Brane Lamue Nagrobna plošča rodbine Pethe de Hetes iz nekdanjega observantskega/frančiškanskega samostana v Ormožu v zahodnem delu Ormoža, tam, kjer se od Ptujske odcepi cesta za Sveti Tomaž, stoji na cestnem otoku v križišču kapelica. V Registru nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije je pod evidenčno številko 6301 zapisana pod imenom Ormož - Kapelica sv. Ane in opisana kot kapelica odprtega tipa z dvokapno streho in strikotnim zaključkom. V njejje po Registru kip svete Ane!? Datadja: 19. stoletje. Z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju Občine Ormož je zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije (območna enota Maribor) 9. 3.2017 kapelico razglasil za spomenik lokalnega pomena.2 Ključne besede: kapelica sv. Ane, Ormož, spomenik lokalnega pomena, ptuj ska cesta obrobljeno napisno polje znotraj nje pa 50 x 77 cm; manjše črke so velike 3,3 cm, večje 4,5 cm, oznake za letnice pa 4 in 4,5 cm. Tekst je deloma zlizan, vendar lahko vsebino delno še razberemo. V svobodnem prevodu besedilo sporoča: »Ta spomenik Ge dala postaviti) pre svetla in velečastna gospa, gospa Anna Marija, rojena Konzky, (pridevnik ...... ) gospodu, gospodu Štefanu Adamu Petheju, sebi ...... in svojim dedičem ........ leta gospodovega«; izpod z vklesano linijo obrobljeneganapisnega poljaje z rimskimi številkami izpisana še letnica MDC- LIV, torej 1654. Iz napisa je razvidno, da gre za novoveško plemiško ploščo, kije ležala nad grobom. Na to kažeta tudi dve kvadratni odprtini, vklesani v ploščo nad in pod napisnim poljem, s pomočjo katerih so ploščo tudi spuščali in dvigali. Ženin priimek izhaja iz imena kraja in gradu Konjščina I Kapelica sv. Ane v Ormožu, danes s Idpom stoječe Marije z detetom. V Hrvaškem Zagorju, njegove ostaline so bile v Foto: Brane Lamut. V preddverju kapele, obdanem z ograjo, pritegne našo pozornost na tleh vodoravno leže ča večja pravokotna marmorna plošča z vklesanim latinskim napisom. plošča je velika 106 x 91 cm, zadnjih desetletjih restavrirane. 1 Brane Lamut, kustos arheolog, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. 2 Register nepremične kulturne dediščine republike Slovenije, evidenčna številka 6301, odlok o razglasitvi spomenika lokalnega pomena, z dne 9.3.2017 v Uradnem listu Republike Slovenije. 73 /, 'J 1 .:.':"·~; TVJ1·ILLV S' . 1\ r ~r'n!jFlc.ADfh . r 1/\ t l;·.TA·koNZ ~ l t<)'DJi -i DNI' \ . .': F ETTH.E :PRo ~Q DtJi· M· [JC· L.I\,· IVn(1nrl1"mn položena nadgrobna plošča rodbine Pethe de Hetes v Irlr"I1I1"" ... " kapelice sv. Ane. Foto: Brane Lamut. Povsem neverjetno se zdi, da bi v 1. polovici 17. stoletja plemiški par pokopali na omenjeni lokaciji, ki je bila takrat izven mestnega obzidja. Gre namreč za plemiško rodbino baronov Pethe de Hetes, ki je bila lastnica ormoškega gospostva kar pet generacij (1604-1740). Kot najverjetnejša se kaže možnost pokopa v nekdanj em observantskem/frančiškanskem samostanu, ta je namreč že prej služil ormoškim fevdalcem za zadnje počivališče. PO smrti madžarskega kralja Matije Korvina (lat. Matthias Corvinus, madž. Hunyadi Matyas) leta 1490 je njegov nekdanji vojskovodja Jakob Sekelj (madž. Jakob Szekely) vrnil cesarju vse gradove in mesta, ki jih je na avstrijski strani, ob soglasju njihovega fevdnega gospoda salzburškega Konjščina v Hrvas'Kem Zagorju, od koder je bila doma Ana Marija Konzky, poročena Pethe de Hetes. nadškofa, zasedel v vojni s Habsburžani za Njegova rodbina je potem do konca 15. in večino ogrskega kralja. Nato je lahko od cesarja kupil 16. stoletja, do leta 1598, domovala v ormoškem ormoško gospostvo, tega mu je Korvin prej podelil gradu. Kmalu po ustalitvi je začel razmišljati o le v fevd. Svoj priimek je ponemčil na ta način, da ustanovitvi frančiškanskega samostana. S prošnjo je izpustil prvo in zadnjo črko priimka, tako se je se je obrnil neposredno na takratnega papeža od tedaj naprej pisal Zekel, tudi zakel ali Zakl, Aleksandra VI. (rojen v katalonščini oziroma zadnja varianta je danes krajevno ime vasi, kjer je valendjanščini kot Roderic Llanc;ol i de Borja; tudi nekoč imel posest. ital. Borgia, papež 1492-1503), ki mu je prošnjo leta 3 Dostopno na: https:llwww.zhrmku.org.mklimages/Hrvatska/1/Sjeverna_HrvatskalStarL Grad_Konscina/StarL grad_Konjscina_2.jpg; 21. 10. 2020. 74 1493 tudi odobril. Gradnja se je zaradi turških generaciji pokopani vsaj njegov starejši sin Lukas vpadov zavlekla (zekel je bil poveljnik v vojni ali Lukež in družinski člani, medtem ko je vnuk krajini, potekala je v ozkem pasu od Kvarnerskega Mihael bankrotiral in je moral grad in gospostvo zaliva do reke Drave), tako nista ne papež prodati, tako daje vprašanje, kje so pokopani člani Aleksander in ne ustanovitelj dočakala njegove tretje generacije rodbine zekel. posvetitve leta 1504. Jakob Zekelje umrl nekoliko prej istega leta v Murski Soboti {soboškigradmuje Konec stoletja, leta 1598, je vse skupaj odkupil za doto prinesla žena iz rodbine Szechy, ki je imela baron Rupert Herberstein, ki je v šestih letih grad za svoj matični grad, grad nekdaj poimenovan popravil, odplačal dolgove in potem prodal grad Gornja Lendava, danes je to grad Grad), gospostvo naprej. njegovo truplo so prepeljali v ormoški Leta 1604je ormoško gospostvo kupil Jakob Pethe frančiškanski samostan, kjer je zase in za rodbino de Hetes, ki je po smrti svojega brata, nadškofa dal pod prezbiterijem zgraditi grobnico in v njej Martina Pethe de Hetes, dobil plemiški naziv postaviti marmornat sarkofag. Na vrhnjem barona. Rodbina Pethejev je kar pet generacij, do pokrovu sarkofaga je bil upodobljen kot vitez v leta 1740, gospodarila na ormoškem gospostvu. bojni opravi, stoječ na levu, ob robu pokrova pa je tekel latinski napis z naštevanjem pokojnih družinskih članov. V kripti so bili v naslednji Madžarska rodbina izvira iz kraja Hetes, ki paje bil v obravnavanem času pod turško zasedbo. Fevde so si Petheji pridobili na severu Madžarske in na ozemlju današnje Slovaške; to sta bili go sp ostvi Szadvar in Kis-Topolchan. Grad Szadvar leži severno od mesta Miskolc blizu meje s Slovaško na lepi razgledni točki, od njega so ostale le ruševine; dokončno je bil požgan, porušen in opuščen po letu 1688. Kraj Kis-Topolchan je na Slovaškem, danes se imenuje Topol'čianky ali Male Topolčany, leži jugovzhodno od večjega mesta Topol'čany. Petheji so prav tako imeli svoja zadnja počivališča v ormoškem frančiškanskem samostanu, za kar obstajajo tudi pisni dokazi. Za Jakobom je gospostvo prevzel mlajši sin Štefan, za njim pa leta 1641 naš Adam Štefan Pethe de Hetes, poročen z Ano Marijo Konzky (Anna Maria Konzky, tudi Koinschin). V svoji oporoki iz leta 1655 je zapisal, naj njegovo truplo pokopljejo v samostanski grobnici pri frančiškanih. Umrl je leta 1658; istega leta je tudi žena Ana Marija napisala oporoko, vse zapustila Sarkofag rodbine Zekel de Kovend de ormosd, ki je bil med leti sinu Francu Adamu in kmalu nato umrla. 1504 in 1786 v cerkvi frančis"kanskega/observantskega samostana v Ormožu. Risba Simona Povodna, Kot vidimo, sta dala zakonca izklesati nagrobno kopijo hrani Zgodovinski arhiv Ptuj. 75 ploščo zase in za svoje dediče že nekaj let pred Kovend de ormosd) pa je bil uničen/ ohranila se je smrtjo. Za to bi utegnil biti vzrok tudi njun le njegova risba, skiciral ga je kurat Simon finančni položaj. Kot piše Fran Kovačič na podlagi Povoden. Ostanke pokojnikov so prekopali v dokumentov, je bil Adam Štefan slab gospodar, župne cerkve sv. Jakoba, sajje še danes tam vzidan tako da je bil leta 1654 prisiljen prodati del njihovnagrobnispomenik. ormoške graščine za 20.000 goldinarjev/ in prav Kje so hranili nagrobno ploščo družine Pethe de verjetno sta od tega prihodka dala Petheja Hetes iz kapele sv. Ane v kripti nekdanje izklesati tudi obravnavani nagrobnik. Tudi njun vnuk baron Franc Anton Pethe de Hetes, zadnji svojega rodu, umrl leta 1710 (žena Elizabeta pa leta 1740),je v svoji oporoki, kijo je napisal 10. januarja istega leta, že v prvi od 12-tih točk zapisal, kako naj ga pokopljejo. Naj ponovimo za Kovačičem5 (str. 287): 1. Truplo naj se pokoplje v grobnici frančiškanske cerkve, v kapeli sv. Ane, srce in drob pa v cerkvi sv. Katarine v Kis-Tapolchanu. 2. Frančiškanom v Ormožu Ge volil) za svete maše .............. 300 goldinarjev, 3. Cerkvi sv. Katarine v Kis- Tapolchanu ............. 100 goldinarjev, 4. Cerkvi sv. Jakoba v Ormožu ........... 50 goldinarjev itd. Med vsemi podatkije za našo temo najzanimivejši podatek o kapeli sv. Ane v grobnici pod prezbiterijem. Obravnavana nagrobna plošča je bila torej prvotno po vsej verjetnosti v grobnici v kapeli sv. Ane pod prezbiterij em cerkve nekdanjega frančiškanskega oziroma observantskega samostanu v Ormožu vse do njegove ukinitve leta 1786. Lastniki zgradb nekdanjega samostana so se menjali, leta 1798 so bile kupljene za 2000 goldinarjev in porušene, med njimi tudi cerkev.6 Grobove plemiških rodbin so prenesli na druge lokacije, sarkofag družine zekel (Szekely de 4 Kovačič, str. 286. 5 Kovačič, str. 287. 6 Kokol, str. 69. 7 Kokol, str. 70. 76 frančiškanske cerkve, ni znano. Ko so sredi stoletja po ukinitvi fevdalnega reda opustili mitninsko postajo v zahodnem predmestju Ormoža, pa so sezidali novo kapelo sv. Ane, kamor so prenesli tudi marmorno kamnito napisno ploščo. Ugibamo lahko, daje bila v novi kapelici prvotno ali slika ali pa kip sv. Ane. Toda od leta 1862 dalje je tu stal kip Marije z detetom na prestolu, datiran med letoma 1360 1370. od leta 1862 pa do leta 1941 je stal v kapelid sv. Ane Ormožu. Foto: Boris Farič. kamnit kip sedeče Marije z detetom v naročju in kapelici pa so postavili sedanjo podobo. Kip je golobom na drugi strani. Gre za izvrstno gotsko sedaj v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja ptuj- delo, datirano med 1360 in 1370 ali v zadnjo OrmoŽ,vGrajskipristavi. četrtino 14. stoletja,8 ki ima na hrbtni strani sekundarno vdolbeno letnico 1862. PO okupaciji Kam so prekopali posmrtne ostanke baronov leta 1941 ga je takratna nemška uprava preselila v rodbine Pethe de Hetes nekje v časovnem razponu nekdanji dominikanski samostan na ptuju, kjer je med odlokom o ukinitvi samostana cesarja Jožefa bil razstavljen v takratnem mestnem muzeju, v II. leta 1786 in dokončno porušitvijo cerkve leta stran gotskega kipa Marije z detetom na prestolu s lselamd(lmO letnico 1862. Foto: Boris Farič. 8 Vnuk, 2017, str. 20 in tam navedena literatura. 9 Vnuk, 2005, str. 516 in op. 66. 10 Vnuk, 2005, str. 571 in op. 137-139. 1798, ni povsem jasno. Najverjetnejša se zdi možnost, da v ormoški cerkvi, tako kot ostanke plemenite rodbine Zekel de Kovend de Friedau/ de Ormosd9 ali pa kot druga možnost na pokopališču ob mestni cerkvi sv. Jakoba. To je bilo možno le še v letu 1786. Leta 1787 so prenehali s pokopi na cerkvenem pokopališču, pokopavati pa so začeli na novem pokopališču vzhodno od mesta, ki pa se je izkazalo za premočvirnato, premajhno in preblizu ceste. Zato so novo pokopališče po dobrem desetletju, leta 1797, ukinili/o pokopavanje pa nadaljevali na sedanjem pokopališču zahodno od mesta. Malo verjetno se zdi, da so po izgradnji nove kapelice sv. Ane tja prekopali tudi ostanke rodbine Pethe de Hetes, po vsej verjetnosti je plošča tja položena le kot kenotaf. 77 Uteratura -Jože Curk, O samostanih in samostanski arhitekturi, Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2, Maribor, 1993, Frančiškani, str. 143 s. - p. Hadrian Kokol, OFM, Die Geschichte der Franziskanerkli5ster in Unter Steiermark in der Aufšk1iirungsperiode und in der Zeit des Absolutismus (ca. 1750-1850), Gorz (Gorica) 1915. - Nevenka Korpič, Ormoško pokopališče - sveto obmoge kulturne dediščine, Muzej Ormož, publikacija ob razstavi v avli Občine Ormož marec-april 2007, Ormož 2007. - Fran Kovačič, Trg Središče. Krajepis in zgodovina, 1910. - Matej Slekovec, Seke!ii. Rodoslovna in životopisna razprava, Ljubljana 1993. - Branko Vnuk, Pregled zgodovinskih podatkov, pomembnih za poznavanje umetnostne podobe ormoške župnijske cerkve sv. Jakoba. V: Ormož skozi stoletja V. Druga knjiga. Ormož 2005, str. 555-592. - Branko Vnuk, Kiparstvo med 12. in 14. stoletjem. Marija z detetom na prestolu. V: Umetnost srednjega in zgodnjega novega veka 1200-1550. Galerijske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož 1 (ur. Branko Vnuk), ptuj, 2017, str.1B-20 in fotografije. Vir - Register nepremične kulturne dediščine republike Slovenije, evidenčna številka 6301, odlok o razglasitvi spomenika lokalnega pomena, z dne 9. 3. 2017, v Uradnem listu Republike Slovenije. 78