209. številka. Ljubljana, v torek 15. septembra. XXIV. leto, 1891 Zahaja vsak dan avefter, izimEi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogertke dežele ca vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jodeu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up r avni Bt vo je v Gospodskih ulicah it. V2. Upravnici v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Freycinetov govor. Prva oficijelna izjava, katera se je čula iz UBt kacega višjega francoskega dostojanstvenika po dogodkih KronstAdtskih, vzbudila je globoko zanimanje v vseh političnih krogih evropskih. Bit je to govor francoskega ministerskega predsednika Frevcineta, ki ga je izustil pri slovesnem obedu v Vandeuvru v navzočnosti zbranih vojaških pooblaščencev vseh evropskih držav, kateri so se udeležili francoskih manevrov. Bil je vojaško-političen govor velicega pomena in naravno je, da v novem položaji, katerega je ta govor posebno poudarjal, vse evropsko časopisje pretresa ta govor, ter vsak skuša najti v njem to, kar mu najbolj ugaja. Io v tem oziru se mora reči, da je ta govor francoskega ministerskega predsednika sestavljen res tako diplomatično in Bpretno, da ugaja raznovrstnim željam, akopram nobene ne poudarja posebno. Ni bila lahka stvar, doBeči kale uspeb z govorom, v katerem se je bilo ozirati na razne strani, ob jednem pa ostati na površji onega mnenja, ki danes nadvladuje vso Francijo, mnenja, ki se je rodilo poKronatadtskih dogodkih. Fievcinetov govor je verna podoba tega mnenja in prav srečno izraža »novi položaj", ustreza mirnemu in štedljivomu meščanu, nič manj pa ne zadošča vojakom, katerim je bil govorjen. Frevcinet sicer ni naravnost govoril o miru ali o potrebi, da bo obrani. Vender pa je omenil, da bodo bodoče leto velike vaje teritorijalne vojske se vršile na Francoskem, iz česar prijatelji miru lahko sklepajo, da Francoska za bodoče leto nema vojuih namenov in da se pred letom 1893. ne bode rušil evropski mir, kolikor je vsaj to odvisno od volje francoske republike. Mir ima turej vsaj kratek obrok, ker je znano, da tudi Rusija vbsj za bližnjo bodočnost, nema vojnih namer. O vojni sploh sicer ni govoril Frevcinet, vender je v njegovem govoru izrečeno toliko laskavega o francoski vojski in njenih voditeljih, da je govor naredil ugoden utisek v vojaških krogih, akopram ne veje iz njega oni chauvinistični duh, ki jo odlikoval vojnega ministra Leboeufa govor leta 1870. ko je izustil usodepolne besede suous sommes arebi-prfits", katere pa so pozneje žalostni dogodki po* «t u v i 1 i tako grozno na laž, da je Francija leta in leta trpela na hudih udarcih, prizadetih jej vsled njih. Z mirno svojo besedo ustregel je Francije ministerski predsednik vsem strankam, pokazal pa je ob jednem, da se republika čuti močno, da ima brez prazno donečih fanfsronad danes res vsled vstrajnega, mnogoletnega delovanja in truda vojako tako urejeno, da se sme nanjo zanašati, ako bi prišla ura, ko bode republika izročila osodo svojo generalom, kateri bodo vodili nje sinove. Če je ministerski predsednik v svojem govoru pohvalil vojsko in potrebno nje voditelje, zgodilo se je to, ker je imel Čas delovati na to, da se stori vse, kar je bilo potreba storiti. Seveda baš njegove mirne besede mnogim ne ugajajo, ker izvirajo iz zavesti lastne moči, posebno ker so tako rekoč uradno potrdilo približanja Francije in Rusije, prvo oficijelno potrjenje .novega položaja". Seveda to nikakor ni in ne more biti po volji vsem onim, ki bi le vedno radi tajili to, kar vsakdo lahko vidi in potiplje, ki bo ne morejo sprijazniti z ,novim položajem41. Vsi ti imenujejo mirni in diplomatično premišljeni govor francoskega minist. predsednika, da je bahato-miren in milosten in skoraj izrekajo željo, da bi bil govoril manj mirno. Na v.-a k način je ta govor važen dogodek na polji vnanje politike in kot tacega beležili smo ga mej dnevne dogodke, o katerih je vredno spregovoriti kaj več, ker razsvetljuje sedanji položaj, ki se jasni vedno bolj in bolj. Slovenci v Zagrebu. v. Preostaje omeniti le Še nekatere podrobnosti, katere smo bolj na kratko omenili v prejšnjih člankih. Pred razhodom v razstavi poprijel je v imenu Slovencev besedo starosta „Tržaškega Sokola" g. Cotič ter izrazil željo, da bi ta lepa vzajemnost, ki se je pokuzala pri slavnostnih dtieh v Zagrebu, ostala trajna mej Slovenci in Hrvati, da bi se ideja skupnosti hrvatsko slovenske Sirila v vedno širše kroge. Tudi ta govor bil je vsprejet od vseh stranij z naudutenimi živio-klici. Kar nas je poleg zares ogromne udeležbe iz vseh pokrajin slovenskih še posebno obradovalo in je dalo vHeinu izletu nekako bolj slovesno lice, bila je zares obila udeležba bratov Sokolov. Poleg »Ljubljanskega Sokola", ki je priredil ta izlet in bil zastopan zares prav lepo po starosti, podstarosti, vsem odboru in nad 60 člani v društveni obleki z zastavo svojo in 8 trobentači, bil je najmnogobrojneje zastopan „Sokol Dolenjski", ki je bil korporativno se nam pridružil v Vidmu z zastavo bvojo, s starosto in 24 člani v društveni obleki. Že v Ljubljani pridružila se je nam bita lepa deputacija bratov „Sokolov" iz Trsta, v Zagorji pristopili so „Sokoli" Zagorski in na Zidanem mostu pozdravili smo posebno radostno vrle naše junake „Sokoleu iz Celja, katerih je bilo tudi lepo število. Bilo nas fe slovenskih Sokolov blizu 200. Posebno Sokoli, katerim so se pridružili še Zagrebški, Karlovški in drugi hrvatski in ki so korakali na čelu slavnostnega sprevoda, vzbujali so poleg pevcev hrvatskih, ki so imeli deloma tudi prav lične društvene obleke, splošno pozornost in dajali s slikovito svojo obleko vsemu spievodu neki posebni sijaj. Kakor prijetne sanje minuli so le prehitro vsem prekrasni dnevi, katere smo preživeli v krogu gostoljubnih bratov Hrvatov, a nadejati se je, da so zapustili globok utisek v srcih vseh, ki so se jib udeležili, ter da poleg prijetnega spomina obrode trajen sad. Lepe besede, ki smo jih čuli iz ust raznih govornikov, ne bodo ostale samo prazue fraze, nego se bodo uresničile prej ali slej. In baš v tem tiči velik in globok pomen tacih slavnostij za razširjevanje narodne ideje, za uicrep-Ijenje ideje slovanske vzajemnosti. To dobro čutijo naši nasprotniki, dokaz temu so nam strastne njih ekspektoracije, s katerimi so pisali o zadnjih slavnostib Zagrebških ter skušali na vse mogoče načine ponižati jib. Ker smo pa tega že preveč uavajeni, ne motijo nas taki izrazi srda naših nasprotnikov prav nič in jih pustimo mirno pisariti, mi pa gremo svojo pot naprej ter skušamo napredovati, kolikor nam pripuščajo neugodne naše raz- LISTEK. Na Mavricij in v Avstralijo. (Daljo.) Leta 1613 polastili so se otoka pirat je, kajti bil jim je vsled težke dostopnosti izborno zavetišče, Nizozemci pa osnovali so tu kolonijo kaznjencev. — Nizozemski poveljnik onih treh ladij, ki so prišle prve pred otok, Van de Mester, postal je Mavriciju prvi upravitelj ter sezidal več trdnjav, a ker mu je nedostajalo delavcev, prosil je upravitelja otoka Madagaskar zanje. Le-ta polovil je mnogo domačin-cev in jih prodal kot sužnje svojemu kolegi. Prodani Madagaskarci pa niso bili zadovoljni s to bvojo usodo; združili so se s kaznjenci iu s pirati, utekli v goru in od tod napadali brez prestanka nove kolonije. Celo trdujave vo napadali, je osvojili in razrušili, posadko pa pobili. Kolonistom ni bilo na Mavriciju več obstanka in po nasvetu batavijskega guvernerja, v katerega področje jo spadala tudi uprava Mavriciju, preselili so se v Kaplaudijo. Francozi, kateri so imeli tedaj že otok Bourbon v oblasti, odposlali so na to hitro jedno svojih ladij in dovelj vojakov, da bo zasedli otok, kateremu bo navzdeli ime Ile de France. Francoski inženirji preiskovali so na to ves otrok, in ker je bila njih sodba o materijalni vrednosti otoka zelo ugodna, imenoval je kralj Ludovik kapitana Bernarda Fran-cois-a Mahe de Labourdaiiuais-a upraviteljem Mav-ricija. Labourdaunais je bil zelo energičen in jako nadarjen mož ter se najprej lotil ogromnega podjetja — udušiti razbojništvo, kar se mu je pa mnogem trudu tudi posrečilo. Popravil je tudi razrušene trdnjavo in napravil v Port Louisu ulice in kanale, bolnico in arzenal, s kratka, pripomogel je po svojih močeh, da je povzdignil otok in pomnožil dohodke Btanovnikov. Celo nekaj ladij zgradili so na otoku, katero je poslal Labourdaunais na Francosko z bogatimi darovi — v dokaz svoje delavnosti. Priznanje, katero si je stekel s tem, vzbudilo mu je obilo sovražnikov, ki so začeli ruvati in ščuvati proti njemu. Vlada francoska pozvala ga je na odgovor; dokazal je sicer nedolžnost svojo in podlost toži-teljev, a vzlic temu odpovedal se je vsem častim in se udal le prošnji kralja samega, da je zopet prevzel poveljništvo neke francoske eakadre, kateri je bil nalog pobiti razbojnike v Indijskem morji. Labourdaunais boril se je srečno in uspešno, a ko je prišel na Mavricij, da prevzame zopet upravi-teljBtvo otoka, našel je ondu že drugega guvernerja, ki je imel nalog, soditi zaslužnega vojskovodjo La-bourdaunaisa. David, tako se je zval novi upravitelj, je bil pa toli pošten, da je, ne oziraje se na dane mu uka'.e, ponudil Labourdaunaisu povelje indijske eskadre, česar pa ta ni vsprejel, nego odpotoval na neki trgovaki ladiji na Francosko. Jedva je pa bil 6topil na materno zemljo, že so ga pahnili v ba-stiljo, kjer je ostal brez Bodbe tri leta, dokler ni prišla nedolžnost njegova venderle na dan. Trpljenje v ječi jo pa moža toli oslabilo, da je jel hirati in umrl kmalu potem v največji bedi. Tudi na Mavric i j i čutili bo skoro izgubo izrednega upravitelja Labourdaunaisa, kajti pod njegovimi uaBlsdniki obrnilo bo je vse na slabše in dvanajst let kasneja morali bo Že dovažati živeža, katerega je bilo poprej še preveč. Ko se je na Francoskem začela velika revolucija, vršili so se podobni dogodki tudi na Mavricij i. Angleži, kateri se imeli v oblasti otok Rodriguez, hoteli so si osvojiti tudi Mavricij ter že za časa Labourdaunaiaa poskušali časih svojo srečo, h vselej brezuspešno; zdaj pod novim upraviteljem jim je bilo to laglje. Nekega dne priplulo je 72 angleških ladij pred Port Louis in izkrcani vojaki osvojili bo si z lugotjo mesto in trdnjave ter dobili tako ves otok v oblast. I dandanes je Mavricij angleška kolonija, iu sicer mere in ovire, ki se nam stavljajo na vse strani. — Na Beveru in na jugu pokazali 80 letos slo-vauaki naši bratje s prekrasnima razstavama, kaj premore Slovan, akopram ga povsodi še tlači gospodstvu tujčevo in ni nikjer Se tako gospodar na avoji zemlji, kakor so drugi srečneji njegovi sosedje. A poknzal je tudi v teh neugodnih razmerah, da tudi Slovan je napredoval, dokazal je to De s praznimi besedami, nego z dejanji, katerih ne more zanikati niti najzlobneja nasprotaiSka strast, ker so očevidni vsemu svetu. Pohiteli smo Slovenci že dvakrat na sever, in pripravljamo se še za tretjikrat, pohiteli smo v zlato Prago, da se ogrejemo v čisto slovanskem mestu in se naudahnemo duba slovanskega, ki naj nas vodi v težkih naših narodnih borbah. Pohiteli smo tudi dvakrat, ali celo trikrat k bližnjim bratom Hrvatom, v kraljevi Zagreb, da stisnemo bratovsko roko najbližnjim svojim bratom, da se ogrejemo na njihovih grudih in se preverimo, da je resnica, kar govori pesem, da „Slovan povsod brate imatt. Kadar bode ta zavest prešinila vse sloje našega naroda, kadar se bode vsak ziveden sin slovenske matere čutil res Slovenca, Slovana, takrat bodenio smeli reči, da je narodni naš obstanek zagotovljen. Le takrat se nam ne bode treba bati, da bi nam kaka nasprotna politična sapa odpibala na stotine in tisoče pristašev, kakor odpiha veter pleveli od žita, kar Be je žalibog že godilo v preteklosti in bi se utegnilo pouoviti tudi v bodočnosti. Pred nekaterimi dnevi pa ue je odprla tretja jubilarna razstava v prijazni Gorici, katere se udeležujejo v obilni meri slovenski naši bratje ob Soči iu katero budemo gotovo si pogledali tudi mi, akopram v obstoječih razmerah ne moremo pričakovati, da bi Goriška razstava imela isti slovanski značaj kakor omenjeni dve. Na leto pa morda se obleče bela naša Ljub-ljuoa v slavnostno odejo ter priredi jubilarno gospodarsko razstavo, pri kateri nam bode pokazati, koliko smo uapredovali, koliko smo se naučili od slovanskih svojih bratov na severu in na jugu, ki so nam dali tako lep izgled. A. II. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15 septembra. Staročehi in klerikalna stranka na Češkem* V znanem govoru poudarjal je predsedaik katoliško-političoega društva za Češko, grof Karol Schonbovu, da se bode skoro reorganizovala staro-češka stranka. To se je sicer že večkrat napovedalo, vender se je še nedavno izrekel deželni poslanec dr. Matuš, jeden staročeških vodij, vtem zuiislufda Staročehi ne mislijo še na to, da bi ae udali vabilu klerikalne stranke ter spremenili svoje dosedanje postopanje. "Povišanje vojnega butlgeta. Iz oficijoznega vira se poroča, da se vojni budget, z ozirom na tinance obeh državnih polovici, ue bode povišal. To ve*t bodo gotovo z veseljem pozdravili vsi davkoplačovalci, samo to je jako važuo uprašanje, bo li bode res obistinila in za kako dolgo. Pri sedanjem stanji morda pri najbolji volji vseh merodajmh faktorjev ne bode mogoče na dolgo izogibati se izrednim stroškom, katere je de- izmed najlepših in najbogatejših; upravo vodi an-gleflk guverner. „Sadija" ostala je v Port Louisu dvanajst lin j. /al, da smo dospeli ob času, ko je vse, kar ni neizogibno moralo ostati v mestu, odšlo v gore, kjer ni tolike vročine kakor ob obali. Vsled tega tudi javnega življenja ni skoro nič, kajti celo gledališče je zaprto, druge posebnosti je pa lahko ogledati za malo časa. Muzej je precej bogat a slabo urejen, bazar dosti originalen. Na dirkališči Btoji spomenik zadnjega francoskega upravitelja Malarti-nique-a, a prvemu upravitelju, zaslužnemu Labour-daunaisu, postavili bo velik in zares lep spomenik ob morskem bregu. Izmej drugih večjih zgradb omeniti je palačo guvernerjevo, banko in muzej, gledć katerega sem že omenil, da ni baš uzorno urejen. Jako zanimiva je tudi mošeja in kineški tempelj, kateri stoji sredi kineškega oddelka mesta. Na iz-preboda zašli smo slučajno tudi v ta ne ravno prijazni oddelek metu1 a ter zapazili hišico, sestavljeno iz deščic, na kateri je bil kinešk napis. Čudna pisava vzbudila je našo pozornost. Pred bišo bil je majhen vrtič, kjer nas je zamazan Kinez prijazno-premeteno pozdravil. ' (Daljo prih.) loma že naznanil vojni minister v znani brošuri, o kateri se je že toliko pisalo po vseh listih. Znamenit govor. Jegerski nadškof Samassa imel je znamenit govor ob priliki svoje Škofovske dvajsetletnice ter je poudarjal, kako škodljivo je cerkvenih fanatikov postopanje za slogo mej državo in cerkvijo. Mej drugim je rekel, da prenapeta gorečnost teh fanatikov presega včasih meje potrebne razboritosti, da celo resnice, da prouzročijo nepripravljene debate o stvareh, ki se tičejo nsjvažnejdi cerkvenih zadev. Mnogokrat spačijo najdvomliiveje stvari v neovrg-Ijivo resnico in so nestrpni proti vsakemu mnenji, ki ni njihovo- V svoji nestrpnosti razglašajo vsako nasprotno mnenje za krivo verstvo in škodujejo več ljubezni nego koristijo resnici. Čemu je treba, da se resnica brani z vsem orožjem sovraštva, strasti in zlega? Katoliška cerkev, kot veroizpove-danje prizauesljivosti, uči, da se, ne da bi se krivico delalo resnici, mora ozirati na mnenje drugih in na dvome vesti. Mnogi odstavki tega res zanimivega nadškofovega govora bi se dali prav iz* vrstno obrniti ua naše odnošaje in bi jih priporočali v prav resen preudarek nekaterim našim gospodom klerikalcem, ker bo nam govorjeni prav iz srca. V nanje države. Odlikovanje srbskih ministrov. Predsednik francoske republike Carnot podelil je spremstvu srbskega kralja razna odlikovanja. Minister Nikolič dobil je križ velicega oficirja reda častne legije, major Čirič, kraljev pobočnik, oficirski križ, Miliševič, dr. Jovauovič in legacijski tajnik Ristič vitežki križ tega reda. Insignije teh odlikovanj izročile so se kralju samemu, ki je, naglaševajo to okolnost, izrazil odlikovaucem svojo posebno za-dovoljnost, da so dobili ta odlikovanja. ltuski manevri. Predstojeće manevre ruske vojske na južnih mejah vzbudile so v Iiutnuniji nekake pomisleke. Posebno se opozarja ua združevanje ruskih čet v BeBarabiji. V mesto Tiraspol eo došle nove čete, v okolici nastanjeni polki pa so odšli v Kišenev, Beni, Bender in Jemailo, tako, da se sodi, da je zdaj v Beuarabiji 60.000 vojakov zbranih. Mesto Tiraspol šteje Bicer samo 5000 prebivalcev, pa v lesenih barakah in v šotorih je najmanj 10.000 vojakov nastanjenih. Ruzdeluaja kot križalna postaja je posebno važna ter ima tudi velike vojašnice. Rumun-ski listi oporekajo, da bi bila Avstrija svarila Hu-munijo. Fnterviev srbskega finančnega ministra. Srbski finančni minister Vuič, ki je na ženi-tovanjskem potovanji na Francoskem, izrazil se je baje proti nekemu sotrudniku nEclairjaa: manifestacije v Kronstadtu naredile so v Srbiji velikansk utis a neso iznenadile. Na uprašanje, se li ni dolgo delala v Srbiji nemška in avstrijska politika, rekel je VuiČ, da jo je delal kralj Milan, ki je osobni prijatelj nemškega cesarja. Na uprašanje, je li misli, da se bode priznal knez bolgarski, odgovoril je Vuič! Govorilo se je pač o tem in bivanje kneževo na Dunaji imelo je gotovo tak namen, a Kronstadtski dogodki potolažili so vsako nepotrpežljivost. Zdaj ni čas za to, da bi se provokovala Rusija. Italijanske finance. Etat za javna dela za I. 1802—93 ima nastavljenih 50 milijonov za nove zgradbe. Prihranitve se ne predlagajo. Vsi etati predložili ee bodo te dni finančnemu ministru, tako, da se bode do konca meseca moglo sestaviti poročilo o finačnem položaji in temeljne poteze govora Rudiuijevega. Načrti vlade glede parlamentarnih del ostali so s prav malimi spremembami nespremenjeni odkar se je zopet otvorila zbornica. Poram Nemcev v Afriki. Iz vzhodne Afrike dohaja vest o težkem porazu nemških ali pod vodstvom Nemcev stoječih domaČih kolonijalnih čet. Ta poraz je še huji, nego se je mislilo po prvih poročilih. Ekspedicija, katero je vodil poročnik pl. Zalewaki proti bojevitemu plemenu VVahehe, je baje popolnoma uničena. Deset častnikov in 300 murov je padlo, pet belih pa je ujel sovražnik in zaplenil tri topovo in mnogo orožja. Tudi iz Sansibara dohajajo neugodne vesti o ekspediciji poročnika Schmidta proti plemenu Mafitia Kolonijalnim naudušencem te vesti gotovo ne bodo po volji in utegnejo ohladiti njih gorečnost. Dopisi. Iz .\ov»'ua meMta 12. septembra. [Izv dop.] Priobčili smo v „Slov. Narodu" vest, kako je naš okrajni glavar Friderik pl. Schwarz povodom 15letnice našega požarnega društva dne 15. avgusta 1891 prepovedal vajo z gaBilnim orodjem in kako razburjenost je s to prepovedjo mej NovomešČan prouzročil. Odbor požarnega društva je na to v svoj seji z dne 22. uvg. 1891 zaključil, da se proti orne njeni prepovedi uloži na visoko c. kr. deželno vlado pritožba in to se je tudi zgodilo. Vložila se je sledeča pritožba. Tukajšnje požarno društvo je dne 15. avguBta 1891 v proslav ljenje svojega 1 .Motnega obstanka priredilo malo slavnost. Ta slavnost obstajala je iz zleta, katerega je požarno društvo v zvezi z , Dol. Sokolom" v blizo mesta ležečo hosto, imenovano Žunkova hosta* naredilo. Ta izlet se je si* c. kr. okr. glavarstvu naznanil ter cd istega ni bil prepovedan, kar je is dotične prepovedi same razvidno. Podpisani odbor požarnega društva določil e pred izletom v hosto vaje z gasilnim orodjem na tukajšnjem glavnem trgu. K temu je bil odbor vsled pravil, kojih jeden iztis se priloži, in sicer po § 10. teh pravil, opravičen; za to vajo ni bilo treba dovoljenja od politične oblasti. Take vaje more vsak dan društveni načelnik določiti in je navadno na kako nedeljo ali praznik napove, ker v delavnikih izvršujoči člani za vaje nimajo časa. Da se je omenjena vaja od načelnika baš na ta dan določila, ko je društvo imelo svoj izlet v „Žun-kovo boBto", temu povod je v tem iskati, ker so bili brambovci skupaj iu ae je za drugikrat vaja lahko opustila. Dne 14. avg. 1891 poklical je okr. glavar Novomeški društvenega načelnika g. Ad. Gustiua k sebi, mu je povedal, da so nekateri Novomeščani radi napovedane vaje nejevoljni, ker se ima ista v praznik vršiti ter mu izjavil, da bo vajo zaradi tega prepuvedal — in na to je res vajo prepovedal. Ta prepoved je proti našim potrjenim statutom; društvu ni treba prositi, da se vaje z gasilnim orodjem dovolijo; statuti z nobeno besedico ne določujejo, da se vaje v praznik vršiti ne sinejo in tista peščica Novomeščanov, katerim so take vaje trn v peti, ni tako važnega pomena, da se je v naše pravice tako globoko seči smelo, kakor se je seglo. Ko bi bil okr. glavar bvojo prepoved v usttneuem občevanji z društvenim načelnikom z društveno po-Btavo utemeljil in s tem motiviral, da te vaje okrajnemu glavarstvu naznanili nismo, bi tako utemeljenje vsaj za takrat smisel imelo; nikakor pa ni od sodečega uradnika pričakovati utemeljenja prepovedi s tem, da so nekateri someščani zaradi te vaje nejevoljni. Kje je zapisano, da se kaka društvena slavnost zaradi tega vršiti ne sme, ker nekateruiki isto po strani gledajo; če bi bil to pameten uzrok za prepovedaoje slavnosti, potem bi se nobena slavnost vršiti ne smela, ker ni slavnosti, ki bi ne imela svojih sovražnikov. Slavno c. kr. glavarstvo se je pri izdanji pismene prepovedi še vender domislilo na boljše in pravilneje ter je prepoved utemeljilo z razlogi, vzetimi iz društvene postave. Kakor povedano, tudi to utemeljenje ni pravilno, ker društvena postava kot občua postava v našem slučaji ni merodajna, ker imamo specijelno postavo, statute, ki take vaje, kakor je imela biti omenjena, tudi o praznikih in brez naznanila dopušča. Ali bi moralo per analo-giam tudi društvo .Sokol" svoje telovadne in „pevsko društvo" tudi svoje pevske vaje vsakokrat naznaniti ? Podpisani odbor smatra torej omenjeno prepoved za nepravilno in neutemeljeno. Škoda je le, da se je vsled te prepovedi toliko vzburjenja in nejevolje prouzročilo! — Požarno društvo Novomeško je eminentne važnosti; tri četrt Novomeških hiš bo z deskami pokrite in iz lesa narejene. Če nastane v Novem mestu požar, ki se takoj ne pogasi ali omeji, mora v malo trenutkih celo mesto goreti. To društvo morala bi vsaka oblast in vsakdo na vse strani podpirati, posebno pa politična oblast, ki je gotovo tudi k temu poklicana, da varuje premoŽenje državljanov. Vsled omenjene prepovedi je mej meščani le velika razburjenost nastala, — kajti o tem naj bo slavno okr. glavarstvo Novomeško prepričano, da je na tem društvu vsem veliko ležeče, ker so vsi o potrebnosti istega prepričani in se mej izvršujo-Čimi udi celo neplačani udeležujejo vaj ter imajo z društvom svoje veselje. Če ee tem možem vzame veselje do društva po jednakih prepovedih, bodo se tri četrt tistih splašile, posebno pa, če žandarmerija z nasajenimi bodali nastopi — okr. glavarstvo je namreč tudi zapovedalo, da ima žandarmerija dne 15. avg. 1891 tukajšnji glavni trg z nasajenimi bodali stražiti. Slavno okr. glavarstvo in visoka druga instanca lahko pouprašuje v Novem mestu, in zvedeli bosta, da omenjena prepoved g. glavarja, ki jo je izdal — v tej prepovedi tudi osebno govori — nič priljubljenejšega ni naredila, kakor je že prej bil. Tako nedolžno vajo prepovedati mora vsakega jeziti in mi mislimo, da ni naloga politične oblasti vsakega poslušati in zbok tega večino prebivalstva ujeziti. Bilo bi veliko pametneje, da se ona peščica prebivalcev, katerim je požarno društvo trn v peti, ker slavnoznani, uniformirani in z vojaškimi znamenji odičeui meščanski gardi Novomeški odteguje mož, ni jezila čez to vajo z gasilnim orodjem, kakor da je zaradi tega vse drugo občinstvo in posebno požarno društvo, ki — še jedenkrat naj Do povedano — bvojo službo brezplačno izvršuje, tej peščici na ljubo vajo opustiti moralo, oziroma da se je moralo jeziti. Tudi nastop žandarmerije ni bil potreben; požarnemu društvu do zdaj nikdo kakih izgredov ne more predbacivati in načelništvo društva mora odločno protestovati proti temu, da se članom našega društva insinuira strast do izgredov in mi pričakujemo od visoke dežolne vlade, da bo tukajšnjemu okr. glavarju g. Frideriku pl. Scbvvarzu odločno prepovedalo, da nas za naprej-pri naših slav-dostih nema več z za n da rji stražiti. To je bilo žaljivo za Novomešćaoe, da je žandarmerija nastopila. — Sploh pa tudi utemeljenje omeni ene prepovedi ni bilo pravilno, kajti dne 15. avg. 1891 se ni vršilo društveno zborovanje, ker zborovanja ni bilo ski cauo, niti v smislu £ 18. društvenih pravil društveuikom nuznanjeno. Priredila se je le ljudska veselica od omeujenega društva, kakoršne so pod § 5. postave z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 135, kot običajne in v občno razveaeljevanje povsod in vsak čas priredijo iu ki so od določb omenjene postave izrecno izvzete. Pokazali Brno, da uavedeua prepoved ni bila postavna in pričakujemo — in z nami vsi Novo-meščani razveo onih, katerih pomisleki so se okr. glavarstvu tako važni zdeli — da bo visoka c. kr. deželna vlada omenjeno prepoved za nepravilno spoznala in proglasila, da bodo NovomešČani vsaj to zadoščenje imeli, da se od prve instance ni pravilno postopalo proti društvu, ki ima samo humanitarne smotre iu ki bi za slučaj, da prva instanca pravo obdrži, moralo misliti, da Be njegove najčistejše euuncijacije smatrajo za motenje miru itd. Ne bilo bi se čuditi, če bi vsled takih prepovedi manj olikan društvenik iz društva izstopil, uvažuje, da ima vsak nepotreben gardist za Novo mesto več pomena, kakor požarni brambovec Prosimo torej: Visoka c. kr. deželna vlada naj blagovoli pritoženo prepoved kasirati, oziroma isto za uepruviluo spoznati in proglasiti. Novo mesto, 25. avgusta 1891. Adolf Gustin, Tone Virant itd. Domače stvari. — (Cesarica v Ljubljani) Danes zjutraj ob 5. uri peljala se je Nj. Vel. cesarica s posebnim dvornim vlakom preko naše postaje iz Išla v Miramar. Vlak ae je mudil samo 5 minut iu ni bilo nikucega oficijelnega vsprejema. — (Slovenska sokolska društva,) vrnivši se od svojega izleta v Zagreb, priobčila so v Zagrebških novinah: „Obzor", .Hrvatska" in „Agrauier Tagblatt" sledečo zahvalo. Slovenski i/.letni ki, vrnivši se od nepozabnega izleta v kraljevi Zagreb in na hrvatsko jubilarno izložbo, usojajo se izvršuje častno svojo dolžuost izreči najtoplejšo, najiskrenejšo svojo zahvalo na pre-srčnem vsprejemu, kojega je slovenskim svojim bratom priredil narod hrvatski. — Hvala vsemu ponosnemu Zagrebu in hvala osobito še slav. mestnemu zastopstvu in zlasti njega dičnemu uačelniku o. g. dr. Milanu Amrušu, slav. izložbenemu odboru, slavni „zaveži hrvatskih pjevača", slav. .Sokolu" Zagrebškemu in ostalim društvom. Razstali smo se, a naša srca ostala so pri Vas. Bog živi dični narod hrvatski, Bog blagoslovi Vaše sveto delo, Bog čuvaj nad skupno bodočnostjo hrvatsko-slovensko. V Ljubljani, dne 13. septembra 1891. Slovenska sokolska društva v imenu vseh izletnikov. — (Ovacija v Zagrebški razstavi.) V nedeljo zvečer posetii je razstavo vitez Sauvaire, francoski konzul ua Reki, iu z zanimanjem poslušal tamburašev udaranje. Konzula bo spoznali in nekdo namignil je tamburašem, naj zaigrajo marseljezo. Občinstvo je bimni ploskalo, gospodje in gospe pa so burno klicali: „Vive la France! Vivent les amis de nop freres les Russesl" Konzul bil je tem prijetno presenečen, snel je klobuk in odvrnil: „Vive *a Croatie!" — „Ž vila Hivatska!" Konzulu se je Zagreb jako prikupil in ae je laskavo izrazil o Hrvatov napredku. Pri odhodu je občinstvo burno klicalo: , Vive la France!" — (.Glasbena Matica".) Opozarjamo čitatelje na današnje naznanilo o pričetku pouka na šolskem zavodu „Glasbene Matice". Zaradi mnogih in velic'h stroškov morala se je letos učniua nekoliko zvišati, to je od 1 gld. na mesec na 1 gld. 50 kr. Z ozirom na brezplačni pouk, ki ga vsak učenec uživa še poleg izbranega predmeta , pa se ne more reči, da bi bila učnina previsoka, posebno ako jo primerjamo učnini drugih jednacih zavodov. Nadejati se je torej, d* bodo v „Glasbene Matice" šolo tudi na dalje domoljubni roditelji pošiljali svojo deco, kakor doslej. — (W a s Krainer i s t, i s t S c h w e i n -futter) tako se je odrezal neki koroški učitelj nasproti svojemu učitelju - tovarišu , rodom Slovencu — Kranjcu. To je najnovejši sad nemške in nemškutarske nestrpnosti na Koroškem. Celovški listić „Freie Stimmen" vedno ščuje zoper „Kranjce", živeče na Koroškem; ni torej čuda, da jo le-ta strastna srd prešla tudi med učitelje, saj je znano, da je omenjeni listič pravi evangelij — „der Born", iz katerega zajema velika večina koroških pedagogov vso svojo učenost in seveda tudi — neotesanost. Mimogrede omenjamo,.da je človeče, ki je izustilo gori navedene besede, prava pravcata duševna reva, ki se glede izobraženosti in sposobnosti niti v senco onega .Kranjca" postaviti ne sme, katerega je tako surovo napad. Kranjski sloveuBki učitelji pa naj se posebno zahvalijo temu koroškemu prevzetnemu na tako laskavi izjavi. — Sploh pa hočemo v kratkem obširneje govoriti o učiteljih ua slovenskem Koroškem ter svetu pokazati, kako da se ravna z onimi učitelji — Kranjci, ki še niso dovolj Bge8innung8tUchtig" reete renegatje in ki se čutijo značajne može ter nikakor nočejo biti gole „marijonete" v rokah posameznih nadzornikov. — (Družbi s v. Cirila in Metoda) je vročil g. Fran Silvester, blagajnik naše Vipavske podružnice, 15 gld. kot čisti dohodek tamošnje besede 9. avgusta t. 1. z istodobnim zatrdilom i .Ako mi bodo pripustile moči, napravimo vBako leto veselico v ta blagi namen". V vseh strokah našega versko-narodnega truda tako odlično delujočemu prijatelju naše družbe naša najpriserčueja zahvala! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (C kr. kmetijska družba Kranjska) razstavila je na razstavi Goriški vse v deželi nahajajoče se ribe iu njim škodljive ribe in živali. Mej ribami je tudi izredno velika, v Idriji ujeta postrv. Dalje je razstavila zbirko kujig iu spisov, ki so izšli v njeni zalogi. — (Včerajšnji mesečni „češpljev" semenj) bil je primeroma še dobro obiskan, daBi je bilo v bližnji okolici Ljubljanski mnogo eemnjev. Prignalo se je na živinski trg 845 konj in volov, 249 krav, 45 telet skupaj torej 1139 glav. Kupčija z govejo živino je bila srednja, ker je manjkalo živinskih kupcev, ki so odšli večinoma na Bemnjo po deželi, v Št. Vid, v Žužemperk i. t. d. S konji je bila kupčija dobra, posebno so se dobro prodajala žrebeta, katerih je bilo mnogo in dokaj lepih, kar kaže lep napredek konjereje v naši deželi. — < C e bel ni včerajšnji semenj) pred Frančiškausko cerkvijo obiskali so čebelarji iz vseh krajev naše dežele. Cena medu v satovji, pripeljanem v panjih, katera je bila pretekli teden še 28 gld. za 100 kilogramov, poskočita je po poročilah, da je letina čebelna po vsi deželi jeduakomerno slaba, ker ji je škodovalo preobilo deževje, na 32 gld. Med v sodčkih plačeval se je po 27 do 28 gld. 100 kilogramov. Največ pokupil je domači trgovec gospod Oroslav Dolenec kateri pošilja kranj. ski med daleč v inozemstvo in mu je pridobil slavno ime. — (Slovenska družba v Ameriki.) V Calametu, v deželi Michigan živeči Slovenci ustanovili so si: Slovensko-riuiako-katoliško podporno družbo sv. Jožefa. V družbo smejo biti vsprejeti samo Slovenci, zato imajo vsa zborovanja biti le slovenska. Nameu družbi je: podpirati člane v bolezni iu nesreči. Tretjo nedeljo po veliki noči morajo vb! društveniki skupno sprejeti sv. obhajilo. Predsednik družbi je sedaj Jožef Sotlič. Družba je svoja pravila dala natisniti pri J. Krajci v Novem mestu. — (V Krapini) odkril se bode dne 28. t. m. dr. Ljudevita Gaja spomenik, ki ga jo mojster Rendič od marmorja izklesal. Dr. Gaj bil je rodom iz Krapine (porojen ondu 1809. 1.), a ker je on odličen in znamenit za vse Jugoslovane, sme se pričakovati, da bodo pri slavnosti v Krapini dne 28. t. m. prisotni rodoljubi iz trojedne kraljevine in iz slovenskih pokrajin. — (Iz Trebnjega:) V nedeljo 13. t. m. začelo je goreti „ua Gomili" v Mirnski fari. Ker so bili ljudje večinoma pri popoln danski božji službi, ni bilo mogoče ognja udušiti in zgorele so 3 hiše z vsemi gospodarskimi poslopji, tudi jedna krava in jeden prašič. Vrlo Trebanjsko gasilno društvo bilo je hitro na lici mesta in je omejilo ogenj na že goreča poslopja. Škoda iznaša več tisoč gold.; zavarovan je bil le jeden izmed treh pogorelih gospodarjev in še ta lo za neznatno vsoto. Zužgal je bil petleten deček, katerega so stariši samega doma pustili. — (Pred 125 leti. Zanimivosti iz prve dobe c. kr. kmetijskega društva v Gorici.) Pod tem naslovom spisal, izdal in založil je gosp. Krnest Klavžar o priliki kmetijsko in gospodarske razstave v Gorici 34 str. obsežno knjižico, katero je posvetil svojim rojakom. Vsebina je zares zanimiva in se kaj dobro čita, ker nam kaže, kako skrbno in goreče bo predniki delovali za prospeh kmetijstva in za blaginjo dežele sploh. — ^Nekaj za trgovce.) Vsled uprašanja neko trgovske iu obrtuiške zbornice, če jo poveritev podpisov tusttnskih tvrdk na pooblastilih za svoje zastopnike v Rumuniji predpisana po rumunskem trgovinskem zakonu, oziroma, če zadostuje, da tako tvrdkine podpise potrdi pristojna trgovinska in obrtniška zbornica ali če je še drugih poveritev treba, naznama visoko c. kr. trgovinsko miuittterstvo tudi trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da morajo všled člena 5. v letu 1884. izdanega še sedaj veljavnega ruinunskega specijnlnega zakona o kroš-njarstvu, pooblastilih zustopnikov, opravuikih itd. „opravuiki, trgovski zastopniki in druge OBebe, ki v kupčijskih zadevah posredujejo mej tovarnarji obrtuiki in trgovci, pismeno uaznaniti pri rumunski trgovski zbornici, ali če te ni, pri dotičnem rumunskem občinskem oblaBtvu one hiše, katere zastopajo in morajo ob jednem tudi predložiti pooblastila onih hiš, vsled katerih jih sinejo zastoputi v dotičnem kraji." Ker niti navedeni zakou, niti rumunski trgovinski zakou iz leta 1887. nič ue določuje o obliki teh pooblastil, merodajne uo za poveritev tvrdkinih podpisov dotične splošne določbe. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Miramar 15. septembra. Cesarica dospela danes ob 9. uri predpoludne iz Išla sem. Dunaj 15« septembra. „"NViener Zeitung" javlja, da je načelnik rudarskega ravnateljstva v Idriji, Novak, imenovan načelnikom rudarskemu ravnateljstvu v Prihranili, ostavši začasno v sedanjem činu. Rudarski svetnik Pla-ininek imenovan rudarskim iiadsvetnikoin iu načelnikom rudarskemu ravnateljstvu v Idriji. Brno 14. septembra. Mladočeški shod v Prerovu razpustil je vladni zastopnik, ker so govorniki hudo napadali Staročehe moravske in klerikalce. Pariz 15, septembra. „Journal des De-bats" javlja iz Moskve, da pada v notranjih gubernijah cena rži vedno bolj in da bode meseca novembra ali decembra zaloga tolika, da bode vlada mogla razveljaviti prepoved izvažanja. London 15. septembra „Daily Thele-graph" izjavlja, da je okupacija otoka Sigri gola izmišljotina. Takšen korak bi bil neizogibno povod vojski. Vso stvar tolmači navada, da se angleškim mornarjem dovoljuje izkrcati v inozemstvu vojake in topove. Bržkone se je tudi ta pot kaj jednakoga zgodilo, kar je dalo povod iiezmiselnim poročilom. Okupacija otoka v svrho vojaških operacij jednostavno nemogoča. — „Times" pravi, da je \est o okupaciji povsem neosnovana in da je nje razširje-vaiije bržkone v interesu i z vestnih bank, da bi uplivale na emisijo ruskih posojil v Parizu. Dunaj 14. septembra. Zarad daljnega prenehljaja v obravnavah z Italijo prično se obravnave s Srbijo že bodoči teden, najkasneje pivo polovico oktobra. Pariz 14. septembra. Rumunski kraljevič došel sem. London 14. septembra. Pri angleškem admiralstvu in v ministerstvu vnanjih zadev ni o zasedanji otoka Sigri ničesar znano. Razne vesti. * (Poslednji tirolski veteran.) Častitljivi veteran od Moskve in Hanaua, Johan Koller, kmet v Kroneggu pri Sollu na Tirolskem, umrl je te dni v starosti sto let, dveh mesecev in jednajst dni. Ž njim je bržkone umrl poslednji veteran iz dobe Napoleona I. * (Ilripa na Ruskem.) Po poročilih iz Odese je hripa zopet se prikazala v več krajih na Ruskem. Posebno huda je v Gharkovu, Kijevu Chersonu in v Varšavi. * (Hripa na Španjskem.) V Cazeresu je huda hripa. Umrlo je Že več oseb, zbolelo pa jih je v mestu in v okolici več tisoč. * (Povoženi topničarji.) Pri belgijskih manevrih dogodila se je nezgoda, da je bil oddelek topničarjev baš na železniškem tiru, ko je pridrdral vlak in povozil več oseb. Major Kapelen bil je takoj mrtev. * (Požar.) Mesto Kroano v Galiciji je pogorelo, kakor se poroča iz Krakova. Ogenj zanetila je, kakor se sodi, hudobna roka. * (Nesreča na morji.) Pretekli teden zadela sta pri predgorji Sunium ob grški obali italijanski parobrod „Taorrninia" družbe Florio in grški parobrod .Thessalija". Bilo je ob 2. uri ponoči, ko ue je pripetila nesreča in se je „Taorroiniau takoj potopila z večino potovalcev. Le kakih 40 oseb, ki so bile na krovu, moglo se je rešiti na „Thesgalijo". Tudi ta ladija je hudo poškodovana, vender je dospela še do Falera. Vse blago in poštna pošiljatev na »Taorminiji" se je potopila. Sodi se, da se je potopilo kakih 100 oseb. * (Rodbinska tragedija.) V Londonu v mestnem okraji Camdentovvn zastrupil je neki E. Nigh-tingale, potovalec velike tovarne za kemikalije svojo ženo in dva mlada otroka s strihninom in potem vzel sam strup. V jutro našli so tri mrliče, samo drugi otrok, Štiri mesece stara deklica, je še živel. Ljudsko »redutvo. Moli-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah in ulesih. — Cena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po pofit-nem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—12) s Anatherioova ustna vola in zobni nrašel s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna ateklenica ustne vode velja 40 kr.: jedna škatlja zobnega praška '20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 skatelj samo '2 gld.. (bi —114) Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Ounajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratuo posto proti povzetju zneska. Umrli so t LJubljani: 11. septembra: Barba £ Valenta, uradni k ova vdova, (iH let, Starinarak« steia it. 1, marasmus. — Ana Deiman, delavka, 18 let, Sodarska steza št 4, jetika. — Ivan 25 . n 30 108 „ ov/ n 100 , 65 , • 25 . 75: Papirna renta.....gld Srebrna renta....., Zlata renta......a 109 80 b°L marčna renta .... „ 10210 Akcije narodne banke . . „ 1009 — Kreditne akcije.....„ 279 25 London.......„ 11715 Srebro........m —•<— Napol.........„ 9 28 C. kr. cekini......, 6 58 Nemške marke.....„ 57-52,/, 4°/, državno srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke is I. 1864 100 , Ogerska zlata renta 4°/4...... Ogerska papirna reuta .V,....... Dnnava reg. srečke 5°/, . . . 100 gld. 120 Zeuilj. obč. avstr. 4 •/,•/, slati zaat. listi . .115 " Kreditne srečke......100 gld. 184 Budolfove srečke..... 10 „ 20 ____ Akcije auglo-avstr. bauku . . 120 , 153 , 75 " Tramway-društ. veJJ. 170 gld. a. v. . . . 220 . — Šolski zavod »Glasbene Matice". Prečast. občinstvu se s tem prijavi, da se bo pouk na glasbenem zavodu za prihodnje šolsko leto pričel dne 91. nepicmltra 1991. let« "W in da se učenci vsprejemajo 18. in 19. t. m. od 4. do 6. ure popoludne ter 20. t. m. od 10. do 12. ure zjutraj v društvenih prostorih Gospodske ulice, Enežev dvorec v II. uaulMtropJI. Vsprejemajo se samo učenci, katerih sta riši ali varuhi so upisani kot udje .Glasbene Matice". Pri oglašanji se napove natančen rodopis ter plača udnina letnih 2 gld., če se to že prej ni zgodilo, potem 1 gld. Šolnine in mesečno 1 gld. 50 kr. učnine v naprej. Poučevalo ae bo v solo petji, na klavirji, zborno petje, glasbena teorija, na goslih in Se posebej orkestralno na godalih in na trobilih. Učitelji so: Vodja g. Gerbid, gospa Gerbičeva in gospica Elsner, gg. Hoffmeiater, Moeer, Stiaral in slučajno po potrebi Se ksko pomožno učiteljstvo. Vaje v zbornem petji, glasbeni teoriji in orkestru so brezplatne ter se posebno poudarja, da orkestralne vaje so pod prijaznim pokroviteljstvom c. kr. naučnega ministerstva in imajo smer, vzgojiti dovoljno število glasbenikov za osnovo gledališke in za even-tuelno osnovo mestne godbe, zborno petje pa ima mej mladino širiti ljubezen in zanimanje za narodno pesem. V Ljubljani, dne 14. septembra 1891. (764—1) Odbor »Glasbene Matice". Posebni brzovlak v Prago pelje iz Trsta, oziroma Ljubljune in Zafgrobti v ponedeljek, 21. septembra 1891. Vosne eeae la LJubljane tja In naaaj: i. raaretl gld. att.ttO, II. rasr. gld. »6.60, III. ras*, gld. 15.HO. Povratna vožnja kakor kdo hoće do 20. oktobra t. 1. s petkratnim izstopom. Vozne karte in jako obširni program slavnostij, prirejenih povodom oesarskega poseta v Pragi, dobivajo se do nedelj« »o. t. na. pri JOSIPU 1'AlLIK-n, potovalna pisarna v LJubljani. Uu-strovan plan Praske razstave dobi se k vožnji karti brezplačno. (771—1) v dobrem stanu, lepozvoČen, je za 100 gld. na prodaj. Kje, pove upravniltvo „SIov. Naroda". (761—1) Ključarskega učenca bode kmalu vsprejel Janez Novak, ključavničar v Gradci, lNeuthos-|rnaMe 1M. (768—1) pridna in poštena, ki ima veselje do otrok, viprejme tnkol » Mluibo. — Veft pove iz prijaznosti upravniltvo „ SI o veni koga Naroda". (767—1) j odda se na ltaćii pri Zagorji ns Notranjskem lepo posestvo s krčmo in prodajalnico. Pojasnila pri Starjeti Prime v Zagorji pri Št. Petru. (769—1) ige za vse srednje in ljudske šole, vse tolste potrebščine namreč pisalne, risalne, slikarske itd. dobiti je dobro in ceneno pri 3£et3tni tr-g- »t. 17. (752—8) !j Pri j| fKarolu Till-u v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. Veo (456—1) - šolske potrebščina jj za pisanje, risanje in slikanje, za I vse šole po naroČilu gg. profesorjev. !j Velika izbera \ risalnih skladnikov, risal itd. ^af^nf^n<^n^ttCn< V1Z1TNICE pri poroda v Ljubljani. •Jm* *pf« »pf« *wf* *WT* *jg* *m* ♦jS> St. 7554. Razglas. (770-1) Deželni odbor kranjski odda o sv. Mihaelu t. 1. v hiši št. tj v FloriJaiisk.lt ulicah pritlično z dvema drugima prostoroma, kurilno kamro in skladiščem na dvorišči v najem. Pojasnila sc dobe v deželni pomoćni pisarni, deželni dvorec. Izdajatelj iu odgovorili urednik : J o m i p N o 11 i. Knjigarna Jg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Kongresni trg št. 2 Ljubljana Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo vNch v tukajšnjih in v vnaujih zavodih, zlasti c. kr. veliki gimnaziji in c. kr. nižji gimnaziji, c. kr. veliki realki in c kr. moškem in ženskem učiteljišči tukaj, privatnih šolah ter ljudskih in meščanskih šolah uvedenih v nujno vej Sili Izdajah, broširanih in v trajnih šolskih vezih, po najnižjih cenah. (765—5 Lastnina in tisk .Narodne Tibkarue*.