smo ga zopet videli. se Ie postaral in hude skrbi so za-jt ° 6 svo/e poteze v njegov obraz. Dospel (,j/*e^° utrujon. Takoj so povedali, kako je n*r°dna vožnja iz Cordobe v San Luis. $e P° "orodnih potih vozili več kot Go n°*Sf ur 'n bili popolnoma neprespani. dejal, da si je samo to še ni'. ' da bi končno le videl svoje seme-*nike v Son Lu/su. $v °sP°d škof se je najprej pripravil na K.*°šo. Ob vstopu v semeniško kapelo c/0s,e Ponočnice so zapeli: “Ecce, sacer-Mej m°9nos”, ofc koncu maše pa: Jubilate. ve„ ,Sv' nošo so prepevali latinske in slo-p^e Pesmi. dg ^ 5v" m°š<" so se zbrali vsi v dvoranici, 8r0f)J, 9°sPo tt^r' ^°/'z,7 Ot/or /e fco/ dekan fakultete 9os 0f semenišča najprej izrekel pozdrav do I “ škofu. Poudarjal je, kako so si '»Og**leli, da bi jih končno gospod škof sltQf) °biskati; v tem času so velikokrat V kat”10. Pr'slubnili novicam o nevarnostih, sed . 6r'^ /e bil gospod škof. Zato se pa ^o, y0,e9ovego prihoda toliko bolj veseli-'menu gospodov bogoslovcev ga je Julij, sedaj župnik v Ekva-^ti)0 ^°sPodu škofu je izrazil silno hva-Zo vse fcor /e doslej za svoje bo- Po „ Ce storil, molil in trpel, izpovedal 'oVc %/Qf otroško vdanost bogoslovcev. C. ^ 9o$ ^or /e želel, naj bo vse kratko, ker ff|,9ih^0^ škof prišel od toliko pozdravov po J1/ s krajih ves utrujen. Gospod škof je o/» eni prov zadovoljen: "Kratko pa sladko S*ti,»Zdrave je prav po očetovsko od-6 Jq ‘ P°vedal je, kako rad bi jih obiskal, ^g'J' še v Pragli in v Brixenu, pa ni /6' čeProv so 11// tedaj tako blizu. Ko ** da j prišel tako daleč iz Združenih držav v Argentino, je bil prvi in najsilnejši nagib: videti svoje bogoslovce. Bal se je, da se mu želje ne bo uresničila, ker ima že od otroških let tako skušnjo, da prav tistega ne doživi, po čemer je najbolj h repen el. Zato je pa sedaj njegova sreča toliko večja. Poudaril je, da smo begunci po božji volji oz. dopuščenju in da ima Bog z nami svoje načrte. Ne vemo, kaj nas še čaka. Navajal je Pija XII., ki je menda nekemu škofu rekel: Vrata svetega leta bom odprl, ali jih bom pa tudi zaprl?...” Zaupajmo v Boga, izročimo se v njegove roke, darujmo se mu popolnoma za zveličanje duš. Saj je vredno živeti, če moremo zveličati le eno dušo!” Prav ta zadnja misel je bila za rajnega gospoda škofa tako značilna. Živo je veroval v vrednost človeške duše. Zato se je še v mirnih časih kot duhovnik in škof tako trudil za zveličanje duš slovenskega naroda. V begunstvu in izseljenstvu pa je zopet toliko sveta obhodil prav iz tega nagiba, da bi mogel čimveč slovenskih duš rešiti. Misel o vrednosti duše je rad ponavljal. Iz tega si tudi moremo razlagati njegovo zanimanje za misijonsko delo. Krasen zgled je videl v božjem služabniku škofu Frideriku Baragi, glede katerega si je kot škof toliko pri zadeval, da bi mu pomagal na oltar. Gospod škof je šel v semenišču takoj na naporno delo. Tam je bil od 24. oktobra dopoldne do 29. oktobra zjutraj. S svojima spremljevalcema je prenočeval v škofiji, čez dan je bil pa skoraj vedno samo v semenišču. V škofijskih prostorih sta ob prihodu gospoda škofa dr. Gregorija Rožmana v San Luis stanovali še dve slovenski družini. Skraja jih je stanovalo še več. Nekaj se jih je izselile iz San Luisa, druge so pa dobile stanovanje drugod v mestu. Takoj drugi dan po škofovem prihodu so se vse v San Luisu bivajoče družine zbrale v škofijskih prostorih, kjer so se vsi s škofom prav po domače pogovorili. Gospod škof je seveda vsak dan maševal v semenišču. Gospodje bogoslovci so se za petje prav lepo pripravili. Saj je bilo semen iščn/fco v takrat kar lepo število: 27 sloven skih, 1 Argentinec in 1 prav majhen Japonček. Med njimi je bilo dosti dobrih pevcev. Tako so n.pr. pri neki škofovi maši krasno prepevali Tomčevo mašo. Gospod škof je prve dni dobršen del posvetil razgovoru z vsakim posameznim slovenskim bogoslovcem, da je mogel dobro spoznati vse podrobnosti semeniškega življenja v tujini. Prav tako je poklical k sebi rajnega gospoda prelata dr. Alojzija Odarja, takratnega spirituala g. Alojzija Košmerlja in vse profesorj e. Vsi duhovniki, ki so delovali takrat v semenišču, so imeli posebno skupno posvetovanje vsaj dvakrat. V Buenos Airesu je gospod škof obiskal pred prihodom v San Luis tudi takratnega apostolskega nuncija nadškofa Jožefa Fietta. Zato je gospodom duhovnikom v semeni šču poročal o vsem, kar je glede semenišča zvedel že v Buenos Airesu od apostolskega nuncija, sanluiškega škofa in drugih cerkvenih osebnosti. Svoje težave so mu povedali posamezni bogoslovci in posamezni duhovniki. Iz vseh razgovorov smo spoznali, kako mu je slovensko semenišče res pri srcu. Na 27. oktobra zjutraj je gospod škof imel slovesno sv. mašo. Med sv. mašo je zopet z vse očetovsko ljubeznijo pridigal; veliko stvari je hotel povedati vsem: o pobožnosti, o vaji v božji pričujočnosti, o premišljevanju, o medsebojni povezanosti, o učenju, o izrabi duševnih zmožnosti; celo o skrbi za zdravje; o gibanju in zdravem športu jim je govoril. Končno pa je vse prosil, naj bi opravljali devetdnevni ce k božjemu služabniku škofu Frideriku Baragi, da bi bilo mogoče srečno urediti vse važne semeniške zadeve. Po sveti maši je gospod škof podelil zakrament sv. birme nekaterim otrokom. Največ jih je bilo iz družine g. Mirketa Šuštaršiča. Malemu Suštaršičevemu fantku Mikiju je bil za botra dr. Franc Gnidovec, sedanji rektor semenišča, Povšetevemu Martinetu pa bogoslovec France Gaber, sedaj na župniji sv. Ludovika v Floodwood-u v duluthskl škofiji v Združenih državah. Dne 28. oktobra zjutraj pa je bil najlepši dan za slovenske semenišče v San Luisu. Gospod škof dr. Gregorij Rožman je podelil svete redove več svojim bogoslovcem. Bogoslovec Janez Šušteršič, sedaj kapian v Evelethu v duluthski škofiji, je tisti dan s prejemem tonzure postal klerik. Za eksO<’ ciste in okoli te pa so bili posvečeni bo9°' slavci: že omenjeni Gaber Franc, G'^c Janez, sedaj kaplan v Chacao in dušnl pastir slovenskih naseljencev v Venezue^' Hlebš Milan, sedaj v službi v nadškofi1 San Francisco v Kaliforniji, Kukovi ca Lojte' prej prefekt v Škofovem zavodu in prof°s°r cerkvenega prava na slov. bogoslovni , kulteti v Adrogueju, sedaj pa v Jezus0* družbi v Munstru (Zapadna Nemčija), 0gr,r Anton, sedaj kaplan pri svojem bratu 0 župniji lujanske Matere božje v sanluis* škofiji, Zupančič Lojze sedaj profesor 1,0 srednji šoli in župnik v San Francisco sanluiški škofiji. Subdiakonat je prejel 9' Lojze Legan, sedaj kaplan v velikem z° vetišču za onemogle v Ituzaingo pri Bue°°s Airesu. Za diakona pa je posvetil 0gr,n° Janeza, sedaj župnika fare lujanske Mate,e božje v sanluiški škofiji in konzuliod0 iste škofije. Na obisk k svojemu škofu v San Luis ie dospel iz cordobske škofije tudi g. Grč0'1 duhovnik ljubi jan ske škofije. Prav t's^ dni pa je na bogoslovni fakulteti v ^ Luisu delal prvi strogi izpit za doki°,a takratni kaplan v San Fernando pri Bue°0> Airesu Mirko Gogala, sedaj vojaški kapi0" in profesor za cerkveno pravo v s/ovensk0"1 semenišču. Dve uri so ga profesorji $Pr^ ševali sv. pismo, pa je kar odlično 0 go var/o/. Rajni gospod škof je bil uspe gotovo vesel. Medtem ko je gospod škof imel P° ^ drugih skrbi, so se pa 28. oktobra v poldanskih urah zbrali slovenski bogosl°* ^ okoli gospoda Julčka Slapšaka kar zun°l j skromnen drevoredu, kjer jim je raz!°" razmere v Severni Ameriki. v Isti večer so gospodje bogoslovci dvoranici priredili škofu prisrčno s' jj Na njegovo želje so bogoslovci PrePe.. # narodne in bolj vesele pesmi. Poslov1 besede je govoril takratni prefekt slavcev. Gospod škof je govoril o vezi , nami in o vedrosti ter znova pripot°c ^ naj se v semeniških zadevah zatekam0 ^ božjemu služabniku škofu Frideriku Dne 29. oktobra zjutraj je gospod 5 ^ opravil zopet sv. mašo v semeniški kop K°ledar 1%1 ^0r,'/e Pomočnice, ob koncu maše pa smo ioPeli zahvalno pesem. Odhiteti je moral Prot' Mendozi. moral kar brž v zrakoplov. Vsi po vrsti smo poljubili roko. Slovo je bilo težko njemu in nam. MED SLOVENCI V MENDOZI poti proti Mendozi ga je v San Martinu n°iPrej pozdravil tamkajšnji kaplan g. Ivan 0,nažič. Tja so mu že prišli nasproti iz f ®n letalo v spremstvu g.Janeza HIadnika, ki je v Argentini že od leta 1934 deloval kot dušni pastir slovenskih izseljencev. Zrakoplov je škofa preko Mar del Plata in Neuguena odnesel proti Bariloche, proti lepi argentinski Švici, kjer živi kar precej Slovencev. Rajni gospod škof je duhovnikom pogosto priporočal, naj kolikor mogoče veliko blagoslavljajo. Ko so se peljali nad Tres Arroyos, ga je spremljevalec opozoril, da tam pase duše slovenski duhovnik Jakob Fideršek; gospod škof je bri presodil: "Vsaj blagoslov mu lahko pošljem” in z znamenjem sv. križa biagoslovil njegovo dušnopastirsko delo. V Bariloche so gospoda škofa z radostjo pričakovali. V hitrici je gospod škof mogel ogledati v popoldanskih urah nekatere zanimivosti letoviškega kraja ter obiskati nekaj slovenskih družin. V bolnišnici je obiskal znanega planinca in smučarja Jož-kota Bertoncljai, ki si je zastrupil roko. Zvečer se je lepa skupina rojakov zbrala v lepo okrašeni dvorani. Prišel je tudi krajevni gospod župnik in nekaj domačih uradnikov. France Jerman je izrazil željo, naj bi bil škofov prihod za Slovence nekaka "druga birma”, potrditev v veri, da bi tudi v teh novih nevarnostih, ki ogrožajo dušno življenje v tej deželi, ostali zvesti vojaki Kristusovi. Gospod škof je izpovedal, da je srčno vesel, da more zopet videti svoje vernike, njihove skrbi in težave in uspehe; hkrati bi jih pa rad navdušil, naj nikoli ne Izpuste spred oči najvažnejšega: tistega, za kar so se borili doma in zaradi česar so odšli v tujino: da ostanejo zvesti božji resnici. In še je prosil: "Držite skupaj; podpirajte sel Veliko dobrega ste že storili posebno vi, ljubitelji slovenskih planin, ki ste dosegli slovenskemu imenu čast kot prvaki v športu. Bodite pa tudi zgled lepega krščanskega življenja in medsebojne 'ljubezni, da vas bodo po tem vsi spoznali kot dobre in plemenite Slovence." V pozni večerni uri so rojaki uporabili priložnost, da so uredili svoje račune z Bogom. Drugo jutro je gospod škof opravil sv. mašo in svoje drage Slovence obhajal. Med sv. mašo jih je dobri pastir zopet ganljivo prosil, naj ne pozabijo na molitev in prejemanje svetih zakramentov, da bodo tako ostali v zvezi z Bogom. * DOŽIVETJE V COMODORO RIVADAVlA IN V OKOLICI Na 4. novembra 1949 je letalo prine5 gospoda škofa v Comodoro Rivadavio, središče številnih petrolej skih vrele**' Inženir Vivod je s skupino sloven skih sprejel gospoda škofa. Lepo so se izka*0 tudi gospodje salezijanci, zlasti p. Mor*110' ravnatelj visoke tehnične šole, uproy*[^ petrolejske družbe “Diadema Argentina 1 drugi. YPF, državna petrolejska družb*1 je dala gospodu škofu na razoolago kr°$nJ gostinsko hišo, pravzaprav dvorec srt j lepega vrta in razkošnega drevja tik n° morjem. , A gospod škof ni imel miru. Takoj novembra je začel z obiski. P. Moreno I. gospoda škofa povabil, da bi obiskal s* lezijanski fantovski in dekliški x°v0 Ob železnici, ki vodi v Colonia Sarmie* ° je precej naselbin, ki nosijo ime kar P kilometrih: Km 3, ki je bilo takrat je še danes) središče omenjene YPF; j, je tudi župnija in salezijanski zavod; ' Km 8, Km 10, Km 27. V naselju Km 3 ^ Km 8 je gospod škof obiskal sloven5 staronasel j ence. Pozdravili so g° zastopniki hrvaške kolonije in Jugosl°ya skega doma. J Dne 5. novembra popoldne pa je go*P škof v družbi g. Janeza Hladnika in dušn*9^ pastirja za Km 27 odšel kot dobri P05^^, to naselje k svojim slovenskim °yC g Pred krasno novo cerkvico sv. Borf>°re že bili zbrani slovenski fantje. Pornem j so misli, s katerimi je inženir Avgust pozdravil gospoda škofa: *Sprejemamo ^ brez mlajev, slavolokov in vencev, stf0,n^fl in preprosto, tako, kakor je naše rudor$^ življenje na teh patagonskih tleh, ki 5 * gS v sebi zaklade črnega zlata. Ne sodi** f preostro, ker nam tukajšnja življenje g svoj neizprosen pečat. Kljub vsemu ,g pa bije v naših srcih dobrodušno s/oven5 srce, ki bi dalo vse za Vas, Prev*^s*,j/ ki se niste ustrašili teh naporov ter P ^ k nam, da nas ponovno utrdite v veri, °P in ljubezni, ki smo je v dneh pušč0 samote nič manj potrebni kot nekoč begunci skorje kruha." tui)1 ^eP," so bili pozdravi, še /epši po škofovi ti tudi organist Lempel, ki sedaj y glasbene zmožnosti lepo uporablja j Združenih državah. V daljni patagonski u** ' /e uči/ fonfe slovenskega petja, za s °v Prihod pa so pripravili kar latinsko n ' m°šo, fc/ so /o drugi dan v nedeljo 6. krasno peli. Gospod škof je v lit V°r° 9° reč e poudarjal potrebnost mo-jjV*n*9o življenja in ljubezen do Jezusa, boljši prijatelj vsakemu, ki mu je v®v m°r zo njegovo ljubezen. Molitev nas z Bogom, spoved nas očiščuje grehov f0/* pravico do milosti za bogoljubno Ziyj, nosv. obhajilo pa je zdravilo, nad-Pr* Vn° ^rana in moč naših duš, da nas ne ty nJa9° uživanjaželjnost, s katero sovražnik ^čonja slepi ljudi. do $V' Xakramentom in škofovi sv. maši so tudi Slovenci iz drugih okolišev. ° v*č ofrofc je bilo pripravljenih za sv. * V ^0$Podu škofu je bilo hudo, da nima to/ ° . šfcofo vsfce mitre, pa so ga praktični t0fc**,,On*fc' gospodje kar potolažili, da kaj 9o *t° °° Pntcgonski zemlji ni nič izredne- cc ^°/ so v feb krajih prej le na zelo redke y'deli katoliškega škofa. Sedaj pa je ’ P° komunistih preganjani škof popol-.n° ^ru9 konec sveta, da opominja in syoje drage ovce. Hvala Bogu in "'iji, da je Comodoro Rivadavia pred ktQt! ’ “° /e Comodoro Ob"* svojega škofa! 1 popoldne so se Slovenci zopet p*f< v cerkvici sv. Barbare, da zapojejo lltan/o dejstva, da se je prav slovenski ippj vnarod prvi posvetil njenemu brez* •*nemo Srcu. V#i,EUQ(/EN /N PO DRUGIH NASELJIH v U^fp°n*deljek 7. novembra je letalo preko Prt|)r ,n Planin, rek in pustinj gospoda škofa ***° v fcofc/fc 400 km oddaljeni Neuguen med staro slovenske naseljence. Nekaj pa je bilo tam že tudi novonas el j en ce v. Nekaj deseteric staronaseljencev pa je bilo za* posljenih tudi pri petrolejski industriji v krajih Plaza Huincul in Chal/aco. Te so povabili v Neuquen za škofov prihod. Ob pol sedmih zvečer je bila v cerkvi v Neu-quenu zbrana skoraj polna cerkev vernikov, ker se tu začenja tisti dan Marijin mesec. Po cerkvi je lepo zadonela slovenska Marijina pesem. Domači župnik je v cerkvi pozdravil gospoda škofa. Škof je podelil vernikom blagoslov ter razdelil tudi vsem svetinjice Brezmadežne za spomin. Med slovenskimi novonaseljenci in staronaseljen-ci sta bila tudi dva slovenska gospoda salezijanca: Pernišek in Peterlin. Saj v teh južnih in patagonskih krajih težo dneva in vročino pri delu za duše nosijo prav salezijanci. G. Pernišek je bil pred nekaj leti prav v Neuquenu za kaplana. Dne 8. novembra se je gospod škof odpeljal z avtom v Colonia C en ten ari o, v kraj, ki je kakih 25 km daleč od Neuquena, ob reki, ki se tudi imenuje Neuquen. Na drugi strani struge pa je naselje C inčo Saltos (slovensko pet skokov oziroma pet slapov). V teh dveh vaseh je bilo takrat največ slovenskih rojakov. V Colonia Centenario je bilo treba najprej spovedovati, malo Renerjevo Reziko Marijo pa pripraviti na prvo sv. obhajilo. Pred daritvijo sv. maše je domač gospod župnik pozdravil gospoda škofa. Razlagal je, da ime Rožman pomeni mož cvetja. Res nam prinaša božjih rož kot božji poslanec: božjo besedo, in novo vnemo za goreče življenje po veri, zaradi katere je preganjan in za katero hoče rešiti svoje vernike, do katerih je prišel tako daleč kot dobri pastir. P. Vlco, župnijški upravitelj v Cipoleti, ki je imel odgovornost tudi za Cinco Saltos, je poskrbel, da je tamkajšnja upravna oblast tudi sprejela gospoda škofa na kar najbolj dostojen način. Dne 9. novembra pa je gospod škof šel v Cin co Saltos, kjer je ob devetih zjutraj maševal. Nekateri otroci so tisti dan prejeli kar tri sv. zakramente: prvo sv. spoved, prvo sv. obhajilo in sv. birmo. Gospod škof si je oba dneva ogledal nekaj krasnih slovenskih kmetij, vrtov. sadovnj akov in vinogradov, obiskal več sloven skih staronasel j enskib in novona- se/jenskih družin ter s svojo ljubeznivostjo in dobroto osvajal tudi tiste slovenske staronaseljence, ki jim je komuni stična propaganda znala gospoda škofa tako črno naslikati. Slovencu Mokorelu je krstil tudi malo hčerkico, ki je prav tiste dni prišla na svet. Na obedu pri staronaseljencu Antonu Šinigoju je gospod škof izrazil svojo hvaležnost do rojakov, posebno do staronasel jencev, ki so ga z ljubeznivim sprejemom zares očarali. H val ežen je bil posebno tudi zato, ker je imel priložnost, da je od blizu videl življenje kmečke Argentine in sadove uspešnega dela sloven skih staronasel jen skih rojakov. NEVARNOST ZA PLJUČNICO Zopet je bilo treba stopiti v letalo, s katerim se je gospod škof 9. novembra zvečer ob desetih pripeljal v Buenos Aires. Naporna potovanj a, neštevilni govori, brezkončni sprejemi in obiski so gospoda škofa popolnoma izčrpali. Nastopila je vročina, katero je z močno voljo zadrževal, a takoj 10. novembra je čutil, da ne more več. Zvečer je še obiskal slovensko Marijino družbo Kraljice mučencev (Regina martyrum), kjer so ga tisti slovenski izobraženci, katef' se zbirajo v tej kongregaciji, z vso ljabe' znivostjo sprejeli. ^ Ko se je gospod škof pozno zvečer vrfl s sestanka, je toplomer pokazal, da 9,e zares in da je nevarnost za pljučnico. P° zdravnikovi odredbi je moral ostati v poste Iji. Moral bi obiskati rojake v Villa Escasc0’ Vili a Madero, v Moreno in v Hurlingho^Ul^ pa ni mogel. Sele 15. novembra je $P smel sp rej emati obiske. DUSNOPASTIRSKO NAVODILO DUHOVNIKOM Dne 16. novembra se je okoli drage9 gospoda škofa zbralo okoli 40 sloven s*1 duhovnikov, da se še pogovore s sv°l škofom ter poslove od njega. V poslovil11* , razgovoru, se je zopet pojavil pristni dus pastir, kakršen je bil rajni gospod s* Takole je prosil slovenske duhovnike: “Nobena žrtev, noben napor, nobeno d naj vam ne bo pretežko. Saj rešujete duš* in to duše otrok slovenske matere. No"1 izročeni, iz naših rok jih bo Bog teH0 ^ Videl sem nevarno sti in zapuščenosti kateri mnogi rojaki žive raztreseni po deželi. Molite in delajte složno, da bo Vaše delo lahko biagoslovil.* (Nadaljevanje sledi! • Dr. Filip Žakelj namerava naddlje vati z opisom 'škofovih obiskov v Argentini. Hvaležni s^, mu za njegovo skrbno se stavljeno poročilo. Marsikd/ Šlo za vedno v pozabo brez tega opisa. Nadaljevan]e ' sledilo v “Ave Maria” ali pa v "Koledarju Ave Maria I9b^ °*t' kardinal Alojzij Stepinac t . ne 10. februarja 1960 je umrl v svoji ^lstni vasi KraŠiču kardinal Alojzij Slepijo' V petek 12. februarja so pripeljali ?e8°v0 truplo iz rojstne vasi Krašič v l^8reb, kjer je v stolnici ostalo na mrtvaš-J odru do pogreba. Pogrebne svečanosti kile v soboto 13» februarja od desetih traj» Začele so se z majhno zamudo, ker j pričakovali zastopnika svetega očeta Riškega kardinala Koniga, ki pa se je na Ro 11 hudo ponesrečil. Sv. mašo in spominski >aV°r je imel nadškof Seper, upravitelj tf8rek§ke nadškofije. Cerkev je bila nagi ana» prisotni so bili vsi jugoslovanski |j0? *» razen nekaterih, ki jih je zadržala Tudi zastopniki vseh zahodnih av so se udeležili pogreba. r„' artUnal Stepinac je končno našel svoj gr ,na žemlji in plačilo pri Bogu. Kardinalov k|° V Zagrebški stolici je postal svet kraj, 8a verniki neprestano obiskujejo. SOŽALJE SVETEGA OČETA Q ^Veti oČe se je takoj po žalostni novici na^ITlrti kardinala Stepinca zbral v molitvi, at je naročil, naj se odpošlje v Zagreb ^ e^nja sožalna brzojavka: "Užaloščeni Ha novice, da je kardinal Alojzij Stepi-c* Zagrebški nadškof, dokončal zemsko 06 tottsiti tzcvictcttcUa Stefriaca življenje, prosimo skrbnemu in pobožnemu pastirju ter zaslužnemu članu kardinalskega kolegija, ki smo ga imeli sami priliko spoznati in visoko ceniti, po preizkušnjah in delu, da bi v večnem pristanu užival večno življenje. Tebi pa in prizadetim vernikom ljubljene nadškofije naj bo v skupni Žalosti naš apostolski blagoslov izraz posebne ljubezni.” Kakor je razvidno iz pisanja lista L’Os-servatore Romano, je svetega očeta novica o kardinalovi smrti zelo prizadela, zlasti še, ker je zagrebškega nadškofa spoznal leta 1933 in je vedno upal, da ga bo kdaj lahko sprejel in mu osebno izrazil svoje globoko spoštovanje in iskreno ljubezen. Že naslednjega dne po kardinalovi smrti je sveti oče daroval za velikega pokojnika sveto mašo in odločil, naj kardinalski kolegij kmalu opravi slovesno zadušnico, pri kateri bo sam opravil molitve nad katafal-kom. STEPINČEVA TRDA POT Pokojni kardinal Stepinac izhaja iz preproste kmečke družine, v kateri je bilo 12 otrok. Njegov stric je bil ugleden duhovnik, ki je brez dvoma izvajal na njega precejšen vpliv. Študije mu je prekinila prva svetovna vojna, ko je bil poklican kot častnik na fronto. Leta 1917 je bil na ital. fronti ranjen in ujet. Iz ujetništva v Italiji se je potem kot prostovoljec prijavil za solunsko fronto, kjer se je boril proti avstrijski vojski za Jugoslavijo. Prav zaradi tega rodoljubnega dejanja je kasneje jugoslovanska vlada rada pristala na njegovo imenovanje za zagrebškega nadškofa. Po končani vojni je študiral na zagrebški univerzi agronomijo. A že po enem letu je moral opustiti študij in pomagati doma pri delu. To je trajalo štiri leta in v tem času je dozorel v njem sklep, da se posveti duhovništvu. - Vojna, trpljenje, ujetništvo, trdo delo, stik s preizkušenim ljudstvom, vse to je izoblikovalo v njem moža, ki je bil kasneje postavljen pred težke preizkušnje. S 26 leti je začel filozofske in teološke študije na Gregorijanski univerzi v Rimu kot gojenec zavoda Germanicum. Dne 26. oktobra leta 1930 je prejel mašniško posvečenje. Po opravljenem doktoratu iz teologije se je vrnil v Zagreb, kjer je bil zaposlen na škofijskem uradu ter je istočasno posvečeval prosti čas bolnikom in revežem. STEP1NAC NADPASTIR Meseca maja leta 1934 ga je Sveta Stolica imenovala za pomožnega nadškofa s pravico nasledstva. Po smrti dotedanjega nadškofa Bauerja bi on avtomatično postal zagrebški nadškof. To imenovanje je vse presenetilo, zlasti še, ker v letih študija v Rimu dozdevno ni bil nič izrednega. Značilna je brzojavna čestitka, ki mu jo je poslal sošolec iz Holandske, ko je bral, da je neki Alojzij Stepinac imenovan za zagrebškega pomožnega nadškofa: "Če je visoko imenovanje doletelo Tebe, Ti iskreno čestitam, če sem se zmotil, mi vrni brzojavko.” Ze leta 1937 je nadškof Stepinac prevzel vodstvo velike zagrebške nadškofije, ki šteje nad dva milijona vernikov. V primeru nadškofa Stepinca vidimo, kako so večkrat ljudske sodbe in načrti v nasprotju z božjimi. Danes moramo priznati, da Sveta Stolica za odgovorno mesto ne bi mogla izbrati boljšega moža, kot je bil on. To so takoj pokazala leta njegovega nadaljnjega življenja in dušnopastirskega delovanja. Prišla je druga svetovna vojna z vsemi grozotami, ki se počasi izgubljajo v pozabo. Jugoslavija je bila pogažena, zrasla je nova hrvatska država, ki je našla v nemškem nacionalizmu svoj vzor. Začelo se je pre- seljevanje in preganjanje ljudi. Trplje°ie mnogih je bilo nepopisno. Nadškof Stepin*jc je bil postavljen pred težko nalogo, d zagovarja svoj narod in istočasno bral11 pred vsemi, celo pred lastnimi rojaki, P,a vice Boga in Cerkve. Da nadškofa Stepinca ni zaneslo skP° navdušenje ob novi hrvatski državi, dokaza) naslednje poročilo očividca: Leta 1942 je imel za veliko noč pri P°d tifikalni maši ob navzočnosti hrvatsk1 političnih oblasti in nemškega konzula ze1 odločno pridigo, v kateri je odkrito obso^1 tako zvani "novi red” Hitlerjeve NemČij6' Istočasno je obsodil tudi nasilnosti, ki s° se začele izvajati od nove hrvatske držaV,e proti pravoslavnim. Očividec, ki je .. prisoten pri tej pridigi, se je zelo Čud1 j kako si je nadškof upal tako odkrito napaS in obsoditi Hitlerjevo nasilje in obenen’ njim tudi nasilje Paveličeve države. Pri cerkveni slovesnosti, ki se je vr*1 ob otvoritvi hrvatskega sabora, je nad»k Stepinac vsej zbrani vladi in članom sabo z jasno besedo obrazložil, kakšne so dolz° . sti države in njenih oblastnikov v 1 Šil«1 države in katoliške moralke Na otvoritveni seji sabora, ki se je vr- , po cerkveni slovesnosti, je imel nad» načelni govor o nalogah nove države. N • gova izvajanja je oblast ignorirala, 9 objaviti jih niso pustili v Časopisju. ^ f je Stepinac svoja izvajanja obraŽloz1 t, posebni knjižici, toda oblast je dala k*1) žico zapleniti, da ni Šla v razprodajo. Dolgo bi trajalo, če bi hoteli navajati i V$C njegove izjave in korake proti preganj®9.^ Judov, pravoslavnih Srbov in vseh drU»L preganjanih. Mnogi slovenski duhovniki« ^ so jih Nemci izselili, so našli zavet) njegovi škofiji. STEPINAC JUNAK ... • Za večino ljudi je pomenil konec za vojne tudi konec trpljenja in preizkuša Ne tako za kardinala Stepiinca in za :j jugoslovanske škofe. Vztrajno je Al Stepinac branil versko svobodo, pf9 fr Cerkve in osnovne človeške pravic6’. ^ nobena skrivnost ni in listi tudi to poud*1 koledar 19 61 !°’ da so komunistične oblasti tisti Čas e njegovo sodelovanje in ga hotele ‘skal H ltegniti k sebi. Poznali so njegov moralni in njegovo zgrajenost. Tudi njegovi a*° imenovani "zločini” niso takoj po vojni Odstavljali za komunistične oblasti tiste ^a*nosti, kakršno jim jo je hotel dati sodni !°Ces leto kasneje. Sodelovanje s komu-I'l^n,°m na Škodo Cerkve je nadškof Stepinac ^klonil. Zaradi tega je bil 18. septembra C/a 1946 aretiran ,in mesec dni kasneje s^ien na 16 let ječe. v Namenit je njegov zagovor pred sodi-y em> katerega je zaključil takole: "Ob °yncu povem Še besedo svojemu pravemu ^ ^Cu: komunistični partiji. Zmotno bi bilo, ^i kdo mislil, da je naše sedanje zadržali Povzročil ozir zaradi materialnih izgub. aiti mi smo ostali trdni tudi potem, ko so y9ai vželi vse. Če velja svoboda za izpo-? °Vanje materializma in za njegovo širje-■ e* “aj bo dovoljeno tudi nam, da svobodno t^P°vedujemo naša načela in jih širimo. Za L^^vico so šli katoličani Že v smrt in to j 0 storili tudi še danes. Kar se tiče mene v m°je obsodbe, ne prosim milosti. Moja (jeft je čista... Zgodovina bo vse moje °vanje pravilno sodila.” STEPINAC MUČENIK je bil kardinal Stepinac v borbi za ^avice Cerkve in za svobodo vesti, velik bil tudi v prenašanju trpljenja. Koliko-Poft1 Se lahko rešil ječe, če bi hotel kaj Pri Ust^ta v načelih. Zadostovalo bi, da bi komunistični oblasti pravico, da na področje Cerkve, pa bi ga slavili *lo ,^r^avni oblastniki. Pet let je trpel v .glasni ječi v Lepoglavi. Pod pritiskom °arodnega javnega mnenja so mu leta . jeČo spremenili v konfinacijo v rodni S,S‘> kjer je ostal do smrti. Takrat je jugo-V?nska vlada želela, da bi kardinal *^lnaC iz države in je stavila tudi Podloge Sveti Stolici. Stepinac je bil Hi n° pripravljen ubogati svetega očeta, Pa hotel svojevoljno zapustiti svojih , ker je bil prepričan o krivičnosti i^^be. To je Sveta Stolica upoštevala in e«'bra leta 1951 je L’Osservatore prine- sel naslednje uradno pojasnilo: Ker je znano stališče Svete Stolice do procesa v Zagrebu in obsodbe, se razume, da bi bila Sveta Stolica zelo vesela, če bi nadškof Stepinac dosegel zopet svobodo. Sveta Stolica je pa zvedela, da nadškof, prepričan o svoji nedolžnosti, raje ostane pri svojih vernikih. Sveta Stolica ne more drugega, kot upoštevati in spoštovati to prepričanje in nima namena naložiti nadškofu nekaj, kar hi nasprotovalo njegovemu prepričanju. Nadškof Stepinac smatra namreč, da je v vesti dolžan ostati pri svojih vernikih. Pri tej svoji odločitvi je vztrajal do smrti. Svojemu prepričanju se ni odpovedal, ko ga je pokojni papež Pij XII. odlikoval za njegove zasluge, za njegovo zvestobo in za njegovo trpljenje za kardinala. Ves svet je takrat pričakoval, da bo kardinal prišel v Rim, kjer bo iz papeževih rok sprejel znake kardinalske časti - a kardinal je ostal v svojem tihem trpljenju sredi svojega ljudstva. Tam je ostal tudi takrat, ko so drugi kardinali volili novega papeža. Ni oddal svojega glasu, ampak je s svojo molitvijo in žrtvijo dodal Cerkvi nov izraz veličine. Dozdevno porazen in uničen je zmagal. Izpolnilo se je geslo njegovega škofovanja: In te Domine speravi, non confundar in aeternum - V tebe Gospod sem zaupal in ne bom osramočen na veke. Papež o pok. kardinalu Za osmi dan smrti kardinala Stepinca je bila v sredo 17. febr. velika žalna svečanost v vatikanski baziliki svetega Petra. Sredi cerkve je bil pripravljen velik katafalk, ki ga je obdajalo 100 sveč. Prisotnih je bilo 28 kardinalov, mnogo škofov in nadškofov, celotni diplomatski zbor z osebjem in zastopstva mnogih cerkvenih organizacij. Na odličnem mestu takoj za kardinali je bil ljubljanski "škof Anton Vovk. Pogrebno sveto mašo je daroval dekan kardinalskega zbora Evgenij Tisserant. Po končani sveti maši je imel sveti oče govor. Najprej se je spomnil na leta Stepinčeve ječe ter internacije, ki jih je prenašal z neomajno vero, tako da si je pridobil splošno občudovanje. Omenil je okoliščine njegove smrti, ki so nehote klicale v spomin liturgijo velike sobote pri božjem grobu. Nato je nadaljeval: DOBRI PASTIR "Zares, kardinal Stepinac /e zvesto upodobil v sebi božjega Pastirja: 26 let svoje škofovske službe je posvetil odlični nadškofiji, sprva v neutrudljivem in gorečem apostolsk em delovanju, a v zadnjih predolgih letih boleče ločitve od vernikov je nabral tako bogastvo zasluženja, da ga je nebeški Oče gotovo že razlil v milost in biagoslov vsem družinam in vsem vernikom goreče in pobožne Hrvatske. V zadnjem času smo kot ponižni naslednik svetega Petra v škofovstvu mesta Rima uživali veliko tolažbo ob škofijski sinodi. Večkrat smo takrat z verniki in duhovniki razmišljali čudoviti zgled Jezusa, dobrega Pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce. (Jan 10, 11) Glejte, s svojo smrtjo nam kardinal nadškof Alojzij Stepinac zopet ponavlja isti veliki nauk in zgled božjega'Pastirja, ki da življenje za svoje ovce. Mi molimo za poveličanje njegove duše, on pa nam bo odgovoril z neba s tem, da nas bo potrdil v prenovljeni gorečnosti za duše in v pripravljenosti za delo in za žrtve. Ljubljeni bratje in sinovi, ne smemo pozabiti njegovega resnega povabila v oporoki, naj neprestano odpuščamo in delamo za mir. Kako ganljiva in tenkočutna je njegova prošnja za odpuščanje vseh, ki jih je v življenju morda užalil, čeprav popolnoma nehote. Kako lepe so njegove besede, ko ponavlja prošnjo umiraj očega Jezusa za tiste, ki so mu krivično povzročili toliko trpljenja: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! POZIV K SPRAVI Veličastna je ' njegova trditev "Ne vedo, kaj delajo", neizmerno njegovo sočutje, ki prodira s svetlobo v tragično skrivnost človeške pokvarjenosti, ki je potvorila smisel življenja posameznika in skupnosti, kakor smo sami priča. V tej veliki žalosti nam je v tolažbo, *° opažamo tu pa tam kako iskro človeški1 sočutja. Vsi štirje evangeli sti, ki poročaj0 mrtvem Odrešeniku na križu, nam p°vel tudi, da je Pilat izkrvavijeno Obsojene^0 truplo izročil usmiljenemu Jožefu iz ArirnC teje, ki je poprosil za truplo, in Nikodei>*' ki je prinesel vse potrebno za pogreb-zgledu starodavnega rimskega upravitelja odgovorne oblasti dovolile, da se častiti vemu truplu pastirja in dobrega očeta ^ po češčenje ljudstva, kar bo o stalo^ svetel spomin skozi rodove in klic k yeC ^ vrednotam duha in k človeški in kršč°nS dobroti. 0, da bi dopolnjeni žrtvi velikega duk° ^ nika in škofa smele vse dobre in p°s duše pozdraviti vrnitev državi janskeg0 , trdni" verskega miru, ki bi, ob spoštovanju in plemenitih navad, zagotovil prenov//*1’, rast vseh proti visokim idealom, ki $e^ Kristusovem duhu združujejo v sloip0 ^ odkritosrčno sodelovanje pri iskanja ^ uživanju pravega napredka na zemlji, ^ napravilo manj žalostno in bolj pNl° človeško sožitje na zemlji. # Naše liturgične molitve, ki se dvig naših ustnic in iz naših src ob kadila, naj prosijo še enkrat mir in n«- ## slavo umrlemu Stepincu. Ob tej moli> , čutimo združeni z vsemi člani t kardinalskega kolegija, ki so tu prisotni 1 f onimi, ki so se hoteli iz vseh delov s j pridružiti žalosti skupnega očeta, da bi . bratski skupnosti izrazili sožalje veso j Cerkve. Kardinal Alojzij Stepinac ni niti enkrat obleči škrlatne kardinalske 0 J k e, ki si jo je bogato zaslužil, kot ni nikdar prišel iz svojega rojstneg0 ^ in svoje konfinacije. Toda trdno verjel10 .j upamo, da bo v milosti in luči Gosp0 raztegnil svoje varstvo kolegijem, kateremu ostane on sve nad vso sveto Cerkvijo in nad celo slavijo." nad kardino -^ ;tla i* PROŠNJA ZA ZDRAVJE DUNAJSKEGA KARDINALA Nato se je sv. oče spomnil kardi^ ^uiga, ki je hotel kot papežev zastopnik "a Stepinčev pogreb v Zagreb, a ga je po ^oti doletela težka prometna nesreča. Govor je prihajal svetemu očetu res iz SfCa» saj očividci pravijo, da se je moral govorom kak trenutek ustaviti, ker ga je Omagalo ganotje in si je obrisal solze. Po 8°voru je opravil molitve pri katafalku. Ma§i zadupnici je pri Sv. Petru prisostvuj tudi ljubljanski škof Vovk kot zastop-sj Zagrebške nadškofije in celega jugo-0vanskega episkopata. KARDINAL MONT INI SLAVI KARD. STEPINCA Razne žalne svečanosti za pokojnim j finalom Stepincem so bile tudi po drugih pijanskih mestih. Tako: v Benetkah, v °nji> Firencah, Bariju, Gorici in tudi v 1 anu. y Milanu je pri pogrebni sveti maši Sod°r^ k^rdinal Montini, ki je zadevo ob-kardinala Ste p inča gotovo najbolje $?žnali saj je bil v času obsodbe v vatikan-y e,r državnem tajništvu in najožji sodeluje Pokojnega papeža Pija XII. Med drugim deial: "Mislili smo, da sredi dvajsetega ? 0 etja, po trpljenju osvobodilne vojne, po 1**81 demokracije, po slovesnih izjavah o o svobodi mišljenja in verovanja, ne j0!**0 vef videli verskega preganjanja. Na Šir'°St ie Pa versko preganjanje tako raz-n *cu°, tako zasidrano, da se nam zdi v kai normalnega. - Dandanes hi radi imeli yer°’ ki ne bi bila združena z nobeno Žrtvijo. n)C^a' ki zahteva žrtve, se zdi, da ni več ^°derna. pa ni tako. Naša vera zahteva trd * ^ Uttdi in ne bojazljivcev, zahteva nih prič ne omahljivcev, zahteva vernike, .^‘ole zvestobe in doslednosti - ne pa |j » ki s svojim vedenjem kažejo, da so l,* Pripravljeni povezati se z nasprotniki s . °r z brati v veri, samo da rešijo sami |j e in svoje ugodnosti. Stepinac naj nam t *itelj. Poleg trdnosti v veri naj nas uči l / uPanja in dobrote. Umrl je zavit v molk, j(- .?r je zavita v molk tudi njegova Cerkev, je ostal le glas molitve in odpuščanja. h;°">ur ni grozil, nikogar preklinjal. Ni Zapustiti svoje domovine, ker jo je ttlQ Bratje in sinovi, odpustimo in moli- [Dphovna oporoka nadpastirja MOJ/M DRAGIM VERNIKOM! Božja Previdnost mi je po svojih skrivnostnih načrtih poverila mnogo let od tega breme nadpastirja vaših duš. Prepričan sem, da je bilo takrat v naši nadškofiji mnogo duhovnikov bolj učenih, krepostnih in zaslužnih od mene, saj sem bil posvečen v duhovnika komaj tri leta in pol prej in me nihče ni poznal. Ce se danes po vsem tem vprašam, zakaj je Bog izbral prav mene za to službo, se moram poslužiti besed sv. Pavla Korinčanom: “Kar je nespametnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre, in kar je sl abotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; in izvolil si je Bog, kar je na svetu preprostega in zaničevanega, to, kar ni nič, da uniči to, kar je, • da se noben človek ne bo hvalil pred njim." (I Kor 1, 27 - 29). Od dneva moje izvolitve je preteklo mnogo let, viharnih in težkih, ki so končno strla moje moči. Slutim, da ne bom več dolgo. Zavedam se, da nisem bil brez napak, in še bolj to čutim, če se spomnim na besede sv. Janeza: " Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo." (1 Jan 1,8). Če sem naredil komu kaj slabega, ga odkritosrčno prosim odpuščanja; in tistim, ki so meni hudo storili, odpuščam iz vsega srca. Če bi tega ne naredil, bi ne bil vreden, da stopim pred Kristusa Odrešenika, ki je na križu molil za tiste, ki so ga križali: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." (Lk 23.34). Ko se poslavljam od vas, dragi verniki, se mi zdi potrebno, da vam povem nekaj besed, ki so kot moja duhovna oporoka. Tudi po smrti bi rad, kolikor je v moji moči, da bi bili daleč od nevarnosti, ki vam grozijo, in da bi se vaša sreča pomnožila, kolikor je mogoče v tej solzni dolini. Zdi se mi to toliko bolj potrebno, ker vi, dragi verniki, sestavljate velik del hrvaškega ljudstva, kjer mi je božja Previdnost o d-kazala delo; kar vam bom povedal, bo v korist tudi drugim. OSTANITE TRDNI V VERI Med nas so se vrinili brezbožni ljudje, ki so, čeprav v manjšini, vse naredili, da bi iztrgali iz vaših duš Boga, in ki trdijo, da boste srečni tudi brez Boga. Toda jaz vam v trenutku, ko zapuščam to zemljo, moram povedati o vsakem takem poskusu z besedami preroka Izaija: “0 moje ljudstvo, tisti, ki te blagrujejo, te varajo in rušijo pot, po kateri boš moralo hoditi.” Ali niste slišali, kar pravi od Boga navdihnjeni pesnik: "Če Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo tisti, ki jo gradijo; če Gospod ne varje mesta, zastonj bdi straža?” (Ps 126). Hoteti biti srečen brez Boga pomeni graditi babilonski stolp, katerega gradnja je prinesla graditeljem zmedo v jezikih in razpršitev po svetu. Tako se bo vrez dvoma zgodilo tudi v bodoče. Vsak tak poskus graditi kulturo, civilizacijo in blagostanje kakega naroda brez Boga, pomeni pospešiti njegov pogin za ta svet in za večnost. Zato vam tudi jaz ob slovesu od vas ponavljam besede sv. Pavla Filipljanom: “Bodite trdni v Gospodu. Samo v Bogu je vaša časna in večna sreča, proč od Boga je le poguba. Ali ni res, da je tudi izgubljeni sin v evangeliju mislil, da bo našel srečo, ko je zapustil očetovo hišo? Odšel je z doma bogat, a potem kakšen je bil? Rad bi se nasitil z želodom, ki so ga jedle njegove svinje, a nihče mu ga ni dal. Ljudje, ki zaničuj e/o Boga, vas hočejo torej oddaljiti od njega in vas tako ponižati na zelo nizko stopnjo. Njihovo delo je od Boga prekleto; in to je razumljivo, ker: "Gospod se ne da zasmehovati." Namesto sreče, ki jo obljubljajo, vam ob koncu ne bodo mogli dati niti človeku najbolj‘potrebnih reči. Vedno bo tako, ker je beseda božja nezmotljiva. Prerok pravi: “0 Gospod, Ti si upanje Izraelovo. Vsi tisti, ki Te zapustijo, bodo osramočeni, in tisti, ki se oddaljujejo od Tebe, bodo zapisani v prah, ker so zapustili Gospoda, vir žive vode.” (J er. 17,13). OSTANITE ZVESTI KATOLIČANI Veliki In dobri Bog po podcu v zemeljskem raju ni zapustil človeka, čeprav bi to A ve Mario zaslužil. Ljubil je svet tako, da je po slol svojega Sina, da ga reši, kot pravi apostol• Otel nas je iz oblasti teme in prestaviI * kraljestvo svojega preljubega Sina.” (K0^ 1,13). To kraljestvo je Kristusova Cerke*' katoliška Cerkev, ki je toliko stara, kot /* stara krščanska vera. Cerkev ni spremeni , v i u. v er« e v ni spr svojega nauka niti za črko, ampak uči do nes, kar je prejela od svetih apostola*' bo imela d° tnik Svoj sedež ima v Rimu in ga konca sveta. Tam je bival prvi names Kristusov, ki je vodil Cerkev, tam bi*°i° njegovi nasledniki, papeži. Znano je *arn' kar je rekel Jezus Petru: “Ti si Peter skala in na to skalo bom sezidal s*°i° Cerkev in pekIenska vrata je ne bodo P,e magala.” (Mt. 16,18). Pravilo je torej Kjer je Peter, tam je Kristusova Cerke*-Dragi moji verniki, ostanite zvesti Krl stusovi Cerkvi za vsako ceno, tudi za cen° življenja, če je treba, Kri stusovi Cerk*' ki ima za vrhovn ega poglavarja n asiedn i sv* Pet/a. Vi" veste, da so naši očetje * naši predniki skozi stoletja prelivali P0*, * in reke krvi, da so ohranili zaklad katolik vere in da so ostali zvesti Kri stusovi Get kvi. Vi bi ne bili vredni imena svojih očei°'1' če bi dopustili, da vas odtrgajo od skale, n kateri je Kristus zgradil svojo Cerkev. Leta 1941 smo se pripravljali na sloves£ prostavo 13. stol etni ce prvih vezi 5 Stolico, a vojna je to preprečit a. Toda n smei0 vojna ne mir ne sreča ne nesreča ne - . omajati naše odločitve, da ostanemo smrti zvesti Kristusovi Cerkvi. PonavU* moramo z Izraelci ob babilonskih teko ■ Ce pozabimo nate, Jeruzalem, naj se P0$J ši naša desnica.” (Ps. 136). Če bi bil * ^ med vami, duhovnik ali laik, ki bi san,° trenutek omahoval, naj bo njegovo atr daleč od vas . Rekli boste, da sodim P,e. strogo. Vaš najhujši sovražnik bi bil, oe ^ V a m skrival ra snien. C* * a n r* un rim. ^ i vam skrival resnico. Če tako govorim, u*” i to za vaš večji blagor. Ali ni opo* premot Jezus: “Glejte, da vas (Mt 24,4). , Biti ločen od Kristusa pomeni biti od trte odsekana mladika. Usoda tak9 ^ človeka bo tista, kot jo je opisal Jezu* zadnji večerji: “Če kdo ne ostane * me,i se kakor mladika vrže ven in usahne, is 6)°^ere,°' vr*e,° v ogeni In 9ore-" f^on ^Vesfofco fore/ katoliški Cerkvi do groba! Radi Častite marijo devico ^ ^eito fc/ bilo življenje v družini, če bi .pikala mati. Cerkev je velika božja dru-i. ®’ Bog /e dal mater svoji družini, pre-Devico Marijo, ki je božja in naša J' Dragi verniki, naši predniki so posejali So domovino s cerkvami, Mariji po s več e-. • M jena slika je bila na praporih naših ^y°vf to so s// v boj za Kristusa in svo-j °» preč/ njene oltarje so poklekali spo-*rnikl, ot/ Gospoda proseč odpuščanje ky°Jlh grehov po priprošnji nje, ki je Pri-0- °'l‘šče grešnikov; vanjo so zaupali naši v v$e/i težavah zasebnega in narod- iiy,i*nja. Držite tradicijo naših oče- . V' ^ temu vos spodbujajo tudi vrhovni £ slovarji Cerkve, najvišji učeniki v veri. c* z iskreno in stalno ljubeznijo Marijo, bo veljala tudi za vas beseda fl ‘ p,$mo; "Kdor mater spoštuje, je podoben S(>, ti zfc/ro zaklade.’ (Eccl. 3,5). * 0 komunistični brezbožniki so bili zrno- pf' ytakniti v šolske učbenike kletvine Oj|0f| Materi božji, kletvine, ki sem jih s°di/ 2e /efo 1946 med znanim tako ime- 'onim «o u>/i procesom zoper mene, ko so z njim c/o bodo lahko izbrisali katoliško H ev iz naše domovine z zamahom peresa. °°9 M M Pl le o, ter /e Bog ljubezen, kot pravi ljubite se med sebojl Bratsko se n°/ ne dovoli, da bi kdo izmed vas mo / f e hudobneže v zasramovanju ®r* božje. Za takega velja beseda sv. “Kdor greni življenje svoji materi, Jr*klet od Gospoda.” (Eccl. 3,18). '»stol ^/ohife/ Bodite enega srca in enega jt A ljubite tudi svoje sovražnike, ker H%£#v®°*/o zapoved: “Do fcosfe otroci vašega H0 **tego Očeta, ki veleva soncu, da vzhaja Pt0 /n dobrimi, ter pošilja dež in krivičnim." (Mt. 5,45). Od do sovražnikov naj vas ne zadržuje Hi °v° hudobija: eno je človek, drugo je '*9ov hudobija. Človek, pravi sv. Av-5|o"n» /e de/o božje, hudobija je delo Veol" ,g zgrešena. Je-li to boj proti državi? Ce Ia KPJ preganja katoliško Cerkev z og"ie^ mečem že petnajst let, če trga ^iu<^' gjji cerkve, ovira krst otrok, krščanski P ,fl mladine in cerkveno poroko; če partija uničuje katoliške šole in zavode, kat°l's^,0 tiskarne, tisk in lastnino, če lahko nešteto drugih nasilštev, kako si upa d° ,0 mene zločina, če sem dvignil glas v obr ..j krščanskih svetinj? Ali sem morda . ^ človečanske pravice, uzakonjene v ' ^(j. Združenih narodov, ako me po krvavi . f vicah in neštetih nasilstvih hočejo mUC,' fett dolgotrajnimi zaslišanji o stvari, glede ^ ne bom nikoli priznal niti najmanjše kriv A VASI VODITELJI SAMI PRIZNAVAJO MOJO NEDOLŽNOST vom ni dovolj, da so nekateri vaši °^i1elji odkrito priznali prof. Meštroviču, n' bilo nobene osnove za proces proti n'> a ste kljub temu izvršili proces z v$emi znanimi posledicami, ki praktično °meni/o mojo smrt, kot sem prej povedal? ^Zafo pravim: jaz sem človek z obema 9omŠfe, Lancenigo-Ločnik. smemo misliti, da se navedena imena le Cajno in navidezno slovensko glase in da se njih skriva romansko jedro! Italijani sami so ^ s*ljeni priznati tem imenom slovenski izvor. ^Pristranski italijanski zgodovinarji in jezikovi tega ne taje. Ravno tako je zgodovinsko azano v listinah, ki so shranjene v arhivih o ejskih patriarhov, da so po furlanskih vaseh °rili vež' slovensko kot furlansko. 12. stoletju je postal slovenski jezik splo-P° vsem Furlanskem. Smatrali so ga kot f^Vadni ljudski jezik”. Tudi listine ga tako “»en- ujejo. Slovensko so govorili tudi na dvoru pij^kardskih vojvod v Čedadu, za kar imamo ...V dokaze. Celo longobardski vojvode so se 1 slovenskega jezika. 8j blejski patriarhi so pa vedno upoštevali ^°venSSino. Saj je oglejski patriarh Bertrand v ' stoletju nameraval ustanoviti v Čedadu j,j1Verzo, na kateri naj bi se Šolali Italijani, •»•aei, Nemci in Madžari. V ta namen je iI kanonično vizitacijo starogorskega s^etiŠča v imenu oglejskega patriarha . Ta Imitator pa je pismeno izjavil, da je v > videl in bral star zapisnik, ki je iz Pl®ga razvidno, da je svetišče Matere »°zje na Stari gori pri Čedadu obstojalo *e Pred tisoč leti. Torej že leta 585. Na ..s£k način je dokazov dosti, da se sve-’*ce res lahko imenuje na Stari gori. Leta 1015 je oglejški patriarh Ivan IV. daroval cerkev Matere božje na Stari gori s hišami in obzidjem vred opatu ali proštu Sv. Štefana v Čedadu. Leta 1273 pa, ko je bila prošti ja pri Sv. Štefanu ukinjena, je Stara gora prešla v last čadajskemu kapitlju, ki je takrat štel 40 kanonikov. Že v starih časih so bile prizidane svetišču hiše za duhovnike in za prenočišče romarjev. Obdane so bile z visokimi in trdnimi zidovi v varstvo pred napadi roparjev, zlasti Turkov, ki so po gostoma vpadali v Furlanijo ropat, požigat in pobijat. V svetišču je pred leti viselo mnogo zastav, ki so bile iztrgane raznim sovražnikom, zlasti Turkom. Zmage so torej pripisovali Marijini pomoči, Mariji Zmagovalki na Stari gori. Stara gora je seveda veljala tudi kot trdnjava ali vojaški tabor, kamor so se v starih časih zatekli ljudje pred sovražnikom. To so zgodovinski podatki o Stari gori. Ljudje pa naravno pripovedujejo mnoge pravljice in legende o nastanku Marijinega svetišča in o božji poti. Zelo napeta in zanimiva je legenda o čedajskem mostu in o Stari gori. VRAGOV MOST POD STARO GORO Bilo je v onih časih, ko je prihrul Atila s svojimi pesoglavci na Beneško. V Čedadu so trepetali in da bi se ubranili 98 pesjanov, so podrli most čez Nadižo pred mestom. Toda nič ni pomagalo. Pesjani so reko prebredli in preplavali ter so mesto izropali ter požgali. Nato so jo sovražniki udrli na jug, kjer jim je prišel naproti sam papež s svojo vojsko. Toda te nebeške vojske so se pesjani tako prestrašili, da so se spustili v beg. Čedajci in vsi okoličani so se oddahnili. In začeli so graditi nov most preko Nadiže. Gradili so in gradili, toda komaj so pozidali stebre, da bi na nje pripeli most, je voda tako narastla, da jim je vse razdrla ter odplavila. Čedajci so bili že kar obupani. Iskali in iskali so mojstra, ki bi jim zgradil most in obljubljali so, da mu bodo plačali s suhim zlatom. Mnogi so začeli, pa nobeden ni mogel dovršiti. Nekega dne pa, ko je Nadiža spet odnesla stebre, so mestni očetje sklenili, da bi bilo najbolje napraviti brod preko Nadiže, ki naj bi nadomeščal most. Ob reki so stali in premišljevali, kako in kaj. "Hahahahahaha!" se jim je nasmejal neki tujec, ki je stal ob strani in je možakarje poslušal. "Kaj se smeješ?" ga je vprašal župan, ki mu je segala siva brada prav do pasu. "Kdo bi se ne smejal, ko nimate v celem Čedadu mojstra, ki bi znal zidati tak most, da bi ne bilo treba stebrov111 je dejal tujec, ki ga še nikdar ni nihče videl v onih krajih. In takrat reče župan: "Kaj se široko-ustiš? Če si tako pameten, pa nam ti pozidaj tak most brez stebrov 111 "Zelo rad!" je bil takoj pripravljen sumljivi tujec. "S suhim zlatom ti ga plačamo 111 je obljubil župan in vsi mestni možje so pritrdili. "Ne maram zlata! Toda, preden si morete predstavljati, bo most dograjen, a za plačilo si vzamem prvo živo bitje, ki pojde čez novi most!" je predlagal tujec. "Možje, ste zadovoljni?" "Zadovoljni, zadovoljni, muhasti mojster 1" so dejali možje in udarili so si v roke v znak, da je pogodba sklenjena. Mojster je vsakemu posebej podal roko. Toda vsak možakar se je skremžil, ko je A ve Mar'11 držal tujčevo desnico. Vsakega je zac^° roka kar peči in žgati. . Ono noč se je strahovito bliskalo ' grmelo, kot bi se bližal sodni dan. Zup,^ in mestni očetje so bili vsi nemirni , prestrašeni. Vsakega je pekla roka ko ^ in vsak |0 imel v ognju in vsak je vedel, d ■ delal pogodbo s samim vragom iz peK ^ Roka je pekla, še bolj pa je pekla vest/ ^ je vsakemu očitala, da bo odgovoren dušo, ki jo bo dobil vrag za plačilo. . Proti jutru je nevihta ponehala, n se je zjasnilo in sonce se je prismejalo je zbudilo župana in mestne očete. ys! g prišli k Nadiži in so strmeli: Pred nji^V ? je bočil preko reke krasen zidan most vsakega stebra. u Tuji mojster je zdaj pristopil k žup in rekel: "Most sem napravil in zdaj bi z govorjeno plačilo!" u, "Počakaj, mojster tri dni! Preden P^, stimo koga čez novi most, moramo l,rJ ,g še sejo, da določimo, koliko bo znas^.j mostnina za pešče in za vozove!" je Pr. župan in mojster je bil zadovoljen. J5®! v vrag gotovo imel še kako drugo de mestu. Mestni očetje modrovali, kako bi mu ne bilo treba plačati z dušo. Dva so modrovali in niso mogli ničesar p°7 0 nega določiti. Napočilo je jutro tretj6^ dneva. Mojster ni hotel več čakah ^ plačilo. Tedaj pa pride mestni birič predlaga županu: "K vsem trem me$^ vratom bom šel in pri vsakih vratih bobnal in naznanil: _ g(]\ "Črni mojster, ki nam je zgradil v ^ sami noči prekrasen most, zahteva plačilo prvo živo bitje, ki pojde čez ^^ Kdor bi se žrtvoval, mu ne bo nikdar plačevati mostnine in še mošnjo zlatn' dobi." . frd Birič je bobnal in razglašal od I pa notri do poldne, pa niti enega čjo $e ni pridobil. Vsak se je prestraši J/ f|, pokrižal in se niti ni upal mostu pribij , Ko se je birič že mislil vrru jg n' povedati županu in mestnim očetom/® J mogel nič opraviti, takrat je stopil P biriča hribovski pastir, ki je prinese so premišljevali ^ se rešili vraga, ®®jnj ^led*r 196! 9 prodajat ovčji sir. Razen enega naj-,^ega hleba je prodal vse. Pastir Ogovori: bi rad zaslužil ono mošnjo zlatic °v[" Poleg pastirja je stal ovčarski pes, je spremljal na vseh potih. “irič je takoj stekel k županu in je "°nil njemu in mestnim očetom, da je Dr$e^ *ove*es prvi šel čez most, ko se |e ie j? aazaj domov v hribe. Dolga leta je t0rj|lv®l in svoje premoženje si je podese-g0ro‘ se je postaral, je šel na Staro [>f| Za puščavnika ter se je tam v samoti k>s^av,ial na smrt. Tri dolga leta je Pot lr n°sil skupaj kamenje in pesek, j6 ^ ie tri dolga leta žgal apno, nato pa r|. dolga leta zidal cerkev na čast r<)|j.er|e božji. Seveda so mu dobri ljudje SV)^r' ^e*u pomagali. Ko so prvič zapeli Po 9°rski zvonovi in ko je bila opravIje— Cer£;a sv, maša na oltarju v Marijini »k ' tedaj je stari pastir pristopil k sv. O.'1«, prejel je Gospoda za sv. Popot-ie l '!? kmalu po sv. maši je umrl. Takrat ®' golob - pastirjeva duša - trikrat 99 obletel Marijino cerkev in duša se je nato dvignila v nebo in sama Marija je vjela goloba pred nebeškim pragom, ter ga je nesla nebeškemu Očetu. Črnega mojstra pa ljudje niso nikdar več videli ne v Čedadu, ne na Stari gori; most pa še stoji in zgodba o njem gre iz roda v rod. Da se vrag nikoli več ne prikaže v one kraje, je zasluga Marijina, ki je zapovedala nadangelu Mihaelu, da ga tišči k tlom v kapeli pod cerkvijo na Stari gori. BOŽJEPOTNA CERKEV O prvotni cerkvi na Stari gori ni nikakih zapiskov. Morda so kar poganski tempelj spremenili v katoliško cerkev, kot marsikje. Vzdržuje se ustno izročilo, da je bila na Stari gori velika naravna votlina v živi skali in da je bila to prvotna cerkev oziroma so to votlino rabili za službo božjo. Nekaj podobnega imajo beneški Slovenci še zdaj v znameniti Landarski jami, ne tako daleč od Stare gore. Tam imajo prav pod zemljo cerkev sv. Ivana v "čele", kar pomeni; v skali. Zelo zanimiva stvar: Ob navpični steni vodi 115 kamnitih stopnic z železnim držajem do vhoda v jamo; na eni izmed stopnic je vsekana letnica 1101. Prav v tej jami je cerkev, ki je 16 m dolga, 10 m široka in 14 m visoka. Torej kar velika cerkev, pa vse naravna skala. Na steni je vdolbena letnica 1477. Tedaj so morali cerkev popravljati. Stari zgodovinarji i-menujejo to cerkev in jamo "trdnjavo Slovencev". Gotovo jim je bila jama varno skrivališče in zatočišče ob sovražnih napadih. Morda je bilo kaj podobnega prvotno tudi na Stari gori. Ker na gori ni gostih gozdov, je bila votlina tudi lepo zatočišče ob viharjih in hudi uri. Pravijo, da so še le okrog leta 1200 postavili prvo cerkev na Stari gori. Iz 14. stoletja imamo zapisano, da je bila cerkev na Stari gori podobna cerkvi Sv. Treh Kraljev pri Pripotišču v Šentpeterski fari, ki še danes obstoji: Spredaj je lopa ali veža, vrata in okna so ostro gotska, notranjščina je zelo preprosta, na stropu se vidi tramovje, pač pa je pred oltarjem takozvano svetišče krasno izdelano in lepo poslikano s prizori iz sv. pisma. Tako je morala izgledati prvotna cerkev na Stari gori. Leta 1535 je slikar domačin Janez iz Vidma (Udine) poslikal starogorsko Marijino cerkev. Janez Videmski je bil posebno slaven slikar, saj je s Stare gore šel naravnost v Rim, da je poslikal takozvane Vatikanske lože ali galerije. Slikar je bil velik častilec Marijin in ko je nekoč priromal na Staro goro in je videl velikanske množice romarjev, je bil tako navdušen, da je napravil obljubo, da bo cerkev poslikal. Posebno lepo je poslikal Marijino kapelo. Vlaga je mnogo teh slik poškodovala, toda še danes delo hvali velikega mojstra in umetnika. Dobro se še vidita na steni dva angela. Na loku,ki loči svetišče od ladje so naslikane razne cvetlice in sadeži zemlje. Med cvetjem in sadjem je naslikana Marija z Detetom: Marija cvetlica prinaša sad svojega telesa grešnemu svetu. Na desni strani nosijo angeli človeške duše proti nebu, na levi pa love satani duše v svoje mreže, da jih spravijo v pekel. V sredini stropa pa je mogočna, veličastna podoba Odrešenikova, ki so mu ob strani angeli, ki drže v rokah široke trakove, ki so na njih natiskane besede proseče milosti in nebeškega blagoslova. Po stenah je razstavljenih vse polno Ave ,^aria zaobljubljenih slik in predmetov. Mn°9® je naredila umetna roka, še več pa r0 preprostega človeka. Četudi je bila cerkev lepa, dostojn0' primerno okrašena in z vsem preskrbljen^' vendar je bila veliko premajhna za veli množice romarjev. Razmere so g'aS kričale po novi cerkvi, ki bo lahko usti-6 gla večjim romarskim shodom. Sklepa sf' da je stara cerkev dosegala mere sedanl spodnje cerkve ali kripte sv. Mihaela^ Z delom za novo cerkev so Pr|C® nekako okrog leta 1650. Na zidovih s^a j. stavbe so postavili novo, ter jo podaljša do sedanjega zvonika. Kakor se ^ nekaterih znakih sklepa, je imela cerk tudi primerno veliko vežo ali lopo. ,|. cerkve niso podrli,temveč so jo spremen ^ v kripto ali spodnjo cerkev. Mani1 milostno podobo so prenesli v novo v kripti pa je dobil glavni oltar sv. hael. Oltarni nastavek v kripti prestav ^ prizor iz cerkvene molitve: "Sv. nadang ^ Mihael.. .vodnik nebeške vojne, satana božjo močjo v pekel pahnil" j; Zgornja cerkev je sicer veličastna ^ preprosta: Na stropu se vidi tramovje streha. Stene so ravne in gole; nad g|a nim oltarjem je strop obokan. Vsi • ^ oltarji so spredaj za obhajilno mizo, ^ je za romarske cerkve zelo praktično, se lahko romarji s pridom in z lahk Na Stari gori UdVvr 1961 0i,6 ppe svetih maš tudi pri stranskih %ari'h. Vsi trije oltarji so kameniti z j^Qrnornatimi oltarnimi mizami v raznih so • -Prekrasni stebri na glavnem oltarju „ V 2 ofriškege marmorja. Mnogi angeli o|t° .iu svetišče silno poživijo. Glavni strQr ie seveda posvečen Materi božji, pr nski oltar na listni strani je posvečen AntV" Troi'ci' na evangelski strani sv. o!t0^ Padovanskemu. Pred vsemi tremi stra i .So Pr®krasne srebrne svetilke. Na Ce nsk*b oltarjih ste glavni podobi drogata ° sli_karsko delo. Posebno slika presv. ljCe je dobro ohranjena in zelo živa. )] 1700 so cerkev na Stari gori še za Podaljšali, vežo so pridružili s|eJvJ 'n tako ima zdaj starogorska cerkev je ,»Ce mere: Dolga je 35 metrov, široka hQ [Petrov in ravno toliko visoka. Torej Ki $Qk način obširna in veličastna stavba. N, tosv' vS*avb' je manjkalo samo še: cerkveno g|_. ®Cenie. Za ta obred so naprosili o-e9° patriarha Daniela Delfina. Za- . ^ivo . l?i __________i •• •_____i og|^° ie/ da je bil to zadnji izmed vladi h patriarhov. Oglejsko Cerkev je C®1, od leta 1734 do 1751. Večina Og^ih dežel je pripadalo 940 let pod J" lo^i|.a slovesno posvetitev cerkve so do-Vg|j»' ^5. maj 1744. Bila je naravnost da'■Qs|na slovesnost z mnogimi škofi, PqL ^jki in z velikanskim številom l?n'b romarjev. drQ 0 ie patriarh končal obrede, je pustil Cen ma^n' plošč za spominski dar P°SVečeni cerkvi. Plašč je bogata to ma Vezenina in veliko umetniško delo. osno obleko hranijo še zdaj v svetišču. V. 'r' leta po posvečenju Marijinega klfci c? na Stari gori je isti oglejski ^|jiarnPreskrbel starogorski cerkvi veliko l||(0 ?Vanje: povzdignjena je bila v bazi-ie bila 25. decembra 1748 pridruži “aziliki Maria Maggiore - Mariji *n' v Rimu. TNA PODOBA - ŽIVA MARIJA Miloš W^ijin kip v glavnem oltarju je pre-Piih i *° rezbarja, podobarja. Ena naj-• ^or jih je sploh mogoče misliti in Marijin kip na Stari gori imeti na svetu. Delo stavijo umetnostni zgodovinarji v polovico petnajstega stoletja, torej nekako iz leta 1450. Marija sedi na bizantinskem sedežu ali tronu. Podoba je v naravni človeški velikosti in na Materi so izraženi vsi človeški čuti dobre, skrbne matere, predvsem pa božje Matere, ki svoje Dete ljubi, moli, da v tem prekosi vsako človeško mater. In to ravno najbolj privlači srce vsakega resnega romarja. Obraz je temnorjav, oči so vse žive. Barve na podobi se kar zlijejo v eno. Vsaka stvar, vsaka poteza je tako fino in ljubeznivo dovršena. Če gledaš Marijin obraz, moraš kar vzklikniti: "Vsa lepa si, Marija, in madeža ni na tebi 1" Res Marija je najlepša med ženami 1 Devica ima na sebi obleko rdeče barve, na prsih ima beli obesek. Obleka pada prav do tal, barve obleke se kar prelivajo. Bogat plašč pada Mariji od ramen doli do nog na desni strani, bogat zlat pajčolan obkroža Marijino lepo čelo. Tudi Dete je dovršeno z veliko natančnostjo in fineso ter kaže popolnoma otroški izraz. Sedi na levem Materinem kolenu in je obrnjeno na polovico k Mariji, pa tako, da vsak lahko vidi njegov sinovski obraz. Navadno drži Mati Marija Dete na desnem kolenu, tu pa na levem. Jezušček gleda Marijo tako živo in sladko z očmi polnimi ljubezni. Desno ročico stega po materinih prsih. Podoba je človeška in božja obenem, ker pač prestavlja človeški in božji prizor, zato se tej podobi romar s tolikim zaupanjem in s toliko varnostjo približa, posebno še matere ne morejo odtrgati svojih oči od milostne Matere starogorske . Jezušček ima ogrnjen popolnoma zlat plašček, pa čisto kratek, otroški. Z Detetovih ustnic pa se zdi, da slišimo besede: "Karkoli me boš prosila, o ljuba mati, vse boš dobila od mene!11 Romar mora pri tem pogledu kar sam od sebe vzklikniti: "Blagoslovljene prsi, ki so te nosile in dojile!" Ne pravijo torej romarji zastonj: "Milostna podoba na Stari gori ježiva Marija !" BOGATI ODPUSTKI Marijino svetišče na Stari gori je obdarovano z bogatimi duhovnimi dobrotami: z odpustki. Skoraj gotovo je cerkev na Stari gori obdarovana z odpustki sedmerih glavnih bazilik v Rimu, ali vsaj sedmerih oltarjev v baziliki sv. Petra v Rimu. Posebnih potrdiInih listin ni za to, toda sklepati se da radi romanja benediktinskih redovnic iz Čedada dvakrat na leto. Pri poročilu o tem romanju je namreč omenjeno, da imajo rimske redovnice sv. Benedikta dovoljenje obiskati dvakrat na leto sedem glavnih rimskih bazilik, da se redovnice udeleže odpustkov. Zapisani so pa sledeči odpustki: Papež Inocencij IV. je podelil posebne odpustke cerkvi na Stari gori leta 1247. Eno stoletje kasneje je dvanajst škofov starogor- skim romarjem podelilo 40 dni odpustka obisk božje poti. Potem je papež Sikst I * leta 1478 podelil zopet posebne odpust*® za Staro goro. Isti papež je podelil sv® tišču odpustke za molitev odvrnitve turs nevarnosti. Ob priliki slovesne posvetitve staro^ gorskega svetišča leta 1744 je papež B® n edikt XIV. podelil popolni odpustek * vsak dan celega leta. Verniki ga J®*1 dobe enkrat na leto, kadar koli obisc®l svetišče na Stari gori. ROMANJA Romarska pot na goro je bila dobro ^ primerno zaznamovana. Ob celi romal-5 ^ poti iz Čedada so že v starih časih, Pre^ 900 leti stale kapelice z Marijinimi sli*^ mi. Bile so te podobe s kamna in P°*tj n Ijene na glavnih ali izbranih mestih. E„ teh starodavnih kipov je še bil ohran|^)/ na pročelju cerkve sv. Stefana v Čeda ' toda ta cerkev je bila porušena in j® Q Marijin zdaj v mestnem muzeju. -podoba s te poti, zelo preprosto . razgibano delo, je še ohranjena v kop®11V pred stopnicami na Stari gori. - Tretji kip je v mali skalnati vdolbini nekako polovici romarske poti. - Četrti Marlj. kip z onih časov pa je vzidan v ProCf.L Marijine bazilike na Stari gori. PraVILu' da je bil ta kip svoj čas v neki uti ob P° na Staro goro. . ^ V drugi polovici 17. stoletja, t°r®l ^ letu 1650, pa je bilo ob romarski Staro goro postavljenih 15 kameni ^ stebrov in vrhu vsakega stebra je upodobljena ena izmed skrivnosti j rožnega venca. Ti stebri so stali °b P? nekako 200 let. Proti koncu 19. sfo e *;k torej pred letom 1900,pa je neki duhov ^ v testamentu zapustil vsoto denarja, d ^ postavili nove in veliko večje stebre poti. Ti stebri so zelo dobro in 50,1 ^ delo. še danes vzbujajo pobožnim r°m -o jem svete misli na skrivnosti sv. r°zn nCJ venca, ki ga pobožni verniki vedno glas molijo, ko gredo na goro. Ravno ob tej poti so postavljena ( štiri nekaka zavetišča: lope ali ute/ ^°War 1961 6 romarji lahko malo odpočijejo, morda a ° okrepčajo s popotnico, ki jo navadno °S|ie romanja na Staro goro. Ko *q» el° romarji na pot do Gore se zresnijo: r|t|nel° moliti, peti svete pesmi in go vogrske razgovore. Navadno pri vsakem roJ fU Počakajo ter opravijo desetko sv. $j rnega venca. Zelo stara je navada, da ji^arji pripravijo male lesene križce,ki j0 Pu^čajo pri stebrih ali postajah. Pravi-tQi 1^'^dor prvič roma na Staro goro, da t6r nzec mora imeti in ga prinesti s seboj fo^a nekje sredi gore položiti k Marijini pr. .. Isto navado imajo na Sveti gori 'n ravno isto na Svetih Višar-Hih' Ner ie pri kapeli blizu vrha na lažejo križcev cele kupe. Ta navada V ?lnia gotovo na začetek božjih potov Ve*' deželi na kraju Kristusovega trpljenja in smrti, na pot križa, ki ga je Jezus prehodil noseč težki križ. Ko so se potem božja pota razširila po svetu, so romarske skupine vedno prihajale z velikim križem na čelo procesije. To se mnogokje še danes vrši. Saj imajo zapisano v Lurdu, da je prišel za 100 letnico prikazovanj leta 1958 v Lurd 28 let stari Janez Azzara iz Palermo, Italija. Prehodil je peš 1800 milj, vsak dan 19 milj. Fant je nesel s seboj sedem čevljev visok lesen križ. Romanje je napravil v zahvalo za ozdravljenje. Potovanje je trajalo tri mesece in romar je na poti izgubil 15 funtov svoje teže. Da resen romar vzame na svojo pot križ, je prav gotovo poslušnost besedi Gospodovi: 11 Kdor hoče iti za menoj, naj zadene svoj križ..." To pomenijo tudi prav gotovo leseni križci staro-gorskih romarjev. Od 11. stoletja dalje je bilo staro-gorsko svetišče Matere božje ali "Žive Marije" v lasti in v upravi čedajskih kanonikov. Ti so se skupno z mestnimi očeti zaobljubili, da bodo vsako leto dvakrat romali na Staro goro. Bilo je to ob pri liki moreče kuge. Ta obljubljena procesija je šla na Goro vsako leto na Belo nedeljo in prvo nedeljo meseca septembra, to je na angelsko nedeljo. Gotovo so morale biti to veličastne procesije in slovesnosti, če je bilo v kapitlju 40 kanonikov, ki so imeli tudi mestno faro. Torej je bilo za ti dve procesiji vse mesto pokonci. Se le pred nekako 100 leti je čedajski magistrat udeležbo pri procesiji odrekel, leta 1866, takrat ko je Beneška Slovenija pripadla Italiji. Kanoniki pa svojo obljubo še zdaj zvesto izpolnujejo in tudi mestna fara. O Božiču leta 1400 so imeli na Stari gori posebnega romarja: To je bil furlanski plemič grof Tristan Zavornjan, ki je umoril oglejskega patriarha Ivana V. So-bieslava, Moravskega. Dne 22. decembra istega leta je bil grof po samem papežu odvezan, toda za pokoro je dobil, da mora romati na Staro goro. V onem času so imeli na Stari gori velike romarske shode na vse Marijine praznike: na Svečnico, na praznik Mari- jinega Oznanenja, na Vnebovzetje Marijino, na Rojstvo Marijino ter na praznik sv. nadangela Mihaela 29. septembra. Ta praznik so obdržali še iz prvotne cerkve. Praznujejo ga še danes: navadno na zadnjo nedeljo v septembru. Posebno velike množice romarjev so prišle na Staro goro v onih časih na Mali šmaren 8. septembra. Imenujejo se romarji iz Furlanske, to pomeni predvsem Beneška Slovenija,potem s Kranjske, Koroške, iz Istre in celo iz Dalmacije .Leta 1405 je bilo za ta praznik toliko ljudi, da je mestna občina Čedad bila prisiljena zapreti vsa mestna vrata in dvigniti vse obrambne mostove. Mesto je bilo namreč tako napolnjeno, da se ljudje niso mogli drug drugega izogibati in se je bilo bati kake nesreče. Poročilo pravi tudi, da so na Stari gori imeli ob romarskih shodih dvanajst posebnih rediteljev z lastnimi uniformami. Bili so oblečeni približno tako, kot smo včasih videli one stražnike pri božjem grobu: s sulico in ščitom. S posebno slovesnostjo so vsa stoletja na Stari gori obhajali praznik Marijinega vnebovzetja. Tej skrivnosti in verski resnici je namreč Marijino cerkev posvečena. Takrat torej obhajajo praznik cerkvene patrone. Ta praznik je bil tako imeniten, da so ga že v 14. stoletju postavljali za rok, do katerega je treba plačati in vračati blago. Pretresljive romarske pobožnosti so se vršile na Stari gori v jesen 1499. Septembra so zagoreli kresovi. S Hrvatske seje valila mogočna in kruta turška vojska. Že so se začeli razlivati Turki po furlanski nižavi. Ljudje so spravljali poljske ‘pridelke. Vse so morali pustiti in bežati. Kam? K Mariji na Staro goro. Čedajski kapitelj je prosil vojaško oblast, naj vendar popravi trdnjavo ali tabor pri Marijinem svetišču. To se je zgodilo. Vojaki: fantje in možje so se borili za obzidjem, žene, dekleta in otroci pa so v cerkvi molili in klicali k Mariji, naj pomaga in naj da zmago krščanski vojski. In res: Marija je pomagala; obvarovala je ljudstvo in njeno svetišče je ostalo nepoškodovano. Ko so Turki odšli, so romale od dolge procesije k Mariji na Staro go*"0 vseh strani. Beneški Slovenci so do aan^ ohranili svojo procesijo in svoje zaoo\\°D. Ijeno romanje na praznik Marije Pomag 25. maja. Beneški Slovenci porom®!^ skupno kot Slovenci na Staro goro vsa leto še 1. maja in na god sv. -d, °.d 25. julija. V starih časih sta bila oba dneva zapovedana praznika, ker sta 0^ godova sv. apostolov. Prvi dan maja so zadnjega časa obhajali praznik sv.ap°s lov Filipa in Jakoba. t u Kronika na Stari gori sporoča tudi/ so leta 1505 Benečani - tu je misl'V.0, beneško državo,ne na beneško Sloveni premagali cesarsko avstrijsko vojsko- , takrat so Furlani ne samo obljubili tem -n slovesno prisegli zase, za svoje sinov®. rs> vnuke, da bodo vsako leto praznov° spomin na to zmago na ta način, v slovesni procesiji romali na Staro g01^ Štiri leta pozneje 1509 je nem vojska 'prihrumela nad Benečijo. Zlop® e bila Marija zmagovalka. Velike mn°z so se prišle zahvalit Mariji. # Leta 1576 so napravili Huminci ( f(J mona) veliko obljubo procesije no j goro. Po mestu in po okolici je n° c6* takrat morila strašna kuga. Pri tej PrOu0j siji so huminski meščani prinesli 5 5®f[ie dragocen dar Mariji: Srebrni model m® 5 palače, farne cerkve in Stare . 9°; podobo Marije Rešiteljice. Spomin l g, zdaj v posebni vdolbini pri vhodu 5 gorske cerkve. c^0\\ Nekako v istem času je bila na gori ustanovljena bratovščina PresV*j|9: slovensko, italijansko in skoraj gotovo e nemško. Značaj božje poti pa je bil °Polnoma slovenski, ker so glavne slo- .e$nosti opravljale le slovensko. Gotovo l6' da za shode naprosijo kake slovenske Dovnike za spovedovanje, s slovenskimi procesijami pa pride navadno tudi slovenski duhovnik. Sicer pa kapucini božjo pot zelo dobro vodijo in so na Stari gori mnogo naredili. Božjo pot so prevzeli 13. septembra 1913. Prvo delo kapucinov je bilo, da so začeli izdajati mesečnik "Marija Staro-gorska11 seveda v italijanskem jeziku. Imenuje se 11 La Madonna di Castelmonte . Zdaj izhaja že 46. letnik. Slovenci, ki spadajo pod Italijo, znajo seveda tudi italijanski jezik in ga radi berejo. Pisan je list v popolnoma ljudskem duhu in zelo praktično. Bilo je ravno na pragu prve svetovne vojne,ko se je list začel razcveteti . Vojna je bila takrat med Italijo in Avstrijo, Stara gora pa je bila ravno na meji obeh sovražnih držav. Torej kar v ozadju znane strahovite soške fronte. Stara gora je takrat postala vojaška trdnjava; italijanski vojaki so jo takoj zasedli . Takoj spočetka vojne je Staro goro obiskal italijanski kralj Emanuel III. Toda Stara gora je bila celo zasedena od sovražnika in italijanska vojska se je morala umakniti, kot vemo, samo začasno. V svetišču so bila izvršena bogoskrunska dejanja: tabernakelj na velikem Marijinem oltarju je bil zdrobljen, oltar onečaščen in svete hostije so bile raztresene po tleh. Toda milostna "Živa Marija" kip staro-gorske Matere je ostal nedotaknjen . Vojna je minila in rane so se zacelile, otroci pa so zopet in še bolj vneto ter še z večjim zaupanjem romali k svoji Materi na Staro goro. Kmalu po prvi svetovni vojni so imeli na Stari gori velikansko slovesnost. Dne 3. septembra 1922 so slovesno kronali Marijino milostno podobo. Zapisano je, da so Furlani in Beneški Slovenci že leta 1845 sprožili misel in željo, da bi bila starogorska milostna podoba uradno kronana, pa je zadeva zaspala. Zanimivo je, da je bil za slovesnost kronanja naprošen in določen kardinal Ahil Ratti, toda med časom, ko so se vršile priprave za slovesnost, je umrl papež Benedict XV. in na njegovo mesto je bil izvoljen kardinal Ahil Ratti kot novi papež Pij XI. Sloves- nost kronanja je potem moral izvršiti videmski nadškof Msgr. Anastazij Rossi. Slovesnost kronanja samega se je izvršila na prostem, v dolini blizu Planjave. Navzočih je bilo 30.000 romarjev, zastopana je bila tudi civilna oblast. Marijino kronanje se je zdelo ljudstvu kakor vzhod sonca po tolikih oblačnih letih strahovite vojske, sončni vzhod po tolikih viharjih in tolikih nalivih krogel, granat in bomb. Navdušenim vernikom se je zdelo, da se je ta dan temnorjavo obličje Marije Starogorske ljubeznivo smehljalo iz pod bliščeče zlate krone. Kronano Kraljico so pozdravljali ne samo starogorski zvonovi, temveč vsi zvonovi iz sleherne cerkve cele starodavne videmske škofije, ki je naslednica Ogleja. Zopet so oživela srca Marijinih otrok in vse je hitelo k Materi. Tisto leto Marijinega kronanja 1922 je videla Mati Starogorska 150.000 svojih otrok, vernih romarjev v svojem svetišču. Takoj nato so pričeli na Stari gori velika popravila pri cerkvi, kar je bilo nujno potrebno popraviti. Postaviti so morali skoraj celo novo pročelje, ki je bilo med vojsko poškodovano. Nova vrata so prekrasna in široka: podboji so z rezanega kamna, vrata sama so orehova. Nad vratmi je dragocen mozaik "Žive Marije" starogorske. Človek mora obstati in ostrmeti. Po prvi vojni so napravili tudi novo cesto na Staro goro. To je bilo veliko, dolgotrajno in drago delo. Stara cesta je bila namreč popolnoma razruvana med vojno. Leta 1932 je bila cerkev na Stari gori bogoskrunsko izropana. Ukradeni ste bili obe zlati kroni in tatovi so pobrali tudi vse dragocene spominske predmete, ki so jih romarji prinesli in darovali Mariji v zahvalo. Toda zločin ni ljubezni do Matere božje pogasil, temveč jo je še bolj razplamtel. V enem letu so romarji zbrali toliko zlata, da sta Jezus in Marija dobila novi kroni in 15. avgusta 1933. se je ponovil prizor iz leta 1922: Na istem mestu in z enakimi slovesnostmi in v navzočnosti ogromne množice romarjev je kardinal Peter La Fontaine, patriarh izvršil obrede kronanja Ave M*** ;z Benetk ri Takoj nato so uredili pokopališče P1 cerkvi. Prekrasno in umetniško je urejena spodnja cerkev ali kripta. D®11 ji starinski vtis in značaj, ker je to ^ ostanek prvotne cerkve, stoletja sta Narejena je bila dostojna železna ogrni ' ki loči prezbiterij od kripte. Ograja 1®^ modernem ali prebujenem slogu. ■ °. tega je bila zgrajena nova, zelo sve obširna zakristija. Preurejene so bile u spovednice. ,.|a Popravljena in pomnožena so stanovanja ali sobe za romarje, ker 1^ naval romarjev naraščal vedno bol| bolj. Saj jih včasih pride toliko v predvečer, da morajo prenočevati ko ^ cerkvi in je za velike romarske 5 . cerkev vso noč odprta, ob sobotah s* stalno. Romarske hiše so dvignili z® g nadstropje, tako so dobili tudi prostora^ obednice romarjev. Romarska domova ^ dva: eden za moške, drugi za ženske -romarskem domu zunaj je napra | ^ stebrišče s streho, da so lahko roman ^ senci ob veliki vročini, ali pod stre slučaju slabega vremena. _ v» Cerkev je bila tudi od znotraj P°P. Ijena, osnažena. Oskrbeli so nov kov' ^.| tabernakelj na glavnem oltarju, k®r l..er1, stari mramornat med vojno zdro. I Tabernakelj je tudi varen pred °gnle Pa je prišla nova, druga svetovna Q na. Spet so zabobneli topovi in .j|f orožje je bilo strašno. Hudo so. , .|0 vojsko tudi na Stari gori. Dvakrat |® ^jj svetišče napadeno. Zdaj so sicer Italijani in Nemci zavezniki, P® Ljfl je proti obema skoraj ves svet. In najhui bila notranja revolucija. verrr Prvo bombardiranje je bilo 6. n° ;n bra 1943. Granate so zadele cer s zakristijo. Čudno pa je, da je stre l^n0n topa nenadoma prenehalo. Ko I® se prvič bruhnil ognjeno točo na sveti 'e|o je takoj razletel. Strelca Nemca I . 0v-takrat ubilo in ranilo več ostalih.v°l|.(J|i Kronika ne pove, zakaj so Nemci s ndar na Staro goro, saj so bili Italijani gte njihovi zavezniki I Kdor pozna ra to razumel: Na Stari gori so bili narn-[p komunisti in te so Nemci napadli. “VqIo Bogu, da sta ostala pri tem napadu ^dotolmienn rilnvni oltar in milostna uugu, UU »IU U3IUIVI (J potakniena glavni oltar Noba Drugi napad so naredili 18. novembra 's*e9o leta. Nemci so nastavili proti Stari Pofi kar tri kanone po 88 mm in sicer iz jtosta sv. Kvirina. Streljali so na cesto, 11 vodi na Staro goro in celih 45 minut so granate na Staro goro. Približno L, jih je priletelo k svetišču. Vsi prelci Stare gore so šli in se poskrili v sQk,onišče v spodnjo cerkev,k vojskovodji Mihaelu. Pri tem napadu je bila *kodovana cerkev, zakristija, zvonik ter Qn°vanja romarjev in redovnikov. Ostale “tonate so padle poleg poslopij in so ptoej poškodovale obrambne zidove. In i' zdaj ni bil poškodovan noben oltar v v6rkv> in podoba Marijina je bila brez M Poškodbe. Toda vsi so se bali za Q,Qr'jino milostno podobo in zato so jo . tonili z glavnega oltarja ter so jo iu[!'esli v spodnjo cerkev, v kripto sv. ^toae|a U Ko so meščani iz Čedada gledali tron Marijin, so obljubili, da bodo 0LQr'ijn sedež dostojno okrasili, če jih jeVarje bombnih napadov iz zraka . Marija obl rne$^° res obvarovala in meščani so držali ter so Marijin tron res ijevsko uredili in okrasili. Takoj po iJski. ko je potihnil bojni grom in sicer |j' ;■/ R.o |e poTinmi uu|iu givm jih 'uliia 1945 so slovesno prenesli Mari-L.? Podobo na glavni oltar. Skoraj dve pr 1, ie bila Marija v kripti, kjer je bil .poletji njen pravi prestol. Po prenosu r'jine podobe na zlati tron je bila kalno sv. maša v cerkvi ob prekličem veselju vernih romarjev. s| t6to 1959 je prišel na Staro goro rtost*r'*ki kapucin p. Metod in je tam prišel na Staro goro Qv I ien kot redni dušni pastir e romarje. ČUDODELNI KRAJ *Vo^e.t>e?k' koncert: Po večernem s^tonju angelskega pozdravi jen ja v me-u moju, pred davnim časom so prebi- valci in okoličani Stare gore slišali prekrasno godbo in premilo petje. Od vseh strani so ljudje prihajali, da bi bolj jasno videli in bolj natančno slišali, kaj se vendar godi na gori. Šli so pogledat v cerkev, pa cerkev je bila prazna. Odkod vendar ta godba in to petje? Bil je to nebeški koncert, ki je povdaril imenitnost in svetost kraja. Angeli so priredili koncert na čast Kraljici nebes in zemlje: Mariji. Skrivnostni romarji : Slabotni starček iz starodavnega Ogleja se je pripravil na romarsko pot k Mariji na Staro goro. S težavo je hodil po prašni cesti, pa kar nenadoma omaga in čutil je, da pota ne bo zmagal. Moči odpovedujejo. Pokleknil je na sredi pota in je iskreno prosil Marijo,naj mu vendar podeli milost, da bi še vsaj enkrat, zadnjikrat v življenju, lahko molil pred njenim tronom na Stari gori. In takrat je starčka zakril teman oblak in mož se je v trenutku znašel na kolenih pred Marijinim oltarjem na Stari gori. Z drugimi ženskami je romala na Staro goro stara ženica. Prišla je iz daljnega Koroškega. Toda pod Goro blizu cerkve Sv. Lenarta, je ženico napadla slabost in morala je počivati. Ostali romarji so nadaljevali pot; in ko so dospeli k cerkvi, so tam zagledali staro ženico, ki je pod hribom onemogla. Zdaj je bila na gori pred njimi. Vprašali so jo, kako se je to moglo vendar zgoditi. In ženica je povedala: "Prišla je k meni zelo lepa gospa, prijela me je za roko in me je peljala prav do tu". Lepa gospaI Bila je Marija sama, ki je tako poplačala trud, žrtve in močno vero dobre ženice. Dekle iz Slovenije je bila obsedena od hudobnega duha, pa so jo pripeljali na Staro goro. Med sv. mašo pred Marijinim oltarjem je dekle padla na tla pred duhovnikove noge ter tako obležala kot mrtva prav do konca sv. maše. Po sv. maši se je dekle dvignila vsa osupla in prepadena, kot bi se zbudila iz nekake omedlevice. Bila je prosta, zdrava. Slepi vidijo: Monsignore Vincencij Sillani, (Selan) čadajski kanonik je zapisal:Teta mojega prijatelja je oslepela, ko je bila stara 7 let. Vse so poskusili, da bi ozdravela, pa brez uspeha. Starši so se zatekli k "Živi Mariji" na Stari gori. Bosi so prišli s svojo slepo hčerko na božjo pot. Naročili so sv. mašo in so bili vsi pri njej pričujoči. Kar naenkrat pa je med sv.mašo deklica zaklicala: "Mama, mamaI Vidim lepo Marijo!" Pa da bi se starši res prepričali o čudežu,so vprašali hčerko: "Kakšne barve je Marijina obleka?" In deklica je Marijino podobo popolnoma natančno v vseh barvah popisala. Gluhi slišijo: Judita Venuti iz Zavornjana pri Vidmu je imela gluhega otroka. Polna zaupanja je začela opravljati devetdnevnico na čast starogorski Materi božji. Prepričana je bila trdno, da Marija ne bo njene prošnje preslišala. In res: ni še devetdnevnice končala, je otrok dobil sluh in ga je tudi obdržal. Kmetica Marija iz Parme je izgubila sluh popolnoma, oglušela je. Dobra in usmiljena oseba jo nagovori, naj začne devetdnevnico na čast "Živi Mariji" na Stari gori. Povedala ji je ta oseba, da že sama moli v ta namen na čast Materi božji vsak dan tri očenaše in tri Zdrave Marije. In pričeli ste obe devetdnevnico. Marija ni bila gluha in je slišala gorečo molitev: Četrti dan devetdnevnice se je kmetici začel vračati sluh, na koncu devetdnevnice pa je slišala natančno, da še nikoli tako. Mutasti govorijo: Jožef Gregorič s Hudega polja je bil že skoraj štiri leta star, pa ni mogel še nobene besede spregovoriti. Njegova mati je bila radi tega silno žalostna in potrta. Svojim prijateljicam je s solzami pripovedovala: imam mutastega sina. Njena najboljša, globoko verna prijateljica ji svetuje: Obrni se k Mariji na Stari gori in pomagala Ti bo. Mati je dober nasvet sprejela in je začela goreče prositi Marijo starogorsko za pomoč: molila je, prosila, delala obljube. In kmalu je prišlo veselje v materino stiskano srce: Kar naenkrat je zaslišala da mali Jožek tako jasno izgovarja: "Mama, ata 111 In potem je začel govoriti vse, kot bi se na lepem odprl bistri in čisti studenec. Hromi hodijo: Mlad fant ^ornclt.(3nie silno je trpela, kar omedlevala je* . |et je postajalo vedno hujše. Trpela je ve -e/ silne bolečine. Judita je videla r°m^ kako gredo na Staro goro, sama pa 5 p°9la ganiti in tako rada bi šla na božjo L?.*' PQ je začela doma goreče moliti in . lc°H Marijo na pomoč. Nekega dne se r med molitvijo onesvestila od presilnih I? 6cin. Nič več ni videla in nič slišala. Is*'la jez da bo zdaj umrla. Kar naenkrat a9leda pred seboj "Živo Marijo" s Stare $jt|re• "Marija 111 je zaklicala, začutila je Jie bolečine, toda vstala je in se zrav-q|q in bila je popolnoma zdrava. $ Mrtvi vstajajo: Rina Missano iz j 1 Lenarta blizu Stare gore je bila bolana orr/ " Preiela je že sv. zakramente za c lrajoče. Že skoraj umirajoča je zakli-p Q: "Marija starogorska, pomagaj mi!" j j^ekaj minutah je zaspala. V spanju je čudovite sanje: Prikazala se ji je Qrija z Detetom v naročju in Gospa je Veda|a umirajoči sladke besede: "Po- 0 uda. Vsedla se je na postelji, potem nQ la na tla. Zdelo se ji je, kot bi bila Rina! Vstani, ozdravljena si 1" Takrat nekaj zašumelo okrog postelje, v nje-telesu se je vse zganilo in začela se Prelivati sveža življenjska moč od uda n°vo ustvarjena,kot bi ravnokar začela Q ^i• Marija jo je z ljubim Sinom bla-nje °Vi 1° 'n le um'raioči prinesla življe- L, Lizika iz Neme pri Čedadu je imela j6,? bolno mater, ki je imela raka na ig ‘u • Zdravniki niso znali več pomagati *iv|s.° bolnici prisodili le še nekaj dni Li ii?nia * Hčerka pa je iskala specialista, £ ,b| mamo ozdravil. Ko je hodila po j6 ?^u,bila je ravno sobota, Marijin dan, sL .^ela velikanske procesije, kako gredo g0 Z| mesto, pojejo in molijo. Na Staro Ve 0 9redo, jutri bo na Gori velika slo-rg. r*os^: Kronanje "Žive Marije" - bilo je 2. septembra 1921. Lizika je opu-pr Q iskanje zdravnika in se je pridružila Ž6 c®s*ji na Staro goro. Pred Marijo, ki 'melQ krone, je goreče molila za Hj r°iočo mater. Do slovesnosti kronanja Hg ^gla in ni smela čakati, če je taka j6 Qrna bolnica v hiši. še tisti večer se ji l^jlo domov. Ko je stopila v hišo, b oči nasproti mati in zakliče:11 Ozdrav-s®m iOnočnal" Prihodnje jutro na Zgodaj ste šli obe k slovesnosti krona- nja na Staro goro, da ste se Mariji zahvalili. Ozdravljena mati je živela še 20 let in je umrla še le leta 1944 med drugo svetovno vojno. Grešniki se spreobračajo: Rimska plemkinja Rina de Bergamaschi je pisala na vodstvo božje poti na Stari gori: "Preteklo je že 38 let, kar nisem bila pri spovedi. Vsa ta leta nisem čutila nobenega veselja in apetita do božje hrane sv. obhajila. Tupatam mi je prišla v srce kakšna dobra misel, pa sem jo kmalu pozabila. Včasih sem začela moliti, pa ni bilo stanovitnosti in nobene želje po spreobrnenju. Toda previdnost božja je poslala na pot mojega življenja dobro verno služkinjo: beneško Slovenko - znano je, koliko naših slovenskih deklet išče zaslužka v rimskih družinah. - Ta dekle me je opozorila na moje žalostno dušno stanje in svetovala mi je, naj molim na čast "Živi Mariji" na Stari gori. Začela sem res moliti in dekle je molila z menoj. Led okrog mojega srca se je začel tajati in zdelo se mi je, da nekdo močno trka na vrata mojega srca. Molila sem dolgo, dolgo. Po nekaj mesecih me ni več zdržalo doma v palači. šla sem na cesto. Kam? Nisem vedela. Stopila sem v prvo cerkev, ki jih je toliko v Rimu. Videla sem, da je v neki spovednici duhovnik. Neka skrivna moč me je kar potegnila k spovednici. Povedala sem vse, kar me je težilo na srcu. Prejela sem sv. obhajilo in odšla sem domov. Kako sem srečna 1 Zdaj še le vem, kaj je sreča, ko sem postala zopet katoličanka ." To je samo nekaj teh čudežnih dogodkov, ki so zapisani na Stari gori. Če bi vse naštel, bi bila knjiga prevelika. KAKO JE ZDAJ NA STARI GORI? Kakor prijetno gnezdo je Marijino svetišče na Stari gori, kamor ptičice tako rade pri lete k Materi. Tisoč in tisoč Marijinih otrok prihaja objokanih k temu gnezdu in vračajo se potolaženi, ovese-Ijeni, s svetim mirom v srcih. Marijino Glasilo ve povedati na priliko, da je leta 1956 samo meseca septembra obiskalo "Živo Marijo" na Stari gori 25.000 romarjev in v Marijinem svetišču je bilo v onem mesecu razdeljenih 18.000 sv. obhajil. To so res razveseljive številke. Poročilo imamo z leta 1959: Koroški Slovenci so s posebnim avtobusom za binkošti romali k sv. Antonu v Padovo. V jutranjih urah ravno na binkoštno nedeljo so se romarji peljali preko Vidma in Čadada po Furlanski nižini. Avtobus se je povzpel po novi asfaltirani cesti na Staro goro, kjer so romarji zadostili nedeljski dolžnosti. Ti romarji popisujejo v "Našem tedniku - Koroški Kroniki", kako veličasten je razgled od Marijine cerkve na Stari gori: tja proti morju, severno pa se razprostira cela Beneška Slovenija, ki je tako lepa s svojimi vasicami in cerkvicami vse tja do visokega Matajurja,pod katerim počiva oče beneških Slovencev Msgr. Trinko. Ko so koroški romarji prišli v cerkev, je bilo v svetišču že polno ljudi. Romarji so čakali na spoved. Vse spovednice so bile zasedene. Dva kapucina znata tudi slovensko - tako je napisano na spovednicah. Naši romarji morajo po dobri uri nadaljevati pot in bi radi hitro opravili sv. spoved. Toda vse dopoldne bi ne prišli na vrsto, če bi se postavili na koncu. Takrat pa je duhovnik prosil in razložil naj bi naše romarje pustili prve k spovednicam. Toda duhovnik je to povedal italijansko, ker je pač mislil, da je bilo v cerkvi vsaj tri četrtine Italijanov. Takrat pa stopi drugi duhovnik iz spovednice, pa pravi: Povejte to tudi po slovensko, ker v cerkvi so sami Slovenci in nobenega Italijana. Bili so večina Beneški Slovenci, .pa tudi nekaj goriških in morda tržaških. Med sv. mašo pri Marijinem oltarju je vsa cerkev s koroškimi romarji pela in molila po slovensko. Ker so koroški romarji že m0*0 pred 7. uro zjutraj zapuščali Staro 9°r0' so morali priti že ob pol 6. uri in takrat*^ beneški Slovenci velikansko cerkev skoraj napolnili. Toda nazaj, ko so s® j. avtobusom peljali doli z gore, so vn°ra^ zelo varno voziti, ker so srečavali Pr°c? sijo za procesijo z duhovniki na Čelu- Bile so same slovenske procesije in s° _ slovenski duhovniki. To je prelepo spnc valo beneškim Slovencem 1 Na Staro 9 se naši ljudje tako radi ozirajo: Kot sV tilnik jim je na potu življenja. Iz vsa ,^e slovenskega doma lahko vidijo sveti Marijino. Posebno zanimivo je zjutraj^ zvečer, ko se vzhajajoče ali zahajal0.e sonce upre v okna svetišča in se zdi, °° 1 cerkovnik prižgal vse luči. Takrat’ vsak pogledati na goro, če bi t®di hotel. Takrat poje vsa beneška Slovenil^ "Marija, pomagaj nam sleherni čas, . tebe ozira se vsak izmed nas 111 v v beneški Slovenec, odkar ga je may!arj, prvič nesla kot majhnega otročiča k M® ji, roma po večkrat na leto na Staro 9°^ Na Staro goro romajo fantje, preden o dejo k vojakom, na Staro goro gr® Viflr beneški Slovenec po slovo k Mariji, gre na tuje in se izseli iz siromašne d®‘ le. Na tujem misli vsak na prelep® 'f jn goro, na Staro goro poroma vsak, kad® če se vrne domov. K Mariji na Stari 9^. se zatekajo v vsaki stiski in P°tu*jo Slovenski narod je bil vsa dolg® str tako, da so ga ljudje radi poslušali. .^1 re njegove spomine, mora priznati, dU dar jezika. Posamezne dele njegovih sp ^ najdeš že v prejšnih pridigarskih in pO' goslovnih knjigah in razpravah in v r° ,g( v roči lih, in sicer kar precej dobesedno Spominih. Clo°dUl Jakob Trobec, poznejši škof y St- J, Minn., ga slika takole v svojem pismu z "l0rc° 1865 iz St. Vincenta, Latrobe, Pa., ki ga * Prinesla Zg. Danica 20. jul i. /.: Razen neutrudlive delavnosti domačih 1|/onor/ev po njih sosekah, jih je tudi veliko Estonskih duhovnov, ki hodijo okrog in ima-'i^iione, kjerkoli je bolj potrebno. To je ,1 Poseben pomoček, jih veliko sveti cerkvi ^'dobiti. Tudi v. č. g. mis. Skopec so mi pisali, (o 'n>ai° */° fFryburg, Pa.) v kratkem misi-X' priti, in zdi se mi, da so ravno zdaj v I soseski. Skoraj v vsaki soseski na deželi Postavljen na prostem kraju zraven cerkve, v tf'h pa v cerkvi, velik misijonski kriz, zna-nlo takih misijonov. Posebno veliko so jih h * ovili slavni g. V en ing er; tudi na našem Ppicu oznanjuje velikanski križ (kamor hodijo k j* vedno molit, ker zadobiio nekaj odpust-gorečnost tega pridnega delavca v vinogra- du 3 recnosr rega prianega aeiavca v vinogra-. gospodovem. C. mis. Veninger postavijo, ko l Cn#/° misijon, krstni kamen na prost zvišen 90 lepo ovenčajo in ozaljšajo; skrbijo po-lil' n°> da se oltar lepo opravi in razsvetli. Ko-y V°r /® le mogoče, mora goreti lučic. Pomagajo I sami z lastnimi rokami zaljšati cerkev ^Popravljati potrebnih reči. Imajo poseben dar j 8°go, omečiti trda srca; težko se ustavlja ji X trdovratnež moči njihove zgovornosti ze-jjft,ene z ljubeznjivostjo. Neki brat iz reda sv. *P«dikto mi je o tej zadevi kaj mične reči o % Pripovedoval; naj Vam le nekatere črtice tu n°nim: Enkrat, pravi, me srečajo blizu neke-^ ,r9°i kakor znanca me prijazno pozdravijo in j^h, naj grem z njim v bližnjo gostilno. v v samostanski obleki začudeno rečem: Kaj % ^ h takemu "frajmavrerju", ki tepta z 9o mi %: vse, kar je Božjega? Veninger pa pra- 'Nič se ne boj, le pojdi z menoj!" Plaho Ujn" $f°pa/ za njimi v gostilno. Ko stopijo Ve-ip ®er noter, na glas pozdravijo: 'Hvaljen Jezus ^1 Prija, preč ista Devica, - jaz sem Veninger; t 0 m® /• prignala sem." Potem govorijo nekaj \^°sNlničarjem, kar pa nisem razumel, videl ^1 Po* da se je začel gostilničar jokati;... po-Pj. (• čez nekaj dni katoličan in je živel prav v, *n°. - Pridige začnejo včasih tako, da se |pi *oie/e„ končajo pa tako, da se vse na glas Rekoč so začeli nekako takole pridigati o X Ti brhka, nežna gospodična, pridi, pridi, ^ ti nekaj pokazati. Glej tega tu; ravno l< Q' g/e/, kako se mu premikajo oči, kako po-lai° steklene, kako giblje svoje ustnice, kako Pbotos: Courtesy of The Jesuit BuUetin Jezuit Fr. Fran S. Selc Weninger se mu krči koža itd. Oj nehajte, ljubi Veninger, nehajte; če ne, mi ne bo dišala kava, ko pridem domov. • No, vse zastonj, le pojdi sem. Tudi tvoja rdeča, mogoče zardela lica se bodo spremenila; tudi tvoje svetle bistre oči bodo otem-nele; tudi tvoje lasje, ki jih tako skrbno neguješ, bodo zginili; tudi tvoje drage cunje se bodo raztrgale; tudi ti boš morala vse zapustiti" itd. Vse se je začelo jokati na glas. Nekega dne so pridigati o pokori. Naenkrat nekoliko prenehajo, stopijo z leče, pokleknejo v samoten kot cerkve ter jame jo na glas moliti konfiteor(spovem se). Ljudje so ravno tako pokleknili in obžalovali grehe. To je bila priprava, da je 'padalo seme na dobro zemljo". Pripovedoval mi je še več drugih reči pa nimam dovolj časa, da bi vse zapisal. Mislim, da so Veninger v Severni Ameriki za Lincolnom najbolj znan človek; vsak ve o njih kaj pripovedovati, povsod ga imajo radi;-seveda mu tudi ne manjka sovražnikov in kadar umrje, bodo gotovo oznanili tukajšni brezštevilni "mavtarji" največji praznik veselja, ker jim je zdaj ta "nepoboljšljivi jezuit' grozno napoti." V naslednjem bomo prevedli one odstavke iz Viningerjevih SPOMINOV, ki so zanimivi za vsakega katoliškega Slovenca v Ameriki, vmes pa bomo dodali Veninger jeva sodobna poročila, v kolikor jih je posnela po tedanjih časopisih ZGODNJA DANICA. MLADA LETA “Bilo je na predvečer Vseh svetih 31. okt. 1805, ko sem zagledal luč sveta na gradu svojega očeta, ki se imenuje Viltuš (VVildhaus), pri Mariboru na Štajerskem. Moj oče se je pisal Boštjan Weninger. Bilje res krščanski hišni oče. Poleg svoje graščine na štajerskem je imel še drugo na Ogrskem. Moja mati Barbara je bila rojena plemenita Man-delstein. Bila je odlično pobožna žena. -Svoje študije sem začel na gimnaziji okrajnega mesta Maribora. Nisem bil star še 9 let, ko sem moral imeti govor pri delitvi nagrad. Gotovo nihče ni tedaj slutil v malem govorniku bodočega misijonarja A-merike, najmanj pa jaz sam. Moral bi dokončati nato gimnazijo v Ljubljani. Bival sem pri očetovem prijatelju, ko seje tam vršil zaradi revolucije karbonirajev v Neapolu kongres cesarjev (1821). Bil sem star tedaj 15 let in bi naj prosil v posebnih zadevah svojega očeta za avdi-jenco pri cesarici Karolini Avgusti, soprogi Njihovega Veličanstva cesarja Franca prvega, zadnjega rim-sko-nemškega cesarja ter prvega avstrijskega. Moj oče je moral namreč predložiti cesarju pritožbo glede svojega posestva na Ogrskem. Po želji mojega očeta naj bi prejela ta pritožni spis ter potom nje cesar, jaz pa naj ga bi izročil cesarici. Mene fanta je spravila ta zadeva v velikansko zadrego. Ker je pa hotel tako moj oče, sem moral ubogati. Prosil sem na dvoru, če bi smel govoriti s cesarico. Poslali so me k višjemu dvornemu cesaričinemu u-pravniku grofu pl. Wurmbrandu. Vesel sem bil in sem menil, da sem opravil svojo dolžnost, kajti dvomili so, da bi dala cesarica sploh avdi-jenco petnajstletnemu fantu. - Tedaj je sledil trenutek neskončne vaŽ110^ s ti. - Odhajajoč domov sem obs^ na cesti. Rad bi sam sebe prepri^a ! da bi bilo tako ali tako zastonj 1 k cesaričinemu višjemu dvornem^ upravniku in da bi pisal lahko s voje mu očetu, da je bil moj trud zastoAh ker cesarica ne daje avdijence-Toda popolnoma me ni pomifl Zdelo se mi je, dame opominja g* v moji notranjosti: Ubogaj svoje e očeta! Torej sem se vrnil na ces ti. M1' daj kjef da grem k grofu Wurmbrandu. slim, da bi lahko pokazal še seC prostor in kamen v ozki ulici, - . se je izvršil ta obrat, na katerem J visela vsa moja ž i v 1 j e n s pot za čas in večnost, ka bo pokazalo takoj nadaljevanje m^ . zgodbe. Na tej dobesedni izpolu1 . četrte zapovedi je viselo zveli2a** moje duše. šel sem h grofu Wvr ^ brandu. Ta sicer zelo svečani dv° nik pa me je poslušal z velikim nimanjem in vljudnostjo. Izgleda, je napravil način mojega govorje in sploh moje celotno zunanje °b Sanje na visokega gospoda ^n^°^oa0 ugoden vtis. Prevzel je sam nal * oddati spis cesarici. Posledica je bila, da je naročil tedanjemu ljanskemu guvernerju grofu Atte ^ na željo cesarice, da naj pazi prl v.f, pitih, ki so se v gimnaziji ravn°kjn šili, na moje znanje in naprede naj mu o tem poroča. . (O tedanjem cesarjevem in njegovem nagovoru do ljublja*1® ^ profesorjev piše dr. Josip . strani 292: “Par dni pred svojim hodom iz Ljubljane je obiskal licej, gimnazijo in normalno Pri vhodu ga je pričakoval in P V zdravil celokupni učiteljski skrbi za trajnost svojega politi*1^ sistema je tole govoril: Med ij1). vom se širijo nove misli, ki J m r j bom nikdar odobraval. Ostanit® y starem redu, ki je še vedno naj ^ ši! Našim prednikom se je p*1 dobro godilo, zakaj se ne bi !am? Ne potrebujem učenjakov, ^ttiveč pridnih državljanov, in tako zSajajte mladino. Kdor meni služi, j °ra podučevati, kakor jaz ukazu-Kdor pa tega ne more, ali kdor rni bavi in nastopa z novotarija-> ta naj gre kamor mu drago, ali §a dam odstraniti jaz. ”) k Ste Med tem je bilo tudi konec kon-sa cesarjev. Poklicali so me h Stofu Wurmbrandu, ki me je povabil ■imenu cesarice, naj potujem z ^jmna Dunaj, da bi se dalje izobra-tam v državni prestolici, češ ^esariCa bi me rada pustila vzgojiti, * M izkazala na ta način mojemu j etu uslugo. Poročilo te visoke mi-°sti me je sicer razveselilo, toda v jtVem trenutku sem bil preveč pre-ta*e^en' Odgovoril sem grofu, da em najprej prositi očeta za dojenje. Ta otroška ljubezen ter hoč vol 1 . ahost v voljo mojega očeta je bila °Jernu visokemu dobrotniku zelo K vendar pa me je smehljaje za-^°tovil> da bo moj oče lahko samo dovoljen s tem potovanjem na Du-v •i' In tako sem sledil temu tako tai ernu in za cel° m°je življenje odločilnemu klicu, p Moje potovanje na Dunaj samo a^' kakor moj prihod tjakaj so t^emljale čisto nepričakovane in bi romantično zanimive oko-vQ dine_ Moral bi sedeti prav v istem poleg cesaričinega višjega p °rnega upravnika. Cesar naj bi ji °val v prvem vozu skupaj s svo-(QVi S j im dvornim upravnikom gro-aa_ Wermbna, v drugem vozu ce- s svojo višjo upravnico gro- *>«ca La Sanski, tretji dvorni voz pa ^ blI določen za grofa Wurmbranda. Je pa pri odhodu malo rosilo, se ^ vsedel cesar zraven cesarice v ^P^ti voz; grofa Wurmbrand in p^^bna sta sedela v drugem dvor- Vozu, in tako sem ostal v trčila1*1 vozu sam in so me pozdravljali Vaeh postajah kot dvorno osebo. Ko smo se približali Dunaju, se s cesarico ni odpeljal v prestolnico, temveč je odšel od zadnje poštne postaje pred Dunajem naravnost na svoj poletni grad Schonbrunn. Šest sivcev, ki so vozili cesarski voz, se je vrnilo na imenovano poštno postajo, ko je prispel tja dvorni voz, v katerem sem se vozil jaz. Teh 6 belih konjev so takoj vpregli v ta voz. -Ker so pričakovali na Dunaju cesarja, so se motili ljudje zaradi teh 6 belcev in so mislili, da sedi cesar v tem vozu. Vpili so torej navdušeno svoj vivat (živjo), vojaki na stražah pa so paradirali, ko je peljal voz mimo. To je bil v resnici cesarski sprejem, ki mi niti v sanjah ne bi prišel na misel. Na potu samem pa me je varovala božja previdnost na prav očivi-den način. Nekega dne namreč, ko je nehalo deževati, je sedel grof Wurmbrand v svojem vozu. On in jaz sva ušla ta dan veliki življenjski nevarnosti. Konji, bilo je 6 žrebcev, so se splašili in voz se je prevrnil pred Beljakom na Koroškem v precej globok prepad. Voz je ležal razbit v prepadu, toda ranjen ni bil niti grof Wurmberg niti jaz. To rešitev svojega življenja pripisujem posebnemu Marijinemu varstvu, ker se je zgodila ta nesreča pred Beljakom, kjer je sezidal sv. Hijacint, ta veliki Marijin služabnik ter učenec sv. Dominika, na svojem potovanju iz Rima na Poljsko, prvi dominikanski samostan. Na Dunaju sem prišel v tedaj slavno znani plemenitaški zavod gospoda pl. Klinkowstroma. Klinkow-strom je bil švedski konvertit. Bil je v tesni zvezi s častitljivim (sedaj svetnikom; op. prev. ) patrom Dvoršakom (Hofbauer, ustanovitelj re-demptoristov na Dunaju) in s Caha-rijem Wernerjem, znanim konver-titom in pesnikom “Makabejcev”, ter s Pilatom, zasebnim tajnikom slavnega kneza Metternicha, in z vso e-lito(cvetom) najbolj gorečih in naj- bolj vplivnih dunajskih katoličanov. (Leta 1870 je imel njegov sin, jezuit p. Klinkowstrom večerne govore v ljubljanski stolnici. Tedaj je pripovedoval tudi zgodbo o prestopu svojih starišev v katoliško cerkev. Zgodnja Danica je omenila to na kratko dne 9. sept. : “Njegov oče vojaški častnik, gre nekega dne z Dunaja po opravilih v Kolin na Nemško. Nagnjenje, ki ga je imel že poprej do katoliške cerkve, s.e na potovanju tako vname, da vravna precej potrebne reči za prestop in pride že katoličan domov. Ženi se je godila med tem doma enaka. Šla je z neko sorodnico k tako imenovanemu “abendmalu” (Gospodovi večerji, ki hoče biti nekako posnemanje sv. obhajila v katoliški cerkvi. Toda obema se tako pristudi, da sta rekle obe precej po opravilu: “Bilo je zadnjikrat!” in mati Klinkowstro-ma gre precej prosit znanega rajnega č. o. Hofbauerja (Dvoršaka), naj jo poučuje, ter prestopi še predno se je povrnil mož domov. Nobeden pa ni vedel, kaj drugi počenja, in častnika je skrbelo, kako bo naznanil svoji ženi svoj prestop, ženo pa, kako bo povedala možu. Častniku je bilo to toliko težavnejše, ker žena ni imela poprej nagnjenja do katoliške cerkve ali vsaj ni bilo ga videti; večkrat je namreč očitala možu, kaj da ima opraviti v katoliški hiši božji, kamor je rad hodil že kot protestant; on pa se je izgovarjal, da ga mikajo lepi cerkveni paramenti, ker je bil izvrsten slikar. Ko je bil mož že doma in so nekega dne odkosili ter čakali na kavo, stopi vojaški častnik k oknu in da ženi znamenje, da naj pride bliže. Nato ji reče nekako takole: “Veš kaj?. . . Nič več nisem mogel prenašati; postal sem katoličan v Kolinu (Keln ali Kolo-nja)". - Žena odgovori začudena: “Tudi jaz nisem mogla več prenašati in sem postala katoličanka na Dunaju. ”) A ve Maria Brez dvoma je vplivala taka °^° lica na mojo duhovno usmeri ^ Rajni Boštjan Job, cesaričin spove nik, je bil moj spovednik, ki je dala božja previdnost. Bil je u ’ pri tem pa svetniški božji sluza S škofom Wittmannom vred je uS _ noviluboge šolske sestre v Munc x, nu, ki imajo sedaj kot sestrf,”]?vau' damke svojo materno hišo v M1. ,g kee-u. (Op. : V Sloveniji so i _ svoji hiši v Šmihelu pri Novem s tu in na Mirju v Ljubljani. ) TEŽKI IZPITI NA DUNAJSKI UNIVERZI Napraviti doktorat na zahtevalo v mojem času ogrom ^ učenja. Treba je bilo napravi bogoslovni fakulteti) ne sarn? • f. 3,-roz (izpit) v orientalskih jez^ V ^ rabščini, hebrejščini, kaldejš 1 . sirščini ter javno braniti propoz ^ je, ampak treba je bilo napravi privaten izpit čez vso <^°^IT^vexio (nauk o verskih resnicah), cer \ ^ zgodovino, moralko (nravos 1°VJ ^a„ cerkveno pravo ter spisati dis cijo (razpravo). Nato šele se je. a, šila javna disputacija (izpitno^^^. zovanje - razprava) v univer ~ dvorani. . . Ko sem bil v tretjeno^ niku bogoslovja in je prišel na r moj domači škof (t. j. graški, * „ je pripadala tedaj še Spodnja g„ ska), v Avstriji zelo slavni, v ^ niči svetniški knezoškof Roman gerle (izg. : Cengerle), P°seb^.gj-kvi bov prijatelj, mi je podelil v rj» Matere božje na stopnicah { Stiegen) nižje redove. . . in ^u- so 1828 tudi viž j e redove. Cerke vodili očetje redemptoristi. DUHOVNIK GOSPODOV bil m°J Kakor že omenjeno, Je u ^a, oče posestnik gradu Viltuš pri a riboru na štajerskem, pozneje K°ledar 7962 J ^ v Pr°dal, drugega kupiti pa ga ni ^ selilo, temveč se je preselil iz a*ibora na Dunaj. Z gradom vred ^ Prodali moji starši tudi vso opre-ha° 2 VSem^ paramenti, razen keli-s, ‘ Vzeli so ga s seboj ter ga naj-ng rl5nej e hranili v naslednjih vojnih af lrih> ko so vkorakale francoske Itla-de v premagano Avstrijo, j 1 sem bil 12 let star in bi mo-l . 1*-i v Ljubljano, je ležal moj oče an v postelji. Tedaj je dejal moji eri; “Vzemi kelih ter ga daruj p *ai*ta v romarski cerkvi Marije s^.^gaj v Puščavi. ” Je to zelo ča-jiy božji hram obdan od visoke-(j^l ribovja Spodnje štajerske. Sezi-^ 8a je opat v Sankt Gallenu(levici) ]^v ast Mariji, ker se je moral za-te njej, da ga je obvarovala na ji • ^aju pred smrtjo. V to cerkev, °benem romarski kraj, je rolo** moja mati s kelihom ter gapo-a za me na milostni oltar kot ‘ Tedaj se je zdelo materi, da jo * 0tninja Marija: “Zakaj mi prinašamo kelih? Prinesi mi tudi a> da postane duhovnik. ” Um de5ka 8ai ^ri moji novi maši mi je pridi- s^ayni dunajski pridigar p. Em-v*u*l Veith. Pridigo lahko berete &a|e8°vih pridigarskih knjigah. (Op. f6s er Veith je bil nekdaj žid in pro-tia na živinozdravniškem zavodu to j. Unaju, leta 1819 pa celo direktiv ^ega zavoda. Toda 1. 1816 se je Sj0 . stiti in začel študirati bogo-e- L. 1821 je odložil službo di-ka j 0rJa ter bil posvečen v duhovni - sprejet med redemptoriste. bil b^je Sv- Klemen M. Dvoršak mu je c6t, že naprej napovedal, da bo si-re<* stopil pa da ga bo spetza-Pa ;l ’ kar se je zgodilo 1. 1830. Bil ®Prejet tam kot oblat (tretje-^ /k). Napisal je celo vrsto nabož-»l0v. jig. ) Že kot slušatelj bogo-sem pobijal marsikatero ,n° mnenje, ki so ga tedaj učili f.e^i profesorji, ki so se nalezli ll>i2ma, kar je povzročilo pre- cej hrupa, še bolj se je to zgodilo pri mojem rigorozu (pri izpitu za doktorat), predvsem pa pri moji nastopni disputaciji v univerzitetni dvorani. Branil sem teze (postavke) cerkvenega prava, ki si jih nihče ni upal izgovoriti od časov cesarja Jožefa sem, torej približno pol stoletja. Postal sem nato doktor bodoslov-ja ter obenem član dunajske univerze. Iz Dunaja sem odšel potem v Gradec, v svojo škofijo. Tam sem postal študijski prefekt v škofijskem semenišču, leto nato pa adjunkt (pomočnik) ter član univerze in profesor dogmatike (verskih resnic). . Leta 1832 sem stopil v Družbo Jezusovo. SPOVEDNIK BIVŠIH KRONANIH GLAV, ki počivajo sedaj na naši Kostanjevici L. 1840 sem prišel v Gradec, da napravim po redovnih predpisih tretje leto preizkušnje. Isto leto sem postal tam spovednik bivše francoske kraljice vojvodinje pl. Berry, ki je živela tam v pregnanstvu s svojim sinom grofom Chambord-om, ki si je prisvojeval francosko krono. . . Nekega dne me vpraša vojvodinja: “Ali veste, gospod pater, katerega dne je bilo, ko je bil prisiljen Karel X. zapustiti Francijo?” Odgovoril sem: “Seveda vem; bil je praznik sv. Ignacija (ustanovitelja jezuitov). ” Sam pri sebi pa sem si mislil: “Katerega leta pa je zatrl Karel X. jezuitska semenišča v Franciji?” Bilo je istega leta, 16. junija (1830), na praznik sv. Frančiška Regis, francoskega jezuita. Sovražniki družbe so si izbrali prav ta dan svetega francoskega jezuita, da predlože kralju dokument, ki je odločal, da se zatro mala semenišča. Nekega dne mi pravi grof Cham-bord sam: “Molite zame. Vous sa-vez bien que notre affaire e st com-mune, t. j. : Vi dobro veste, da je naša zadeva skupna.” Mislil sem pri tem na tihem: “Ubogi plemeniti kraljevič iz rodu Bourbonov, ali si kaj študiral zgodovino sveta?" V AMERIKO Prišlo je leto 1848. , znano leto preobrata. Bral sem tedaj poročila o doseljevanju v Ameriko. (Op. : Primerjaj, kar piše Baraga o prihodu rudarjev v njegov okoliš v pismu dne 9. junija 1847. ) Cerkveno življenje v Avstriji in Nemčiji pa je bilo silno utesnjeno. Iz izkušnje sem spoznal tudi neizmerni blagoslov misijonov. Pisal sem zato generalnemu predstojniku patru Rothaanu. . . Innsbruck sem zapustil 1. 1848. . . Potoval sem v duhovniški obleki, čeprav so mi to odsvetovali. Rekel sem sam pri sebi: “Svojega duhovniškega vedenja in zunanjosti tako ali tako ne morem zakriti. To poveča potem samo še sum. Bolje je, da hodim kar naravnost.” V resnici nisem imel zaradi tega na potu nobenih težav, niti v Parizu, kjer je bil julijski preobrat v polnem teku. Ob Pantheonu (grobnici kraljev, Napoleona in drugih veličin) so bili razpostavljeni kanoni. Vojaki so odpravljali ljudstvo nazaj. Ker sem pa moral iti k našim patrom v Rue de la poste (na cesti pri pošti) sem se bližal straži. Zavrnila me je nazaj. Na moje besede pa: “Je suis unpr£tre je dois y aller (Sem duhovnik, jaz moram iti tja)”, me je pogledal od nog do glave ter rekel: “Passez (Pojdite)!” Potovanje v Ameriko je trajalo 12 dni. Morske bolezni nisem čutil in imel sem srečo, da sem bral lahko vsak dan sveto mašo. V nedeljo, edino, ki sem jo prebil na morju, sem imel pomenljivo pridigo za Nemce, ki so bili na ladji. Med njimi ni bilo niti enega katoličana. Sploh sta bila na krovu samo dva katoličana, dva Spanca iz Paragvaja. Ave tAaria Med tednom sem se večkrat pomenkoval z možmi raznih vero povedi, pa tudi s popolnimi brez ve ^ ci. Povedal sem jim vso resnico obraz. V nedeljo pa pridejo neka ® teh gospodov k meni in me vpra aj • če mislim kaj pridigati. Odgovori “Kdo me bo pa poslušal, saj sta mo dva katoličana na ladji in ta Spanca?” Tedaj odgovore moža a “Mi Nemci, vsi Vas bomo P°sluSri„ z veseljem. Dvorano smo že „ Napravili in tam se bomo zbrali- • ko se je tudi zgodilo. Bili so s _ moški ter nobenega katoličana. , govorim jih zato takole: “Gospo^^ Med tednom sem govoril z marsi^^ te rim izmed Vas in sem poveda ^ krito resnico. Zato ne rad ža i izbiro predmeta svoje pridig6• mi torej eden izmed Vas, ^ ne pove, o čem naj bi govoril. Ne^ se tedaj eden med njimi, Žid iz Yorka, ter reče: “Prečastiti S spod, mislim, da bi bilo Vgefci zbranemu občinstvu zelo vše . ^a, nam kaj povedali o človekovem ^ menu.” Bolj prijetnega predmet^^ gotovo ne bi mogel svetovati. • te pridige so bili najbolj P° ^aVici on in njegovi sopotniki. P°'P , g0g sem rekel na koncu: “Gospo J® ‘ gjju je navdihnil temu našemu priJa ^a, pokazati na ta predmet. Ne vern^jco-kaj greste Vi, gospodje, v Am g. Zakaj grem tja jaz, to Vam J V , dala ta pridiga. Tisoči in tiso gv„ do, kakor berem in slišim. 1 gri-rope v Ameriko in žive p° a ga-kansko - žalibog po vsem vio® ve£' mo za ta svet ter brez skrbi z gnici nost. Bojim se, da žive v r g„ premnogi tako in ti gredo ^^g v zgodaj nepripravljeni iz Am® nesrečno večnost. Grem ^oT^0nicO*" v Ameriko, da opomnim, nameI1 morem, ljudi tam na njihov ter jih privedem do tega, pog živeli za to, za kar jih je Ju ustvaril. ” očividk Ta govor je napravil ?aj g lobiji vtis na vse poslušalce. je' en- ki je sedel prav pri meni.se s Vedel med tednom z največjo ne-aitinostjo kot brezverec. Ko sem ^ rekel “Amen”, je vstal ter mi po-0x svojo roko in rekel s solzami v ya : “Prečastiti gospod, hvala 8 . • Te pridige ne bom pozabil v j. °Jem življenju." Ko smo se bližala ^ewy°r8kemu zalivu, pride zelo u ^aženbostonski potnik in mi za-^ e: “Pridite, pridite!” Pelje me Ha ^re^nJl konec ladje in mi pokaže °^al°, ki se je začela dvigati iz rj,rja> rekoč: “Glejte, to je Ame-Voila l’Amerique!” Na to sem rekel: “Kmalu torej se bomolo-dni' Opominjajte se vse svoje žive Pot’ ^ar sem Vam govoril na tem pot°Vanju o človekovem cilju in o lt0 Upam, da Vas srečam na HjaCu najinega življenjskega potova-ia na drugi ladji, na Petrovi ladji te; ?/ern Vam jaz zakličem: “Pridi-beSa|°^la le ciel! Glejte, to so ne-‘ Upam, da me razumete. ” O, taZs ^a"’ pe odgovoril. Naj ga Bog ve ^.eUjuje, da bi postal otrok pra-ln° zveličavne Cerkve. V AMERIKI let ^nc^nnati je obstojal šele 60 tu ' ° sem dospel tja. Poprej je bil Po g. divji pragozd. Cincinnati je Het^g^^odišče katoliškega življenja “ Amerikancev. Imenujejo ga Org Vranski Rim> Nemške podporne l?aciJe so bile mestu posebno ^ei^^^ne. predvsem Ludwigs-Ve-dfu>,'v Miinchenu) ter Leopoldinska 1. jfta- Pij VII. je ustanovil tukaj ^eh\v- ** škofijški sedež, Edward aa8edlcl< Pa Je bil prvi 'škof, ki ga je P?UVQeU Svojo službo je vršil s aPostolsko gorečnostjo. Svoje ^hri^ življenje je zaključili. 183 2. Sv°ji na koleri, ko je potoval po š^°fiji. Njegov naslednik je ( ^anez Krstnik Purcell, rojen MILWAUKEE IN CHICAGO 1. 1851. V onem času je služila še mala cerkvica iz hlodov kot stolnica (škofu Henniju v Milwaukeeju). . . V Chicagi pa sem imel misijon v cerkvi sv. Petra, (na Clark in Polk Street). Tudi tam smo šli v procesiji na pokopališče skozi veliko mesto. Nihče nas ni motil, samo čudili so se našemu pogumu storiti kaj takega v mestu, kakor je Chicago. Dandanes (t. 1. 1885) bi bilo seveda kaj takega nemogoče, če gleda človek neznanske množice, ki se prerivajo celi dan po cestah. 1853. PRIKAZEN SV. KRIŽA. Dne 13. maja 1858. je prinesla Zgodnja Danica neko Weningerjevo poročilo iz 1. 1856. Takole piše, pravi Zg. Danica: “Občina sv. Mihaela v Chicagi, mesto z 10, 000 prebivalci, ki pa hoče prekositi skoraj New York, je bila zložila precej po misijonu 11, 000 dolarjev za zidavo nove cerkve. --Zapustil sem Chicago na praznik Marijinega obiskanja. Naslednjega dne, 3. jul. , bil je četrtek, sem se vozil mimo Gutenberga. To je ono mesto ob Mississippiju, kjer smo postavljali 7. okt. 1853. (po končanem misijonu) misijonski križ, in se je bil prikazal ravno nad tem križem na nebu velik križ in je ostal tako dolgo nad njim, da je bil zasajen v zemljo misijonski križ, nekako četrt ure dolgo. Zelo sem se veselil, da sem lahko pozdravil ta kraj, ki je posvečen z ono čudovito prikaznijo. Bilo je okoli dveh popoldne, ko smo se peljali s parobrodom mimo Gutenberga. šel sem doli v kabino, pokleknil ter molil sveti križ poln hvaležnosti in ljubezni. Potem sem šel gori na krov, da bi pdsvečeni misijonski križ mimogrede gledal in hvaležno pozdravljal. In glej ! ravno tista prikazen svetega križa kakor tistikrat, je bila zopet na nebu. Ako me je napolnila prikazen sv. križ že prvikrat z veseljem v Gospodu, je bila zares radost, da ugledam ravno ta križ vdrugič na ravno istem mestu, zame nezmerno večja. Križ je bil, kakor prvikrat, kakih 100 čevljev dolg, povprečni hlod 25 čevljev, širok pa 3 čevlje.” F. Weninger je zapisal k temu letu v svoje Spomine: “Imel sem misijon v New Vienna (Novi Dunaj), Iowa. Prevzv. škof je imenoval mesto tako iz hvaležnosti zaradi darov Leopoldinske družbe." Zgodnja Danica (1868, 19) prinaša pod naslovom “Ali se tudi papež spoveduje?" Weningerjevo doživetje iz tega leta: “Vsa Amerika pozna velikega Fr. Ks. Veningerja; katoličani, protestante in vsi drugoverci ga spoštujejo in ljubijo. Tega moža je vprašal 1. 1853 v čolnu na Michiganu metodistovski pridigar: “Ali smem Vas nekaj vprašati ? ” Zakaj ne, reče misijonar. “Slišite, reče nato, ali se tudi papež spoveduje?” Imate prav, je bil odgovor. “Kaj, papež se tudi spoveduje?" zakliče ves začuden. Kaj pa da, mu odgovori, ako bi se papežu ne bilo treba spovedovati, bi se tudi nobenemu drugemu človeku ne bilo treba. Ali je mar Kristus zanj drugo cerkev postavil? "Komu se pa spoveduje ?", vpraša strmeči krivoverec. “Ali se mar spoveduje Kristusu Gospodu?” Ne, mu odgovori Veninger, spoveduje se kakemu mašniku. “Tega pa vendar še nikoli nisem slišal", odvrne zavzeti pridigar. Preslavni mož pa mu reče: Gospod, vprašajte me še več o katoliški cerkvi, ker pač marsikaj drugega tudi še niste slišali. 1854. DRUŽBA KNOW NOTHING. V tem času je nastala med protestantskimi Amerikanci družba, ki je bila katoličanom zelo sovražna. Imenovala se je sekta Know-Notk ingov. To ime naj bi opominja člane, če bi jih kdo vprašal namenu njihove tajne družbe, morajo odgovoriti vedno isto: nothing t. j. ne vem ničesar". ,g (Op. Baraga je pisal 18. apr. tozadevno škofu Purcell-u: “Op^z Q sem v časopisih veliko poročil poskusih in dejanjih raznih zakon daj, ki povročajo naši Cerkvi mn°8 bridkosti, čeprav upam, da nazadti nebo nobene materialne škode. pa, v svoji oddaljeni in napol in janski škofiji, ne bom čutil ničeS^ Ljudje ki ne znajo ničesar ne Nothing”) kakor uganjati hudobij0 sežejo tako daleč. Vi pa, dragi na škof, boste mnogo L---------14 to J ■ jasno, kajti Cincinnati je sovražen kraj v celi Uniji.") trpeli' 1855. PRI NAŠEM ROJAKU G. SKOPCU V FRVBURGU, PA' , \S- Zgodnja Danica je prinesla r dec. 1856. po Tiroler £Ua naslednje Weningerjevo misij°n poročilo: “V cerkvi sv. Mihaela 5 naletel na duhovna iz Kranj sk°e ^ čast. g. Skopca. Ravno je bi . menoj v Ljubljani v šolah, ko 111 ^ vzela svetla cesarica Karo Avgusta, moja največja dobro ^ na zemlji, od ondod s Dunaj kot gojenca. . . Komu bi Pr ge takrat na misel: Čez toliko 1® spet snideva - v Ameriki! a vlada Božja usmiljena, premil0^ v previdnost pota človeških otro zveličanje zanje same in za dr - Prav viden zgled te pre ^ v previdnosti sem pa tudi doživ Q cerkvi sv. Mihaela. Bilo je pre spreobrnenje protestantskega deniča. Imel sem pridigo o P srcu Jezusovem, ustanovil ^ bratovščino, opravil molitev^5^ spreobrnenje grešnikov ter P Gospoda v najsvetejšem zakra tu. da se posebej usmili danes K°ledar 1961 duše. Namerilo se je, da je žgal eki protestantski mladenič v gozdu ?^je. Tako delo se sicer ne more r tako pustiti; ta mladi človek tudi vedel ničesar o misijonu. Kar ^nkrat pa začuti v svojem srcu Urjenje in kesanje. Zapusti delo, ^ globokeje v log, se joka in kliče Bogu za razsvetljenje. S tem pa e Približa cerkvi sv. Mihaela, kjer s®rtl ravno krščeval štiri prote-.tantske mladeniče. Pristopi k njim i razodene svojo željo, da hoče biti otrok svete cerkve. Podučil eiti ga in ga sprejel še med misi-n°m v sveto cerkev.” 1856. V MINESOTI t Minesota še ni bila država, teritorij (ozemlje), čisto j ^sedno nova dežela “new coun-p ^ » kakor imenujejo v Ameriki rajine, kjer se šele začenjajo Seljevati. Prvi naseljenci potujejo ^ v°2eh, ki so pokriti s platnom po v^cinu hrvaških in ogrskih tovornih Ti so nato tudi prva stanovanja Vj, kraju, kjer se ustavijo. Najprej ^amejo potem v posest zemljo. naseljenec namreč obhodi in ^namuje del sveta, ki si ga pri-(je^a* v kolikor mu to dovoljuje £ cina vlada, 160 oralov namreč, '■htia oče več otrok, starih preko ^et, si prisvoji vsak otrok enak , sveta, ki si ga nato kupijo za ceno od vlade t. j. oral za je. aj Čez en dolar. Angleži imenu-J0 ta del “claim” (prisvojitev). Da kdo taki “claim”, ki si ga je k'Sv°jil, tudi obdrži, si mora tam tj. °j postaviti majhno hišico iz ^ ^ov ali desk in v določenem času ^ nato svet iztrebiti, kar ime-“improvement" (prim. nem-g 0 “Edling”, za slov. Koseze) Pti^nje “improvmenta” - izboljšanja v . ^eh novih naselitvah so sledeče: ter ^ej P° 8 ta vij o ono hišico iz desk j° popravljajo. Tako zasilno stanovanjsko uto imenujejo šendo (shanty). Nato si postavi naseljenec hišo iz obtesanih tramov. To imenujejo “blockhouse ”. Pozneje si postavijo lepšo hišo iz žaganega lesa ter jo imenujejo “framehouse” (hiša z ogrodjem). Končno si sezida lastnik hišo iz opeke ali kamna: brickhouse ozir. stonehouse. Prekoračil sem Missisippi ter imel misijon v občini, ki jo je vodil stari indijanski misijonar preč. gospod Pirc. Občina sestoji iz kanadskih Francozev in iz poludiv-jakov. Te imenujejo metifs ali half-breeds (mešance). To so pol Francozi pol Indijanci. Francozi so edini, ki žive pomešano skupaj z Indijanci v severozapadnih predelih Amerike. Tako najde misijonar svoje tolmače med divjimi indijanskimi rodovi onih pokrajin. Veliko naselbino imajo Francozi in polu-divjaki ob Red River-u ali Rdeči reki, kjer jih žive okoli 10. 000 v Bambini (Pembini). Pridigal sem po francosko. To vsi razumejo. Kar se jih pa ni moglo spovedati po francosko, jih je spovedal gospod Pirc, ki razume indijanščino. Ta misijon v bližini Fort Ripley-a v Belle Preriji, v reservaciji čipev-skih Indijancev mi je dal veliko tolažbe. . . Nato sem odšel k reki Minnesota ter začel na skrajnem koncu v Mankato tik ob reservaciji Indijancev iz rodu Winnebago. Vladni agenti (zastopniki) so tam. Indijancem izplačujejo letno denar, ki ga jim je dolžna ameriška vlada za zemljo, ki jim jo je odvzela. Kadar pride plačilni dan, tedaj pridejo prekupčevalci, ki odvzamejo spet ubogim Indijancem denar. Prodajajo jim drago volnene odeje, v katere se zavija Indijanec in druge malenkosti. Ce se pa posreči komu prinesti Indijancem žganja, lahko dobi za par glažkov od Indijanca tudi konja ali pa toliko denarja, kolikor ga divjak le ima. . . Indijanci ki žive ob meji, kjer občujejo z belimi, so navadno zelo pokvarjeni. Napravilo je na človeka čuden vtis pri misijonu v Mankato, ko si čul v gozdu divje vpitje Indijancev posebno po noči. Sicer se mi je zbudila v resnici mnogokrat želja, da bi šel pridigat tem divjakom; toda to ni moj poklic. Tolažil sem se s tem, da je po nauku šole, kakor uči posebno Tomaž Akvinski, bolj zaslužno pomagati otrokom Cerkve, ki so v nevarnosti, kakor pa pridigati poganom. Kristus Gospod je pridigal samo Judom, nikoli poganom. Kljub temu pa vendarle zelo želim, da bi sledili drugi, ki čutijo, da so za to poklicani, zgledu kakor ga dajeta Baraga in Pirc, in bi se usmilili teh zapuščenih otrok gozda. Iz Mankato sem šel v New Ulm ob reservaciji Sioux Indijancev. Ta rod velja kot eden najbolj divjih. New Ulm je eno izmed mest, ki so ga ustanovili cincinnatski in new-yorkški turne rji (po naše sokoli!). Protikrščanski duh pravih turne rje v je dovolj znan. 5e 4. julija t. 1. , na ameriški politični praznik, je zaklical eden izmed teh radikalnih tur ne rje v v svojem političnem govoru: “Kar me tukaj najbolj veseli, je to, da tukaj ne vidim farijev. ” To veselje sem mu odvzel, zato pa so se tembolj veselila srca božjih otrok. ” 1857. DOBRI OTROCI Zgodnja Danica prinaša 30. jul. 1857 iz Amerike naslednje poročilo: O. Weninger obhaja neprenehoma skozi celo leto ljudske misijone. Potuje skoraj po vseh severno-ame-riških Zveznih državah. Pretečeno jesen je postavil samo v državi Mine s ota 16 misijonskih križev, storil da so zidali 4 nove cerkve in pa da je bila napravljena pri sv. Jožefu nova fara. V začetku tega leta je imel 10 dnevni misijon v Detroitu, Mich. , pri katerem prestopilo 13 ljudi iz krivih verge katoliško cerkev, poleg tega pa ^ je spreobrnilo obilno zastaran^ grešnikov. V Nev/ Yorku je bU° P^. njegovem misijonu o veliki n°0^ neštevilno poslušalcev - katoliČan ^ in nekatoličanov. Pri misij°nU^aj Richmond, Va. , se je milo z-v^gi fantek, star 9 ali 10 let, pri Pr o poslednji sodbi. Na vpra a^y drugih otrok, zakaj se tako hr1^ joka, je odgovoril: Iz srčne ža ° ker so moj oče protestant in’jan tako umro, bodo pogubljeni na sodbe; zakaj le prva cerkev je f p0, prava, tako so rekli pridigar. ^ vedo to očetu, nekemu ura ^ Oče premisli besede svojega $e pridobi tudi svojega brata in ° y0 spreobrneta k katoličanstvu. „ slišita dve deklici, hčere P q^3, stantskega očeta. Celo noč rnzjU-za spreobrnenje svojega očeta,^ traj pa poklekneta predenj * ^i, prosita s povzdignjenimi r° ,ej! naj posluša glas milosti. In 5e Bog gine očetovo srce, °®P°. ^ luteranstvu. . . Glas da bi 1ge pa voljen o. Weninger za škofa, s^Qril ne potrjuje. Kot misijonar bo ^ ) več za zveličanje duš. (Ka larn' (Op. 25. jun. i. 1. je naznani^ reč Zg. Danica na kratko: 2a riki je izvoljen o. Weninge • ^a' škofa v St. Paulu v Minesoti- ^ kuje se le še potrjenje iz Rirn 1860. V JOLIETU fi V Jolietu je spravil uspeh Pg{, misijonu, posebno pa ker fle' spreobrnili mnogi protestan' kega protestantskega Pr® 0dSe^’ popolnoma iz tira. Ko sem j*o^e je začel pridigati, Češ selTl te zavrniti moje trditve. Bil Pa ;ali. •' proč in so se mu samo srn^sijo11 Tam stoji v spomin na ydol' marmornat misijonski kri • d° bene so besede: Kdor vZ ^Ca itd. To je prvi križ iz mar-ria> ki sem ga posvetil v spomin Misijon. 1862. ZAPUŠČENI ČEHI ^ bližini Iowa City sem pridigal v francoski občini ter imel J°n skupaj s češkim duhovnikom Ub"*?0i nemški napol češki občini. Čehi! Kakšno zapuščeno ljud-v Ameriki! Če bi le vedeli Hi ^lisi Hpol stv0 Ho v^ki na Češkem in Moravskem, Hjii veliki stiski se nahajajo tukaj in rojaki, bi se gotovo odločili in lIjn Prišli na pomoč. Eden češki ^°Uk °Vanski duhovnik velja tukaj žkih° kot trije ali celo šest nem-' fc J de g e$ke j. trikrat in šestkrat lažje nemškega duhovnika kakor pa te "e8a- Rad bi videl, da bi prišle 'skS^e *:uc^ v r°ke češkim in mo-Heka(.lrn duhovnikom ter pridobile Wjs ere izmed njih, da bi prišli v °nsir' Iowo, Missouri in Min-zaslužno bi bilo to H0Vnnsin. Ho* Kako !863. Ve državljanska vojna se je dvignil katoliški list, Ho^Seli me, Hcin° vsaJ en ——— **—. Pn0tjQriatski Telegraph, za vlado ter »ty0 suŽenjstvu pod pokrovitelj-na d škofa (Purcella). . . ter da Pnjk , generali katoličani prav med 5°lj Le zmožnimi in izvrstnimi. 1864. 1864 je bilo v političnem Posebno važno. Volili smo li'e8a ncoln. prezidenta in izvoljen je bil 1865. ' • Kakšna tolažilna beseda, k, ^ n° pa po takem boju. Izgledalo tjeg a ne bomo doživeli nikoli več H. Ve8a blagoslova v tehle drža- 1871. V MINNESOTI Odkar sem imel pred 15 leti misijone v Minnesoti, so se čudovito namnožile katoliške srenje. . . Iz Two Rivers sem šel v mestece Little F a 11 s ter imel misijon za Francoze v njihovi cerkvi, ki so jo šele pravkar odprli. Prišli so tudi Kanadčani iz Belle Prairie. Tudi Father Pirc, očak minesotskih misijonarjev je prihitel iz Rich Prairie. Bilo je res ganljivo gledati tega sedaj 86 let starega indijanskega apostola, ko mi je podajal roko v slovo pod misijonskim križem. Od veselja so mu tekle solze, ko sem mu časti tal, da mu je dano gledati na tem kraju tole rast katoliškega življenja, kjer je našel pred 20 leti samo neobljudeno divjino. (Op. O teh misijonih so poročali slovenski benediktinski bogoslovci iz opatije sv. Ludovika 11. sept. 1871 ter misijonar g. Jož. Buh dne 3. nov. iz Belle Prairie. Tu samo nekaj odlomkov. Bogoslovci takole pišejo: “Zdaj ima (Wen. ) misijon v “šmartnu", 9 milj od Richmonda proti severozahodu. Tam je tudi nekaj Kranjcev. - V Richmondu je prišla Kranjica in bi bila šla rada k spovedi. Brž je bil pripravljen. Možu je pa naročil, naj (pove ženi, da naj) obžaluje svoje grehe, potlej naj se jih pa še enkrat spove, kadar pride slovenski duhovnik. Ženica je bila ginjena do solz, da je bila tako srečna biti pri njem pri spovedi. Pri mizi pa je pravil, kako s Kranjci ravna: “Za pokoro Očenaš” - pokaže pa s prsti kolikokrat, pa se lepo razumeta. Ko je bil v Ljubljani, pravi, je govoril slovensko bolje kot pa nemško, zdaj je pa čisto pozabil, le očenaš še ve, kaj se pravi.” (Op. Njegov študentovski besedni zaklad verjetno ni vseboval vseh izrazov, ki se rabijo pri spovedi. ) Misijonar g. Jož. Buh pa je pisal 3. nov. : “Mene ni bilo doma, bil sem namreč okoli na misijonih z visoko čislanim misijonarjem Fr. Ks. Ve-ningerjem. . . V enem mojih misijonov je pridigoval 6 dni; bila je tam posebno zanemarjena družina; pred enim letom še nisem imel upanja pridobiti koga iz te družine za sveto vero. Po božji milosti pa se spreobrne lani najprej mati, letos poleti ob času birme sem pridobil dva sinova in hčerko, zdaj pa ob misijonu so se spreobrnili še drugi otroci. Ali oče družine se še ni maral spreobrniti, čeprav je prišel poslušat sem ter tja kako pridigo. Mati, njegova žena se joka in ga celo noč med solzami pregovarja, naj se spreobrne in naj gre k spovedi, ko je bil misijon skoraj pri koncu. Zjutraj je bil ginjen, pride k svetim zakramentom in zdaj je vesel, da je ud svete cerkve. . . V drugem misijonu, ki se imenuje Long Prairie (Dolgo Polje), sva bila z misijonarjem Weningerjem samo eno nedeljo. Prosil sem ga, naj on pridiga, ker mene slišijo ljudje tako večkrat. Po maši najde dve protestantski ženi pri cerkvi. Pravite mu, da name čakate, ker sta bile že parkrat pri poduku in bi bile rade sprejete čimprej v katoliško cerkev. Wenin-ger ji sprejme slovesno v sveto cerkev ter podeli pogojno sveti krst. Pri popoldanski službi božji moj sloveči misijonar zopet pridiga in postavi v zgled te dve dušici, ki ji je pridobil sv. Cerkvi, ki sta padli kakor dve zreli jabolki ravno pri tej priložnosti z drevesa protestantizma in sta zdaj shranjeni v hramu sv. katoliške cerkve. In glej! Po krščanskem nauku pripelje spreobrnjenec, ki sem ga krstil pred kakima dvema mesecema, svojega brata, da bi postal tudi katoličan. V ponedeljek sva šla z misijonarjem iz Long Prairije proti Otter-tailu. Od jutra do večera se voziva po novoizmerjenih potih, kjer je bilo polno parobkov in še ne narejenih mostov ali pa položene čez sa^a kake rante ali tramovi. ZveČer^^ imela namen prenočiti pri ne pol-Indijancu, ali bilo je Pre a r0 dan hoda, pot pa preslaba za vožnjo. Zvečer prideva k CroW y Crossingu. Reka je bila kakih r j. stopinj široka in nič mostu. ^^va> smo se čez, kjer je bila bolj P ^ vendar nam je prišla voda da nas je malo zmočila. . • toja smo, da smo najhuje prestali* malo naprej je bila pot zase a. ^o, velik kup drv je ležal čez p° ^juda ni bilo mogoče naprej. jemo na vse strani. . . Na eni _j je bil potok, na drugi gos 1 ® je- Eden najinih spremljevalcev a„ da od daleč kočico in leti tja p° Pjje šat zavoljo pota, in potem naS skozi trdi gozd kake pol ure nU-da sem mislil, da se bo vsa . , K tek naš voz polomil. Ko pri se kočici, začne narahlo prše 1 d mogoče dobiti nobene re i zglavje, niti odeje. 1872. KAKO DOBER JE B OG! • v P°' Fr. Weninger pripoveduje ročilu, ki ga je poslal Beop ^et družbi 1. 1882 (Berichte popisuje svoje delovanje v pred o železniški nesreči: ® egr6 , 9 leti, ko se mi je pripeti a ieIn j** na železnici med Cincinn Baltimorom. Bila je 51 n . zimska noč. Ob dveh Pon° ^ ka^1t ob jezu tračnice in pade s triicfa. 40 čevljev globoko. Voz se J v0z°vh prevrnil. . . Ko je ležal vlaK v globini, je začelo na o e l , e^- Ležal sem med ruševinami . °r pokopan, pokrit s posteljami Sedeži. Štirje vagoni so ležali po ^re^a se Je bilo torej rešiti p 21 °kna, ki so bila najbolj zgoraj. p° k°dovan nisem bil čisto nič, pač se Ve® pretresen v svojih čutih in fc si mislil, to je konec mojega ter sem sprejel to kakor jjj0v°2ie roke. Pomagal sem nekemu p0 u do takega okna gori: ali kdo bo v v a8al meni ? Nikogar ni bilo več Zu> Glej, kar se priplazi k oknu 0>°r.ec P° vseh štirih, velik močan se,*n mi zakliče: “Urno rešite nep . Pomagal mi je gori do okna in t- 1 moških prihiti ter me poveza ven. Le še eno moških 3^« iz ltluto je bilo časa, sicer bi zgorel p0(j n°č. Ogenj je vnemal voz že ^ojimi nogami, ko sem se re-100 ' Stisnil sem zamorcu nekako dos rdnjakov v roko in, ko smo “Peli ,°P v New York, sem mu izročil angleško pisane knjige. ^ — sem ga, naj prebira zlasti tet ,spreobračanja za Amerikance Se Poročnik katoliške vere in, ako Vete^lrepriča o resnici katoliške (igg,’ naj prestopi k njej. In zdaj v h Čez devet let, ko sem prišel York, se zgodi, da je ta Hi^a,rec slišal o mojem prihodu. *>il vu me pride obiskat. Zelo sem ^eset in sem ga vprašal, če je so^rai moje knjige in kakšen vtis Povile nanj ? Odgovoril mi je: sem si mislil. Vsi ljudje bi 1 imeti le eno samo vero, ^.8o vsi 8 1, Sel enako ljudje, in saj je en sam: toda nisem veta razločiti, katera je ta edina Si8e Medtem sem prebiral Vaše zdaj pa uvidem, da je kato-Vera tista.” ^8?4 ,r • v GORNJEM MICHIGANU d ? letih svojega misijonske-0 Vani a ir 7 A-~-.-.Xr,-rs;in državah 84 ^ S7^a v Združenih k°nčno prišel tudi na severno mejo. . . Način življenja se odraža, bi človek rekel, celo na obrazu prebivalcev posameznih predelov Združenih držav. Človek severnega Michigana ob Gornjem jezeru je ves rudar, kopač rude. Tukaj v teh pokrajinah železa in bakra je ležala zemlja doslej takorekoč neobdelana. Železnica je speljana vdolž vse obljudene pokrajine mimo komaj nekaj kmetij. Vrsti se pa rudokop za rudokopom, okoli katerih so nato razvrščene hiše, parni mlini in prodajalne v večjem ali manjšem številu. Baker leži v jamah od 1000 do 1800 čevljev globoko in sicer na posameznih mestih samoroden v žilah, ki so 2 do 3 čevlje debele. Izkopavajo kose čistega bakra, ki tehtajo po 15 ton. Ta pokrajina bi bila sicer poleti najprijetnejša, kakoršno bi si človek želel, zaradi svežega zraka. Minnesoto leži deloma še bolj severno od Gornjega jezera, toda kljub temu kako je poleti včasih vroče! Tukaj pa piha vselej osvežujoča sapa. Navzlic temu pa na mnogih krajih ne moreš uživati tega zraka zaradi brezštevilnega zbadajočega mrčesa začenši s komarji, sandflies (peščene muhe), blackflies (črne muhe) in kakorkoli se ves ta mrčes imenuje, ki je vedno pripravljen te nadlegovati in ti puščati zastonj kri. . . Najprej sem imel misijon v Eagle Harborju. Kraj leži na skrajnem koncu rta. Drugi sem imel v Cliftonu, približno 14 milj od Eagle Harborja. Potekel je kakor običajno zelo blagoslovljeno; delo pa je bilo tudi utrudljivo, ker je treba povsod pridigati obenem Angležem, Nemcem in pa Francozom. . . Od tu sem šel v Negaunee, v drugo največje mesto v državi (t.j. v Gornjem Michiganu). Župnija Negaunee je zelo velika in ima najlepšo cerkev v državi Michigan. Sedanji marquett-ski škof je prevzv. gosp. Mrak, Kranjec. Ko je bil posvečen za škofa v cincinnatski stolnici, me je povabil nadškof Purcell, da sem imel slovesno pridigo. Naslednik je dobro znanega ter visoko spoštovanega škofa in apostola Indijancev Baraga. Spomin poslednjega je visoko čislan tukaj v okolici. En cel okraj (county) nosi njegovo ime. . . Povsod vedo pripovedovati primere, ki pričajo s kako ljubeznijo se je žrtvoval za bližnjega ta veliki apostol Indijancev, ko je deloval v tem delu Združenih držav. Negaunee ni daleč od Marquetta. Tam sem moral pridigati po angleško, nemško ter francosko. (Zgodnja Danica je prinesla 1876, str. 182 in 405 Weningerjevo lastno poročilo o njegovih misijonih v letu 1874. pod naslovom: “Delo Slovencev za spreobrnenje Amerike. Veninger, Možina, Mrak. Preslav-ljenje škofa Baraga v Ameriki." Med katoliškimi misijoni so sedanji čas posebno amerikanski znameniti, in med ondotnimi misijonarji je po svojem obširnem delu po vsej Ameriki brez dvoma znani Slovenec po rodu, P. Frančišek Ksav. Veninger, prvi in nekako očak drugih. . . Tudi v škofiji mil. gosp. Mraka je opravljal več misijonov, med drugimi v Eagle-Harbor-u, kjer je župnik naš rojak č. g. L. Možina. Veninger pravi: "... Povsod pripovedujejo zglede njegove (Baragove) darežljive, junaške ljubezni do bližnjega v prid Indijanov.” Naš rojak preč. g. Vertin (župnik v Negaunee-u) piše, da je imel tam (v Negaunee -u) čez 90 govorov, vsaki dan po tri ali štiri v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Bolj kakor temu, da mu glas ne opeša, pravi, se je čuditi pre-srčnosti, s katero ve vsakemu narodu govoriti. - Na veliki šmaren tistega leta je začel misijon vLock-portu in potem v Lemont-u, v državi Illinois. V obeh krajih in tudi v Joliet-u ter Napperville-u je postavil marmornate misijonske križe, Ave M<>ria ker se lomi v tistih krajih in se izdela in izbrusi s Parn stroji v kratkem času tak kri . ) 1877. PONOVNO V GORNJEM MICHIGANU Zopet sem šel gori v pokraj slovitega Lake Superior, ^Jer deloval nekdaj škof Baraga ° j., sij ona r med Indijanci. Bilo je ka julija, ko sem prišel tja. . sem da se bom lahko vrnil čez v tednov, da bom imel misijo škofiji Greenbay. Toda božja g^ati vidnost je drugače ukrenila. ^ra-sem moral tam do srede nove Žetev je bila preobilna. Z o2‘QrS\ na tla države Michigan bi se poslužiti druge primere ter rudniki (majne) so bili preb°g*‘. Prebivalci sestoje iz Ircev, . oV, žev, Francozev, Nemcev, P° J gjco, Pridigal sem torej po (ju- francosko ter nemško, poljs y hovnik pa je pridigal po P° ^SmGral večini krajev (postaj) sem ^ile ostati po 14 dni. Tele f ^oara- srenje: Rockland, Greenland v n, gov Maple grove), °ntoIfgter Houghton, Hancock, Calume Torchlake (sedaj Lake Lindenh^ n3, se nahaja calumetska cer ^ na prostem malo zunaj mesta m g0 cestah ni plinske razsvetlja ’ prinesli rudarji svetilke, Q je imajo v izobilju, s seboj. *‘T3' bilo tedaj gledati odsev n .-udje premikajočih zvezd, ko so prihajali in odhajali v razni grofij0 nah. Mimogrede na poti v ge-Greenbay sem pridigal v ^e®faUett' u, ki ima najlepšo cerkev m» -ec, ske škofije. Preč. Vertin, ^ Q. od je vodil srenjo z veliko f ’ tedaj je postal marquettski 1878. V L’ANSU Misijoni ob Lake Superior bili to leto zame še posebno so zai1*' V'*- Prvikrat sem imel namreč Uožnost imeti celoten misijon v 1 najbolj znamenitih indijanskih *®nj. Sicer se mi je že večkrat lpetilo, da so prisostvovali znojenj!'1 misijonu na severu in ob obali 8a morja Indijanci, toda tedaj em pridigal naravnost njim sa-^ niti ne v njihovi cerkvi. To j Je pa zgodilo tukaj. Kraj se enuje Baraga (sedaj je to As -jenins* Po Režku, vol. II, str. 247, jg Nastal sedanji Baraga šele 1. Qs,^')- Duhovnik (Fr. Terhost), ki rbuje srenjo, je Westfalec, ki pa ^v°ri zelo gladko indijansko. Naj-ž sem imel misijon v L’Ansu ob (ju,1Vu istega imena, kjer je isti ho ovnik za župnika. S tem sem te napraviti Indijance radovedne ^ zbuditi v njih željo doseči tudi s^ °st in srečo misijona. V L’Ansu ijj1*1 Pridigal po angleško, francosko ^^o^aŠko. Indijanci ki so razumeli vJleSko ozir. francosko, so pripoji °Vali nato svojim prijateljem v kar so slišali ali videli pri ^ Sljonu, in tako so prosili tudi oni hiisijon. Baraga leži L’Ansu H^Pr°ti na drugem bregu zaliva, ki 1 krasen pogled posebno zvečer s°nČnem zatonu. Zaliv obdajajo ^ *ahno se dvigajoči griči. Na v epo izmed teh stoji prav slikovito krasnem zelenju vas Baraga, ^tece s county-em vred nosi ^ Sovo ime, da ovekoveča spomin Znamenitega in velezaslužnega Pok l^°narja in ustanovitelja kraja: ojuega škofa Friderika Ba - $°Čni pestre sv. Jožefa bivajo v mo-stavbi ter vodij p farno šolo. de]^0 tudi posebni zavod za vzgojo Sedaj Je tam približno 50 v j. Ruskih deklet z nekaj belimi Najprej sem imel tam duhovne za sestre. Tem je sledil a za Indijance, pri čemer se fij,-'"v leži sredi onih neizmernih p*5 jjji kjer raste sama smreka in . \ V ____(smrečevje; imenujejo pineries (s m r e Č e v^0 pCu te gozdove se selijo Pf° poletja stotine, da tiso2}” ib moških, večinoma prise J , upin®’ nadčanov, ki se porazdele v . jp . i______ /taboriš 1 takozvane “camps" (t.^b°rJLVseCeV ostanejo tam celih 6 ali pot v in podirajo les. Zame^ je^ lil puuiiaju . — — ^ Manistique izredno težavna, pgta® ker si se vrnil lahko samo ^ vod1 £«/=. Pot skozi pragozdov*o' i namreč preko brezštevilni 1oŽ“ rij. Da jih lahko premoste, tabo kratkomalo hlod pri hlo neprestano premetava vo gočnih sunkih. Imam v -S navado,^ gg pravim v šali, če kdo g°^°^pbol? J boli glava: Kaj je to, g da inn» . resnici se komaj zaveda » rj t glavo, ne čutim je. ° most0^ vožnji s poštno kočlj° . iaZ za^0' iz po valov, pa sem tud J ga**1 da imam glaVo. Čudil sem ** ^ da ni odletela med P° j v0zidk* ali pa na levo iz moj e g pomnil sem se na nekdanjo vožnjo i?z neobdelano prerijo v Texasu, }jer so spremljali jezdeci v skoku v °J kmečki voz in kjer sem prvič j da je sestavljeno človeško Q 0 v notranjosti iz več delov, ki so stali, kakor bi viseli na nitki, da bil ves čas v strahu, da se bo e^aj pretrgalo... Da, ako v Ameriki ^ bi bilo treba potovati, toži We-t v začetku svojih spominov, jQdaJ bi bilo lahko delo imeti misi-v ^ . Medtem ko lahko sediš tam ko;v^roPi varno in udobno v poštni ^ ClJi ali pa se voziš brez posebne J^nosti s paro, se mora privaditi st . misijonar, ko je preletel nekaj t,0°^n milj v veliki nevarnosti, da se pQ^j podrlo ali se kaj razletelo, na asno plazenje ladje po prekopu, Pa na premetavanje v prenapol-jj^^i poštni kočiji in je pri tem v SvVam°sti, da si polomi na vozu ^.0je noge; ali pa se mora vsesti na Sg!186. s katerim se pogreza do pf. a v močvirje; ali pa je končno ^Ijen, da si dela pešpot skozi Pti . v° pragozda. (Op. Nekdo je tfj P^sal na robu opombo: “liber-»6n (pretirano)". Najbrž ni vti *'eva,l> da je bil Weninger še pod koSQrri potovanja iz Manistique-a, to zapisal. ) tttj ^akole pa zaključuje svoje spoti!^?. Za 1. 1855: Nato sem imel še 8kj 1J°n v St. Michael-u v greenbay-Ci,j .Sofiji. Potem pa sem odšel v tijjQ lhnati, da praznujem tam na Syojo 80 letnico rojstva, obenem t?}j a začnem nemudoma z izdajo ® svojih Spominov, ki jih imam l8gcže tiskane, ko je končano leto ZA ZAKLJUČEK 5e nekaj odlomkev iz Veninger-jevega življenjepisa, kakor ga je prinesla Zgodnja Danica 19. dec. 1873: “Father J. M. Obermiiller pravi v svojih spominih iz življenja in delovanja očeta Fr. Ksav. Weninger-ja: “Kdor je kdaj opazoval njegovo jasno obličje, njegovo živo gorečnost, njegove prisrčne govore, rodovitno delo pri ljudstvu, obilna spreobrnenja nevernikov, vselej srčno rešitev iz mnogih in raznih nevarnosti, mora spoznati očitno pomoč božjo, ki ga je spremljala od stopinje do stopinje. ” Med petindvajsetletnim misijonskim delovanjem v Ameriki, in sicer od Virginije do meksikanske meje ter od New Yorka do Dakote bo ostalo Weningerjevo ime v vednem spominu. . . Do tod povedano se bere že 1. 1864 v Marijinem koledarju (Cincinnatier Marien-Kalendar) v Cincinnatu v Ameriki, katerega več letnikov je poslal naš rojak preč. g. Andrej Skopec raj. g. šk. kane. Kašp. Velkavrhu, zdaj pa so v knjižnici katol. društva za Kranjsko. Ta priljudni gospod je pristavil vmes tudi sem ter tja svoje opombe, kar dela te zvezke še bolj mične. Koliko pa je storil zopet nadalje v teh 9 do 10 letih misijonar Weninger, to je nepopisljivo. Že Danica je povedala marsikaj o njem, amerikanski časniki pa pišejo skoraj neprenehoma o njegovi neutrudljivi in neizmerno rodovitni delavnosti. . . Kakor izgleda, ima o. Weninger že blizu 70 let in je po silovitih in naporih že precej oslabel. Ali kadar začne pridigati, takrat je videti živ in močan kakor mladenič. Bog ohrani še dolgo dolgo moža, ki ga smemo imenovati svojega slovenskega rojaka! " Rt. Rev. Ms gr. John Oman, žumik fare sv. Lovrenca v Clevelandu, Ohio, polaga venec na škofov grob na dan slovesne poklonitve pokojnemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu 3. julija 1960 Rt. Rev. Msgr. Matija Butala, župnik fare sv. Jožefa v Jolietu, govori ob škofovem grobu članicam Materinega društva svetega rožnega venca na dan njihovega romanja v Lemont 18. avg. 1960. $wčwtjejMinogih src, ki ljubijo Marijo, in da hoče, naj vse te prošnje v srcu ohra-lrn 'n v Lurdu položim k njenim nogam. OD LJUBLJANE DO LURDA j *^red leti nam je znanec v prijetni j u*bi opisoval svoje potovanje po Italiji I ronciji. Obenem se je pohvalil, kako je potoval brez vse prtljage ter po-V °VqI sopotnike, ki so se v potu svojega rQZa mučili s težkimi kovčki. ^°ko brez vse prtljage ponavadi seve-gQ n® gre, vendar je res, da lahka prti ja — Potovanje olajša, olepša in poceni. $6l . di odvišnih skrbi ne jemljimo s ker nas bodo itak vse lepo doma bokale. prg.^se za pot potrebno pripravimo že i)Q I/ ne šele tik pred odhodom. Običajna L? Ica pred odhodom utruja namreč bolj f ^ dolga pot. h, ta način bomo mirni in vedri od- it J? ' od doma in dobre volje prispeli v I svojih želja in svojih sanj. t6» '>,Cer pa nobeno potovanje ni brez ki pa jih Marijin romar potrpežl ji-bj !n celo z veseljem prenaša. Kaj neki bj ,lcer rekla naša dobra nebeška Mamica, be s tolikšno resnostjo zaklicala v svet ede; "Pokora, pokora, pokora!" H X°^nia 'z Ljubljane v Lurd traja pol-oj h ur • Zaradi ugodnih zvez sem se <%la iz Ljubljane s Simplon ekspresi3 9.40 dopoldne. brj; 1*^0 Vrhnike in čez Kras je vlak V6| Proti Trstu. Iz domače zemlje mi je Pasproti mehko in toplo, in ko smo iriu pZQni prešli mejo, mi je kljub svetlemu v srce kanila bolečina. dq|< at° je polagoma pričelo vabiti iz X'qVe: Venezia, Padova, Milano, Geto Bla9 zrak je prihajal z morja, iz lagun $t.a*e Benetke in kmalu spet utonile za °riem, lepe kot sanja in v prosojnem ozračju lahno zarisane kot bežen privid. Ko smo se bližali Padovi, je mehka pozno po poldanja svetloba ožarila nebo in se razlila čez širno in plodno Padsko nižino. Tiha, davna želja se je izpolnila, in spokojno sem se nasmehnila, ko je iz mesta sem pozdravil "i I Santo" (sveti Anton) . V spominu mi je še Vicenza s kasteli na mestnih gričih in Verona sredi slikovite okolice ter Gardsko jezero, kjer so nekje že iz globokega mraka temnele cipresse. Na šumnem kolodvoru v Milanu sem prestopila za Genovo in za Marseilles. Razsvetljena ura na cerkvenem stolpu je kazala pol čez polnoči, ko smo prispeli v Genovo. Zunaj na morju so v temi svetile številne lučke: ribiči so bili tam s svojimi barkami in lovili ribe. Ko se je pričelo svitati, sem stopila k oknu. Obala Ligurskega morja od Genove do Cannesa se po pravici imenuje "obala cvetja". V poljih dehte vrtnice, iz cvetličnjakov žare nageljni in še čez skalni krš li jo slapovi živobarvnega cvetja, ki se tu mnogo bohotneje razrašča kot na skromnejšem severu. Vlak vozi mimo krajev svetovnega slovesa: San Remo, Mo n te Carlo, Nizza, Cannes, ki so vse shajališča bogatega sveta. Vendar so me bolj kot bogatini zanimali delavci, ki sem jih videla zaposlene na gradi liščih in na kolodvorih. Pomislila sem, kako neki oni gledajo na vse to razkošje, ki se mu tu že od nekdaj čez mero vdaja uživanja željni in raz-kristjanjeni svet. Južni predel Francije je od Cannesa dalje nekaj časa enoličen in pust, a postane pozneje spet plodnejši in prijaznejši. Pokrajina je slikovitejša, čim bolj se bližamo Lurdu. Tudi zrak je postal planinsko svež in to ne le radi bližajočega se večera. Nekaj postaj pred Lurdom je vstopil eden naših črnih bratov iz vroče Afrike. Zamišljeno je zrl v smeri proti Lurdu ter se malo boječe umikal potnikom, ki so vstopali in izstopali. Lep večer je legel na pokrajino, ko smo bili že blizu Lurda, svečan je bil in miren večer. Še malo in stopila bom na posvečeno zemljico, ki so jo pred sto leti gledale prečiste Marijine oči. A da je vse lepo bilo še lepše, me je na kolodvoru v Lurdu sprejela znanka, žena nenavadne ljubeznivosti in srčne dobrote. Ob štirih zjutraj sem se po petih urah trdnega spanja zbudila nenavadno sveža in spočita. Naj še spim, mi je s sosedne postelje prigovarjala moja znanka. A le kako naj bi bila spala ob misli na skorajšnje srečanje z Marijol Vstala sem in pokleknila ter se zahvalila Bogu, ki mi je dal dočakati to uro in ta dan. Ko sva s prijateljico stopili na prosto, naju je zajel val svežega jutranjega zraka, ki je prihajal z bližnje planine Pic du Jer. Po še tihih Iurških ulicah sva hiteli proti votlini in moja ljuba znanka mi je mimogrede pravila o tej in oni znamenitosti prelepega Marijinega mesta. Pa je nisem poslušala in ona mi je oprostila, saj je vedela, da so vse moje misli pri Mariji. Zatem je prišel trenutek, ko sva stopili na širni, krasni prostor pred baziliko. Ah, predragi! Ko sem od daleč zagledala lepo belo cerkev, z belim vitkim zvonikom, bi bila najraje kar tam sredi trga pokleknila in molila, a bi bilo to tudi v Lurdu proti vsem običajnim pravilom. Vendar solz se nisem mogla in tudi ne hotela ubraniti. Nato sva čez trg ali esplanado in mimo bazilike hiteli k votlini in moja prijateljica me je komaj komaj dohajala. In potem me je s pečine dol pozdravila Marija - in jaz sem pozdravila njo. -Srce mi je zajela sreča, tiha, velika, nepopisna, vso dušo mi je napolnil sladek mir. Še vedno mi glas drhti, če o tem čudovitem srečanju spregovorim in še vedno se sprašujem, odkod meni nevredni ta nepojmljiva sreča, da sem na tistem svetem in milostnem kraju smela poklekniti k Marijinim nogam.Obenem se zavedam velike odgovornosti, ki mi jo prejeta milost še posebej nalaga: da namreč vse dni, ki mi še preostanejo, služim Resnici in da z življenjem po veri še druge v veri utrdim. Prihajajoče sonce je od strani obsi|a in pozlatilo votlino in poslalo svoje Prj^ žarke pred oltar, kjer se je pravkar hajala najsvetejša daritev. V bližini I rahlo šumel Gav, ptički so peli sydj. jutranje hvalnice in lahen vetrič je zd pa zdaj zanesel s strme pečine pred ol rožni listič. . . Ko sem po obhajilu vstala z drug'1* verniki od mize Gospodove, sem čuti ' da mi česa lepšega od tega jutra svet more več dati. MASABJELSKA VOTLINA Z OKOLIŠ Dve poti vodita k votlini od bazili^ej ena vodi mimo njenega pročelja in P°j mogočnimi oboki na širni prostor Pr,®g votlino, s ceste za baziliko pa se vljg senčna pot navzdol k votlini. Votlin«3 ^ namreč ne nahaja pod cerkvenim Pr° čel jem, marveč bolj ob strani pod baz' k° ’ nred S prostrane tlakovane ravnice P' Q votlino je videti visoko gori cerkve ograjo, pod ograjo pa strmo peCJn z deloma svetlosivo, deloma potemnelo ir) zelenjem preraslo. Tudi divje rože vl dol s pečine in še celo svetla mala bre ^ je nekje visoko gori našla skromen Pr° storček za veselo rast. . Votlina sama ni pregloboka in tud1 ^ temačna. Precej visoko na desni le • manjši vdolbini Marijin kip v nardV^ velikosti in iz belega kararskega |7iarr!lOo0 ja. Ta kip je poznan umetnik izdelaj r Bernardkinem opisu. V votlini ie rna'^-0 in preprost oltar, kjer se vsak dan bet6^ svete maše od zgodnjih jutranjih do P0^ nih dopoldanjih ur. Na velikanskem svečniku, ki 1 i podobo krone, gore pred Brezmadežno n in dan številne sveče. Posebno dolg6 . debele sveče pa gore na nasprotni stroj1. Včasih po dva moža prineseta k voh' tako svečo. (V votlino lahko vsak romar vstopi. pa je najavljena večja romarska skup,n tedaj za nekaj časa dohod za ostale ve nikezapro.) V lepem redu romajo dan za s'lne p^|, ''lili inv ivivi i 111 icyu m^u • I vili i jubljajo pečino in se je v spomin doti- i« ^ Z robnim! uanri nnrlrtkiynmi In sv o — množice mimo Marijinega kipa. Tam tin‘* *" ro^n'm' venci, podobicami in sve-Ha jCQm*/ nato pa za oltarjem odhajajo T^gi strani. v$e ravnici pred votlino kleči vedno ^ Polno pobožnih romarjev. Po običaju prJ® dežele molijo večkrat tudi z roz-r°kami, držeč v eni roki rožni rQd,eC‘ prihajajo ali ko se poslavljajo j^1 Poljubljajo tla pred votlino in s tem ^Qk?ZUiei° svoi° vdanost presveti Devici. L žr*e9a za nesen jaštva ves čas svojega g| ^1° v Lurdu nisem opazila, pač pa ip 7°*°/ iskreno in živo vero vsepovsod, duhovščino in med ljudstvom. y6r ypb času velikih romanj duhovniki cik!!.® ^ar fu obhajajo. - Duhovnik gre s hQ. 1r'iem med ljudi in kdor želi biti ob-jJ®n/ pa poklekne. Duhovnika spremlja ^ ter drži nad njim in nad Najsve-|6 lm mal okroglast baldahin iz bele svi- spJ 'UD takih prilikah duhovniki tudi |e ^dajejo kar tu zunaj ob Gavu, ki pod - Im in ne visokim nadzidkom šumi tod ^irn v precej široki strugi.) br 'zPred votline se lepo vidi na desni 9 Gava, kjer se širijo sočni zeleni l travniki, a onstran travnikov so trije lepi samostani, ki so s svojim pročeljem obrnjeni proti votlini. (Mlade bukve v travniku od časa do časa prirezujejo, da se vidi z drugega kraja proti votlini.) Na mestu, kjer je klečala Bernardka , ko je prvič videla presveto Devico, je v tleh posebna spominska plošča, in prav tako na kraju, kjer je pod Bernardkinimi prstki pričel izvirati studenec. Voda iz tega studenca je lepo napeljana v hrib na levi strani votline, da je videti, kot bi številni majhni vrelci pritekali naravnost izpod skale in izpod hriba. Vsak romar se lahko po mili volji napije vode iz čistega gorskega vrelca in si je tudi s seboj lahko vzame kolikor hoče. Tu sem nekega dne videla čudovito prisrčnega otročiška z Madagaskarja, ki mu je očka pravkar obesil čez ramo lepo stekleničko z turško vodo. (Tudi mlado Indijko sem videla, ki si je lepe in otožne rjave oči orosila z vodo iz lurškega studenca. Slikovito sivo-sinje oblačilo, dolgo, svileno in v lepe gube nabrano, se je kaj lepo prilegalo ponosni in nenavadno vitki postavi, (tez ramo ji je, podobno kakor sveti Bernardki, padala lahna naglavna ruta enake barve.) l||i r rr' E3 ■ i Km i?J| 'Srt Vvw Farna cerkev Srca Jezusovega v Lurdu Pod gozdno potjo na desni strani votline so v dolgi vrsti nameščene kamnite klopi, kjer romarji lahko počivajo ali pa čakajo na kopeli, ki so pripravljene za bolnike v daljšem nizkem poslopju s številnimi bazeni. Voda je zelo mrzla in kogar vanjo potope, vsaj prvič skoro vsak malo zastoka in vzdrhti. Izpred votline se vije skoro sleherno popoldne veličastna procesija proti mestu in nato na trg pred baziliko kjer čakajo bolniki na blagoslov z Najsvetejšim. Tiste dni, ko sem bila v Lurdu, je med bolniki ozdravela neka Belgijka, ki ni mogla vstati že osem let. Sicer pa se človeku, ko vidi na tem kraju z vsega sveta zbrane toliko človeške bede, ne zdi več tako silno važno, da li sam ozdravi ali ne. In res je važno le eno edino: da se vedno, vsepovsod in v vsem zgodi božja najsvetejša volja. V LURSKIH CERKVAH Lurška župna cerkev je posvečen^ presvetemu Srcu Jezusovemu. Pred cerkvi^ jo je ob strani spomenik župnika Peyram° la, on sam pa počiva v cerkveni krip >/ kjer je nad njegovim grobom bel rnal'm°r j nat sarkofag. Zadaj v cerkvi je krs n kamen, kjer je bila 7. januarja krščena sveta Bernardka . • (V tej cerkvi sem nekega jutra bila P sveti maši, ki jo je bral duhovnik domači iz Indokine. Bil je romar kot mi in v t-ur le nekaj dni. Pri svetem opravilu se je . po nekoliko živehnejših gibih loči domače duhovščine. Po sveti maši j® cerkvi pobožno opravljal svoje moli ' popoldne pa je v svečani opravi z os duhovščino šel v procesiji za Najsve e| ?im.) . v V nedeljo dne 24. maja sem bi župni cerkvi pri pridigi, ki je z oznani vred trajala le kakšni dve minuti. Aon mala sem se in izvedela, da so v FranCi tako kratke pridige običajne, ker daljših pridig ljudje ne bili voljni P°s šati. Pri tem sem pomislila, da o*3 9. kratkih pridigah prav gotovo trpi pog ° . tev verske izobrazbe in da preveč tudi njeni temelji ne morejo biti, . mladina že zgodaj preneha posečati ve pouk. Nekaj posebnega je lurška podzem bazilika svetega P i j a X.: ^se . sivo v sivem, cement in beton, ven ar, . cerkev lepa in veličastna kljub nenava preprostosti. Nič ni čudno,da je ta cer..^j ravno njemu posvečena, saj je s sVO* ^ odloki o zgodnjem in pogostem a, obhajilu vrnil svetu evharističnega _ j* V tem mu sliči papež Pij XII./ k' I odloki o evharističnem postu vern'b~ tako zelo olajšal prejemanje svetega hajila. Kako ljuba morata biti oba p sveti božji Porodnici, ki je dala in daje svetu Jezusa I) .,e| (Bazilika svetega Pija X. je za!T0fa sedanjega tarbskega in lurškega ,.n; Th^asa. Nahaja se v neposredni b 1 Marijinega svetišča ter je v njej proS Koledar 1961 Zq 20.000 ljudi. To vse je zelo ugodno za r°marje ob času velikih romanj in to zlasti v deževnem vremenu, ko se služba božja n® more vršiti na prostem.) (Ta preprosta in vendar veličastna c6rkev podobna amfiteatru z areno, Sredi katere je na vzvišenem prostoru 9javni oltar. Stranskih oltarjev v cerkvi !?’/ razen oltarja presvetega Rešnjega '®lesa. Tam visi ob strani podoba svetega ?četa Pija X. Drugih podob tukaj ni, vse I6 $ivo v sivem, cement in beton.) (Tik preden je bila bazilika dograje-riQ/ je vanjo pričela vdirati podtalna v°da, nakar so jo vso obdali z železnimi, ^d seboj zvarjenimi traverzami.) , Na praznik presv. Rešnjega Telesa dne <8. maja sem v Pijevi baziliki prisostvo-VQla pontifikalni sveti maši. Skozi števi I — vhode okoli in okoli so se romarske »Iivue ur in ta beseda pove. . :e Kdor se ob Marijini strani oborožen z molitvijo in pokoro. Ci j P ki se zanj bori, je Bog sam, 1 Ljubezen. NA KALVARIJO ceste Na levo od bazilike je onstran poslopje s spovedno kapelo. Pred po5 v jem je kip svetega Janeza Vianeja/ kapeli pa so številne spovednice, . spovedujejo v najrazličnejših jezikih, kapele vodi pot na Kalvarijo. P° opravljeni sveti spovedi se romar za P° ro prav rad še tja gor povzpne. ,Q0, Pot je precej strma in s kamni t .. vana, da je čim bolj podobna Pr°V a na Kalvarijo,posamezne postaje krize pota pa so tudi nekaj posebnega. -z so namreč nadnaravne velikosti in vse koledar 1961 .r°na. Na vrhu Kalvarije je velik križ, ki le viden daleč naokoli. Pred mnogo leti s° pobožni romarji prinesli ta križ iz ■'eruzalema. To je bilo takole: . Pod vodstvom patrov avguštincev se je 6ta 1884 v Marseille-u vkrcalo na ladjo °koli 400 romarjev. Ko so prispeli v sveto ^e*elo, so si v Jeruzalemu dali stesati v®Jik križ iz oljčnega lesa. Ta križ so po klicah jeruzalemskega mesta nesli od P°staje do postaje na goro Kalvarijo, kjer *° ga duhovniki blagoslovili. Po prihodu v omovino so križ svečano postavili pred ^osabjelsko votlino, a leta 1885 so ga I s> in v slovesni procesiji ponesli na Ur$ko Kalvarijo. V duhu pokore tudi dandanes mnogi ^marji bosi gredo tja gor, tako na primer Qr|i belgijski vojaki. Ko sem slišala o tem Poviti, sem se spomnila naših slovenskih r^jepotnikov, ki so po vojni prenekateri 7°si romali k Mariji Pomagaj na Brezje, a izpolnijo obljubo in se nebeški Materi zohvalijo za pomoč v stiskah in nadlogah. Koncem križevega pota so v hribu na ^sprotni strani velike podzemske votline. e9enda pripoveduje, da se je tu nekoč Pokazala Marija Magdalena in tako je v ®ni teh votlin sedaj njen kip. Naj na tem mestu vstavim še tole: Po Jezusovem vnebohodu in po prihodu $vetega Duha so Jezusovi učenci odšli po |Vet*J, da oznanijo poganom njegov nauk. °Zar, Marta in Marija Magdalena so še z p6katerimi drugimi kristjani prišli v južno rncijo. Marija Magdalena je umrla ?®kje blizu Marsei I le-a, a njena sestra ^arta počiva v mestni cerkvi v Tarasconu, nedaleč od tam. V Toulousu blizu Lurda pa hranijo v *®’ičastni baziliki telesne ostanke svetega .^°fa in mučenca Saturnina, ki je bil retrov učenec in je prišel v imenovano ""•»to v 1 . stol. p.Kr. L, Tako zelo so torej Jezusovi sodobniki prepričani o resničnosti njegovega nQuka in o njegovem božanstvu, da so Potili dom in vse, kar jim je svet nudil in 6v,ii šli za križanim Jezusom. i Se dandanašnji je skrb za širjenje roljestva božjega znamenje vseh božjih ljudi, to je vseh zares pobožnih ljudi. Bog namreč hoče, da sodelujemo z njim pri delu odrešenja. Nekoč bo terjal od nas duše naših bratov. Z lurške Kalvarije vodi pot okoli hriba nazaj v mesto. Že v vznožju hriba sem srečala mlado Indijko, ki je delila vabila za ogled misijonske razstave tam v bližini. Narahlo sem jo prejela za drobno rjavo ročico, nekaj lepega bi ji bila rada povedala in sem pričela: "Ave Maria, gratia plena-". "Oui!" "Da!" je veselo zažgolela, potem pa me je poljubila in in objela za slovo. Naj te z ljubljenim Sinkom blagoslovijo Devica Marija kjerkoli boš hodila, ti draga, mala sestrica iz Indokine! PO BERNARDKINIH STOPINJAH Nedaleč od lurškega kolodvora je samostan in v samostanu kapelica, kjer je Bernardka prejela prvo sveto obhajilo.Tam hranijo pred oltarjem še sedaj njen mali klečalnik, a v stekleni omarici na steni še nekaj drugih njenih relikvij. Ob cesti, pred samostanom, je spomenik: Bernardka je tam, s pastirsko torbico v rokah odhaja zdoma, v hribe onstran velike ceste. "Kam, srček?" jo vprašam. "V Bartres," mi tiho odgovori. Tudi jaz sem se bila pravkar namenila v Bartres. In sem šla za njo po njenih drobnih stopinjah. Gotovo, pot je širša kot pred sto leti. Sploh ni več pot, avtomobilska cesta je. Večkrat naju prehitevajo motorna vozila, a peš je lepše, svobodneje. Saj ni daleč Bartres od Lurda: samo tri kilometre, niti eno uro ne. Med sočnimi travniki in cvetočimi vrtovi se pot počasi vzpenja navkreber v Bernardkino gorsko vasico. Cvetje in drevje je kot pri nas in tudi ptički se enako oglašajo. Borovnic, jagod in gob pa v gozdičih tam okoli menda ni; te uspevajo više gori na severu. S poti se vidijo tu in tam kmetije. Nekje je sredi zelenja bel samostan, kjer vzgajajo mladino. Malo vise gori je drug samostan, odkoder odhajajo redovnice v misijone. Z belim peskom posuta pot vodi pot k lepemu nizkemu poslopju sredi cvetočih nasadov, ki jih skrbno negujejo pridne roke. Prekrasen je od tu pogled na Pireneje. Malce se ustavim in si oddahnem. Vse mogoče, da je tu tudi Bernardka kdaj postala. Sirotica, malo naduhe je imela že v otroških letih . Ozrem se nazaj proti Lordu in na prehojeno pot. Hladen planinski zrak veje sem od visokih gora, ki v polkrogu obdajajo dolino. Čez čas krenem dalje. Po senožetih tod naokoli je Bernardka verjetno večkrat pasla svojo čredico. Da, seveda 1 Saj je na desno ob cesti znamenje, kapelica s kipom svete Bernardke in dve ovčici se stiskata k njej. Tu je Bernardka nekoč pasla ovčice svojih gospodarjev. Nastala je nevihta in naenkrat je prihrumelo toliko vode, da je bilo v hipu vse poplavljeno. Bernardka ni vedela, kaj naj s svojo čredico naredi. Pokleknila je in pričela moliti rožni venec. Tedaj se je voda na obe strani predelila in Bernardka je ostala s svojo čredico na suhem. V spomin na ta dogodek so ljudje pozneje na tem kraju pozidali kapelico. Pri kapelici že zagledamo bartreško župno cerkev. Okoli cerkve je nekaj več hiš, a blizu cerkve je velik križ, ki so ga postavili v spomin na 14. junij 1925, ko je bila Bernardka prišteta blaženim. Cerkev je posvečena svetemu Janezu Krstniku. Zaradi slikanih oken je močno temačna. Pod cerkvijo ob cesti je gostilna, kjer se radi ustavijo slovenski rudarji iz Lieve-ja, kadar pridejo v Lurd in obiščejo Bartr&s.Tu potem kosijo. Z njimi je vedno tudi izseljenski duhovnik, Slovenec mon-signor Valentin Zupančič. Takrat je silno prijetno in domače in prepevajo domače slovenske pesmi. Približno sto metrov od cerkve je hiša, kjer je mala Bernardka služila. Ta kmetija je bila pred sto leti in je še danes naj- večja v vasi. Domači sin je duhovni nekje blizu Pariza. Hiša je prostorna in enonadstrop pritličju je prostor, ki \e časih služil za kuhinjo m I' Na levi v Bernardkinih ostal kot nekoč ter ga sedaj več ne ra^.V Tu hranijo mnogo spominkov na Bernar Enega najlepših spominkov, njen ro.^ venec, pa sem videla v lurškem muzel . Nanj je molila mala Bernardka, ko se je prikazala Devica Mariji. ^li Ko sem se vračala v Lurd, 50 |Q Pireneji vsi zaviti v deževno meglo. čez poldne sem prispela pod hrib in |fl mi je z onstran ceste nasproti že pr'^al Bernardka, vsa majhna in tiha sredi sum^ čega mesta, z očmi čistimi kot 9°.^ jezerce in v vsem svojem drobnem nevidno zaznamovana s križem Gosp00 vim. V Lurdu samem sem nekega dne 0 skala tudi rojstno hišo Bernardkino. »j Ob vhodu na desno je nek Soubirousjev mlin, na levi pa je za 'eS pregrado reven, temen in vlažen proS ki je družini služil za kuhinjo. v Iz veže vodijo stopnice navzg°r sobo. Tam stoji v kotu pri oknu Bernar ^ na posteljica, pregrajena z rožastim P ^ grinjalom. V sobi je še nekaj prepr0*^ postelj, omara, predalnik in po ste nekaj grofij r V/11 IVI I U j pl CUUIIIIN III p f \Q* svetih podob in družinskih 0 To revno stanovanje pa je razko 0 . primeri z brlogom, kjer je pre . $e družina ob času Marijinih prikazovanj.^ prej je bila tam mestna jeoa. chachot"). Sorodnik, ki je poslopi® -kupil, je Soubirousjevim dovolil/ °a prebivajo. ^ Vendar ta prostor niti za ječo bil primeren. Bila bi krivica, Prl®!vd, katerokoli človeško bitje, da tamkaj 01 V Lurdu sem nekega dne Šla tu 1 pokopališče. Med številnimu marmor'1^ sarkofagi okrašenimi tu in tam s PlS° %\o porcelanastim cvetjem, sem iskala jn n{1}0-grob Soubirousjevih. Vsi so tam: oce, ti, bratje in sestrica, Bernardka p°/ mQla deklica, počiva daleč gori na severu v Neversu. Kako boleče je morala občutiti ločitev od ljubljenih planin in predvsem °d Masabjelske votline 1 "Votlina so bila moja nebesa,11 je dejala, ko je tam vsa v s°lzah jemala slovo. v< Bernardki no življenje je bilo resda fivljenje križa in nebeška Gospa je svojo l2voljenko osrečila šele na onem svetu. V prostornem zunanjem polkrogu Manjinega svetišča so v Lurdu tri krasne *ppele,med njimi naj lepša je Bernardkina, je prava podoba razkošnega maja. Vse v njej nam priča o Bernardkini nebeški slavi. Tudi za nas v nebesa in k Bogu ni jyyge poti razen kraljeve poti svetega *ri*a. Kdor noče s Kristusom v trpljenje, ne more z njim v poveličanje. Sveti Avguštin pravi: 11 Da bi imeli pot, P° kateri naj gremo, je prišel odondod on, n kateremu smo hoteli iti. In kaj je storil? ^Ql nam je les, s katerim bi mogli čez ^fje. Nihče namreč ne more čez morje tega sveta, razen če ga prenese Kristusov Pravičnega človekovega teženja za Srečo in napredkom krščanstvo seveda ne °vira, pač pa ga pospešuje. Vseeno pa °^tane človekov delež na zemlji trpljenje, mu bo do konca časov mogel dati smisel le Kristusov nauk. Fama cerkev v Bartrhs-u P oČitniški dom frančiškanskih Marijinih misij inark ob potu iz Lurda v Bartres SLOVO IN VRNITEV Na predvečer odhoda sem se v Lurdu udeležila večerne procesije. Se prej smo pred votlino molili rožni venec in še nikjer ga nisem slišala tako moliti: tako hrepeneče in tako ljubeče. Nato je v sveži in dehtivi majski večer zadonela pesem, ki jo vsi poznate: "Zvonovi zvonijo, premilo pojo ...11 Po procesiji je v svitu zvezd in sveč vsa nepregledna množica zapela in izpovedala z nepopisnim zanosom: "Čredo in unum Deum 111 Verujemo 1 Verujemo v enega edinega, pravega in živega Boga, ki je neskončno resničen, dober in lep. Naslednje jutro sem poslednjič poljubila Masabjelsko pečino in se poslovila od Marije in le ona in ljubi Bog vesta za vso bolečino slovesa. Na poti domov sem izstopila v Milanu in v Padovi. V prekrasni milanski stolnici sem v cerkveni kripti molila ob grobu svetega Karla Boromejskega, a v Padovi, tam je pa grob enega najljubeznivejših svetnikov katoliške Cerkve, svetega Antona Pado-vanskega. V mestu je prelepa bazilika, posvečena njemu v čast in če le spregovoriš ime "il Santo", ti pot k baziliki vsak domačin prav rad pokaže. V Padovo prihajajo iz vseh krajev sveta častilci svetega Antona. Za baziliko je onstran ceste gostišče za romarje, kjer je mogoče dobiti snažno in ne predrago prenočišče. Bazilika ima sedem kupol in v notranjosti tri ladje. V levi stranski ladji je krasna kapela, kjer hranijo pod oltarjem svetnikove telesne ostanke. Vsa polna svetega veselja sem se pridružila številnim romarjem, ki za oltarjem polagajo roke na marmorno ploščo nad svetnikovim grobom ter se mu goreče in z zaupanjem priporočajo. Se prav posebej sem se tam v molitvi spomnila vseh onih, ki v domovini radi prižigajo luči pred njegovo podobo ter se z vernim in ljubečim srcem k njemu zatekajo. V cerkveni zakladnici hranijo v leperT1 relikviariju nestrohnjen jezik svetega An tona. Sveti Anton je namreč neizrečeno lepo pridigal in s svojimi govori v$e poslušalce vnel za Boga. . . Ko sem počastila dragoceno svetinjo/ sem se spomnila svete Bernardke. V.du sem pohitela še v Nevers, kjer počiva^ samostanski cerkvi nestrohnjeno truplo nedolžne in ponižne deklice, ki j° I Marija posvetila. Pri tem sem pomisli ’ Če je Bog že svoje svete na tem svetu ta poveličal,ni li potem samo po sebi urTie^ no, da je ^red vsemi odlikoval svojo sve Mater in jo z dušo in s telesom v nebes vzel? Nedaleč od bazilike svetega An to n ^ je cerkev svete Justine, a v cerkvi P°c^. vajo pod glavnim oltarjem zemski ostan svete mučenice. Komaj pet minut od cerkve je kap^ cinski samostan, kjer je leta 1942 v slo , svetosti umrl naš rojak p. Leopold Man iz Ercegnovega pri Kotoru v južni Da im ciji. V Padovi je deloval kot spove nl dolgo vrsto let. -.ig Med zadnjo vojno je bomba razrUjna kapucinsko cerkev in samostan, spove celica p. Leopolda pa je ostala s o nepoškodovana. Vse to je bil p. Leop° že vnaprej napovedal. , _ Po vojni so cerkev in samostan °°n°.e vili, spovedna celica p. Leopolda pa ' ostala nespremenjena. Tja sedaj od v povsod prihajajo ljudje, da počaste n\6Q spomin, še prav posebno pa ga časte ljubijo domačini. . "Patra Leopolda sem dobro P°zna _ Bil je drobne in majhne rasti" in jaz ga vedno klicala "il santino" ("svetnice Tako mi je pravila domačinka iz P°. ki mi je na pokopališču pokazala njeg grob. , t Pater Leopold počiva namreč zae°sefl\ še na pokopališču zunaj mesta in tam s ^ pred odhodom v domovino položila tu ^ Vašem imenu rdeč nagelj na njegov 9r0 S tem sem v glavnem tudi zaključila sVO' romarsko pot. -n Naj bi vse bilo v večjo čast bozjo^ v zveličanje neumrjočih duši Skladatelj P. Vendelin Špendov OFM Nekako 10 let je minilo, odkar se je Pater Vendelin uvrstil med naše najboljše j-erkvene in svetne skladatelje in je danes ,rez dvoma najplodovitejši in največji l°venski komponist v Severni Ameriki. ne bi bilo prav, da bi šli brezbrižno ^'oio te desetletnice. Najprej naj kratko podam njegov l'v|ienjepis. P.Vendelin je bil rojen leta ■ pri Kropi na Gorenjskem. Veselje do 3 a$be je podedoval po svojem očetu j^9anistu. Teološke študije je dokončal v lrr"J. Istega leta se je preselil v Lemont a Ameriške Brezje, kjer je bil profesor j? internem bogoslovju. Od decembra 53 pa pater Vendelin deluje kot pevo-ja kar treh zborov, cerkvenega, mla-I 'n$kega in otroškega, in prireja leto za et°m vedno uspešnejše koncerte. k Do leta 1951 je bil p.Vendelin glasih0' samouk. S tipično žilavostjo sloven-^ega človeka si je sam pridobil toliko ^nanja v harmoniji, kontrapunktu ter »^Poziciji, da je v rekordnem času ^ lr'h let dokončal študije v kompoziciji J? glasbeni akademiji De Paul univerze v £h'cagu in to pod vodstvom profesorja dr. i erepnina, ki je slavljen kot eden naj-0,jših komponistov in koncertnih piani-^0y v Združenih državah. G. pater je 0$egel z odličnim uspehom obe akademski topnji Bachelor's in Master's degree. i . Ce bi hotel izčrpno opisati in oceniti 'adateljsko delovanje našega patra, bi 0r°l napisati obširno znanstveno razpra-za kar pa v koledarju razumljivo ni esta. Zato bom omenil samo njegove P°glcivitne skladbe. 1.) Najprej naj opišem, kako je pater P. Vendelin Špendov OFM Vendelin obogatil cerkveno glasbene literaturo. Leta 1950 je zložil Pasijon sv. Mateja in Pasijon sv. Janeza. Obe skladbi se odlikujeta po preprosti dasi svojstveni harmoniji. Skladbi sta bili namenjeni zboru klerikov v Lemontu, katere je pater Vendelin podučeval v gregorijanskem petju. Leta 1953 je v Lemontu izšla prva pomembnejša maša na čast Marije Pomagaj za mešan zbor in orgije, kjer naš skladatelj uporablja motive gregorijanske Marijine maše iz Kyriale št. X. Leta 1954 zasledimo mašo na čast Materi dobrega Sveta. Tukaj uporablja p. Vendelin motive slovenskih nabožnih pesmi. Zlasti bi priporočil zborom mašo "Missa brevis" za moški zbor, ker glasovni obseg ni velik in oblika je kratka. Bogata v kontrapunktu je skladba "Propria missae in Resurrectione Domini" za mešani zbor, kjer pevci pojejo za spremenljive dele svete ma2e. Vse premalo zbori upoštevajo zbirko 6 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgije, ki je izšla v Lemontu. Prva pesem v tej zbirki nosi naslov "Ave Marija, Rajska devica", ki je bogata harmonije. Druga pesem "Marija v raju slavljena" je komponirana v slavnostnem mogočnem stilu in je bogata kontrapunkta. Preprosta in zato primerna za povprečni pevski zbor je tretja pesem v zbirki z naslovom "Marija, Mati ljubljena". Najlepša skladba v tej zbirki je četrta pesem z naslovom "O Gospa, o Mati moja", ki se tako tesno naslanja na besedilo, da na prvi pogled ni mogoče zaslediti kako konvencionalno obliko. Precej kromatično pa je pisana naslednja skladba z naslovom "Ave Marija" za dvoglasni zbor odnosno za duet in orgije. Najobširnejša in najzahtevnejša pa je zadnja pesem "Pozdravljena Kraljica" z bogato kromatiko in zapletenim kontrapunktom . S tem seveda še zdaleka ni izčrpana delavnost p.Vendelina na cerkvenem glasbenem polju. 2.) Zlasti pa je naš skladatelj obogatil mladinske igre z glasbenimi vložki, ki se odlikujejo po preprosti obliki in prisrčni melodioznosti. V letih 1957 do 1960 je p.Vendelin uglasbil sledeče otroške in mladinske igre: "Babica pripoveduje", ki jo je spisala gospa Milena Šoukal. "Snegulčica". Libretto za to opereto je napisala ga. Šoukal. "Sirota Jerica", katero je napisal Ivan Albreht. "Čevljar in vrag", katero je izvajal Mladinski pevski zbor in "Materin blagoslov ". Na tem polju se je izkazal za nepre-kosl jivega mojstra . Le malo je umetnikov na svetu, ki so sposobni poglobiti se v otroški svet. Tu je p.Vendelin v polni meri dosegel svoj cilj. Otresel se je vseh vplivov; tu ni nič več učenega, šolskega, temveč samoniklo, kjer mnogokrat najdemo narodne pesniške motive obdelane na mojsterski način. 3.) Da je p.Vendelin tudi mojsterski skladatelj za orkester in klavir,je dokazal v več primerih. Znana je njegova klavirska skladba "Sonatina", kjer uporablja narodne motive. Ta skladba je bila pozneje prirejena za orkester z naslovom "Fantazija". V tej zvezi naj bo omenjena klavirska skladba "Meditacija". Seznam skladb pa bi bil bistveno pomanjkljiv, če bi pozabili na največjo skladbo p.Vendelina, na njegovo kantato "Revertimini" ki pomeni višek njegovega komponiranja .Ta obširna skladba za soliste, mešani in moški zbor ter za velik orkester je bila sprejeta kot mojster-sko delo na De Paul univerzi. Besedilo .za kantato je priredil srebrnomašnik p. Kališ* Langerholz, tedanji profesor bogoslovja v Lemontu. Kantata izraza hrepenenje Judov, ki so trpeli v babilonski sužnosti po vrnitvi v domovini. Kantata obsega 6 delov, ki pa so ozko povezani drug z drugim. Skladba sloni na realizmu in ne zasledimo nobene osladne lažne sentimentalnosti, ki tolikokrat razvrednoti podobne skladbe. Temu se ne smemo čuditi, da je naš skladatelj tako zadel stil te skladbe, ko pa je bil sam begunec s tihim hrepenenjem, da se vrne v domovino, kjer ga tako željno čakata oče in mamica. Glasbena oblika te kantate je komplicirana. Kulminacija in krona vsega je končna fuga, zgrajena na Aleluji, kjer se prepletata zbor in orkester in končata v mogočnem "fortissimo". Naj končam ta skromni prispevek k glasbeni zgodovini z željo, da bi p. Ven-delin še dolgo uspešno deloval med nami. On bo preprečil, da slovenska pesem v cerkvi in izven nje ne bo izumrla. K dosedanjim njegovim uspehom mu Pa Slovenci okoli sv. Štefana iskreno čestita- mo . Chicago, 15. julija 1960. Alfred Fishinger, B. M. Pogled z P ebra nad Dovjim na Mojstrano in Triglav P. CIRILU V SPOMIN Dne 17. oktobra 1959 je umrl p. Ciril Šircelj, O. F.M., bivSi urednik “Ave Maria” in naSega koledarja ter profesor filozofije in psihologije. P. Ciril je bil rojen 26. februarja 1913 v Sheboyganu, Wisconsin. Pri krstu je dobil ime Alojzij. V frančiškanski red je vstopil v Lemontu 8. septembra 1930. Neslovesne ali začasne obljube je napravil 9. septembra 1931; slovesne ali večne pa 10. septembra 1934. V duhovnika je bil posvečen 16. maja 1937. Doktorat iz filozofije je dobil 29. maja 1942 na katoliški univerzi v Washingtonu. Za disertacijo je napisal “Enoglasnost pojma bitja v filozofiji Duns Scota”. V samostanskem bogoslovju v Lemontu je predaval filozofijo. Zadnjih devet let je bil profesor filozofije na St. Francis Colle-ge-u v Jolietu. Od leta 1954 je vodil poletne teološke tečaje za redovnice in jek temu delu pritegnil nekatere polj ske frančiškane. Bil je več let tajnik Baragove zveze. Leta 1947 je začel izdajati angleški Bulletin Baragove zveze. Urednik je bil do leta 1953. Sodeloval je tudi pri komisiji za frančiškansko bogoslovno vedo. Več let je delal v upravi “Ave Maria” . Bil je tudi urednik “Koledarja Ave Maria”. Ustanovil je sedanjo našo tiskarno . Po svojem značaju je bil pokojni p. Ciril živahen in veder. Nikoli ga nismo videli žalostnega ali zaskrbljenega. Kadar mu je v težavah, ki jih ni manjkalo, ušla iz ust trpka ali žalostna beseda, je v trenutku spremenil obraz in spremenil predmet razgovora. S svojim zgledom je učil vse, M so ga poznali, da mora biti Pok. p. Ciril Šircelj, O.F.M. pravi Frančiškov otrok vedno poln optimizma in svetega veselja. Tudi v bolezni je ohranjal v sebi mir in veselje, čeprav so bile bolečine pogostokrat neznosne. Bil je vdan v božjo voljo. O svojem trpljenju ni rad govoril. Tudi na bolniški postelji je hitro obrnil pogovor proč od trpljenja. Službe, ki jih je opravljal v kratkem času svojega življenja, nam povedo, da je bil zelo delaven. Od zgodnjega jutra do poznega večera je delal kot duhovnik in profesor. Poleg tega je tudi veliko študiral, pisal in razmnoževal svoja predavanja. Tudi počitniški tedni so bili zanj tedni dela. Šfe zadnje počitnice, komaj štiri mesece pred smrtjo, je začel s počitniškim tečajem za redovnice, čeprav je že čutil, da bo kmalu omagal. Sredi julija je moral prekiniti s svojim šolskim delom in iti v bolnico, kjer se je v hu- dem trimesečnem trpljenju pripravljal za srečanje s sestro Smrtjo. Kot duhovnik je bil znan svetovalec onim, ki so imeli razne osebne težave. Zelo mnogim je uspeSno pomagal in jih usposobil za poklicne in stanovske dolžnosti. Dan za dnevom so prihajali k njemu na posvetovanje. Tako hitro je umrl, da so nekateri povpraševali po njem Se po smrti, ker niso vedeli, da je že v večnosti. Ljubil je svoje domače, prav posebno pa starSe. Svoje kratke počitnice je vedno preživel pri njih. Februarja 1959 so njegovi star Si obhajali zlati jubilej zakonskega življenja. P. Ciril jim je za ta jubilej preskrbel papežev blagoslov. Ker se Šircljev! februarja niso mogli zbrati pri svojih dobrih starSih, se je slovesnost zlate poroke vršila 15. avgusta. Za ta dan so p. Cirila odpeljali iz bolnice v Sheboygan, da je v slovenski farni cerkvi sv. Cirila in Metoda opravil obrede zlate poroke. Dva dni pred smrtjo so sporočili staršem, da se naglo bližajo zadnji trenutki življenja p. Cirila. V noči od četrtka na petek sta prišla oče in mati k u-mirajočemu sinu duhovniku in redovniku. Bil je Se pri popolni zavesti. Svoji mami je govoril: * Pridi mama, da ti izkažem svojo ljubezen. Ti si bila najboljša mati na svetu in zdaj vem, da sem te premalo ljubil, ko si toliko za nas otroke žrtvovala. NajlepSa hvala! Mama, ali ljubiS Boga? Ali upaS v njega?” S temi besedami jo je pripravljal za zadnjo žrtev. Mama je odgovorila: “Seveda verujem in upam v Boga. * Potem je umirajoči sin poklical k sebi očeta ter ga pretresljivo nagovoril: “Ata, za vse se ti iz srca zahvalim, posebno pa zato, da si dal Študirat, da sem lahko postal duhovnik. Doorega očeta ima naSa družina!" To j e bila najkrajša in najbolj pretresljiva pridiga pokojnega p. Cirila. Njegovo truplo čaka poveličanega vstajenja na samostanskem pokopališču pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Na njegov grob prihajajo njegovi domači, prijatelji in oni, M jim je bil svetovalec in vodnik, in se ga spominjajo v hvaležni molitvi. ★ P. Ciril zapušča poleg svojih staršev tri sestre in osem bratov. Bratje in sestre po starosti so: Anton, Joe, Frank, Sr. M. Blanche, šolska sestra, sedaj predstojnica redovne družine pri Sacred Heart Church v Chicagi, John, Carl, Angeline, poročena Dekanich, Cyril> Metod, Edward, Agnes, poročena Schuster. Razen redovnice Sr. Blanche so vsi poročeni. Starši pokojnega Cirila so prišli iz fare Trnovo pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. PRI SPREVODU Oj težka pot, oj tožna pot, Ko od srca srce se loči I Mi spremljamo te žalujoči, Saj ti na veke gre? od tod -Oj solzna pot, oj zadnja pot 1 Ti v kraje romaš nam neznane, Odkoder več vrnitve ni; Slovo nam bridke seka rane, Solze rosijo nam oči, -Oj z Bogom, drago srce til A dasi nam se je ločiti, Nad tabo treba ni solziti: Na srečni poti ti si zdaj, Na poti v grob, na poti v raj. Pokoj sladak te čaka v jami, Neskončna sreča nad zvezdami; Mi spremljamo v mir6 te kraj, Krilatci pa v nebeški raj 1 Simon Gregorčič? Pok. brat Viktorijan OFM Dne 30. septembra 1959 je umrl v našem samostanu redovni brat Viktorijan Žnidaršič O. F. M. Brat Viktorijan je bil rojen 8. februarja 1876 v Loki pri Zidanem mostu. V frančiškanski red je vstopil 15. novembra 1904. Začasne ali neslovesne obljube je naredil 16. novembra 1905, slovesne ali večne pa 8. decembra 1908. Tri leta pozneje je odšel proti Sveti Deželi, a so ga predstojniki obdržali do konca prve svetovne vojne v Egiptu. Od prve do druge svetovne vojne je deloval v Sveti Deželi; le za kratek čas je bil v domovini. Do leta 1937 je bil v Getsemani. Tam je skrbel za oljčne nasade. Iz teh oljk so dobivali olje, s katerimi so oskrbovali vsa svetišča v Sveti Deželi. Ob začetku zadnje vojne je prišel v Lemont. Tu je živel mirno in samotno življenje. Najraje je zahajal na samostansko pokopališče, ki ga je oskrboval. Bil je vse življenje zdrav in krepak, le zadnje tedne je začel hirati. Dne 29. septembra ga je zadela možganska kap, vendar je Se prišel k zavesti in dobilmilost, da je pri zavesti prejel zakrament sv. poslednjega maziljenja. Dne 2. oktobra 1959 je bil pokopan na samostanskem pokopališču. Pok. brat Akurzij OFM še en svež grob je na našem pokopališču. V njem počiva truplo pok. brata Akurzija Somraka, O. F. M. , ki je umrl 14. januarja 1960 v bolnici sv. Aleša v Chicagi. Pogreb je bil 18. januarja. Brat Akurzij je bil rojen 6. junija 1889 v Pišecah na Štajerskem. V frančiškanski red je vstopil v Kamniku, kamor je prišel 10. aprila 1909. Tu je bil dve leti, nato je odšel v Novo mesto. Opravljal je službo mizarja in zakristana. Leta 1913 je bil prestavljen v Gorico, kjer je začel novicijat ali leto preizkušnje. Prve redovne obljube je naredil 23. januarja 1915, slovesne pa 25, avgusta 1921. Leta 1916 je zaradi vojne zbežal iz Gorice. Nato je šel k vojakom. Nekaj časa je bil na goriški fronti, večji del vojaškega življenja pa je prebil v Mariboru. Leta 1919 se je vrnil v samostan. V Ameriko je prišel 23. februarja 1921 s p. Hieronimom in p. Kornelijem. Do marca 1926 je bil v New Yorku na Osmi, kjer je vršil službo kuharha, obenem se je pa tudi živahno udejstvoval pri oderskih prireditvah. To so bila leta, ko je bilo prosvetno življenje na Osmi zelo živahno. Teh let se je pokojni brat rad spominjal. Leta 1926 je bil prestavljen v Lemont, kjer je do leta 1929 sodeloval pri upravi Ave Maria. Leta 1929 je šel na obisk v domovino, a se je še isto leto vrnil nazaj. Nato je do leta 1933 pomagal v Johnstownupri gradnji cerkve in župnišča. Leta 1933 je šel v New York, kjer pa je ostal samo eno leto. Nato je prišel v Lemont, kjer je ostal do smrti. Med tem časom je bil le za kratko dobo pri sv. Štefanu v Chicagi in pri sv. Janezu Evange- Ave Maria listu v Milwaukee. V Lemontu je bil kuhar in mizar. Dve leti je bil u-pravnik Ave Marije. Pokojnemu p. Aleksandru je pomagal pri gradnji križevega pota v Baragovem parku. Po svojem značaju je bil vesele narave in družaben. Skupnih molitev se je vestno udeleževal, dokler mu niso opešale moči. Bolehal je dve leti. Zadnje tedne je veliko trpel. Z molitvijo in trpljenjem se je pripravljal za večnost. V Cas Kraljestvo je moje prostrano, kje konec njegovih je mej ? Počiti nikjer mi ni dano, od vekov drvim se naprej! Jaz gledal sem narodov roje, njih boj in njih bol in radost; zdaj boje in trude zrem tvoje in tvojo sladkost in bridkost. Jaz videl sem zemlje stvarjenje in rojstvo nebeških svetov, zrl prvo njih divno migljanje in gledal razpad bom njihov. Kot duh na peroti mogočni nevidno nad tabo hitim, zdaj venec ti vijem poročni, a venec mrtvaški za njim. Zemljana jaz slehernega štel sem, kar vek jih na vek je rodil, pri prvi zibelki bedel sem in zadnjo bom krsto kropil. Sezidal sem mesta, gradove, gradove in mesta podrl, neštete rodil sem rodove, rodove neštete sem strl. S skrbmi razoravam ti čelo in sejem bridkost v srce; spet zjasnim oko neveselo, obrišem pekoče solze. Zdaj cvetje, zdaj trnje bodeče iz mojih ti vzraste poljan, popolne, neskaljene sreče pod soncem ne včaka zemljan. O, tudi moj novi oddelek pač raznih prinese darov in mnogo izteše zibelek in mnogo izkoplje grobov. Simon Gregorčič Koledar 1961 Luka Lukič NOV CERKVENI KOLEDAR njenega dnevnika . .še sedaj nisem prišla k sebi. Niti slutila nisem, kaj se skriva za vsem. Mene je zanimalo drugo, ko tisto, do česar sem nazadnje prišla... Smo angeli: dobri ali slabi. A vedno smo angeli. .. Pa pravijo, da ni Nekega nad nami... Naj napišem vse po vrsti. Zaradi sebe, ker le tako morem vse še enkrat doživeti: Mama ni vedela, zakaj sem oblekla za fakulteto sivi kostum in si ovila zeleni šal. V torbico sem skrila rjavi klobuček, tega mama res ni smela videti. Papir in svinčnik sem skrbno spravljala pred njenimi očmi. Prsti so mi ob zavijanju nagonsko obstali, kot da sem se nečesa spomnila. Pa ni bilo nič. Le v bolj živih barvah mi je stopilo pred oči, kar mi je bilo vedno navzoče. Začutila sem neko vznemirjenje, neko očitanje, pa sem odločno z glavo sunila nazaj, da odpodim misel. Vtis sem imela, da je mama opazila tisti zamah z glavo. Nisem ji pogledala v oci, da bi ji ne potrdila njenega suma. Prav za prav je čudno, da se imam dobiti nocoj po predavanjih s svojim profesorjem psihologije v kavarni. Ta čudni položaj se spremeni celo v nekaj slabega, če pomislim, da je gospod profesor poročen. Mogoče bi me kdo že obsodil, kajti vse te okoliščine. .. A vendar: ali bom zaradi tega srečanja res nujno slabi angel? Kaj bi ne mogla biti vsaj enkrat dobri angel? Mogoče prav danes... Mamine oči so bile prepomenljive. “Ah!” sem se udarila z desnico po čelu, “pozabila sem Psihologijo.” Zdirjala sem po stopnicah v prvo nadstropje. Namenoma sem ta prizor prihranila za konec, za zadnjo rešilno bilko pred mamo. Vrnila sem se v kuhinjo. “Tako.” Ponudila sem mami. lice v poljub in jo sama poljubila. Uboga mama! Ko bi vedela! Vendar: kdor vse razume, vse odpusti. “Ne zamudi se predolgo.” Te besede niso bile le želja: bile so očitanje, bile so moj poraz v igri. Jezilo me je. “Kot da ti lažem,” sem se naredila užaljeno. “Če ti ni prav, pustim vse skupaj in ostanem doma. Pri dvajsetih letih.. .* “Ne, ne. Pojdi, le pojdi. Le zaradi večerje sem rekla.” Stopila sem na cesto. Občutek poraza je bilo edino, kar je motilo porajajoče se popoldne, ki je vse dišalo po vlagi in odpadlih Ustih. Čutila sem na sebi mamin pogled izza oknic. Bolelo me je. A kaj naj naredim? Mama bi ne razumela. Na videz mimo sem se ozirala vzdolž po asfaltni cesti. Avtobus je pripeljal. Vstopila sem. Misli so same prihajale. Med tiskanjem našega koledarja je izšel nov cerkveni zakonik,ki urejuje cerkveno leto in molitve ter obrede v bogoslužju. Vsebuje 530 zakonov. V veljavo stopi 1 . januarja 1961 . Namen novega koledarja ni vpeljati popolnoma nove stvari v bogoslužje in skupne molitve Cerkve,ampak poenostaviti že obstoječe liturgične predpise in jim dati večjo jasnost. Verniki ne bodo opazili velikih sprememb, ker se večji del novih stvari nanaša na molitev duhovniških dnevnic ali brevirja, ki so ga dolžni moliti duhovniki vsak dan. Zato tudi ni potrebno, da bi tu navajali vse spremembe. Omenimo naj samo nekatere. Stalni del maše ostane nespremenjen. Zato bodo lahko oni, ki uporabljajo pri maši missale (mašno knjigo), obdržali mašne knjige, ki jih že imajo. S tem je tudi odstranjena bojazen, da ne bo mogoče rabiti slovenske mašne knjige, ki so jo nekateri že naročili pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Nov liturgični zakonik ima velik povdarek na nedelji. Nedelje cerkvenega leta so razdeljene v dva razreda: adventne in postne nedelje so prvega reda, vse ostale nedelje pa drugega reda. Vigilije so naslednje: božična in binkoštna (prvega reda); pred Vnebohodom, Vnebovzetje, Rojstvom Janeza Krstnika in praznikom sv. Petra in Pavla (drugega reda); vigilija pred godom sv. Lovrenca (tretjega reda). Osmine so: velikonočna tn binkoštna (prvega reda); božična (drugega reda); Osem praznikov je odpravljenih, ker so se obhajali dvakrat na leto in vsebujejo isto skrivnost ali so bili posvečeni istemu svetniku. Ti prazniki ali godovni dnevi so: Stol sv. Petra v Rimu, 18. januarja; Najdenje Svetega Križa,3. maja; sv. Janez pred latinskimi vrati, 6. maja; Prikazanje sv. Mihaela nadangela, 8. maja; sv. Leo II., 3. julija; sv. A-naklet, 13. julija; sv. Peter v verigah, 1 . avgusta; Najdenje trupla sv. Štefana, 3. avgusta. Dodani so tri novi prazniki: Krst našega Gospoda, 13. januarja (obhajamo ga že nekaj let); sv. Gregorij Barbarigo, 17. julija; sv. Anton Claret, 23. oktobra. Trije prazniki so spremenili ime: Obrezovanje Gospodovo, 1. januarja, je sedaj Osmina rojstva Gospodovega; Sv. Petra, stol v Antiohiji (22. februarja) je sedaj Stol sv. Petra, apostola; praznik presvetega rožnega venca je sedaj Preblažena Devica rožen-venska. Kdaj se je prav za prav vse to začelo? Letos. Jasno, letos. Letos šele je postal moj profesor. Da so njegova predavanja nezanimiva, o tem sem slišala, predno sem ga prvič videla. Takoj pri prvi uri sem dobila poseben odnos do njega. Je srednje velik, predebel, da bi bil simpatičen, v hoji nero-ren, glavo ima preveč geometrijsko pravilno in redke modre lase prenatančno speljane preko lobanje. Na desni roki nosi prstan, ki je v očividnem nasprotju z vso njegovo pojavo. Preveč enostaven (stavim, da ne zna plesati) je, premalo kompliciran, da bi mogel biti všeč kaki ženski. Moja simpatija! Toliko, da se nisem na glas zasmejala. Ze ob prvem pogledu nanj mi je bilo jasno: ta človek ni psiholog. Zaradi predhodnih informacij? Nikakor. Vsakomur je bilo takoj jasno, čim ga je videl. Imela sem vtis, kot da so oblekli v elegantno diplomatsko obleko nekoga, ki bi mu pristojalo vse kaj drugega. So stvari, ki jih čutimo, vidimo, zaznamo, čeprav jih ne znamo dokazati. Ko je odprl usta, je naredil se poraznejŠi vtis. Spoznala sem, da ta človek niti ni intelektualec. Nekaj nemogočega bi bilo, da bi ta človek izrekel eno samo samostojno misel. In ko bi jo izrekel, bi se ustrašil, da jo je izustil, v zavesti, da je zaplaval v vode, kjer ga vsako otroče lahko potegne na dno. Govori počasi, s silnim trudom, kot da bi prenašal cent težko vrečo. Dela vtis, kot da pri vsakem predavanju do zadnjega vlakenca prepoti srajco. Predavanjem daje vtis znanstvenosti tako, da vpleta vanja brez števila nemogočih francoskih, nemških in angleških fraz. Ubogi profesor! Ubogi? Ta beseda me je zbudila iz misli. Kot da sem se nečesa ustrašila. Ali ne pomeni ta beseda ze neki moj določeni odnos do njega? Odnos? Da, toliko, kolikor me je začel človek zanimati. Zanimati zlasti le, ko sem začutila za vso to zunanjostjo srce, ki grozno občuti svoje neskladje. Ta disharmonija mi je postalo nekaj, kar sem hotela spoznati, pregledati, poiskati do dna. Nisem se slučajno odločila za študij psihologije. To utelešeno neskladje. Ta zunanji videz brezdusnosti, geometričnosti, mrtvosti, ki nosi v sebi življenje, mali svet, svoje nemire, svoje probleme, svojo tragiko. Od vseh sošolcev sem ga edina poslušala. Vselej sem ga nepremično gledala. Niso me zanimala predavanja. Zanimal me je on. Hitro je opazil, da ga poslušam. Vznemirila ga je moja pozornost, saj sem bila v mnogih letih verjetno edini tak primer. Za drugo uro se je vestneje pripravil: se pravi, nekaj stavkov vec se je naučil na pamet, da jih je mogel bolj neposredno meni podati. Predavanja so se spremenila v nekak pogovor med nama dvema: meni je predaval, meni dokazoval. Jaz sem ga gledala, z mislimi sem bila drugje. Upam si trditi, da ni bilo v meni nič drugega kot zanimanje za matematični problem, kateremu se je, ker je bil problem paČ živ, pridružilo sčasoma čustvo usmiljenja. Ne bi si pa upala trditi isto o njem. Več kot samo slučaj se mi je zdelo, da se je začel lepše oblačiti. Ali se on zaveda svoje tragike neskladja? Odgovorila sem si, da se zaveda, zakaj naj bi sicer dajal svojim predavanjem umetno tak znanstveni značaj? Pred petimi dnevi se mi je njegova tragika razodela skoro fizično: okrog njegovih oči sem začutila nekaj, kakor bi bil pravkar jokal. Tedaj sem sklenila, da vderem v njegovo intimnost, da mu iztrgam skrivnost. Ne samo, ker bi me ta zanimala. Tu zadaj je človek, tu je nekdo, ki se utaplja. Moram vstopiti v to dogajanje. Moram. Ta volja je postala še močnejša, ko sem se potrdila v sumnji, da se je začel profesor na zunaj zanemarjati in da med predavanji ne govori več meni: ni več tolikokrat pogledal sem dol. Novo luč so vrgle na vse dogajanje Dinine besede v petek zvečer: “Poznam njegovo ženo." Dini so v zmagoslavju žarele oči. Dva dni prej sem jo prosila, naj ugotovi, kdo in kakšna je profesorjeva žena. Danes je že tukaj s podatki. Vedno sem bila prepričana, da bi bila Dina dobra detektivka. “Res?” je bil ves moj odgovor. “Res. Tudi ti jo poznaš. Se spomniš tiste sloke črnolaske, ki jo vsak četrtek srečujeva na promenadi v družbi z Borisom?” Obstala sem. “Tista?” Novica je bila premočna, da bi ne prebledela, čeprav sem naredila v tistem trenutku vso silo, da bi se ne izdala. “Spomnim se je. Zanimivo. Neverjetno smešno je vse skupaj.” Tisto noč sem malo spala. Neprestano mi je prihajalo vprašanje: on to ve ali ne? Želela sem, da bi ne vedel, da bi nikdar ne zvedel. A znova mi je prihajala slutnja, da ve. Zjutraj sem bila podzavestno gotova, da profesor ne ve o svoji ženi in Borisu. Ne, ne ve. Ne sme vedeti. Tedaj Šele sem se zavedla, da se peljem na univerzo. Pogledala sem skozi okence. Nisem se zapeljala predaleč, hvala Bogu! Še nekaj poti ostane. K njemu moram. Moram. Na razgovor. In to čim prej. Ne smem čakati. Po predavanju sem mu sledila. Na vrhu stopnic sem ga dohitela. “Gospod profesor!” Bolno se je nasmehnil. Nikdar do tedaj me še ni slišal. “A, vi ste!” “Oprostite mi, ali nujno bi se rada z vami pogovorila. In to čimprej. Osebni problemi.” Gledal je v steno in mislil na glas: “Osebni problemi... Nujno... pogovor...’ Zdelo se mi je, kot da šele sedaj iSČe miselno zvezo med pojmi. Okleval je in ni mogel skriti oklevanja. Videla sem, da bi najraje rekel: “Ne” in da bi bila to edina beseda, ki bi mu prišla iz srca. Razumela sem, da je prav v tem trenutku pritirana njegova igra do vrha. Od tega trenutka zavisi mnogo. Mogoče vse. “Prav. Kdaj hočete?” “Danes verjetno ne bo veČ mogoče. Morda jutri?” Votivna maša znana pod imenom "Proti poganom" se sedaj imenuje "V obrambo Cerkve"; votivna maša "Za odpravo razkola" je sedaj imenovana maša "Za edinost cerkve". To so nekatere od sprememb, ki jih vpeljuje nov liturgični zakonik. Liturgični zakonik je izdala vatikanska kongregacija za obrede. Fr. Joseph Loew, C.SS.R., ki je član svete kongregacije za obrede, je zapisal, da je nov liturgični zakonik "krona obnovit-nega dela, ki ga je začel papež sv. Pij X., da bi dal Gospodovemu dnevu pravilno praznovanje". Nedelja naj bi nas spominjala na Gospodovo vstajenje in pa na krst, po katerem smo začeli prejemati sadove odrešenja in postali udje skrivnostnega telesa Kristusovega . Vse cerkveno leto nam predstavlja skrivnosti Jezusovega odrešilnega dela. Zato imajo nedelje in Gospodovi prazniki prednost pred godovi svetnikov. EVHARISTIČNI POST Evharistični post se imenuje od Cerkve predpisani zdržek od jedi in pijače pred sv. obhajilom. Sedaj je v veljavi naslednji evharistični post: Splošno pravilo: Vsi se morajo tri ure pred sv. obhajilom zdržati jedi in alkoholnih pijač. Eno uro pred sv.obhajilom se morajo vsi zdržati nealkoholnih pijač, n.pr. sadnih in zelenjadnih sokov,mleka, kave,čaja itd. Vodo lahko pijemo ob vsakem času pred sv. obhajilom . Posebno pravilo za bolnike, ki velja tudi za one, ki niso stalno v postelji: Tri ure pred sv. obhajilom se morajo zdržati od jedi in alkoholnih pijač. Vsaka prava zdravila, trda ali tekoča, in nealkoholne pijače smejo zavži-vati kadarkoli pred sv. obhajilom. Opombe: 1. Vsa zgornja pravila veljajo za obhajilo ob katerem koli času: zjutraj, zvečer, ponoči ali opolnoči . 2. Čas se šteje od zadnjega grižljaja pa do trenutka sv. obhajila. 3. Kdor se poslužuje teh pravil, ne potrebuje nobenega dovoljenja. 4. Zdravila, ki jih za-vživa bolnik, smejo vsebovati tudi alkohol; seveda velja to samo za alkohol v zdravilih, ki jih vsi smatrajo za zdravila in j® uživajo samo kot zdravila. “Prav. Jutri. Kje?” “Pri rdečfem mlinu?” “Dobro. Kdaj?” “Ob sedmih zvečer.” “Prav.” Gez deset korakov se je ustavil. Hotel se je ozreti. P°' mišljal je nekaj časa. Potem je zamahnil z roko in zamrmral: “Obljubil sem.” Vesela sem bila. Zmagala sem. Zmagala. Avtobus je pripeljal. Izstopila sem. Manjkali sta dve minuti do sedmih, ko sem v rjavem klobučku stopila skozi velika steklena vrata “Pri rdečem mlinu • Sedel je ob mizici na desni. Nasmehnila sem se preprosto, neumno, kot se smejemo, kadar glumimo. Vstal je, ko me je zagledal, se nerodno priklonil in mi ponudil stol. Sam je pil močno žganje, meni je naročil kavo. Govorila sva. 0 mojem kompleksu manjvrednosti, ki ga sicer nimam niti najmanj, ki pa sem ga postavila za kuliso najmemu razgovoru. Ni Slo zame, nisem bila jaz važna ta večer. Slo je zanj, zanj je moralo iti. V razgovoru je bil kakor odsoten in komaj se mu je ljubilo govoriti. Posebno srečo sem doživela, ko je po pol ure začel več govoriti in se oddaljevati iz svojega sveta, v katerem je bival zadnje dni. A sem vedela, da imava Se dolgo pot, predno bova jia koncu. “Čudim se vam včasih, da morete stalno čepeti med knjigami« ko življenje vendar ni v knjigah. Ze večkrat sem - oprostite med predavanji mislila, da morate imeti izredno veselje z znanostjo, da se ji tako do kraja dajete.” Rahlo je zavzdihnil. Zaslutila sem, da si utegne jeti stikati masko z obraza. “Prav za prav...” Zamahnil je z roko kot čes: meniva se o cem drugem. Srknil je žganje in zapazila sem, da se mu je roka narahlo tresla. Moški tistega tresljaja ne bi opazil. Gotova sem bila svojega uspeha. Razodel se bo. “Večkrat sem se že analiziral... ni veselje tisto, kar me vzdržuje pri Študiju.” Pogledal me je zbegano, kot da je povedal preveč, kot da se je razgalil sredi kavarne. V njegovem pogledu sem videla celo strah, da se morda ne dvignem s stola in ne odidem brez slovesa iz kavarne. “Torej močna volja?” sem nadaljevala neljub razgovor in ga gledala z občudovanjem. “Kaj še.” Gledal je v tla kakor obsojenec. Razumela sem, da ga ponižujem s temi vprašanji, a sem tudi vedela, da je to edina rešitev. “Pa bi mogoče lahko...” sem pomišljala. “Nemogoče. Nemogoče.” Nemočno je zmajeval z glavo. “Občudujem vas. Saj vendar počnete nekaj nemogočega.” “Res, nemogočega. To je beseda. Je nekaj nemogočega, kar pa vseeno mora biti mogoče, ker je nasprotno temu še bolj nemogoče. Ubijam se med dvojim nemogočim in plačujem davek obojemu.” Mojih vprašanj ni bilo več treba. Morala sem sedeti tam le kot nema priča njegovih besed. “In to še ni vse. Odgovornost, odgovornost. Med predavanji vsa predavalnica spi ali bere romane. Mislite, da ne vem tega? In to zaradi mene. Ljudje, ki bi jih moral pripraviti na življenje... tia ne govorim o onih treh, ki komaj čakajo, da zasedejo moje mesto, stokrat bolj sposobni ko jaz. Zaradi mene stradajo. ..” “Pa bi. ..,” sem šepnila čisto tiho. “Ne,” je odločno zamahnil z desnico, “je nemogoče. To je tisti drugi nemogoče, silnejši, zahtevnejši, zaradi katerega vzdržujem prvega. Ne morem pustiti tega mesta. V tistem trenutku sem vrgel zadnjo desko v vodo in mi ne preostane drugega, kot da se vržem za njo.” Nisem si mogla pojasniti, zakaj bi naj bilo tako težko pustiti to mesto. Če je toliko trpljenja na eni strani... Tedaj se mi je posvetilo. “Pa ne da bi.. “Seveda. Kako bi ne razumeli. Niste se zmotili. Ona je zadaj.” Iz poudarka sem razumela, da je “ona” ves njegov smisel, vsa njegova tragika. Pred oči mi je prišla tista lepa, visoka črnolasa postava v svetlosivi obleki, kot sem jo zadnji četrtek srečala na promenadi v družbi medicinca Borisa. “Ko bi bil sam, bi dva dni ne vzdržal v predavalnici. Bil bi uradnik. Nikdar nisem sanjal o nič večjem kot o tem, kako bi ob večerih udobno zleknjen v naslonjač zaključeval svoje dneve. A razumite! Ona bi ne hotela biti žena navadnega uradnika. Tudi bi si ne mogla privoščiti stvari, kot si jih tako. S tistim dnem bi pobrala svoje kovčke in zaprla vrata za seboj, ne da bi mi sploh rekla zbogom.” Vedela sem, kako je z njegovo ženo. On - prepričana sem-nič ne ve o njenih sprehodih. “Rad jo imam, a moram gl umi ti. Govorim o psihologiji kot znanstvenik, izmišljam si, da me nameravajo poslati v Prago, da me kličejo v Berlin, a da odklanjam vse zaradi nje. Nakupil sem si knjižnico, kot je zlepa kdo nima, vse le, da delam vtis nečesa, kar nisem. In če pomislite, da bi bil rad iskren, iskren.” “Oprostite indiskretnosti. Otroci bi...” “Ne, otrok ni. Bi bili, ko bi bilo po mojem. A ona jih noče, ker mora ohraniti linijo, kot pravi. Vse noči preždim jaz v svoji delavni sobi, kjer se za nekaj ur zleknem. Nje seveda ne smem motiti ne pri spanju ne pri izhodih. Zato spi v drugi sobi. A že za to, da smem sploh stanovati pod isto streho, jemljem to težko trpljenje nase.” Molk je postal mučen. Ne vem, kako sem začela z besedo, ki se mi še sedaj zdi neumna: “In vendar je mogoče vedno najti kako možnost.” “Res je.” Govoril je odsoten, zamišljen nekam daleč, nekam 5. Onim, ki prejemajo sv.obhajilo zjutraj, se priporoča, da se drže starega evharističnega posta od polnoči, ako jim je mogoče; ni pa to dolžnost. O-nim, ki se drže nove postave evharističnega posta, se priporoča, da nadomestijo prejšnji težji evharistični post z zglednim in krepostnim življenjem ter z deli pokore in ljubezni . * * * Sedanje določbe za evharistični post niso znamenje, da Cerkev popušča v strogosti. Kdor bi tako mislil, ne razume duha novega evharističnega posta. Ta post je olajšan, zato, da je omogočeno sv. obhajilo - tudi pogosto sv. obhajilo - vernikom, ki delajo ponoči ali pa v takih okoliščinah, da so po prejšnji evharistični postni postavi zelo težko našli priložnost za sv. obhajilo. POSTNA POSTAVA V zakramentu sv. spovedi so nam odpuščeni grehi in večne kazni ter del časnih kazni za naše grehe. Za ostale časne kazni pa moramo zadošče-vati na tem svetu ali pa po smrti v vicah. Ker sveta Cerkev pozna slabost človeške narave, ve, da je nevarnost, da bi zadošče-vanje za grehe odlagali do konca življenja, zato je določila nekatere dni v letu za pokoro. Največ grehov je storjenih, ker človek ustreza svojim slabim nagnjenjem. Zato nam Cerkev nalaga tako pokoro, da z njo krotimo svoja slaba telesna nagnjenja. Cerkev je postavila postavo delnega in popolnega zdržka od mesa ter postavo pritrganja v jedi. Popolni zdržek od mesa pomeni, da verniki nad sedmim letom starosti na določene dneve ne smejo jesti mesnih juh, mesnih jedi in mesa. Delni zdržek od mesa pomeni, da smejo verniki nad sedmim letom starosti na določene dneve samo enkrat na dan jesti mesne juhe, mesne jedi in sicer pri glavnem obedu. Pritrganje v jedi pomeni,da se smejo verniki med 21. in 59. letom starosti na določene dneve samo enkrat na dan do sitega najesti. Na te dneve smejo jesti samo enkrat na dan mesne juhe, mesne jedi in meso; ako na isti dan pade tudi popolni zdržek od mesa, se morajo seveda tudi tega držati. v neznano. “Mogoče. Mogoče. Jaz sem jo na primer nameraval najti nocoj. Pa ste vi prišli na pot. Ne vem, ali kot hudič ali kot angel.” “Če nadlegujem..sem začela jemati torbico, čeprav sem vedela, da moram ostati. “Sedite,” je rekel odločno. Ta odločnost me je potrdila v sumnji, da sva že preko vrha, mimo nevarnosti. “Kot hudič ali angel sem rekel. Ne samo: kot hudič.. . Prav sedajle bi moral stati pod tistimi brezami ob reki, od koder je tako lepo videti ribiško kočo. Na tistem pomolu. Prišla bi rešitev - skozi devet-mil ime trsko cev... Tako enostavno. .. Pa ste vi prišli. .. Potem naju je zagrnil dolg molk. Dolg, a ne več mučen. Govoril je ta molk sam in njegove besede so bile kakor olje na rane. Profesor se je dvignil. Tudi jaz sem vzela torbico. Sla sem za njim in stavim, da ni več vedel, da ni sam. Stopil je na tram vaj, ne da bi mi sploh dejal besedo v slovo. A nič hudega. Vem, da bo jutri spet prišel v prevalnico. Urejen in z .zravnano glavo. Hudič ali angel, hudič ali angel? Mislim, da vendarle enkrat angel.” POPRAVEK: Na strani 68 beri v naslovu ROMANTIKA namesto ROMATIKA SLOVENSKI DUHOVNIKI Za vse od 7. do 21. leta starosti in za vse nad 59. letom starosti velja naslednje: Popolni zdržek od mesa jih veže vse petke v letu, na pepelnično sredo, dan prea praznikom Brezmadežne, dan pred Božičem. Delni zdržek od mesa jih veže: kvatrne srede, kvatrne sobote in na bin-koJtno vigilijo. Za vernike med 21 . in 59. letom starosti velja naslednje: BAZNIK,Rt.Rev.Louis, 6019 Glass A ve.,Cleveland 3,Ohio BLAŽIČ,Rt.Rev.John,61 No.Mt.Vemon Ave.,Uniontown,Pa. BUTALA,Rt.Rev.Mathias,416 No.Chicago St.,Joliet,Ill. KORETIC,Rt.Rev.Francis,St.Patrick Church,Dumont,Minn. KRALJIC,Rt.Rev.John,3835 Bal boa St.,San Francisco 21,Calif. OMAN,Rt.Rev.John,3547 E.SOth St.,Cleveland5,Ohio SCHIFFRER,Rt.Rev.John,St.Josepth Church.Chisholm.Minn. SKERBEC,V.Rev.Matu,6019 Glass Ave..Čleveland,Ohio TROBEC,Rt.Rev.Joseph,St.Mary Cathedral Rectory, St.Cloud,Minn. ZAPLOTNIK,Rt.Rev.John,D.C.L.,St.Patrick Church,Gtetna,Nebr. ADAMICH,Rcv.Albert,520 W.10th St.,Waukegan,Ill. AMBROŽIČ,Rev.Aloysius,Piazza Capranica 98,Rome,Italy AMBROŽIČ,Rev.Bernard.OFM,66 Gordon.Paddington, Sydney,Australia ANZIC,Rcv.Anton,Carmelite of Mary,Wahpeton,No.Dakota ARCH,Rev.Joseph,444 St.John St.,Pittsburgh,Pa. BANDI,Rev.Bona.,OSB,Holy Cross Abbey,Canon City,Colo. BARAGA,Rev Francis,881 E.222 St.,Euclid 23,Ohio B ARBIS, Rev.Rudolph,2920 Azle A ve., Fort Worth,Texas BERGLES,Rev.Ignacij,2912 93rd St.,Kenosha,Wis. B LA TNIK,Rev. Franci sco, SDS, Box 7006, San turce,Puerto Rico BLENKUSH,Rev.Mathias,632 Julian St.,Denver 8,Colo. BOGOLIN,Rev.Leonard,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. BOMBACH,Rev.Anthony,881 E.222nd St.,Euclid 23,Ohio BORGOLA,Rev.Bona.,OFM, 386 Geneva A ve., Detroit 3,Mich. BREZNIK,Rev.Aloysius,Box 247,Telcoa,Wash. BREZNIKAR,Rev.Vičtor.S.llO First St.,Dayton,Wash. BROOKER,Rev.Richard,M.M.,Maryknoll Seminary,Glen Ellyn,IlI. Popolni in delni zdržek od mesa jih vežeta kot mladoletne in starčke. V jedi so se dolžni pritrgati na vse dneve 40danskega posta, (razen na nedelje), na kvatrne srede, kvatrne petke in kvatrne sobote, na bin-koštno soboto, na vigilijo Brezmadežne in na vigilijo Božiča. CADONIC,Rev.William,St.Mary Church,Winterhavcn,Calif. CAGRAN,Rev.Joseph,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. CANJAR,Rev.John,4695 Pearl St.,Denver 16, Colo. CASL.Rev.Joseph,CM,750vRoy St.E.,Montreal,Que.,Canada CEGLAR,Rev.Charles,SDB,Don"Bosco College,Jacquet River,N.B.,Canada CEGLAR,Rev.Stanley,SDB,Sacred Heart Juniorate,Ipswich,Mass. CELESNIK,Rev.Joseph,264 15th St.N.W.,Barberton,Ohio CEPON,Rev.Dr.Ludwig,St.Vincent’s College,Latrobe,Pa. ČEPON,Rev.Michael,6005 So.Marshfield A ve.,Chicago 36,111. CHEMAZAR,Rev.Blase,OFM, St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. CIMPERMAN,Rev.Victor,3547 E.SOth St.,Cleveland 5,Ohio CUK,Rev.Dr.Alphonse,St.Vincent’s College,Latrobe,Pa. CUKJATI,Rev.Rudolph,Holy Rosary Cathedral,Vancouver,B.C.,Canada CVELBAR,Rev.Joseph,270 Henderson Ave.,Washington,Pa. DALEY,Rev.Neil,OFM,1615 Vine St.,Cincinnati,Ohio DEMSHER,Rev.Ferd.,Brooke Army Medical Center,Ft.Sam Houstan,Texas DOBNIKAR,Rev.Ivan,OSB,St.Procopius College,Lisle,Ill. DOLSINA,Rev.John,326 2nd St.,Nashwauk,Minn. POLSINA,Rev.Stanko,St.Joseph’s Church,Deerwood,Minn. ERZEN,Rev.Edward,ODM,P.O.Box 327,LasCruces,New Mexico ESTOK,Rev.Gabriel,OFM,386 Geneva A ve., Detroit 3,Mich. FALE,Rev.Richard,P.O.Box 33, Monroe,Louisiana FARKAS.Rev.Dr.Andrej,450 Pine St.,Bridgeport,Conn. FERKULJ,Rev.Joseph,1340 No.l0th St.,Quincy,Ill. FERYAN,Rev.JRhilip(Innocent)OFM,Box 1317,Fort Sili,Oklahoma FERLIC,Rev.Ciril,SDB,St.Benedict’s Church,Brooklyn,N.Y. FLAC,Rev.Mirko.SDB,13640 So.Bellflower Blvd.,Beliliower,Calif. FLAJNIK,Rev.Rudolph,O.C.,KcnwoodDr.& Laughlin Ave.,Louisville,Ky. FURLAN,Rev.William,St.Charles Church,Herman,Minn. GABER,Rev.Franc,St.Louis Church,Floodwood,Minn. GABRENJA,Rev.Edward,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. GERMOVNIK,Rcv.Francis,CM,St.Mary’s Seminary,Perryville,Mo. GNIDICA,Rev.Daniel,OSB,217 E.Mesa Ave.,PuebIo,Colo. GNIDOVEC,Rev. Albin ,633 Bridger A ve.,Rock Springs,Wyo. To je postna postava, ki velja v večini škofi j v Združenih državah. Opozarjamo pa, da se tekom leta postna postava lahko spremeni. OSMI SLOVENSKI SOCIALNI DAN Slovenci v Argentini so imeli dne 4. septembra 1960 svoj osmi študijski dan, posvečen socialnemu vprašanju. Letos so obravnavali vprašanje socialne pravičnosti in ljubezni s posebnim ozirom na zamejske Sl o ven • ce. Velika udeležba je znova pokazala, da je med Slovenci še mnogo smisla za resna aktualna vprašanja in da je seme, ki ga je vsadil ustanovitelj in Idejni utemeljitelj socialnih dni • prof. dr. Ivan Ahčin, padlo na rodovitna tla. Pokoj. dr. Ahčin pa ni samo ustanovil socialne dneve, ampak je tudi vsako leto skrbno izbi -ral vsebino teh dni, predaval in sestavljal resolucije. Ženo smrtni postelji je predlagal tvarino tudi za letošnji socialni dan in sicer vprašanje socialne pravičnosti in ljubezni. Stalni odbor socialnih dni, ki ga sestavljajo gg. Janez Majeršič, Avgust Horvat, Jože Seme in Rudolf Smersu, je ta predlog sprejel. Tudi letošnji socialni dan se je vršil v prostorih Slovenske hiše in se je začel s sv. mašo, ki jo je daroval direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Oreh ar in ki se je v svoji pridigi dotaknil vprašanj, ki so bila predmet razpravljanj socialnega dne. Povdari I je misel papeža Pija XI. v Quadragesimo anno, da je za srečnejše življenje na svetu potrebna obnova nravi in obnova ustanov. Razmere na svetu se bodo zboljšale, ko bodo ljudje premagali sebičnost in materializem. To velja tudi za nas slovenske izseljence. GODINA,Rev. Joseph,11607 Honeydale A ve..Cleveland 20,Ohio GODINA,Rev.Mirko.OFMConv.,330 E.45th Ave.,Gary,Ind. GOLE,Rev.Joze,Sacred Heart Seminaiy, Halcs Corners,Wis. GOLIA,Rev.P.,236 Campbell Ave..Vancouver 4,B.C.Canada GOLOB,Rev.Joseph,OSB,St.Martin’s Abbey,Lacey,Wash. GOLOBIC,Rev.John,Box 625, Tower,Minn. GRABRIAN,Rev.Joseph,OSM,350 So.Main St.,Ironton,Mo. GRABRIAN,Rev.Victor,OSM,7 Locust St.,Carteret,N.J. GREGOR,Rev.Joseph,CM, 1509 Tulane Avc.,Ncw Orleans 13,La. GREGORY,Rev.Edmund,St.Mary’s Church,Reddick,Ul. GROM,Rev.Lawrence,OFM,1852 W.22nd Pl.,Chicago 8,111. G RUDEN,Rev. John, 192 South wood Dr.,Fremont,Calif. HAJNSEK,Rev.Odilo,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. HITI,Rev.Mathias,520 W.10th St.,Waukegan,Ill. HLEBS,Rev.Milan.il First Sl.,Gilroy,Calif. HOBART,Rev.,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio HOCHEVAR,Rev.Matk,OFM,St.Mary’s Seminary,Lcmont,Ill. HODNIK,Rev.Emile.Immaculate Conception Church,Custer,Wis. HOGE,Rev.Benedict,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. HOGE,Rev.Thomas,OFM,1852 W.22nd Pl.,Chicago 8,111. HORVAT,Rev.Stefan,124 Maple St.,Rossford,Ohio H OR VATH,Rev. Francis, 12704 Foothill Blvd.,Etiwanda,Calif. HORZEN,Rev.Bematd,OSB,St,Bedc’s College,Peru,111. H REN, Rev.Innoccnt.OP ,505 Washington,Oak Park.Ill. HRIBSEK,Rev.Aloysius,SDB,178 Grecnwich Ave.,Greenwich,Conn. Na osmem slovenskem socialnem dnevu so sprejeli te resolucije: 1) Lastnina nalaga dolžnosti, ki niso samo dolžnosti ljubezni, menjalne, razdelilne in zakonite (legalne) pravičnosti, ampak so tudi dolžnosti, ki Izvirajo iz socialne pravičnosti, ki sta jo oznanjala papeža Pij XI. v okrožnici Quadragesimo anno ter papež Pij XII. v svojih številnih govorih. Potruditi se moramo, da bomo te dolžnosti dobro poznali In jih nato tudi uresničili v vsakdanjem življenju. 2) Najmanj, kar socialna pravičnost terja od delodajalca, je to, da pravično plača s vole delojemalce, to je, da jim daje plačo, ki /o IVANDIČ,Rev.Louis.OFM,1479 Albert Rd.,Windsor,Ont.,Canada JAGER,Rev.Mathias, 1551V Holmes Ave.,Cleveland 10,Ohio J AKLICH,Rev.Dr.Francis,Holy Family Home,Marquette,Mich. JAZBEC,Rev.Stanley,Box I283,Brawley,Calif. JENKO,Rev.Aloysius,595 Minneford Ave.,New York 64,N.Y. JENKO,Rev. Valerian.OFM,536 Decker A ve., John sto wn,Pa. JERASA,Rev.Francis,St.Ann’s Church,P.O.Box 6,01mitz,Kans. J ERSHE,Rev. John,307 Adams Ave.,Eveleth,Minn. KAPUS,Rev.Joseph,301 No.Hooker Ave.,Caney,Kansas KAPUSHION,Rev.Marvin,320 E.5th St.,Salida,Colo. KAUSEK,Rev.John,St.Joseph’s Church,Gilbert,Minn. KEBE,Rer.Matthew,223 57th St.,Pittsburgh l,Pa. KNIFIC,Rev.Francis,SDB,P.O.Box 299,Aptos,Calif. KOLARIČ,Rev.Dr.Jakob,CM,St.Jakob im Rosental,Karaten,Austria KONČNIK,Rev.Innocent,OFMConv.,P.O.Box 501,New Cumberland,W.Va. K OPAC, Rev. J ohn,CM,594 Mann ing Ave.,Toronto,Ont.,Canada KOPUSAR,Rev.Dr.Milan.R.F.D.l,Ashton,Nebraska KORBIC,Rev.Beno,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. KOREN,Rev.Louia,7963 So.ll6th St.,Halcs Comers,Wis. K06TELZ,Rev.Richard,SuPeter's Church,Pipet City,Ul. KOTNIK,Rev.Bertrand,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ul. KOVACIC,Rcv.Dr.Anthony,1004 SuUavid St.,Tarboro,N.C. K OVACIC, Rev. Francis, Box 2325,Fort Benning,Georgia KOZINA,Rev.Vladimir,738 Calhoun St.,Hayword,Calif. KRALJIC,Rev.Stephan,St.Bonaventure Church,Underwood,No.Dakota KRISTANC.Rev.Lco, 37891 * Second St., Niles,Calif. KRIZEK,Rev.John,SJ,1220 No.llth St.,St.Louis 6,Mo. KUZMA,Rev.George,St.Rose Church,Wilmington,Ill. L ANGERHOLZ,Rev.Kalist,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. LATTYAK,Rev.Clement,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. LAVRIH,Rev.John,419 W.First St.,Liberal,Kansas LEKAN,Rev.Joseph,SM, 144 Beach lllth St.,Brooklyn,N.Y. LOCNIKAR,Rev.Julius,OSB,Assumption A bbey,Richard ton,No.Dakota LOVRENČIČ,Rev.Athanasius,OFM,386 Geneva A ve..Detroit 3,Mich. MAČEK,Rev.Rudolph,1281 Troy Ave.,Brooklyn 13,N.Y. MADIC,Rev.Aloysius,OFM,Holy Family Rcctory,Willard,Wis. MAIERLE,Rev.John,l 1031 Mačk A ve.,Detroit 14,Mich. MAJHENIC,Rev.Pelagij,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. M AL A VASIC, Rev. Roman ,416 No.Chicago St., Joliet,Ill. MARTELANC,Rev. Jošt,6019 Glass A ve., Cleveland 3,Ohio MAVSAR, Rev. Joseph ,2641 St.Ann A ve., Butte,Montana MAZOVEC,Rev.Robert,OFM,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. MEJ AK,Rev.Heliodorc,274 Orchard A ve.,Kansas City,Kansas MELOVASICH,Rev.Frank,Box 745, Biwabik,Minn. MERKUN.Rev.Anton,15519 Holmes A ve.,Cleveland 10, Ohio M ERVAR,Rev.John,3108 Van Buren St.,Alameda,Calif. MIHELCIC,Rev.Francis,St.Anthony Church,Ely,Minn. MIHELICH,Rev.Francis,R.R.51Lindsay,Ont.,Canada MIHELICH,Rev.Leopold,4695 Pearl St.,Denvcr 16,Colo. NACHTIGAL,Rev.Frcderick,1401 Washington Ave.,Waco,Texas NADRACH,Rev.Adolph,534 W.Kilgore,Kalamazoo,Mich. O HMANN, Rev. Dani el,MM, 1920 Gerard Ave.So.,Minneapolis,Minn. OKORN,Rev.Claude,OFM,823 V.Mineral St.,Milwaukee 4,Wis. OKORN,Rev.Dusan.St.Richard Church,Columbia Falls,Montana OMAN, Rev.Edwin, RFD. 1, S t.Stephen, St. Joseph ,Minn. ORENDAC,Rev.Cyril,OFMConv.,1130 Congress St.,Schenectady,N.Y. OZIMEK,Rev. Joseph,6019 Glass A ve., Cleveland 3,Ohio PAIK,Rev.Francis,300 Union St.,Bedford,Ohio PAKIŽ,Rev.Rudolph,Carlton,Mi nn. PAPESH,Rev.Francis,26 Montezuma Ave.,Cortcz,Colo. PECOVNIK,Rev.Karel,St.Peter’s Church,Dumont,Minn. PERČIČ,Rev.Joseph,SuHubert Church,Sebeka.R.l,Blucgrass,Minn. PERKOVICH,Rev.Francis,610 99th Ave.W.,Duluth 8,Minn. PETERNEL,Rev.Warren,OFM,701 E.Pyron Rd.,San Antonio,Texas PETRASIC,Rev.Martin,St.Patrick Church, Elkhom,Nebraska PETRIC,Rev.Pius,OFM,St.Mary’ Seminary,Lemont,Ill. PEVEC.Rev.Edward,St.Chatles B.Sem.,Wickliffe,Ohio PIERCE,Rev.Justin,SDS,Salvatorian Seminary,St.Nazianz,Wis. predpisuje zakon ali pogodbe ter plačuje vse zavarovalne prispevke. Poleg teh minimalnih dajatev pa je delo -dajalec dolžan plač evati toliko več, kolikor bolje uspeva njegovo podjetje, kajti k uspehom podjetja so prispevali svoj delež tudi delojemalci. 3) Socialna pravično st zahteva, da so tudi duhovne dobrine pravično razdeljene. Do teh dobrin imajo pravico tudi tisti, ki se zaradi svojega poklica zanje ne morejo posebej zanimati. Zato so izobraženci vseh stanov in poklicev dolžni najširšim slojem naše skupnosti po -sredo vati duhovne vrednote s pisano in govorjeno besedo, z udej stvovanjem v društvenem in javnem življenju. 4) Cilj socialne pravičnosti je dobro posameznika in skupnosti - socialna blaginja. Skupnost predstavljajo naše skupne ustanove (cerkev, tisk, šole, semenišče, domovi, kulturne ustanove) in naše organizacije. Vse to je potrebno podpirati z lastnim delom in gmotnimi sredstvi. Sedaj, ko smo v glavnem že premagali prve gospodarske težave izseljenstva, moramo več prispevati za skupne zadeve. To terja socialna pravičnost zlasti od premožnejših. Kdor ima več, mora dati več. 5) Socialna blaginja ni zgolj tvarna blaginja, ampak zavlsi tudi od medsebojnega spoštovanja, edinosti in ljubezni. Pri zadevaj mo si za krepost resnične dejavne krščanske ljubezni. Vodi naj nas krščanski občestvo - ni duh, ki je nujno pripravljen tudi na osebne žrtve, na potrpljenje, na odpuščanje. 6) Gradimo resnično bratsko skupnost krščanskih ljudi, v kateri ne bo ne duhovno ne tvarne revščine, kjer bo pravica vedno spoštovana, kjer bomo vsi bratsko čutili in si bratovsko medsebojno pomagali. POMOČ ZAOSTALIM DEŽELAM Leta 1957 so trije laiki pod vodstvom Most Rev. James A. McNulty-a, škofa v Paterson-u, N.J., ustanovili “Association for International Development” (AID). Ta organizacija sprejema za Slane laike, ki so iz-veSbani v raznih strokah, da jih pošilja v se nerazvite in zaostale kraje. Organizacija ima sedaj 52 elanov, poročenih in samskih. 33 od teh dela sedaj v Koreji, Malaji, Južni Afriki, Meksiki in Čile. V to organizacijo sta včlanjena tudi Mr. in Mrs. Dick in Carolyn Mischler. Spoznala sta se v Fort Wayne, Ind., ob uprizoritvi “Oklahoma". Dick je pevec, Carolyn pa je plesalka. Dick je nastopil v “Rigoletto" v “La Traviata” in v “Germont". Carolyn pa je plesala v “Cin-derella", “The Nutcracker Suite" in “Les Sylphides"; nastopila je tudi na “Cherry Blossom Festival" v Washing-tonu. Mr. in Mrs. Dick Mischler bosta Šla v Morelia, Mexico, kjer bo Dick kot Slan AID deloval na katoliškem kulturnem centru. P IRC,Rev.Joseph,347 Grand St.,Redwood City,Calif. PLANINŠEK,Rev.Henry,CSSp,3610 Mary St.,Riverside,Calif. P LAZNIK,Rev. John ,St.Joseph’s Home,Lemont,111. PLEVNIK,Rev.Joseph,SJ,Loyola College, Montreal,Que.,Canada POPESH, Rev. Bernard, College & Kenwood Ave.,Duluth,Minn. POPESH,Rev.Michael,St.Martin’s Church,Tower,Minn. POTOCHNIK,Rev.Aloysius,OSB,Box 351,Canon City,Colo. PRAH,Rev.John,OCD,2131 Lincoln Rd.N.E.,Washington 2,D.C. PRAZNIK,Rev.Rudolph,26200 Lake Shote Blvd.,Cleveland 32,Ohio PREBIL,Rev.Andrej,CM,594 Manning Ave.,Toronto 4,Ont.,Canada REBOL,Rev.Anthony,15519 Holmes A ve..Cleveland 10,Ohio REBOL,Rev.Francis,MM,Catholic Mission,Yanli,Formosa RINK,Rev.Louis,CSC,Park Ave. & Jefferson St.,Bridgeport,Conn. ROBERTS,Rev.Edward,SSS,l7608 Euclid Ave.,Cleveland,Ohio ROGAN,Rev.Richard,OFM,62 St.Mark’s Plače,New York 3,N.Y. ROGEL,Rev.Michael,Box 375,Philipsburg, Montana RUPAR,Rev.Aloysius,881 E.222nd St.,Euclid 23,Ohio R US,Rev.Gabriel,SM,22 Via Latina,Rome,Italy SAVINSHEK,Rev.Stephen,OFMConv.,Holy Rosary Church,Aurora,Minn. SQlERINGER,Rev.Frank,330 Oak St.,Manistique,Mich. SCHWAB,Rev.Alan,OSB.,Box 351,Canon City,Colo. SCHWEIGER,Rev.Francis,1501 Kenwood Ave.,Duluth,Minn. SEDEJ,Rev.Francis,Hibbing General Hospital,Hibbing,Minn. SEDLAK,Rev.Christopher,OFM,St.Mary’s Retreat, Lemont,111. SEDLAR,Rev.Daniel,OFM,9546 Ewing Ave.,Chicago 17,111. SELLAK,Rev.Jerome,OFM,9546 Ewing Ave.,Chicago 17,111. SENTA,Rev.Robert,St.Joseph’s Church,Chisholm,Minn. SESEK,Rev.Raphael,OFM,536 Decker Avc.,Johnstown,Pa. SETNICAR.Rev.Dr.Math.Setnicar,1210 So.61 St.,Milwaukee 14,Wis. S EVE R,Rev.Edgar,OFM,St. Francis Mission.San Antonio, Calif. SHUBITZ,Rev.Thomas,1028 E.8th St.,Duluth 5,Minn. SILVESTER,Rev.Mirko.OFM,536 Decker A ve., John sto wn, Pa. SIMČIČ, Rev. Joseph ,SDB,2851 North A ve.,Richmond,Calif. SKUMAVC,Rev.Franc, 194 Simcoe St.No.,Oshawa,Ont.,Canada SKUMAVC,Rev.Michael,St.Joseph’s Church,Chisholm,Minn. SLAJE,Rev.Milan,1709 E.31 St.,Lorain,Ohio SLAPSAK,Rev.Julij,3547 E.80 St.,Cleveland 5,Ohio S MERKE, Rev. Frank,OSC,Hostyn Rt.3,LaGrange,Texas SMERKE,V.Rev.John,OSC,31 Gedncy Park Dr.,Whitc Plains,N.Y. S MERKE, Rev. Joseph,OSC,31 Gedney Park Dr.,White Plains,N.Y. SNOJ,Rev.Joseph,Box 21,Bryn Mawr,Calif. SC® J A, Rev. Franc,CM, 594 Manning Ave.,Toronto 4,Ont.,Canada SODJA,Rev.Max, on sick leave SOKLIČ, Rcv.Scbastian,TOR,ch.U.S.AF. SOKLICH.Rev.Dr.Anton,CM,9745 Memorial Dr.,Houston 24,Texas ŠPEHAR,Rev.Gcorge,424 W.2nd St.,Leadville,Colo. SPENDOV,Rev.Vendelin.OFM,1852 W.22 Pl.,Chicago 8,111. S REBERNAK,Rev.Frank,2221 Winchcll Dr.,Ann Arbor.Mich. STARC,Rev.Marun,Box 899,Stockton,Calif. STAREŠINIČ,Rev.Edbert.OC,6428 Dante A ve..Chicago 37,111. STAREŠINIČ,Rev.Nicholas.OC,1545 E.Copper St.,Tuscon,Ariz. STEPANICH,Rev.Dr.Martin,OFM„St.Mary's Scminary,Lemont,Ill. STERBENTZ,Rev.Ralph,St.Ann’s Church,Baraga,Mich. STERLE,Rev.Aloysius,404 E.87 St.,New York 28,N.Y. STOPAR,Rev.Anton, 101 Boynton Lane,Reno,Nevada STRAGISHER,Rev.Henry,1210 Oakwood Ave.,Bedford,Va. STRAGISHER,Rev.Raphael,OFM,Holy Family Rectory,Willard,Wis. STRANCAR,Rev.Ignatius,Box 743,Park City,Utah ŠUŠTERŠIČ,Rev.John,Box 586,Eveleth,Minn. SUSTRICK,Rev.Stephen,OSB,Box 351, Canon City,Colo. SVETE,Rev.Andrew,OFM,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. SVETE,Rev.Augustine,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. S VE TE, Rev. Jernej ,Box 6,Hartville,Wyoming Tar MAN,Rev.William,Ch uteh of St.John the Baptist,Bluffton.Minn. TKALEC,Rev.John.SDB,1046 E.34 St.,Los Angeles ll.Galif. Tka VC, Rev. Albin TOMC,Rev.Victot,736,7 Y orkRd.,Cleveland 30,Ohio TOMTZ,Rev.Louis,2390 Grant St.,Concord,Calif. TRINKO,Rev.John.OFM,62 St.Mark’s Pl.,New York 3,N.Y. TRPIN,Rev.Thaddeus.OFM,823 W.Mineral St.,Milwaukee 4,Vis. TRUNK,Rev.George,245 Linden St.,San Francisco 2,Calif. TURK,Rev.Martin, 545 Mahon A ve.,No. Vancouver, B.C.,Canada U RBIC.Re v.Rudolph ,R. 2, Bloomer, Wis. VALENTIN,Rev.Basilij,OFM,19 A’Bcckett St.,Melbourne,Vic.,Australia V ARGA ,Rev. J oseph ,15519 Holmes A ve., Cleveland 10,Ohio VlRANT,Rev.Ludwig,Box 235,Peninsula,Ohio VODUŠEK,Rev.Vital,245 Linden St.,San Francisco 2,Calif. VOGRIN,Rev.Joseph,St.William’s Church.Parkers Prairie.Minn. VOLK,Rev.Robert,OSM,R.2 Box 202,St.Charlcs,Ill. VOVK,Rev.Joseph,St.Mary’s Church,Cook,Minn. VUKSINIC,Rev.Anton,146 Bell St.,Port Colbome,Ont.,Canada * EBER, Rev. Albin, Our Lady of the Lake Rectory,Whalom,Mass. WlLIMEK,Rev.B.J.,822 New Jersey St.,Sheboygan,Wis. WOLBANG,Rev.Charles,CM,Box 351, Princeton,New Jerscy YAKES,Rev.William,9530 St.Mary’s A ve.,Detroit 27,Mich. Z AGAR, Rev. Albert, TOR,2 4 Maryland A ve., Pittsburgh 9,Pa. Z AGORC, Re v. F rane is ,CSC, Box 76, Vircka C.M.,Fort Portal,Uganda, B. E. A ZAVBI,Rcv.August,310 W.2nd St.,Reno,Nevada ZDOLSEK,Rcv.Aloysius,St.Gerard Hospital,Hankinson,No.Dakota ŽELEZNIKAR,Rev.Michael,542 Crosat St.,LaSalle,Ill. ŽITKO,Rev.Aloysius,2620 Pleasant St.,Oakland 2,Calif. ZORE,Rev.Richard,950 Prospect St.,Indianapolis,Ind. ZORMAN,Rev.Fortunat,OFM,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. ZUPAN,Rcv.Peter,OSB,St.Vincent’s Archabbcy,Latrobe,Pa. VRNITEV Gledališka igralka Helen Hayes je bila rojena 10. oktobra 1910. Bila je vzgojena v katoliški Cerkvi. Spolnjevala je verske dolšnosti, dokler ni prišla leta 1928 v Netv York na “Broadway stage”. Na svoji poti v gledališče je dnevno obiskala cerkev. Nekega večera v avgustu 1928 je zadnjikrat obiskala cerkev. Vedela je, da je to njen zadnji obisk, zakaj naslednji dan se je poročila z Charles Mac Arthur-jem. Ker je bil on ločen, ni bila močna cerkvena poroka. Ko je bila njena hčerka Marija smrtno bolna, je zopet obiskala cerkev. “Nisem molila,”' pravi, “da bi Bog prizanesel Mariji. Prosila sem le, da bi dobila razumevanje tega, kar se je dogajalo in da bi bila dovolj močna, da bi vse sprejela. Bog je uslišal mojo molitev. Ob Marijini smrti sem se naučila trpeti. Spoznala sem, da je trpljenje skupno vsem in da ga moramo biti vsi delečni. Tudi drugi starši so izgubili svoje otroke. Z njimi sem delila preizkušnje, posebno pri delu, ki sen ga začela pri kampanji proti polio. Ustanovili smo “Mary Mac Arthur Memorial Fund”. Sad smrti nase Marije je bil rešitev drugih. Njena smrt je bil moj prvi korak nazaj.” Po smrti svojega moča, s katerim je bila neveljavno poročena, je začela zopet redno zahajati v cerkev in je uredila svoje račune z Bogom v dobri spovedi.