122. številka. Ljubljana, v torek 28. maja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI ML irhaja vsak dan ive(<«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti projeman za a v s t r o - o ge rsk e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 glđ., za Četrt leta A gM., -a jeden mcatc 1 gld lil kr. — Za Ljabliano brez pofiiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta li gld. 80 kr., za jeden mesec 1 pld. IOQkr, Za pošiljanje na dom rakuna se pj 10 k v. na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znusa. Za oznanila plačuje se cd St.iristopne petit-vrste po kr., če Be oznan:lo jedenkrat tiska, po ft kr., čc se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frnnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravni&tvo je na Kongresnem trpu U. 12, l! p r a v u i 6 t v u naj se blagovolijo podiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adrainistrutmie stvari. Po volitvah v Istri. O minolih dežel nozborskih volitvah v Istri je priobčila „Edinost" naslednji članek: .Šumenje valov, razburkanih po volilnem gibanju, jelo se je po legati. Italijani so posebno zadovoljni z uspehom, mi pa — tudi! Ćudno, ne res, in vendar je tako! Zadovoljni so oni in zadovoljni smo mi! In vender: kolika razlika mej našo in pozicijo naših nasprotnikov! Da moremo prav pojmiti to razliko, treba da si nekoliko ogledamo vzroke zadovoljnosti na tej in oni strani. In ko smo dobro premotrili te vzroke, uverimo se takoj, da je naša pozicija nerazmerno ugodnejša, nego položenje nasprotnikov. Nikari misliti, da pišemo tako le v ta namen, da bi lepimi frazami prikrili svoj navidezni nevspeh pri ravnokar dovršenih volitvah v deželni zbor isterski. Ne, lahkoživi optimisti nismo bili nikdar in tudi ne moremo biti. Kajti: stoječ sredi ljutega boja, zavedamo se v polni meri zaresnosti svojega položenja. A na arečo našo tudi nesrečni pesimisti nismo, da bi videli stvari bolj črn«, nego v resnici so. Kako je torej prišlo, da sta izidom volitev zadovoljni obe stranki? Kaki ho vzroki zadovoljnosti na obeh straneh? Čisto kratkim odgovorom ua to vprašanje hočemo opravičiti svojo gornjo trditev, da je naše položenje sedaj po volitvah nerazmerno ugodnejše nego pa položenje nasprotnikov. Italijani so zadovoljni po prestanem strahu, mi pa na velikem koraku, ki smo ga tudi ob teh volitvah storili na poti do konečne zmage vzlic navideznemu neuspehu. Najpristnejše označenje obojestranskega položenja bi bilo to-le: Italijani so skrajnimi napori branili svojo m i n o I o s t, mi pa smo si postavili nov temeljni kamen za bodočnost. Italijani se vesele, da so z velikim trudom mogli obdržati svoje stare pozicije. Oni so vstopili v ta boj z mučno zavestjo, da morejo le zgubiti, mi pa z zavestjo, da moremo le pridobiti in ničesar zgubiti. In ta zavest nam pravi, da smo uprav ob teh volitvah dovršili ogromnega dela za probujo narodne zavesti, a nam ni treba drugega do konečne zmage, nego žive zavesti v vseli slojih naroda. Iskro te zavesti je treba užgati na VSeh straneh, vse drugo Povračilo. (Povest V. P. Želihovske. Iz ruščine preložil J. Man del j.) (Dalje.) Sprašujete, me li še vedno muči obup. Ne več in srečen sem, da se je vse popolnoma poleglo. Ostalo mi je, kakor sem rekel, spokojstvo in udanost v neizbegljivo usodo. Vidim že naprej izraz vašega lica in vaš lahni nasmeh, češ, da bi se nikakor ne naselila v moje srcei taka udanost v usodo, ko bi ne žilo v globini moje duše pričakovanje nekaj bodočega, temnega in neizbegljivega. Otročji in neiskren bi bil izgovor, ko bi vam to oporekal. Sedaj sicer nekoliko drugače smotri m na bistvo in uzrok dveh nenavadnih dogodkov, katerih priča sem bil pred petimi meseci, vendar bilo bi smešno tem dogodkom odrekati vsako važnost in sedaj še manj, ko sem pod njihovim uplivom naslikal prizor in spisal poemo. Ti dogodki morajo imeti uzrok in posledice m po vsem soditi, značitelne posledice. O tem sem popolnoma preverjen in ravno zato, ker se zavedam in priznajem resnobo in zakonitost rezultatov, katere pride samo ob sebi. In na to stran smo ob ravnokar dovršenih volitvah dosegli uprav sijajnih uspehov: takih impozantnih manifestacij ni še nikdar videla naša uboga Istra, nego so bili naši narodni shodi iz te volilne borbe!!! Nasprotniki naši strepečejo nervozno, dobro vede, da se bore za zgubljeno stvar in le obup jim potiska v roke sredstva, kojih bi se morali sramovati. Sramujejo se sicer ne — temu so se odvadili že zdavno, — ali toliko slepi vendar niso, da ne bi slutili, da s takimi „zmagami" morejo priti skoro kraj — poloma. V štirih okrajih kmetskih občin prišli so že do abdikacije, ostala dva okraja rešili so si to pot le tako, da so tam osredotočili vse sile — poštene in nepoštene agitacije. Zmaga v poreškem in puljskem okraju je stala italijansko stranko toliko denarnih žrtev, da bi bila ista v veliki zadregi, ako bi morala zopet stopiti v volilno borbo v bližnji bodočnosti. Kako temeljito je ta stranka odgospodarila v štirih volilnih okrajih, kaže pač najjasneje dejstvo, da j« od 8 hrvatsko-slovanskih poslancev sedmorica izvoljena jednoglasno, osmi pa z veliko večino. In ravuo način. B kojim .so preprečili soglasno izvolitev osmega našega poslanca, je klasična pri "a o politiškem bankerotu nasprotnikov. Lastno močjo se niso upali nastopiti, ampak slovenskega in hrvatskega jezika, slovenskih in hrvatskih tiskovin, slovenskih in hrvatskih zaslepljencev so se morali poslužiti, da. so odkršili od narodne stranke naše borih 12 ali 18 volilnih mož. Teh l."> glasov bodi vznak sramote onih, ki so zapustili pota politiške morale. Novih materijalnih zmag se Hrvatom in Slo vencem itak ni bilo nadejati pri sedanjih politiških razmerah v tej državni polovici; to pa, kar smo hoteli doseči, dosegli .smo po velikem delu : izdatno smo povspešili dozorenje našega ljudstva v politiškem in narodnem pogledu. To, kar smo zasadili mi, ostane, ker ima svoje korenike v snih; politiški ođnosaji pa, iz kojih trpijo nasprotniki svoje sile, so minljivi, od danes do jutri. oni imeti morajo, sledi tudi moje mirno pričakovanje neodvratne usode . . . Svoje strano in protinaravno čuvstvo lastne razdvojenosti bi pač pozabil; ali besed proiznesenih od one vtelešene sile, kateri se je zljubilo nazvati mojim dvojnikom, pozabiti ne morem. Vi se jih pač spominjate? Dne so znamenite in napolnjene z istinito kriutijanskim milosrdjem. Kvo jih: „I)a bode spomin in kes nad grehom ne v kazen in ne v pogibelj grešivšim, ampak v poslednjo poBkušnjo radi odpuščenja njih pregrehe.** Prekrasne besede! Spomin na te besede bil mi je v uteho, ako bi se tudi to dvojno videnje one dogodbe odzvalo v istini v osebah, ki so oni zločin zakrivile. Knteudons nous : Iskreno se nadejam, da vsa ta videnja, katera so mi bila na delež v mojem Ne-naradovskem same van ji, pokažejo se b redom ogorčenega in utrujenega organizma, poprosto plodom bujne domišljije in da nikakih drugih posledic imele ne bodo, kakor prijetne mojemu samoljubju. V nasprotnem slučaju pa so mi v uteho ravno navedene besede mojega dvojnika. Sicer pa dovolj o tem. Sprašivate me, kedaj se vidimo ? Tega vam ne Kdo je torej na boljem? Ali mi, ki zidamo polagoma in solidno podlago svoji bodočnosti, ali pa oni, ki poslednjimi silami, skrajnimi napori, dvomljivimi sredstvi iu oprti ob palico dobrih sosedov, branijo svojo m i n o I ost, svojo krivico? Naj se le vesele gospoda, da so se to pot še izognili najhujše m tt. Ali naj .se ne varajo nikar, obtodba jim je podpisana že davno, le izvršitev iste se je odložila za kratko dobo!" Državni zbor. Na Ihinaji, 27. maja. Židje sovražijo mej vsemi dunajskimi duhovniki najbolj župnika Deckerta, ker deluje dosledno in energično zoper židovski liberalizem. Njegove propovedi, naperjene zoper židovstvo, so dale levičarjem povod, da so vlado interpelirali, V današnji seji poslanske zbornice je ministerski predsednik Windischgraetz odgovoril na to interpelacijo. Povedal je, da je drž. pravdništvo ž« dobilo nalog, naj preišče, je-ii župnik Deokert kaj storil, kar bi se dalo kaznovati in rekel, da tako postopanje, kakor je Deckertovo, obsoja in da je tudi že pri nadškofijskem ordinarijatu storil potrebne korake, da se preprečijo prepovedi, naperjene zoper Žide. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o davčni reformi, tekom katere je posl. dr. K a i z 1 odločno grajal povsem nepravilno postopanje, da se namreč komisija gospodske zbornice Že tedaj bavi z davčno reformo, ko je še ni rešila poslanska zbornica. Razen Kaizla so govorili še Forma nek, K r o n a w e 11 e r, finančni minister P le ne r, dr. Mengei in dr. V a š a t y ter poročevalec dr. B e e r. Koncem seje so posl. dr. Lag inja in tovariši nujno predlagali, naj vlada predloži zbornici besedilo dogovora glede uvažanja laškega vina, še predno se ta novi dogovor razglasi. Posl. dr. L a -g i n j a je svoj predlog obširno utemeljeval, trgovinski minister grof W u r m b r a n d pa se je izrekel proti njemu. Govoril je še posl. B i a n k i n i, potem pa se je na migljaj linaučnega ministra Plenerja predlagal in vzprejel konec- debate. To je dalo posl. dr. Luegerju povod, da je finančnega ministra trdo prijel. Očital mu je, da y> komaudiral konec morem povedati natanko, draga moja prijateljica. Vi se strašit*- pred našim klimatotu in jaz zavisim popolnoma od zdravja in želja očetovih. Sicer pak mislim, da ne ostane dolgo v Rusiji. Znano vam je, da se vedno ponavlja v njegovem življenji jedno in isto. Vleče ga, kakor govori „domovu, kadar je za granico, a jedva se vrne, postane mu neizmerno težko v domovini. Vsako zimo premišlja posetiti svoj rodni kraj — Nenaradovo ; iz dali vleče ga sem in vendar ni bil tu ves čas mojega življenja. Maman mi je vsigdar pripovedovala, da le iz dali mipli na svoj dom, ali da je tam se rodilo zanj mnogo gorja. Zato tudi, ker se je bala za n,egovo zdravje, ni mu pustila nikdar sem priti. Kile a toujours tenu le haut bout du menage, comme VOUS Havez. Sicer se pa pobrigam tako urediti, da moja slika pride to pomlad ua rhamps Klvsees in če le mogočo izstavim jo tam osebno... Kakor vidite, nada mene ne zapusti . . . Ravnokar udarila je ura dve: čas je k pokoju, da bodem zjutraj ob devetih že na nogah, ker moram pričakovati beduega očeta. Vsem srcem vaš Aleksej Radomskij. (Dalje prih.) debate in ga opozarjal, naj se kot minister ne vtika v zbornične posle, češ, da zlasti bivši vodja opozicije ne sme pozabiti, kako je postopal kot tak, še pred no je postal minister. V/.lic temu energičnemu nastopu dr. Luegerja se je nujnost predloga dr. Laginje odklonila Prihodnja seja bo jutri. Katastrofa .vlr*«*niiNlVo NlavliliiNko društvo. Danes popoludne ob 2. uri ju imelo meščansko stavbinsko društvo v mestni dvorani svoj ustanovni občni zbor. Zanimanje za to podjetje je v vseh meščanskih krogih jako živo, kar se razvidi že iz tega. da se je tekom nekaterih dnij podpisalo za več kakor 80.000 gld. deležev. Podjetje je zasnovano ua zdravi podlagi h posebnim ozirom na sedanje razmere v našem mestu ter ima namen, omogočiti zgradbo, oziroma popravo poslopij in dobivanje solidnega stavbenega materijala za nizko ceno. Sta vbinskemu društvu pristopi lahko vsakdo, kdor se zaveže vzeti vsaj jeden delež za sto goldinarjev — takoj je plačati le prvi obrok 25 gld. — in to Dode društvu omogočilo, da se razvije in zamore delati konkurencijo. O današnjem občnem zboru meščanskega stavbinskega društva poročali bomo jutri. Hotni«. prcfurji'dovanje po«loplJ. Za hišo št. G. v Gospodskih ulicah sta hlev in skladišče silno poškodovana, in ker se ne bere, ua bi se bilo izteklo, da se morata podreti, je misel opravičena, da se objekta nista — pregledala. Vič posestnikov v soseščini se zanima za to stvar, ker zdaj je pravi čas, da f-e ta del mesta očisti. Druženji* delav*kili UpraviteljstVG mestnega vodovoda nam piše z dne 27. t. m.! Danes je prišel delavec, ki je v službi pri vodovodu pri polaganju cevi j na Martinovi cesti in doniva mezdo 80 kr. na dan, ter prosil, naj se mu vrnejo njegove poselske bukvice, ker mu je neki podjetnik obljubil mezdo 1 gld. 20 kr. ua dan, če stopi pri njem v delo. Gotovo bode mesto jako koristno, če se bode pri tukajšnjih stavbah udeležilo veliko tujih podjetnikov, tiste tuje tvrdkr- pa morajo svoje osobje seboj pripeljati, ne pa naše domače delavce nun pn-plačevati, ker se s tem ne doseže nikoli več, da nastanejo v Ljubljani normalne razmere, kakor pred potresom. Stvar jeza vsa podjetja jako važna. Namen teh vrstični govoriti proti tujim tvrdkam, ki so tako rekoč prišle Ljubljani pomagati in kot take so nam dobrodošle, ampak naš namen je samo svariti vse tvrdke sploh, naj ne preplačujejo delavcev, šotori i v katerih je ob deževnem vremenu prebivanje bilo jako neugodno, odstranili so se popolnoma. Darila« Mestnemu magistratu liuhljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Gospod Fran Po-ga nik-Naval, operni pevec v Prankobrodu, kot čisti dohodek po njem v korist svojim ubogim rojakom prirejenega koncerta llf> gld.; gospod Anton Mazek, gimnazijalni ravnatelj v Požegi, nadaljnjo zbirko 60 g.d. 60 kr.; mestni urad v Hof.cah na Češkem r>0 gld : županstvo trga Krapina kot čisti dohodek po tamošnjem delavskem pevskem društvu „Sla-vuij" prirejenega koncerta 32 gld. 23 kr.; županstvo občine Ivanec pri Varaždina 80 gld. ; občanska založna v Pisku 20 gld. j gospod Širne Kvirin Cosu-lich v Malem Lošinju (po gospodu Ivanu Hribarju v Ljubljani) 17 gld.; hranilnica v Kostajnici 10 gld.: č. gospod A. Uršič, vikar v Oblokah pri Grahovem, 5 gld. 50 kr. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došlo je do današnjega dne daril v podpor o onim, ki so v s 1 e d potresa trpeli škodo, okroglo 132.000 goldinarjev. Uredništvu našega lista so poslali: G. Fran Kavbe, restavrater na kolodvoru v Ljubljani 7 gold. 18 kr., katere so darovali v razstavljeno pušico njegovi gg. gostje. — G. Alojzij Vernik, c. kr. poštni asistent v Polji 3 gld. f)0 kr , katere je darovala vesela družba v slovanski čitalnici v Pulji z t bedne Ljubljančane. — Volapiikovec g. I). Ritterholm v Neudamu pri Kuetrinn 3 gld. lb kr. t") m. 30 pi po g Pokorno v Voloski). — G. Janko Hočevar .r» gld 30 kr., katere je skupilo malobrojno omizjb pasinekih Hrvatov veseleč-ih so sijajne zmage pri deželuozboraki volitvi za pazinski okraj sporni-njajoČ se pri tej priliki ob jednem nesrečnih bratov »Slovencev v Ljubljani. — Skopaj 19 gld. 11 kr. Ilobrolnira. Gospa Ana Rastohar, posestnica na Karlovški cesti št. 19, jh dala kakih 20 dnij prenočišča 50 do 60 deložirancem. Potres na liolcnjultcm. V petek popoludne ob 6. ari 10 minut jo bil ua Dolenjskem od Novega mesta do Št. Jerneja baje precej močen potres. Celo opeka je padala s streh. Ljudje so bili v velikem strahu, kaj je z Ljubljano, tembolj, ker na brzojavno vprašanje dlje časa ni bilo odgovora. Tudi ponoči sta se čutila v Št. Jerneju dva rahleja sunka. /a LJubljano. Koncert, ki sta ga priredila častniška zbora 7. in 47. pešpolka v Gradcu na Hilmerteichu na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom, je bil jako dobro obiskan. Prodalo se je okolu 1500 vstopim: in je bila navzoča elita graškega mesta. ■*aiiorama IJ ubijam* po potresu. „ Kaiser-Pauoraina" v tterolinu je poslala fotografa v Ljubljano ter dala napraviti podobe poškodb, katere je prouzročil potres. Dozdaj jo razstavila 34 takih podob, da gledalci — kakor pravi prospekt — dobe natančen pregled o velikosti nesreče. V EJ ubijani, 28. maja. Volilna reforma. Slabo znamenje za volilno reformo je pač to, da v pododseku poslanec Lupul ni glasoval za Rutovvskega poročilo in se že iz tega da sklepati, da velik del konservativnega kluba ne misli glasovati za voliluo reformo, kakor so jo skuhali koalicijski kuharji v pododseku. Kakor je iz našega včerajšnjega telegrama vidno, hočejo malim davkoplačevalcem dati precejšnje število mandatov v primeri s številom mandatov, ki se dajo delavcem. Že to samo na sebi vzbuja misel, da tukaj nekaj druzega zadaj tiči. Govori se namreč, da je pododsek sklenil, da se v sedanjih volilnih skupinah mest in kmetskih občin poviša cenzus na deset goldinarjev, in po davčni reformi bi potem celo mnogo zgubili volilno pravico v dosedanjih kurijah, ako sedaj plačujejo c-lo 10 gld. davka. S tem seveda bi se jako pomnožilo število volilcev v kuriji malih davkoplačevalcev. Seveda nt misliti, da bi za tako volilno reformo se dobila večina. Zadela bi že v odseku ni tak odpor, da bi moralo priti do mi-nisterske krize. Taaffe straši. Poslednji čas se je koalicija že močno omajala. Nevarna jej postaja volilna in davčna reforma. Koalicijo vzdržuje le strah pred grofom Taiitfejem. Tudi sedaj so začeli še nekateri listi strašiti z grofom TaafT.-tjem, ako se razdere koalicija in pade vsled tega sedanje ministerstvo. Razširja se novica, da dobi grof Taaffe nalog, naj sestavi novo vlado. Toda to bi še ne bilo najhujše, v novo ministerstvo prišel bi kot pravosodni minister dr. Steinbach, duševni oče Taaffejeve volilne reforme. Marki Bacquehem bi pa postal namestnik štajerski, i»rof Schonborn pa predsednik upravnemu sodišču. Od sedanjih ministrov ne ostane nobeden. Po TaatVeju bodo zaradi tega posegli, ker grof Badem ni več mogoč, ko je grof G0luch.0w.4ki postal minister unanjih stvarij. Grofa Thuna ne bodo poklicali zaradi njegove nepriljubljenosti pri češkem narodu; Hacifuehem je nemogoč, če naredi fijasko s sedanjo volilno reformo. Potem bi se razpustil državni zbor. Levičarji bi zgubili kacili 30 mandatov, katere bi pridobili konservativci, krščanski socijalisti in Cehi. Potem bi se dala lahko dobiti dvotretjinska večina brez levičarjev. — Seveda se ve, če je kaj resnice na tem, morda se hoče z razširjanjem taci h novic le pritiskati na levic.nje. Shod odposlancev čeških mest. Predvos-ranjem se je v Pragi sešel shod odposlancev čeških mest. Zastopanih je bilo 80 čeških mest Češke, Moravske in Slezije. Predsednikom shoda je bil izvoljen praški podžupan dr. Podlipnv, njegovima namestnikoma pa plzenski župan dr. Petak in pa dr. Naxera, župan v Uradni Indf'ichovem. Vsi trije so Mladočehi. Dr. Herold je govoril o davčni reformi in pred vsem naglašal, da Čehi ne morejo biti za nobeno davčno reformo, kateri ne pritrdi tudi češki deželni zbor. Vladna davčna predloga se sme tem manje uvajati brez dovoljenja deželnega zbora, ker se hoče določiti, da bi se na osobni davek ne smele nakladati priklade avtonomne uprave. O tem morejo sklepati le deželni zbori Nadalje Čehi ne morejo pritrditi davčnemu zakonu, po katerem bi sedanji petakarji zgubi.i volilno pravico. Shod je naposled sklenil neko peticijo na državni zbor, s katero bi se varovali v davčnih zadevah interesi dežele in občin. Poslanec Herold je izražal upanje, da se bode dalo kaj doseči, ker tudi poslanci iz Galicije in planinskih dežel žele jednake premembe. Volitve T Italiji so izpale za vlado ugodno, če tudi morda ne tako, kot je Crispi pričakoval. Pokazale so, da Crispi še ni popolnem izgubil zaupanja naroda, posebno mu ni dosti škodoval poslednji napad nanj v nekem francoskem listu. Vo Ijen je v devetih okrajih. Tacega vspeha še ni no-benkrat dosegel. Seveda marsikaj se je pa tudi pripetilo, kar Crispija gotovo ni razveselilo. V Rimu Crispijeva zmaga ni bila posebno slavna. Crispi je dobil 034 glasov, njegov nasprotni kandidat, zaprti socijalist Defelice pa 760 glasov. V resnici je pa poslednji dobil še nekaj glasov več, a jih je komisija proglasila za neveljavne. Neprijetno je za Crispija tndi to, da so voljeni vsi vodje opozicije, njegovi največji nasprotniki, mej drugim tudi Gio litti. Tudi to Crispija ni posebno razveselilo, da so radikalci pridobili več mandatov in se število socijaiistov v uovi zbornici podvoji. Agitatorja Defelice in Barbato sta dobila večino v Cataniji in Milanu. V Neapolji, Palermu in Montevarchiju so se pri volitvi klali z noži. Drugod je bil red. Klerikalci se nikjer niso udeleževali volitve V novi zbornici je vsekako pričakovati burnih razprav in gotovo se bodo na dan vlekli vsi Crispijevi grehi. V vzhodno Azijo. Nova težava pojavila se je v vzhodni Aziji. Kitajci so se ravno pripravljali, da izroče otok Formoso Japoncem, ko je ta otok proglasil se za samostojno republiko. Prebivalstvo Formose bode z orožjem v roki pozdravilo Japonce, kadar se bodo hoteli izkrcati na otoku. Formožani najbrž niso sami se odločili proglasiti samostojnosti, temveč je tukaj kaka tuja intriga. Morda hoče kaka evropska država s tem preprečiti izvedenje kitajsko -japonske mirovne pogodbe. Mogoče je pa tudi, da so vso stvar podkuriii Kitajci, ki ne marajo, da otok pride Japoncem v roke. Na Kitajskem je stranka, ki je močno nevoljna, da se je sklenil mir in ta stranka sedaj na vse strani ruje, mej drugim tudi proti kitajski vladarski rodbini. Seveda je jako dvomljivo, da bi si mogla Formosi ohraniti samostojnost. Dopisi. lir. Rovega i»iewta. 22. majnika. Letos smo ubogi Slovenci. V Ljubljani in na Gorenjskem toliko škode po potresu in majni sneg po Dolenjskem in slov. Štajerskem, ki je, kakor se zdaj vidi, velikansko škodo v vinogradih ter na sadnem drevju napravil, neštevši škode po hostab. — V takem položaju je še lepša prikazen, ki se nam kaže, da Slovenec le ljubi svojo domovino. Vidimo, kako na Dunaju, v Gradcu vse, kar se je na slovenskih tleh rodilo, skuša pomoči nesrečnim domačim krajem, kako je nesreča vse spomnila na dom, jim domo-čutje obudila, ki ga ima sicer vsak človek v tujini, morebiti di> prav gorke ljubezni, in doma vidimo, kako vse misli na to, po moči dati, kar se dati more. Marsikateri slovenski človek živi v tujini. V prejšnjih časih se je redkokrat kdo v boljših odnošajih v tujini živeč spomnil na slovenski svoj dom ; zdaj so naši rojaki tudi v tujini vezani na svoj rodni rod. Literatura naša jih veže in ona ljubezen do našega naroda, ki so jo sabo vzeli, ko so šli v tujino. Lep izgled za to nam daje naš rojak operni pevec g. Tertnik. Ko je zvedel, kaka nesreča je zadela Ljubljano, ponudil je sodelovanje pri koncertih. Nedeljo 10. t. m. je v našem narodnem domu pel, Še nikdar ni bilo toliko ljudi v teh prostorih. In pel je g. Tertnik, kakor še peti Slovenca nismo slišali. Vsak dolenjski Slovenec ima nekaj muzikaličnega ukusa, pri nas je petje doma ; misliti si tedaj morete, kako je dovršeno petje g Terinika uplivalo na veliko množico poslušalcev. Iz vseh krajev Dolenjske so prišli rojaki h koncertu in vsi prezadovoljni zapustili nas kraj, vsi ponosni na svojega pevca-rojaka. In imeli smo tudi še druge goste. Prišli so po vsem Slovenskem dobro znani štirje pevci in nam dali redek užitek, ki ga le dati more dobro uvežban moški kvartet. Ljubljanska „Ilirija" zasluži dobro ime, ki ga ima. V Novem mestu smo imeli pred leti do-j br« pevce in tudi jedenkrat (Jakše, Tnček, dr. Fer-jančič, Strauas) kvartet, ki je izborno pel, ali tem J llirijauom se pozna, da ž<* dolgo vkupe prepevajo J in da imajo mojstra učitelja. Že dolgo nismo sli-i šali v Novem mestu dobrega kvarteta, ta lep uii-I tek dala nam je „Ilirija". Lepo se zahvalimo tem i gospodom gostom vsem za krasne ure, ki smo jih ; po njih v nedeljo zvečer imeli. la NI. iVln» na Krasu, 26. maja. Koj ! po katastrofi v Ljubljani zbrali so se rodoljubi i šenpeterski po inicijativi prezaslužnega g. nadžu-; pana Frana Križaja, kako bi tudi tukaj pomagali i nesrečnim bratom v beli Ljubljani. Gos p Križaj hodil je s polo v roci v hiše premožnejših občanov (er sam nabiral milodarov. Prvo zbirko je odposlal 120 gld. Da bi bil pa uspeti se večji, predlagal je, naj se napravi tndi veselica v ta namen. Odbor čitalnice in požarne brambe pod skupnim načelnikom g. Andr. Lavrenčičem skušal je hitro ustreči Ju p; i novem u nasvetu. Neumorni pevo vodja gospod Fr. Štele prevzel je težko nalogo, da je v par tednih izuril nove pevce. Veselica se je vršila dne 12. maja. Udeležba je bila nepričakovano velika. Posebno Bistrica in Trnovo ter Zagorje in Knježak so prihiteli malo ne polnošteviloo. Mej mnogimi odličnimi gosti videli smo gg. dekana Vesela, c. kr. deželnosodnega svetnika Žužeka, c. kr okr. komisarja Parmo itd. Pod spretnim vodstvom g. Steleta pričela se je veselica s petjem. Zapela se je „Bože živi". „Slovensko Lisbono" deklamoval je gospod učitelj J. Rlalnarič resno milo. Potem udaril je na strune glasovirja slovenski skladatelj g. Volarič ter jgral svoje skladbe. Gg. Štele in Gračnar pokazala sta svojo izurjenost prvi na goslib drugi na flavti. Zadnja točka (mešani zbor) „Pozdrav Bledu" je bil vrhunec presenečenja. Kajti v malem času 14 dni vežbanja bi skoraj te točnosti ne bili pričakovali. Vse točke bile so burno aplavdovane. V zadregi sem, komu bi dal venec prvenstva, za to ga vržem na glave vseh sodelujočih posebno pa na gg. Volariča, Steleta, Malnariča in Gračnarja. Sodelujoče gospice pevke in gg pevci naj si zbero vsak svoj šopek. Tudi v gmotnem oziru bila je veselica povoljna, kajti čistega prebitka poslalo se je v Ljubljano 105 gld. 17 kr. + Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. maja. — (Nadvojvoda Evgen,) načelnik nemškega viteškega reda, pride danes zvečer od Celovca čez Ljubelj v Kranj in bo prenočil v gostilni „Pri stari pošti", kateri lokal si je sam izbral. Jutri pride nadvojvoda v Ljubljano. Tu si bo ogledal posestva tukajšnje komeude nemškega viteškega reda, od tod pa pojde v Metliko. — (Občinske volitve.) Jutri voli drugi razred štiri obč. svetnike. Kandidatje združenih slovenskih strank so gg.: dr. Danilo M a j a r o n , Andrej S e n e k o v i č , Anton S v e t e k in Ivan Š u b i c. — („Častitljiva jama".) Uro hoda od Radovljice, nad kolnico, se mthaja od davnaj, „ko so pele še rojenice v njej", zemeljska otlinica, nazvana „cast.itIjiva jamau. Da jo poznajo ponajveč le pastirji, izvira odtod, ker je obronek pod vhodom zelo strm. Dasi jama ni velika (nekateri jo pomnijo sicer zelo večjo) in tudi kapnika ni mnogo, bode vender domačinom, ki niso še bili pod zemeljskim površjem, izlet do nje zanimiv, tujcem iz Radovljice pa prijeten, ker je razgled izpred vhoda diven, okrog pa cvete, četudi je še zelo nizko, vse polno gorskega sleča ali pljuvanca (rhododendron hirsu-tum). Za naravoslovce naj še povem, da je najti tu brezočesnega hrošča (anophtalmos). ter da so v potoku, ki izvira pod jamo, teinnočrne postrvi. Nadejamo se, da bode v kratkem stezica z držaji napravila vhod dostopen vsakemu, in tako bode obogatela bližnja okolica za prijeten in lep izlet. — (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se bodu k ja-nuvarski izdaji 1805 glavne tarife za blago c. kr. avstr. drž. železnic uvel dodatek V., ki zadobi veljavo z 1. dnem junijem. 1895. — (Zdravstveno stanje.) V Bitinjah v po-stojinskem okraju so zboleli štirje otroci za otrp-nenjem tilnika, izmej katerih je jedna dveletna deklica umrla. Storilo se je vse potrebno, da se zabrani raz-širjevanje bolezni. — V občini Vrh v črnomaljskem okraju je zdaj še 0 bolnikov za osepnicami. Ljudska šola se je začasno zaprla. Stavljenje koz je imelo splošno ugoden uspeh. — (Sedmina.) Sabljaški klub slov. a kad -tehn. društva „Triglav" v Gradcu je dne 20. t. m. obhajal sedmino v spomin umrlega mu uatanovnika in častnega člana dra. Hugona Karting, Ob deseti uri dopoludne zbrala so se slov. akad. društvo „Triglav" in povabljeni društvi „Hrvatska" in „Srba-dijau v cerkvi usmiljenih bratov, da prisostvujejo zadušnici, katero je daroval g. župnik Ljubša, sošolec umrlega. Po končanem ceremonijalu sešli so se člani rečenih društev v restavraciji „Thonethof", kjer je po malem zajutorku prvomestnik borilnega odseka g. Josip GoriČar pozdravil vse navzoč ni ke, zlasti pa g dra. Klasinca. dra. Oblaka, župnika Ljub:o in navzoče stare hiše društva „Triglava". Označil je na kratko zasluge pokojnikove za razvoj in prospeh slovanstva v Gradcu in potem dal besedo g. Kunstu k slavnostnemu govoru. Le-ta je slikal obširneje delovanje umrlega mu prijatelja kot uzornega slov. vseučiliščnega dijaka, iskrenega Slovenca in Slovana in slednjič prijatelja in človeka. Končujoč svoj govor pozval je ves »stol*, naj se dvigne v Kartinov spomin s svojih sedežev in „iz-pije vse, kar ima". Ko je izpregovoril še Hrvat g. Forenbacher nekaj besedij, zaključil je prvomestnik oficijelno sedmino. — (Odlikovanje.) Grški kralj je podelil najemu rojaku c. in kr. tajniku avstrijskega konzulata v Pireju, gospodu M baelu Kralju, rodom iz Solkana, viteški križec grškega reda Sv. Iaveličarja. Čestitamo! — (Zdravnik, ki je spisal sam svoj mrtvaški list.) Te dni so pokopali v Gorici vpokoje-nega občinskega zdravnika in ogledovalca mrličev Leopolda G r e š i č a , ki je umrl v 80. letu svoje dobe. V zapuščini se je našel mrtvaški list, ki ga je pokojni spisal popolnoma sam zase. Izpuščen je bil samo dan smrti, katerega je vpisal novi ogledo-valec mrličev. — (Osobna vest ) Absolviran pravnik Fran Gabrielli je imenovan poštnim praktikantom v področji poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. — (Porotne obravnave v Trstu) se bodo začele due 8 julija pod predsedstvom deželnosodnega predsednika M. Urbancicha. — (Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Istro) se je zaradi nepričakovanih ovir odložil za nekaj dnij. Dan občnega zbora se določi in razglasi pravočasno. — (Na vseučilišču dunajskem) bilo je v zimskem tečaju 1. 1894/95 vpisanih s Štajerskega 6G rednih in 19 izrednih dijakov, s Koroškega 48 red., 15 izred., s Kranjskega 105 red., 10 izred., s Tržaškega 55 red., 7 izred., z Goriškega 27 red.. 2 izred., iz Istre 33 red., G izred., in iz Dalmacije 48 red, 18 i/red. Hrvatska kraljevini je poslala 1O0 red , 26 izred,, Bosna 15 red., 5 izred.. Srbska 34 red., 27 izred. in Bolgarska 20 red., 12 izred. dijakov. Iz Ruske je bilo 47 red. in 109 izred. slušateljev. Vseh rednih slušateljev je bilo na vseučilišču 4550, izrednih pa 2158. Skupno število obojih znaša (J714. — V letnem tečaju 1. 1805 predavajo na filozofski fakulteti v oddelku za slovansko filologijo le štirje docenti. Dvorni svetnik dr. V. Jugu' ima odpust, ker, kakor poročajo, potuje, da se dogovori z nekaterimi učeujaki o „zgo-dovini slovansko filologije", katero namerja izdavati, ter drugih stvareh. Red. prof. dr. K. Jireček čita: Viri k jugoslovanski povestnici, trikrat na teden; Balkanske dežele v 15. veku, dvakrat. V semenišču: Čitanje srednjeveških pismenih spomenikov, dvakrat. Docent dr. Fr. Pastrnek čila: Staro-slov^nska sintaksa, dvakrat na teden; Aleksandrov roman v Slovanih, BOSsbno še v Cehih, dvakrat. Docent dr K. Št rekel j Sita: O tujih elementih v slovanskih jezikih, jedenkrat na teden. Docent dr. V. Vondrak nadaljuje: Povest češkega slovstva, dvakrat na teden. — (S hrvatskega gledališča.) V nedeljo je nastopila na za^rebŠKem gledališči v ulogi Isabelle v opereti „Boccacoio* zopet kot engažovani član gospa A nič e v m. Občinstvo jo je simpatično pozdravilo in jo odlikovalo z lepim šopkom. — »Električna razsvetljava v Karlovcu) Na ozemlju nekdaj Tuličevega mlina nb Korani se bode osnovala naprava za električno razsvetljavo. S tem je vprašanje električne razsvetljave mesta Karlovca postalo akutno — (Slovanska pesem v južni Afriki.) In-teresanten koncertni program prejeli smo od rojaka iz južne Afrike. Dne 12G. marca bil je namreč v Cape To\vnu, najjužnejšem mestu Afrike, koncert, pri katerem so sodelovali tudi pevci in godba avstrijske vojne ladije „Donaua, ki se je tačas ravno mudila v luki omenjenega mesta. Na omenjeni vojni ladiji nahajati se tudi dva Ljubljančana, častnik Mladič in kadet M. Kocli, ki sta pevce na ladiji naučila tudi nekoliko slovenskih in hrvatskih pesnij. Tudi pri koncertu v Cape To\vnu zapeli so pevci „Liepa naša domovina" in „ Živila Hrvatska" ; pesni našli sta — kakor se nam poroča — tudi pri afriškem občinstvu burno priznanje. Tudi godba igrala je več slovanskih skladb. Koncem koncerta igrali sta avstrijska pomorska godba in godba 2. angleškega polka Vork iv. Lan-caster avNt.rijsko in angleško himno. — (.Razpisane službe) Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani mesto fin. svetnika v VII. čin. razredu, eventuvelno mesto fin. tajnika v VIII., fitt. komisarja v IX. in fin. koncipista v X. čin. razredu. Prošnje v štirih tednih od dne razpisa predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. — Na jedno razrednici v Svibnju mesto učitelja in voditelja z letno plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in stanarino 80 gld. Prošnje do dne 25. junija okr. šolskemu svetu v Krškem. — Na jednorazrednici v Banj i luk i mesto voditelja in učitelja z dohodki 111. plač. razreda, prostim stanovanjem in postavno funkcijsko priklado. Prošnje do dne 24. junija okr. šol. svetu v Kočevju. * (Povodenj na češkem.) Nad Smihovem pri Pragi in nad vasmi, ležečimi okolu Smihova, se je te dni utrgal oblak in prouzročil pol milijona škode. Voda je tako visoka, da seza ponekod do prvega nadstropja. Več oseb je ponesrečilo, mnogo živine utonilo. * (Grof Lev Tolstoj) je, kakor se poroča iz Moskve, opasno zbolel na svojem posestvu Jasnaja Poljana. * (Silna toča na Rumunsk^em) je provzro-čila okolu treh milijonov frankov škode. Mnogo ljudi in živali je bilo ranjenih. * (Nabiralniki pisem v hotelskih omni-busih ) Italijanska poštna uprava je odredila, da imajo vsi hoteli, ki pošiljajo svoje omnibuse na železnico, nabiralnike listov. Ko se omnibus odpelje iz hotela, se od zviinaj obesi nabiralnik na voz, tako, da s3 mej potom lahko vrže pumo vanj. Na kolodvoru prevzame te nabiralnike poštni uradnik ter jih izprazni in odpošlje pisma. * (Visoke hiae.) V Chicagu je 150 hiš, ki imajo po šest nadstropij, 70 po sedem, 43 po osem, 10 pod devet, 13 po deset, 1 z jednajstimi, 12 po dvanajst, 3 po trinajst, 10 po štirinajst, 8 po šestnajst in po 1 z sedemnajst in dvajset nadstropij. I v----t i Slovenci in Slovenke! ne zabito dražbe sv. Ciril« in Metoda! ±.------ — --4- i Davila s Uredništvu našega lista je poslal : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. L. Schvventner, knjigar v Brežicah 2 1 kron, katere je nabrala za Velikovško šolo pred odhodom v Divačo gdčna. Marijanica Planinec. — Živeli rodoljubna nabiralka in darovalci in njih nasledniki! Knjiievnost. — »Slovanski svet'* ima v št 21. naslednjo vsebino: Monarhija in dualizem; Katoliška cerkev pa avstro-ogerski Slovani; Po potresu; J. N. Tolstoj: Gospodar pa hlapec; Iz M J. Lermontova j Dopisi; Ogled po slovanskem svetu; Književnost. — „Planinski Vestnik." ima v št. 5. naslednjo vsebino: V. B. Ojstrc ; Fr Kocbek: 0 legi planinskih koč; H. R.: O planinskih lekamicah; Društvene vesti; Razne novice; Izlet ua Ojstrico. — „Vatrogasca" izšla je št. 15 z raznovrstno vsebino v slovenskem in hrvatskem jeziku. Dunaj 28. maja. Deputacija ljubljanskega občinskega sveta je danes se poklonila vsem načelnikom dr/avnozborskih klubov ter jim izrekla zahvalo za njih in njih somišljenikov izkazano naklonjenost mestu Ljubljani, ob jediiem jih prosila, naj glede državne podpore postopajo z isto blagohotnoatjo. Nadalje je bila deputacija pri podžupana dru. Luegerju in mu izrek'a zahvalo za obilno podporo, katera je došla Ljubljani od mesta in od dunajskega prebivalstva. Deputacija se je poklonila ministerskeimi predsedniku AViiidisch-graetzu in ministroma P tenorju in Bicqueheuiu ter jih prosila zadostne državne podpore. Jutri se oglasi deputacija pri vojnem ministru Krieg-hammerju, v četrtek pa misli dohiti avdijencijo pri cesarju. Dunaj 28. Diiies popoludne je minister-ski svet se posvetoval o državni podpori za Ljubljano in okolico. Sklep še ni znan. Dunaj 28. maja. V današnji seji poslanske zbornice je posl. Tu ček nujno predlagal, naj odsek za volilno reformo začne nemudoma posvetovanje o poiodsekovem poročilu. Predsedujoč dr. hlatlirein je odredil, da se bo razprava o nujnosti tega predloga vršila koncem seje. Poček je predlagal, naj se o tem glasuje po imenih, Pri glasovanju se je TuČkova zahteva, naj se razprava koj vrši, odklonila. Posl. G e s s m a n n je predlagal, naj se glasuje po imenih, ali naj se o Wiudischgraetzovem govoru glede župnika Decker ta otvori debata. Zbornica je otvoritev debate odklonila in potem nadaljevala razpravo o davčni reformi. Tržič 28. maja. Pri današnji občinski volitvi je stranka redu v tretjem razredu sijajno zmagala. Nadvojvoda Piv gen je popoludne dospel seru in se odpeljal v Kranj. Narodno-gospodarske stvari. — Prepoved uvažanja prešicev. Ker se kuga mej prešu i v Steinbruchii (rtdbanva) v Budim-peštanskem komitatu š* ve»lno razširja, je deželna vlada kranjska prepovedala uvažati prešiče iz Stein-brutha in iz celega budim peštanskega komi tat a na Kranjsko. — C. kr glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic javlja, da »e je glasom razglasila v „Wiener Zeitung" razpisalo izvrševanje podstavnih del, del vrhu zemlje in v višavi na progi Niklasdurf-Zuckmantel in da ono vzprejema najdalj« do dn»i 17. juuija t. 1. ponudbe in da so pogoji in drugi pomocki na vpogled pri imenovanem ravnateljstvu in c. kr. železuičnem stavbnem vodstvu v Freivvaldauu. — Nova tovarna za izdelovanje papirja V Zagrebu bode v kratkem začela delovati, ker so vsi stroji že postavljeni in j« dodelan tudi železniški tir, ki bode vezal tovarno s kolodvorom državne železnice. Listnica uredništva li r a in n ] j ii h t K.; VaSe pismo smo izročili odboru »Dramatičnega druStva". — Aleksandrov v T.: Vsaj v Hubadov slovar bi bili lahko pogledali, predno ste se — blamirali! Listnica upravnistva. Ker nam dohajajo Se vedno pisma in dopisnice brez poštnine za odgovor, smo zopet primorani, se tem potom oglasiti in opozoriti doticnikc, oziroma p. n. sl. občinstvo, da nam odgovori nli pojasnila prizadevajo vsakikrat stroškov za znamko ali vsaj dopisnico. Mi itak dotična pojasnila dajemo zgolj iz prijaznosti in se od nas ne more zahtevati, da bi poleg tega Se materijelno Škodo trpeli. Umrli BO v Ljubljani: 27. maja: Lorenc Treo, tesarski mojster, 45 let, Ceita na Rudolfovo železnico St. 8. V deželni bolnici: 25. maja: Martin Mirvar, delavec, 7"> let. — Franc Marinko, gostač, 77 let. V hiralnici: 25. maja: Neža Hlažek, delavka, i)4 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v inm. 'rt* S 7. zjutraj 2. popol. i*, zvečer 739-9 7.'{9-0 7.'j8-2 11-50 C 1!» 2° C IG 8° C sl.ssvz sl. vzh sl. vzh. obl. obl. obl. 000 dežja. Srednja temperatura 15*8* za 0"9° pod normalom. ZDiaziSLjslra, borza dne 28. maja 1895. •Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 101 „ 30 „ Avstrijska zlata renta....... 198 „ 80 „ Avstrijska kronska renta 4c 0..... 101 „ 50 , OgtTska zlata renta 4°'0....... 12^ „ 40 , (»merska kronska renta 4...... 99 , 10 , Avsrro-ogerske bančne delnice .... 1074 „ — „ Kreditni delnice......... 4O0 „ 88 v London vista........... 121 , 90 „ NomSkt drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 56 „ 30 mark............ 11 . 91 , 20 frankov........... 9 , 66l/n It;ilijai)Nki bankovci........ 4* , 10 , C. kr. cekini........... 5 , 72 , Dnn 27. maja 1895. •1 državna srečko iz i 1N">4 pn 250 gld. 151 gld. 50 kr. Državne srečke iz i. 1*04 po 100 gh!.. . 19« „ — , Dunava r. g. srečke 5°0 po 100 gld. . . 131 „ 25 b Zenuj. obC avstr. 4'/,° 0 zlati znst. list' . 122 , — „ Kreditne srečke pa 100 gld...... 19H , 50 „ Ljubljanske srečke......... 2.'J „ 00 „ Rndolfove srečke po 10 gld...... 24 „ — b Akcije anglo-a\ str. banke po 20») gld.. 173 „ 50 , Tramway-drnlt. velj 17»> gld. a. v. . . . 4hi 9 — „ Papirnati rubeli......... 1 , 31*/4 „ Za mesto Kranj in okolico izdeluje vsakovrstne (099—3) vezi za poslopja po nlskl ceni in Izvralno narejene Flori jan ■•roj. kovač v Kranji h. št. 47, ^ Slovo! ^ Vsem milim slovenskim sestricam in vrlim rodnim bratom v prekrasni naši šaleški dolini o priliki preselitve v Zalog presrčen „Z Bogom" ! „Mi pa ostanemo . . .!" Bog in narod! (734) J. N. Resman. Poletna stanovanjalm prodaja. !IIwlo ptiHfilvo v najbližji okolici nretlnještn-|ernke|(n »ru«. obstoječe iz trdno zidanega poslopja s sedmimi sobami ali tremi stanovanji s pritiklino, podstrešjem, kletjo, vrtom, gospodarskim poslopjem in s hifto za posle, potem iz travnikov z napravami. Krasna okolica, izvrstna pitna voda, zdrav zrak, okrajno sodišče, postna in brzojavna postaja, živila po ceni. Poletna stanovanja. 1 velika lepa soba, z jedno ali dvema posteljama, s postrežbo, na mesec 12—15 gld. — 2 sobi z veliko kuhinjo 18—20 gld. Cena looo ulil.. «>d katerih polovic* laaliko Oiujfifmi iinIhiic, Oferti naj se pošiljajo pod : C*. Meh., alara poAf n. a. MtoptiJIcn« I. iiariMeropje« (»mileč. (701—3) C. h. |lafn ramaieljUtB atitr. dri Menit Izvod Iz voznega reda val?avrrr».aexn, odL X. naaLJaauIle«. 1S95 9MŠ3jf$ omenjani prihajal'iI ln odhajalo) črni oiuUiam 10 t JHtBf. HrednjeeTTopekl oaa Je k rajnemu tem ▼ Ljub- Fg Sobni slikar in pleskar Ivan Alešovec v Opatiji (Ab"bazia) se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvrfie-van e vseh v njegovo stroko »padajočih del po zmorn i h cenah. Za trajno ln nkaino delo s« Jamči. Vnanji naročniki naj izvolijo pismenim potom delo naročiti. (733—I) Lekarna Trnkoczv. Dunaj, V se a H n CS9 •O J*. s t-l E-» cd a 3 Sirup iz planinskih zelišč tudi prsni, pljučni in kašljev sok imenovan, prirejen iz planinskih zoliio ln lahko raztopljl-vega vapnonoga železa. Steklenica t navodilom » |i»rabi '>»» kr., 12 »tekb-nic 5 gld. Dobiva se pri (1230 31) l l>al-ju lekarnarju v Ljubljani. l*oAIIJ» ho m obratno potilo. Lekarna Trnk6czy v Gradci. r trse 3 H i ©• n N 9 »m.....m ■ mlnntl naprej Odhod ls LJubljane (joJ. kol.) OO 1B. mri S etta. p« noH oeebnt vlak t Trbia, Poatabel, Be'Jak, Ce-Iotm, Franaemfrute, Iijubno, 6es Selithal v Aoaiee, tsahl, Gmun-den, Holnefrad, Htojr, Ltuc, Badejevlra, Pisanj, Marijino vare, K«rr, Karlore »ar«, Vrancove vara, Prago, Uptljo, Dnnaj r'.m AnvateHoa. 0* O. mH lO tnin. rjutnif metani vlak v Novo meeto, Kočevje Oe> f. mH tO tnin tjittriij oaehnl »Jak w Trhla, Fontabel, Hflljak, Oe. loveo, Franaenafeito, ijjulnio, Dunaj, 6*a Selathal ▼ Rotno^rad, Iluunj ftm Ametetten. OS It. mri M* tnin. dopolmdne oiebni vlak r Vrh,i, Pontabel, Beljak, Oelorea, Franaenifeste, Ijjubno, Hnlttlml, Soltio^rad. Ot> M. uri OS tnin. ol**i » in litnbne,'■ . Reilaka, Oelovoa. Pontabla, Trhlta. Oe 9. mri 'JS tnin. irw(r metani vlak I* Kooevja, Novoga Maata. Odhod iz LJubljane (dr*, kol - Oe t. mri »3 tnin. ujutrn) v Kamnik, a #. a OS , fmjioiui/n* . „ , ti. 9 SO n 994G00 n „ II tO. tO „ ei-rcfr ,| ,, (»leilnj! vlak le ob nedeljah in praauiklh.) Prihod v lajnbljano (drž. kol.j. Oe O. uri 39 tnin. *Jutr,tJ U Kamnika. » lt. m 18 . ditpolndn* . „ (0—Ho) ,i O. ,, HO „ »v»^r ,, ., n 9. m 83 „ etneef , n (alednjl vlak le ob nedeljah io prasntklh ) Postna ia brzojavna upraviteljica Slovenka, nemškega jezika vcsfia, ii6e alnibo. — Ponudbe vzprejema upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod „Danio* looo'. (718—6) Lepo poletno stanovanje ■ pohištvom vre«J9 četrt ure od Olja, obstoječe iz 3 sob in kuhinje v prvem nadstropju, odda *te luvnl tr« »t. 10. (718—3) D« JULIJ SCHUSTER ordinuje vsak dan od 8. do 9. ure v otroški bolnici Elizabetini Streliške ulice št. 11. (730—1) Prodajalnica v Kranji se odda v najem po zelo nizki ceni. Prodajalnica je na dobrem prostoru, s stanovanjem in z vso opravo /.a špecerijsko, evontuvelno manufakturno trgovino. — Natančneja pojasnila daje |g prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (7^9—1) Sr. 117. (732) Dne 1. junija vsacega leta (ako bode ta dan nedelja ali praznik, pa naslednji delavnik) bode na Slapu pri Vipavi nov semenj za živino in kramarsko blago. Županstvo na Slapu dn»- 18. maja 1895. Župan : Ivan 1 ršir 1. r. Štajersko deželno zdravilišče Rogatec-Slatina« Posta)a južne železnice Poljičane. Sezona od I. maja do I. oktobra. Pivno ht hopehio zdravtjenje in zdravljenje s sirotko in elektriko. l»roN|»«l4.« rnspunlljie ravnateljstvo. NvetovnosiiMne UI*« !(<«•. sodržujoče G)ubcr>JflM fte>l« priporočevane od prvih ■■KMlitiiinKili Mvtorlteft pri bulemuih prt>bnvuili orKaiuov in tliluaP. ui sicer; »j Tempoljski vrBlec kot iiafiioii*.« oN«ežu|o«>M i»i|a«n, Styria-vrelec u«. Pr^kaieno «nr»vn« v 53F%to\ iim~7) i HBBKaamBHHi oekrbnifitvo kopališča Eogatec-Slatina. Staroslavno žvepleno kopališče ■ifa Hrvatskem Varaždinske toplice tS Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec). Anillza pn dvornem nvetOTulcu |iriifeaorju i'. vr«<" vrflfi', «»«»-l»lf,. t avojem dnloTiuiji |r i m isi i-ut hU ni i ni in l.osl.-nlni \ < Ij.iiuiIi. iibiiJIi , |ioltnlli in liijiilli b»le«iilli . kroničnih !»<>k .-silili oblNfi.l. iiii-Iiii riifin knlnrii, ikrolel ta I la iiiiKh-Nkl l»olexitl . knvillli »lis. kriaallMli, n. pr. lkli, n« prvih, Jt-trlli. ivno zurdvijonjo , ioioelei!>• erevilt« i>n «in nt.d, i.i.a. EZlektrika« — Masaža. Zilrnt llls«'*' « lačni kiimfiirlain, celo Inlo odprto I .••/■'■na trnja otl I. maja do I. oktobra. 1'rrkmien volik l>»rk, Inpl n»aa, pluane /.tbavn, koncerti i. t. d. Na !><>•« a j I Varuaiiiiiitkn toplice pričakuje »liihernl tlim oiiuiibna goutn. Tudi no oa raj.jiotuifo poaebni ▼ozovi in te jn nrajd mtili prej obrniti na nakrbn iitVO kopnliića. ZilravnUkti pojaaiiila dajo kopaliaviii zdravnik «lr. A. l.