Poštnina plačana v gotovini, ^Osamerna llev. Din 1«— štev. 48. V Liubliani, dne 26. novembra 1931. Leto XIV. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tnzenutro: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 36 Dl«; za zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, teloletno 48 Dl«. Amerika leta« I dolar. — Račnn poštne hranilnice. podrnJnice » linbllani, 5L 10.711. Naši prijatelji naj ne pozabijo na svojo dolžnost Leto se nagiba h koncu. Ko smo pregledovali imenik naših naročnikov in naročnic, smo videli med njimi vrsto takih, ki še niso za letos poravnali naročnine. Mal je znesek, za katerega dobivaš vse leto «Domovino». Znaša komaj 36 Din, a kljub temu nekateri niso storili svofe dolžnosti do lista, ki jih je vse leto poučeval, obveščal o dogodkih in zabaval. Obsodbe vredna je ta nehvaležnost. Vemo, da so gospodarske težave silne, vendar pa ne more držati izgovor, da bi kdo ne mogel v vsem letu spraviti skupaj take vsotice. Malokaterj časopis se s tako vnemo zavzema za koristi svojih prijateljev in prijateljic kakor «Domovina». Naši nasveti, pouk in tudi zabavno štivo so doslej še vedno zadovoljevali čitatelje in čitateijice. " Naš list se ni dal nikdar varati od videza in je dosledno delal za ljudstvo tudi takrat, kadar j je marsikateri čitatelj v prvem hipu mislil, da to ( ali ono, kar je «Domovina» pisala, ni v narodovo j korist. Marsikateri teh čitateljev je pozneje spo-| znal, da je «Domovina» le na pravi poti. Prosvetljenle naroda v gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in drugih zadevah nam je bilo vedno velika skrb. Ako srno mi poznali dolžnosti do svojih prijateljev in prijateljic, morajo tudi ti vedeti, da je njihova sveta in častna dolžnost: točno plačevanje naročnine, ki se uporablja itak le zopet za to, da le list čim zanimivejši in da lahko v redu izhaja. Stroški izdajanja lista so veliki in se krijejo le z naročnino, kar mora biti vedno pred očmi vsakemu bralcu in vsaki bralki. Če si dober prijatelj in dobra prijateljica, ki ne maraš, da bi ostal na tebi očitek nehvalež-nosti in nepoznavanja častne dolžnosti, se ne daj več opominjati, nego sedi za mizo, napiši na položnico dolžni znesek in takoj pošlji denar po posti! Naj velja kakor doslej tudi za prihodnje leto geslo: «Domovina» za naročnika, naročnik za «Domovino»! Obrisi novega obrtnega zakona Uveljavljen je načela usposobljenosti — Močna zaščita domačih izdelkov pri javnih dobavah To določilo je povsem različno od določil prejšnjih zakonov, ki so dopuščali, da so se pri obrtih nastavljali poslovodje. Prehod iz ene obrti v drugo ni mogoč, razen če se opravi mojstrski izpit za dotično novo obrt. • Nedavno je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil enoten obrtni zakon za vso državo, ki ureja obrt in trgovino. Doslej so veljali v raznih delih naše države različni zakoni in je to povzročalo mnogi-krat nesporazumljenja in težkoče pri raznih načelnih pravnih vprašanjih glede obrtnega reda. Sedaj je kraljevska vlada rešila to zelo važno vprašanje in položila temelje bodočemu razvoju našega domačega gospodarstva. Novi obrtni zakon, ki stopi v veljavo 9. marca 1932., določa naslednja osnovna načela: Za izvrševanje obrti in trgovine je tr^ba podati dokaz usposobljenosti. Natačno se določajo v zakonu meje med posameznimi gospodarskimi strokami, zlasti med industrijo in obrtjo. Po novem zakonu je zagotovljen nemoten razvoj domače industrije in strokovne izobrazbe. V pogledu izvrševanja trgovine določa zakon poseben dokaz usposobljenosti. Za popolno usposobljenost zahteva zakon dokazila o izpitih na strokovnih nižjih šolah. Nižje srednje šole nadomestijo vajensko dobo za eno leto. Zakon dovoljuje, da se v vseh krajih otvarjajo trgovine vseh strok. V obrtništvu je zakon potrdil načelo o osebni pripravi za izvajanje obrtniškega dela. Za obrtniško usposobljenost se opravljajo vajenski, po- ' 'močniski in mojstrski izpiti za vsako vrjto obrti. V bodoče.bo mogoče opravljati obrtniška dela le [ osebno in le na podlagi dokazil o strokovni izobrazbi. Izjema so le vdove in žene po kazen-fiem zakonu obsojenih obrtnikov. Zato se pri obrtih-ne bodo smeli uporabljati več poslovodje. Za elektrotehnično obrt, ki zahteva višjo strokovno izobrazbo, so v zakonu posebna določila. Posebna so tudi določila o gostilničarski obrti. Namen zakona je, da se gostilničarska obrt povzdigne na stopnjo drugih naprednih držav. Osnovno načelo novega zakona je, da so pravice o izvrševanju obrti osebnega značaja. S pridobitvijo obrtnih pravic se smejo izvrševati le oni posli, ki spadajo v področje pridobljene obrti. S tem se bodo preprečili tudi neljubi primeri, da so posamezni obrtniki pri izvrševanju svoje obrti segali v področje druge obrti. Zato je zakon natančno razdelil področja posameznih obrti. Za krošnjarjenje ni potrebna posebna strokovna izobrazba, vendar pa smejo izvrševati to obrt le državljani kraljevine Jugoslavije. Novi zakon pozna samo dve vrsti sejmov, in to letne sejme in tako zvane tržne sejme in tržne dneve, dočim se ukinjajo vse druge vr te sejmov, kakor so na primer sejmi ob prilikah raznih verskih proslav. Kot najvažnejša novost v naSem gospodarskem življenju je v tem zakonu uvedena zaščita domače obrti in industrije. Domači obrti in industriji se dajejo s tem zakonom posebne ugodnosti, da se bosta lahko uspešno branili inozemskega tekmovanja, ki je doslej mnogim našim podjetjem hudo škodovalo. Zakon namreč strogo določa, da morajo vsa državna in samoupravna oblastva in njih zavodi in ustanove vse dobave izvršiti pri domačih obrtnih in industrijskih podjetjih. Vsa dela se morajo oddajati domačim obrtnikom. Razen tega določa zakon, da se more izključno uporabljati blago domačega izvora, a iz inozemstva se sme nabavili le tisto, kar se doma nikjer ne proizvaja. S temi odredbami se bosta zaščitili domača obrt in industrija, v primerih pa, kjer bi bila inozemska konkurenca neizogibna, imajo domača podjetja vselej prednost, koliki,r domače ponudbe ne presegajo za 15% ponudb inozemskih podjetnikov. V svojih nadaljnjih odločbah ureja zakon tudi vprašanje pomožnega osebja in službenih odno-šajev. Ureja vprašanje vajencev kakor tudi vprašanje pomočnikov po najmodernejših načelih in upošteva pri tem vse, da se nudi vajencem in pomočnikom vsa socialna zaščita. Zakon določa prisilne organizacije za vse panoge gospodarstva, to je za trgovino, obrt in industrijo. Za obrtnike so določena skupna splošna udruženja. Zakon določa obvezno zavarovanje za primer bolezni, nesreče, starosti, onemoglosti in smrti. Za obrtnike je to zavarovanje obvezno, za trgovce pa le v primeru, če to sklene njihovo udruženje. Zakon vsebuje tudi posebne določbe o gospodarskih zbornicah. Zbornice ostanejo načelno v sedanji sestavi, to je: kjer so skupne zbornice, ostanejo skupne, kjer pa so ločene, ostanejo ločene. Če pa katerikoli odsek skupnih zbornic sklene razdružitev, odnosno odsek ločenih zbornic združitev, se mora to izvršiti v roku treh mesecev po sprejetju takega sklepa. Prehodne odredbe obsegajo podrobne določbe za prehod iz sedanjega v novo stanje. Pri tem se vpoštevajo vse pravice, pridobljene pa dosedaj veljavnih zakonih. O določbah novega zakona glede poedinih obrti se bomo podrobneje še pečali. „Križ na robu gozda" Pod tem naslovom pričnemo v prihodnji številki objavljati novo izvirno povest z zanimivo vsebino. Naš prijatelj Sotcšžan resno čuti potrebo, dati ljudstvu nekaj, kar ga bo ob dolgih zimskih večerih zabavalo. Povaja nas v mirno gorsko va-sieo, kjer se je pred leti zgodil grozen zločin. S pristno domačo besedo nam odkriva dogodek za dogodkom ter nas naposled privede do strašnega razkritja. Povest je izredno živahna in napeta. Kdor jo bo začel citati, bo nestrpno čakal nadaljevanja. Zato naj ne bo slovenske hiše, kamor vsaj pozimi ne bi prihajala •• , . , F 1 dokler jim je bivanje v tuzemstvu dovoljeno, in 40 letih hudega in marljivega dela, ko so za j o j j validnega zavarovanja imamo z Nemčijo poseben dogovor; v pogledu ostalih vrst zavarovanja in javne pomoči pa logovora ni, zato naši ljudje niso zadostno zavarovani. Po zakonu so sicer ino-zemci izenačeni s tuzemci, toda samo s pogojem, napredek nemške westfalske rudniške industrije dali vse svoje sile in svoje zdravje! To ni samo brezsrčna nehvaležnost, nego sta ukinjenje podpor in nasvet k izselitvi od nemškega oblastva tudi izraz nesocialnega in sovražnega razpoloženja proti našemu živi ju. Odredbo mestne uprave Gladbecka je z nepopisnim veseljem pozdravilo zlasti Hitlerjevo naciona'istično časopisje, kar pomeni, da je odredba javnega oblastva v soglasju z zahtevami nemških nacionalistov. Vemo, da je v Nemčiji stiska, k:'kor je povsod na svetu, tudi v onih državah, kjer tisoči in tisoči Nemcev dobro živijo in bogatijo. Naš človek ni med Nemci nikdar dobro živel, o bogatenju ne moie biti govora, saj nihče ni mo^el ničesar prištediti. Vsakdo je v brezposelnosti ali v starosti navezan na javno podporo. Naš živelj je na Westfalskem skoro do popolnosti naturaliziran. Mnogi naši rojaki domovine niti videli niso, mnogi niti materinega jezika ne znajo. Zato je prav neokusno, ako nefnška oblastva hočejo nesocialne čine, ki imajo svoj pravi povod v hotenju nacionalističnih liestr.pnikov, prekriti s formalnostjo o državni pripadnosti. Premalo so gospodje premislili dalekošežnost ukrepov proti vestnim in vseskozi mirnim tujim državljanom, proti socialno šibkejšim delavcem, starcem in invalidom. Pri nas v Jugoslaviji ima Vidimo, da inozemce izganjajo, ker so po 40 letih dela, množenja dobička nemški industriji in plačevanja davka postali nezmožni za delo in zato nadležni. Bridek posmeh usode je to. V prvi vrsti je potrebno, da se socialnopolitični dogovor razširi in se z njim zavarujejo naši najbednejši državljani: brezposelni in starci. Ako bi nemška oblastva izkušala še vnaprej izdajati take okrutne odredbe, potem morajo priti najskrajnejše protiodredbe, da vzamejo sapo nemškim nacionalistom. Vse je razumljivo, toda načrt, da hoče Nemčija reševati svojo krizo z najbolj nesocial-nimi čini proti najsiromašnejšim tujim državljanom, nikakor ni razumljiv. Menda se morajo v kratkem pričeti z Nemčijo trgovinska pogajanja. Ob tej priliki je treba sprožiti vprašanje popolne zaščite onemoglih in brezposelnih vvestfalskih rudarjev. Gre za petdeset tisoč duš! Gostilničarska obrt v novem obrtnem zakonu Nedavno je bil izdan nov obrtni zakon. V naslednjem prinašamo v kratkih orisih določbe, ki se nanašajo na gostilničarsko obrt: V seznamu obrti, za katere je potrebno dovoljenje splošnega upravnega oblastva (koncesija), so v zakonu navedena tudi gostiteljska podjetja, ki se dele v hotele, restavracije, prenočišča, gostilne, Kavarne, penzijone, bifeje, narodne kuhinje in krčme. Novi iakon ne pozna več ločene krajevne pravice in osebne pravice za točenje alkoholnih pijač. Za hotel se smatra obrat, ki ima najmanj 15 opremljenih in z gotovim komfortom urejenih sob in kjer je število strokovnega osebja za postrežbo v gotovem razmerju s številom sob. Restavracije so obrati večjega obsega in komforta, kjer se dobivajo topla in hladna jedila, alkoholne in brezalkoholne pijače in kjer so nastavljeni strokovni uslužbenci. Kot prenočišča se smatrajo obrati, kjer se oddajajo sobe za goste, opremljene in urejene z enostavnim komfortom. Gostilne pa nemška industrija dober trg, mnogo nemškega so obrati manjšepa obsega, v katerih se dobivajo kvalificiranega delavstva je pri n-s v do' topla in hladna jedila, alkoholne in brezalkoholne b; li in odjeda domačinom kruh. Tudi pri nas sta pijače in ki imajo lahko tudi sobe za tujce. Za kriza in pomanjkanje dela. Protiodredbe bi bile kavarne se smatrajo obrati večjega obsega in gobovo neprijetne. Priti bi pa brezpogojno morale, komforta, v katerih se izdajajo brezalkoholne pi-Uprava mesta Gladbecka je pod pritiskom so- jače (kava, mleko, čaj in slično), hladna jedila in cialnejo in trezneje misleče - javnosti svoje od-J slaščice in izjeai:i» nekdera tppla jedil: v okviru redbe sicer preklicala, vendar nevarn st ponovit-i pravilnika, ki pa ko -'izdal ban. Pcnzijoni dajejo ve ni odstranjena. Mnogo drugih mest se peča s sobe z opremo, posirežbo in hiano z alkoholno ali brezalkoholno pijačo samo stalnim gostom za gotov čas. Za bifeje se smatrajo obrati manjšega obsega, toda z boljšo ureditvijo, kjer se redno dobivajo hladna jedila in alkoholne in brezalkoholne pijače. Krčme pa so obrati manjšega obsega, kjer se točijo alkoholne pijače in kjer se lahko dajejo tudi nekatera jedila v okviru predpisov, ki jih bo izdal ban. Restavracije, gostilne, kavarne in bifeji, kjer se točijo samo brezalkoholne pijače, morajo imeti v nazivu naznačeno, da so brezalkoholni obrati. Hoteli, prenočišča, gostilne in penzijoni lahko imajo tudi prostore za spravljanje prevoznih sredstev svojih gostov in lahko imajo tudi lastna prevozna sredstva. V vseh obratih (razen v prenočiščih, bifejih, narodnih kuhinjah) so dovoljene neprepovedane igre (kvarte, domino, šah, biljard in slično). Glasbe pa smejo imeti v svojih obratih hoteli, restavracije, gostilne, kavarne in krčme. V pogledu časa, kdaj smejo svirati glasbe v teh lokalih, izdajajo dovoljenja krajevna policijska oblastva. Mednarodne nazive za velike gostitelj-ske obrate smejo rabiti samo hoteli in restavracije. Če se izdajajo sobe ali če se daje hrana v obsegu domače obrti, se tako delo ne smatra kot gostiteljska obrt. Dovoljenja (koncesije) se izdajajo po svobodni oceni glede na splošne koristi in po stvarni potrebi kraja, kjer naj se obrat izvršuje. Nadalje se smejo izdajati sami za obrate v poslop- Gustav Strniša: Planinci V gošči se je oglasil slavec. Naš znanec se je ustavil. Zamaknil se je v jlavčev spev. Ko je ptič utihnil, je mladenič razposajeno zavriskal. V bližini je njegov vrisk tenko odjeknil Nekdo je za njim zavriskal visoko in ostro, kakor bi bil presekal odjek njegovega glasu. Piimčkov je obstal. Iz gozdi je prihitel mlad človek. Miha je spoznal Cimbrovega Toneta. •iOdkod si se pa ti vzel?* ga je vprašal. «Kaj se boš čudil? Saj veš, da je vsa narava moj dom! Čul sem, da si sedel. Kaj ne, da ni prijetno v zaporu!* " tu popihal in ga zapravil z lahkokrilkaini! (i, tebi je vse podobnob je renčal starec in jezno hrope!. «Pa bi mi vsaj nekaj denarja dalib je ponižno prosil Jaka. «Po buti ti jih naštejem, če hočeš!» se je režal stric. «Potlej pa grem. Kar v planine pojdem, kakor sem rekelb je zamrmral Jaka. «Le pojdi k čredniku Lipetub je še enkrat pripomnil starec in se obrnil proč. «Skopuh starib je godrnjal Jaka, ko je zaprl za seboj vrata. Ko je Mazelj ostal sam, si je pomel roke in se nasmehnil: «Gledal boš, da boš kaj dobil od mene! Najrajši bi se še enkrat oženil. Pa ne, da bi bil človek znorel na stara leta! O, ne! Zato bi se oženil, da bi dobil nekoga, ki bi bil vrednejši mojega premoženja kakor ta capin b Starec je obsedel na stolu in pričel piti brinje-vec. Prijeten vonj po brinju se je razširil po sobi. Mazelj je zadovoljno kimal in kmalu zadremal. II. Sivi črednik Lipe se ni razveselil svojega novega pastirja. Poznal je Jakovo lenobo in domišljavost. Pa kaj je hotel! Svojega gospodarja je slušal in molčal. Vedel je, da ga Mazelj ne bo nikoli pozabil. Starega črednika je ime rad kot svojega brata in vse je zanj preskrbel, če bi bil slučajno prej umrl, preden bi Lipetu dal zasluženi pokoj. Lipe je vedel, da mu ne bo treba nikoli prosjačiti in zato je bil zadovoljen. Jaka je ponosno hodil po planini, kakor bi bil gospodar nad vsemi čredniki in planšaricami, katere je takoj pričel zalezovati. Pastirji so ga dobili kmalu na piko. Samo čakali so, da pride njihov čas, da mu zagodejo, kakor mu gre. Bili so samo pošteni in veseli fantje, ki niso marali med seboj kakega mrčesa. Jaka je kmalu opazil, da je mladi pastir Anže zateleban v Marto, ki ga seveda ni marala. Jakec ni mogel trpeti Šimna, čeprav mu mladenič ni niti lasu skrivil. Ker je hodil pod okno nekdanje ljubice, mu je to zameril in se jezil nad njim, čeprav je sam Meto zapustil. Želel je. da bi dekle ne moglo dobiti drugega ljubimca, da bi se lahko kesneje, če bi bilo treba, spet vrnil k nji. Videl je tudi, da sta Šimen in Marta več ko prijatelja. «E, to ne pojde kakor po ledub je rentačil Jaka, ki si je priznal, da je Marta med vsemi dekleti, za katerimi je kedaj postopal, pač najgorša. Sam bi bil rad stopil za njo, če bi se ne bil bal. Pa ga niso nič kaj veselile Šimnove močiie pesti. Zvečer je večkrat ležal Anže sam na travi. Jaka ga je enkrat dobil in izkušal pridobiti zase. Hotel je v pastirju utrditi sovraštvo do Šimna. Zmotil se je. Anže je bil pošten fant. Ko je Jaka pričel na Šimna zabavljati, ga je pastir ustavil in zavrnil. Trdil je, da se ne jezi na črednika ne na njegovo dekle, saj mu ne delata ni-kake krivice. Če se je on sam zagledal v Marto, ona ne more zato, ker ima pač drugega. «Saj bi se dalo kaj preokrenitib je zagotovil Jaka in pomežiknil. «Ne poznam ne zahrbtnosti ne hinavščineb ga je zavrnil Arže, ki je slišal, da Jaka ni kaj prida človek. Vstal je in kar odšel. <;0, ta smrkavec, kako se obnaša, če mu človek dobro želi!» se je repenčil Jakob. Prav ta večer je tudi sam naletel na Marto. Nikogar ni bilo poleg, ko sta se v mraku srečala. Premagalo ga je, da je pozabil na vso nevarnost in vzkliknil: «Vidiš jo, grlico planinskob Hotel jo je kar objeti. Kriknila je in zbežala. Jaka se je pognal za njo in priletel Šimnu v objem, ki je prav tedaj prišel po poti. Stisnil je Jakca k sebi, da so mu kosti kar zahreščale in ga treščil ob tla. «To boš še obžaloval b je siknil Jaka. «Glej, da se pobereš s planin! Garjevili psov je takoj dosti, pa če je tudi samo eden med čro-dob je zarobantil Šimen in sa spet stresel, da so je Jakob kar zamajal Zadnji «Knietovalec» je napisal, da je treba za reševanje sedanje krize ojačenega pridelovanja s pomočjo boljšega obdelovanja in umetnih gnojil. Vse to seveda do potrebne rentabilnosti. Za izboljšanje produkcije se je do sedaj že mnogo storilo in se da še storiti. Prav tako kakor produkcijo naše zemlje je treba dvigniti tudi produkcijo raznih drugih panog, s katerimi se peča naš kmet. Hvaležnega dela je še povsod dovolj. Ali treba je še nekaj, na kar smo bili prav sedaj v času krize opozorjeni. Treba nam je poleg produkcije dvigniti tudi prodajo naših pridelkov, za kar se je do sedaj premalo storilo. Poleg produkcije je treba organizirati tudi oddajo. Za pospeševanje produkcije imamo že številne strokovnjake, za organizacijo vnovčevauja doma in v inozemstvu nimamo še nobenega. Sedanjo krizo občutimo najhuje zaradi pomanjkanja kupčije in zaradi slabih cen. Zato je zastaviti naše sile tudi na to stran, in sicer s tem, da organiziramo potrebni trg za naše pridelke doma in v tujini. Ni treba, da popijemo vinski pridelek doma pod vejo in med sosedi in da ostanemo nazadnje praznih rok, kakor se to dandanes dogaja. Kmetijsko kupčij ie treba na zadružni način organizirati! GLAVNA OVIRA NAŠE ŽIVINOREJE. Pri pospeševanju živinoreje si obetamo ugodne uspehe zlasti od živinorejskih zadrug. Od smo-trenega delovanja takih zadrug lahko pričakujemo lepšo bodočnost. Zato jih skušamo uvajati povsod, kjer je živinoreja večjega pomena. Opozoriti pa moramo na to, da so imeli Švicarji in drugi kraji že lepe uspehe pri svoji živinoreji, še preden so bile po teh krajih uvedene živinorejske zadruge in še preden se je začelo s kontrolno molžo. Eno in drugo se je pričelo, ko je bila tamošnja živina že na višku svojega razvoja. Kaj hočem s tem povedati? Nič drugega kakor to, da tudi pri nas ne bomo prišli do zaželenega uspeha s pomočjo živinorejskih zadrug, dokler se bomo borili leto za letom s pomanjkanjem krme. V rednem pomanjkanju krme je zazreti po naših krajih glavni vzrok, da ne pridemo z našo živinorejo naprej. Če je eno leto boljša košnja, imamo zato pa drugo in tretje leto slab pridelek, tako da morajo naše živali zlasti ob zimskem času trpeti skoraj povsod pomanjkanje in živeti v glav- nem ob slami. Čez leto se še kolikor toliko prehranjujejo ob zeleni klaji, pozimi pa dobivajo redno preslabo krmo. Dokler se ne izpremeni prehrana naše živine s pomočjo boljše krme, toliko časa ni misliti, da bi kaj več dosegli in naj so drugi pogoji še tako dobri, kajti dobra krma je temeljni pogoj za ugodnejši razvoj. Kar vidimo v tem pogledu v Švici, to vidimo tudi po drugih naprednih živinorejskih deželah. Zato je treba tudi po naših krajih, ki redno trpe na pomanjkanju krme, resno delati na to, da preneha tako pogosto ali, bolje rečeno, tako redno pomanjkanje krme, kakor ga doslej opazujemo. Več krmskega pridelka! To bodi nujni klic našim kmetovalcem in naj si pomagajo do nje, kakor kdo more. Največ bomo doseglrz oja-čenim delom, z izboljšanjem in dobrim gnojenjem travnikov kakor tudi z bolj uspešnim pridelovanjem krmskih rastlin na njivah. Z dobro voljo in resnim delom se da š? marsikaj doseči in premagati razne težkoče, ki se nam stavijo na pot. ' j Sedaj pozimi je največ časa, da razmišljamo o tem, kako bi se dal po naših kmetijah trajno povečati pridelek krme, da bo ustreženo potrebam naše najvažnejše gospodarske panoge, ki danes najbolj trpi zaradi rednega pomanjkanja krme. Z večjim pridelkom krme bo pomagano živinoreji, pridelali bomo pa tudi več domačega gnoja, ki je najvažnejši pripomoček za povzdigo vseh drugih pridelkov. Sejmi 30. novembra: Zgornja Sušica-Bizeljsko, Celje, Kočevje, Turjak, Tržič, Železniki, Martinja vas-Prapreče, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Rogatec; 2. decembra: Krško; 3. decembra: Planina, Konjice, Gornja Radgona, Jesenice; 4. decembra: Gomilsko, Mežica, Kamna gorica, Šmarje pri Jelšah, Sedlarjevo; 5. decembra: Brežice, Dobrepolje-Videm, Lož, Planina pri Rakeku. za kilogram žive teže: voli II. vrste po 4-50 do 5 Din, III. vrste po 3-50 do 4 Din, krave, debele, po 4 do 5 Din, krave kjobasarice po 2 do 3 Din, teleta po 5 do 6 Din. Prasci za rejo so se trgovali po 80 do 100 Din za rep. JAJCA. Blaga zelo malo. Cene so se zaradi tega dvignile. Ker je Francija omejila uvoz jajc, bodo sedaj belgijska, holandska in poljska jajca, ki so do sedaj šla v Pariz, iskala druga tržišča, in ni izključeno, da bo to zopet slabo vplivalo na cene. KROMPIR se prodaja po naših mestih na drobno po 1-25 do 1-50 Din za kilogram. SADJE. Na ljubljanskem trgu so jabolka po 1*50 do 5 Din za kilogram po kakovosti Hruške se prodajajo po 2-50 do 7 Din za kilogram. KRMA. Na ljubljanskem trgu se prodaja: seno po 60 do 80 Din, slama pa po 50 do 60 Din za 100 kilogramov. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56'20 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 28874 do 29474 Din; 1 dolar za 56'54 do 5671 Din; 100 francoskih frankov za 221'83 do 222"49 Din; 100 češkoslovaških kron za 167 84 do 168 34 Din. Vojna škoda se je trgovala po 276 do 278 Din, investicijsko posojilo pa po 62'50 Din. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so cene kljub temu, da so že pod vsako mero, nadalje spet malo popustile. Trgovali so se Kratke vesti = Prenizke cene živini bodo uničile živinorejo. Kakor nam poročajo, se je na Leopoldovem sejmu v Gornji Radgoni prodajala živina po naravnost smešnih cenah, in sicer krave po 1 do 1 '50 Din, voli in telice pa po 3 do 4 Din za kilogram žive teže. En konj je bil prodan za ceno 100 Din, ena krava pa za 300 Din. Te žalostne cene pričajo o hudi gospodarski krizi, ki tare našega kmeta. Kupna moč našega kmeta je vedno manjša; omejuje se le na najpotrebnejše. Zaradi nedobičkanosnosti se bo živinoreja vedno bolj opuščala. Ponekod, kjer nimajo krme. živino koljejo kar na debelo. To mora privesti do tega, da bo v doglednem času nastopilo občutno po-manjkovanje živine. «Prej sem bil črednik kakor ti!* se je hotel postavljati Jaka, ki ni vedel pametnejšega. «Ampak prisiljen, kakor si še danes! Stari Mazelj te pač pošilja v planine, da bi naredil iz tebe pametnega in resnega človeka. Pa si vedno večji norec! Na tebe ne vpliva narava blagodejno kakor na druge. Njena lepota in svoboda vplivata nate kakor na divjo žival. Še bolj nebrzdan postajaš.* Jaka ga je zaničljivo pogledal in šel. Naslednji dan je nameraval Šimen z nahrbtnikom iti v prepad po led. Jaka je vedel, da namerava Šimen v brezno. Preden je odšel zvečer počivat, se je splazil kakor tat k prepadu. Videl je, da je lestva naslonjena že na prvi polici. Zadovoljno je pokimal in šel počivat. Ni spal. Sredi noči se je dvignil. Cul je globoko smrčanje starega ovčarja. Vzel je žago, ki jo je že prej poiskal med ovčarjevim orodjem. Napotil se je proti prepadu. Pograbil je lestvo in jo potegnil k sebi. Nažagal je njen spodnji konec in jo postavil nazaj, mrmrajoč: «Ubil se menda ne boš, saj si kakor mačka. Če si pa zlomiš roko ali nogo, ti pa prav iz srca privoščim.* Vrnil se je v kočo, legel in zaspal mirno, kakor bi bil storil dobro delo. Šimen se je zgodaj dvignil z ležišča. Komaj je zamežikala zora, ga je že našla budnega. Počasi je stopal po rosni travi. Gazil je smaragde in rub;ne, ki so v siju mlade zore sijali okoli njega. Mislil je na Marto. Tam v koči spi poleg svoje tete. Vsa mlada je, zdrava in lepa. Usta ima nalahno odprta, da se ji vidijo beli zobje. V sanjah se smeje. Na ljubezen misli, na ljubezen v planinah, ki je tako lepa in resnična, polna zdravja, moči in življenja. Približal se je prepadu. Začudil se je. Tik brezna je čepel pastir Anže in dremal. Z rokama je objemal kolena, na katerih mu je počivala kodrasta glava. Šimen ga je hotel kar pustiti. Pa se je spomnil, da deček v snu lahko zdrsne v prepad. Tudi čudno se mu je videlo, kaj dela tukaj. Stresel ga je za rame. Fant je preplašen skočil kvišku. Ko je zagledal črednika, se je oddahnil: , ki je nasprotno dokazovala, kakšnega velikega pomena so volitve, se je tako razjezil nad «Domovino>, da je ne mara več brati. Možu ni zameriti, la se je dal tako preslepiti, ker pač v svoji otroški miselnosti ne ve, kaj dela, čeprav bi se lahko kot dolgoletni či-tatelj «Domovine» že prepričal, da je «Domovina» ljudstvu svetovala in priporočala še vedno le take reči, ki so mu v prid. Ne bodite otroci, ki ne ločijo dobrega od zlega! DRENOV GRIČ. (Smrtna kosa.) Na Lesnem brdu nad Drenovim gričem je po dolgotrajni bolezni umrl graščak g. Franc Golob, star 52 let. Svoj čas je imel lasten premogovnik v Pitomači pri Belovaru, pred osmimi leti pa je ta premogovnik prevzela delniška družba; nato se je preselil na Lesno brdo, kjer je ustanovil največji perutninarski zavod v državi, v katerem je nad 3000 kokoši lepe bele leghornske pasme. Blagi pokojnik je bil zaradi svoje dobrosrčnosti splošno priljubljen. Blag mu spomin! GORENJI LOGATEC. V nedeljo je imel pri nas narodni poslanec g. dr. Rape sestanek z akcijskimi odbori vseh občin logaškega sreza. Najprej je poročal o političnem položaju po volitvah. Stališče slovenskih poslancev v narodni skupščini bo trdno kakor še nikdar doslej, ker se bo opiralo na doslej še ne doseženo število volilcev. Vse spletke nasprotnikov so bile zastonj. Odslej bodo volilne nasprotnike vpoštevali le še naši zunanji sovražniki. Prisotni člani posameznih akcijskih odborov so se složili najprej glede skupnih smernic bodočega poslančevega delovanja, potem so pa povedali še svoje posebne težnje, ki si jih je g. poslanec zabeležil z obljubo, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh. Poslanca g. dr. Rapeta bodo spremljale v Beograd vroče želje njegovih zvestih volilcev, da bi bilo njegovo delo v narodni skupščini blagoslovljeno in uspešno za njegov okraj in za vso državo! — Državni praznik narodnega in državnega ujedinjenja 1. decembra proslavi naš Sokol na slovesen način. Dopoldanska proslava bo notranjega društvenega značaja (zaprisega članstva in drugo), večerna je pa namenjena javnosti. Na programu bodo telovadna akademija, govori in drugo. KLAD.TE PRI ŽIREH. Volitve v narodno skupščino so bile lepo mirne in se z začudenjem spominjamo prejšnjih let, ko so še divjale strankarske strasti in je prišlo večkrat do dolgoletnega sovraštva med možmi prav zaradi stranic Sedaj, hvala Bogu, tega več ne poznamo. Naši možje so šli složno na volišče in so dali svoje glasove narodni listi. Seveda so se tudi od nasprotnikov slišale kakšne besede, toda teh starih političnih preužitkarjev ni nihče poslušal. Pokopali smo vso strankarsko navlako in izvolili poštene može za resno delo. Pri nas hujskači ničesar več ne opravijo, saj dobro poznamo, da nam ne žele dobrega. Vsi na delo za mir in poštenost v močni Jugoslaviji! — Naše gospodarske razmere so slabe. Živina je skoro zastonj. Les prav tako. Upamo pa, da bo kmalu bolje. Sedaj bi bilo najbolje živino doma pobiti in meso prodati, ker se tako le malo več dobi za govedo. Včasih pri nas govorimo o tem, kdo je kriv takim razmeram. Ker znamo razsoditi položaj, vemo, da je krivec splošna gospodarska kriza po vsem svetu, kakor čitamo v «Domovini>. Podrugod v tujini je še huje. — Kdor še ni naročnik «Domovine», naj si naroči list sedaj na zimo, ko bodo dolgi večeri, da bo imel za mal denar mnogo lepega štiva. «Domo-vina> je izvrsten list, ki bi moral biti v vsaki hiši. KOPRIVNIK V BOHINJU. Pri volitvah so Ko-privničani zelo častno nastopili. Pokazali so, da so razumeli važnost volitev. Zato so kljub proti-agitaciji z OOodstotno večino izpolnili svojo dolžnost. Ker nekaj upravičencev ni bilo ta čas prisotnih, nekaj ne vpisanih, je bilo pravih zapeč-nikov tako malo, da niti v poštev ne prihajajo, namreč le pet. Na Gorjušah je volilo 56 odstotkov vseh upravičencev, torej skupaj v obeh vaseh 73 odstotkov. LIBUČE. (Smrtna kosa.) Dne 17. t. m. ob 11. ponoči je po dolgem trpljenju preminil na Dolgem brdu, občina Libuče, vzorni posestnik, podpredsednik sreskega kmetijskega odbora in dober družinski oče, g. Štefan Kralj. V petek smo ga spremljali na zadnji poti na mežiško pokopališče. Dolgi sprevod je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik med prebivalstvom, ki se je od blizu in daleč udeležilo njegovega pogreba. Ginljiv govor župnika g. Ho-renboka je ganil vsakogar. Pod vodstvom ravnatelja meščanske šole g. Hergautha so učenci in učenke v lepo zbranem tonu zapeli «Vigred>. Časten spomin pokojniku!* NORŠINCI PRI LJUTOMERU. Pred kratkim je gasilno društvo v Babincih priredilo tombolo, katere čisti dobiček gre v društvene svrhe. Zato je društvo potrkalo tu in tam na vrata in prosilo za prispevke; našlo je povsod primerno razumevanje. Ko pa so gasilci prišli k našemu županu,' jih je odklonil. Zakaj je to storil? PREDGRAD OB KOLPI. Kako bomo živeli, s čim se bomo oblačili in davek plačali? Tako se povprašujejo ljudje ob Kolpi. Suša je uničila poljske pridelke in za živino ni krme. Zaslužka pa tudi ni. Kako si naj ohranimo živino? Smo kakor izgubljeni potniki v puščavi. Siromašni kmetje živino pobijajo in dnevno za vsak denar med, seboj prodajajo meso. Bati se je, da ne bodo | imeli kmetje dovolj gnoja in ne dovolj vprežne živine, tako da bo kriza zaradi tega prihodnje leto še večja. Poljanska dolina ob Kolpi spada sicer k Beli Krajini, a smo njen privesek, ki nas malokdo pozna in vidi. Zato tudi ni od nikoder pomoči za nas. Vinsko letino smo imeli dobro. Tudi jabolka in orehi so dobro obrodili. Ali kaj pomaga, ko ni kupcev, da bi se ti pridelki spravili v denar. Tako je hudo pri nas, da prosimo odločilne činitelje, naj nam vsaj davek znižajo. Letos je bila pri nas taka suša, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Vode nismo imeli. Reče se sicer, da smo ob Kolpi, ali Kolpa je globoko pod nami. Zaradi suše je trpel narod, je* trpela živina. Pomanjkanje vode je pri nas veliko zdravstveno vprašanje. Nujno prosimo, da se odločilni činitelji spomnijo naše doline! J. š. RAČNA. Ker je župnik g. Kogovšek bolan, zdravi se namreč v bolnici v Ljubljani na oddelku za živčne bolezni, ga nadomestuje župnik g. Šolar iz Žalne. — Po 14dnevnem deževju imamo zopet lepo vreme, samo bolj mrzlo je. Ljudje pridno pripravljajo kurivo za zimo. SV. BOLFENK V SLOVENSKIH GORICAH. Smrtna kosa nas ne obiskuje prav prepogosto. Med drugimi smo pokopali letos že dve dekleti: Nežo Raišpovo iz Trnovske vasi, staro komaj 18 let, in Terezijo Jurševo, staro 27 ltt, ki jo je pokosila zavratna sušica. Nadalje sta v mrla dva preužitkarja: Franc Potrč, star 86 let, in Franc Muršec, star 74 let, bivši kmet iz Biša. Te dni smo pa spremili k večnemu počitku 431etno kmetico in vzorno gospodinjo Terezijo Lahovo iz Biša, ki jo je nenadno ugrabila bela žena smrt. Hladna zemlja je nadalje pokrila še nekaj starih mož in otrok. Vsem tem bodi lahka žemljica bolfanska! — Trgatev smo imeli letos precej dobro. Pa kaj nam to pomaga, ko ne moremo spraviti kapljice v denar. Plačila so vedno večja, cene vedno slabše. Kje bomo jemali denar za vse dajr.tve in potrebščine? Živimo samo v upanju, da se bo postopno obrnilo vse na bolje. SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Tudi naš trg se je 8. t. m. lepo odzval klicu svojega kralja, kajti od 76 volilnih upravičencev jih je prišlo 49 na volišče, to je 64 odstovkov. Uspeh, kakršnega spričo naravnost ogabne protiagitacije oddaleč nismo pričakovali. Pomisliti je treba, da šteje sam frančiškanski samostan deset volilnih upravičencev, to je 13 odstotkov vseh volilcev našega trga. Tisti gospodje, ki so vse storili, kar so mogli, da so ljudi odvračali od volitev, so torej temeljito pogoreli. Vse skupaj ni prineslo nasprotnikom tistih uspehov, katere so pričakovali. Doma so ostali le podrepniki, katerim ni za resno delo v korist države. Prepričani smo, da jih bo kmalu začela boleti glava in da bodo temeljito obračunali s svojimi zapeljivci. Vsem, ki so neustrašeno izpolnili svojo dolžnost, katero jim je narekovala ljubezen do svobodne Jugoslavije, vse priznanje. Zlasti gre priznanje trojiškemu gasilnemu društvu, ki je z godbo na čelu korporativno prikorakalo na volišče in javno pokazalo svojo ljubezen do kralja in domovine. ŠMARJE PRI JELŠAH. Preteklo nedeljo je prišel k nam narodni poslanec gospod Vekoslav Spindler in imel nad vse pričakovanje lepo uspel shod. Velika dvorana pri g. Habjanu je bila natrpano polna volilcev iz občin Šmarja, Sv. Vida, Sladke gore, Lemberga, Sv. Petra, Sv. Eme, Zi-bike in Zusma. Pogrešali smo le Svetoštefančane in Slivničane. Videli smo tudi mnogo zapeč-karjev na shodu, ki so mirno poslušali g. poslanca. Naposled se je razvila živahna debata. Po shodu, ki je trajal nad dve uri, so bili celo za-perkarji zadovoljni in je eden izmed njih dejal: «Star sem že, ali tega še nisem doživel, da bi prišel kdaj poslanec takoj, ko je izvoljen, med svoje volilce. Tudi ne vem, da bi bil kdaj kak poslanec z volilci v ožjem stiku. Če pride še kdaj kak slepar, ki je agitiral proti volitvam, pred mene, mu jih bom zabrusil v obraz, da jih bo do smrti pomnil. Ali je treba, da so nas tako za nos potegnili, da nismo šli volit?» Da, da, sedaj je zape;karje sram, ali prepozno še ni. Lepo je, da že skoro pametno mislite. Zato dajte tistim političnim sleparjem enkrat za vselej.brco! * Dopisnike, domače in še bolj one iz tujine, pozivamo, naj pišejo priimke in imena krajev razločno in pravilno! Pisani naj bodo dopisi po eni strani lista in s črnilom ali vsaj s prav temnim svinčnikom, da se bodo dopisi lahko gladko brali. * Bani pooblaščeni, da dolečajo krušne cene. Minister za trgovino in industrijo je predpisal iz-premembo in dopolnitev uredbe o cenah kruha. Po tej dopolnitvi se bani pooblaščajo, da v po-edinih krajih odobrijo izpremembe osnovnih krušnih cen, pri čemer naj se ozirajo na cene moke v trgovini na debelo v poedinili krajih in na režijske stroške za peko kruho. * Zahvala našim gasilcem. Predsednik Jugo-slovenske gasilske zveze je prejel od bana dravske banovine g. dr. Marušiča tole zahvalo: Po ugodnem izidu volitev v narodno skupščino, ki so se končale z veličastno zmago jugoslovenske državne in nacionalne misli, smatram za prijetno dolžnost, da se z zahvalo in priznanjem spomnim naših vrlih gasilcev, ki so v teh zgodovinskih dneh ponovno pokazali svojo čvrsto narodno zavednost in neomajno ljubezen do vzvišenega vladarja in naše svobodne domovine. Prostovoljna, toda železna disciplina, solidarnost, zmisel za konstruktivno delo, neomahljiv in brezpogojen patrijotizem so lastnosti, ki so vedno odlikovale Vašo ugledno organizacijo in njene člane in so 8. novembra prišle zopet do popolnepa izraza. Tem odlikam gre v veliki meri zasluga, da so volitve potekle v lepem redu, S svojo nad vse Častno volilno udeležbo pa je gasilstvo znova svečano poudarilo, da mu je država prva in najvišja skrb, kateri se morajo podrediti vse ostale koristi. Ko se Vam, gospod predsednik, zahvaljujem za veliko uslugo, ki ste jo storili domovini v teh hudih in resnih časih, Vas prosim, da sporočite to mojo zahvalo vsem Vašim društvom, ki po dravski banovini nesebično in požrtvovalno vrše svojo nacionalno in človekoljubno poslanstvo. Sporočite jim, da bom kakor doslej vedno z zanimanjem sledil njihovemu delu in njihova hvale vredna stremljenja po svojih močeh vedno rad podpiral. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, tudi ob tej priliki izraze odličnega spoštovanja. * Nove poštne in brzojavne pristojbine. Od 1. decembra 1931. veljajo naslednje poštne pristojbine: za pismo v tuzemskem medkrajevnem prometu do '20 g teže 1-50 Din, v teži nad 20 do 50 g 2 Din, v teži nad 50 do 250 g 3-50 Din. V kraju samem pa ostane za navadno pismo do 20 g dosedanja poštnina 1 Din. Za dopisnice in razglednice je treba znamke za 75 p. Za priporočene pošiljke znaša pristojbina v kraju samem 2 Din, v medkrajevnem prometu 3 Din. Za nakaznice znaša pristojbina do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, za 10C0 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. Ta pristojbina se pobira le pri nakaznicah iz inozemstva. Pristojbina za sporočilo na hrbtu čekovne nakaznice se ukinja. Za odkupne (p o v z e t n e) pošiljke znaša pristojbina za dostavo 1 Din. Za shranjen j e poštnoležečih pošiljk se pobira pristojbina po 50 par. Za dostavo vrednostnih pisem in zavojev na dom se računa: za pisma z označeno vrednostjo 1 Din, za zavoje do 5 kg 2 Din, nad 5 kg 5 Din. Brzojavne pristojbine znašajo po 60 par za besedo, a pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. Za priporočena pisma, ki gredo v inozemstvo, znaša pristojbina 4 Din. Za zavoje (pakete) so pristojbine: do 1 kg 3 Din, nad 1 do 5 kg 8 Din. S 1. marcem 1932. se uvedejo nove pristojbine za zavoje (pakete) nad 5 kg. * Poroki. V Sarajevu se je poročil 19. t. m. g. Milan K o 1 a r, sodni kapetan, vojaški preiskovalni sodnik iz Ljubljane, z gdč. Bosiljko B u -g a r s k o, hčerjo uglednega pokojnega profesorja dr. Bugarskega. — V topčiderski cerkvi v Beogradu sta se 22. t. m. poročila sreski nadzornik Tone Fink iz Šmarja pri Jelšah in Jelisava Č u š e v a. — Obema paroma obilo sreče! * Vinska razstava in vinski sejem v Konjicah. Dne 31. januarja, 1. in 2. februarja bo v Konjicah vinska razstava z vinskim sejmom. Opozarjamo vinske trgovce in gostilničarje, naj si ogledajo razstavo in pokusijo letošnji pridelek, ki bo res vsakogar zadovoljil. Muškatu i silvanec je dosegel letos 24 odstotkov, burgundec 22 odstotkov in rulandec 23 odstotkov sladkorja. Pozivamo tudi vse tvrdke, ki žele razstaviti kletarsko orodje, naj se prijavijo na naslov: g. Nemec, sreski kmetijski referent v Konjicah. Posetite vinsko razstavo konjiškega sreza! * Preselitev celjske kataslrske uprave. Katastrska uprava v Celju se je v ponedeljek 23. t. m. preselila iz dosedanjih prostorov v drugo nadstropje poštnega poslopja. Vhod v nove prostore katastrske uprave je s Cankarjeve ceste. * Gibanje nalezljivih bolezni v dravski banovini nam kažejo naslednje številke: Leta 1929. je obolelo za tifusom 226, umrlo pa 16 oseb, za grižo je obolelo 44, umrlo 8 oseb, za škrlatinko je obolelo 1210, umrlo 133 oseb, za davico je obolelo 761, umrla 101 oseba. Leta 1930. pa je za tifusom obolelo 214, umrlo pa 18 oseb, za grižo je obolelo 152, umrlo 25 oseb, za škrlatinko je obolelo 917, umrlo 84 oseb, za davico je obolelo 1526, umrlo pa 160 oseb. V letu 1930. opažamo veliko porast griže in davice in precejšen padec škrlatinke. Med vsemi nalezljivimi boleznimi divja najhuje jetika. Na vsakih 10.000 prebival- cev umre pri nas še vedno 18 ljudi, v Nemčiji le 8. Od 100 umrlih jih pride na jetiko 12. V letu 1929. je umrlo za jetiko 2330 oseb, v letu 1930. pa 2160 oseb. Če računamo trajanje odprte jetike pri umrlih na pet let, imamo pri nas najmanj 10.000 odprto jetičnih, ki širijo jetiko. * Okrog 4C0.CC0 slovenskih izseljencev. Nedavno se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, delavski prosvetni večer, posvečen izseljencem. Predaval je izseljenski komisar g. Fink o naših izseljencih. Predavatelj je podal nekaj zanimivih številk. Po podatkih izseljenskega komi-sarijata v Zagrebu se je izselilo iz dravske banovine v prekmorske države: leta 1921. 2489 oseb, leta 1922. 440, leta 1923. 1312, leta 1924. 1197, leta 1S25. 179, leta 1926. 2131, leta 1927. 2227, leta 1928. 3162, leta 1929. 1976 in leta 1930. 1671 oseb. V desetih letih torej skupaj 18.184 oseb. V evropske države pa se je iz dravske banovine izselilo od leta 1927. do sedaj 15.557 oseb. V Franciji je okoli 16.000 Slovencev, v Nemčiji 30.000, v Ho-landiji 3000 in'v Belgiji tudi 3000. V zadnjih 50 letih pa se je. iz posameznih slovenskih okrajev izselilo: iz Kočevja 17.328 oseb, iz Novega mesta 8372, iz Krškega 6919, iz Murske Sobote 5968, iz Ljubljane in okolice 4925, iz Logatca 4788, iz Litije 4747, iz Kamnika 3930, iz Kranja 3908, iz Dolnje Lendave 3094, iz Šmarja pri Jelšah 2684, iz Celja 2405, iz Dravograda 2079, iz Čabra 1906, iz Brežic 1727, iz Gornjega grada 1652, iz okraja Maribor levi breg 1347, iz okraja Maribor desni breg 1276, iz Konjic 1118, iz Laškega 812, iž Slo-venjgradca 804. K temu pa je treba še prišteti izseljence iz črnomaljskega in metliškega okraja, tako da dobimo rezultat, da se je v zadnjih 50 letih za stalno izselilo iz Slovenije okoli 100.000 oseb. K temu pa še niso prišteti Slovenci iz slovenskega Primorja in slovenskega dela Koroške. V ogromni večini so se izselili seveda moški. Ti so se v tujini tudi oženili in si ustvarili družine. Računati moremo, da sestoji družina vsakega slovenskega izseljenca povprečno vsaj iz treh oseb. Samo iz dravske banovine živi torej v tujini stalno 300.000 Slovencev. Če pa prištejemo k temu še primorske in koroške Slovence, moremo računati, da živi stalno v tujini daleč od rodne zemlje okoli 400.000 Slovencev. * Smrt najstarejše Celjanke. V sredo 18. t. m. je v Celju umrla zasebnica ga. Barbara Kačeva, stara 94 let. Pokojnica, ki je bila najstarejša Ce-ljanka, je bila mati že pred leti umrlega čevljarskega mojstra Kača v Celju. * Za ameriško dediščino. V Pittsburgu v Ameriki je umrl letos v marcu rudarski invalid g. Matija Špan, doma iz okolice Planine nad Sevnico. Odšel je v Ameriko že leta 1911. Ko se je ponesrečil v jami, je dobil od zavarovalnice izplačano zavarovalnino. V svoji oporoki zapušča dvema svojima nečakoma po 5000 dolarjev, Alojziju Li-poglavu in njegovi ženi pa 15.000 dolarjev. Vsa njegova zapuščina znaša 27.377 dolarjev. Na nezakonsko hčerko Štefanijo šeškovo pa jf žal pozabil. Vsa zadeva je prišla preko ameriškega odvetnika in konzulata v Sevnico. Ameriški odvetnik namreč namerava razveljaviti oporoko v prilog omenjene nezakonske hčerke, katero je pokojnik v svoji oporoki prezrl. Kako bo reč rešena pri sodišču, bomo še poročali. * Požar v Dolenjem Logatcu. Nedavno zvečer je zgorel kozolec dolenjelogaškemu tesarskemu mojstru Pišlarju. Pod kozolcem je bil hlev, iz katerega so še pravočasno rešili kravo in osla. Gasilno društvo se je omejilo v glavnem na obrambo bližnjih poslopij, ki so bila v nevarnosti, da se vnamejo. Temu in pa mirni noči je pripisati, da se požar ni razširil. Vzrok požara ni znan, domnevajo pa, da je bil ogenj podtaknjen. * Smrt v gozdu. Nedavno zjutraj so odšli spravljat hlode iz Dašenske grape pri Železnikih na Gorenjskem posestnik Košir, njegov sin Jože in posestnik Peter Mesec, vsi iz vasi Češnjice pri Železnikih. Ob dvanajstih so fe vsedli h kosilu, ki so ga prinesli s seboj. Ker je deževalo, je oče opozoril sina, da morajo imeti napravljeno kako streho, da bodo vsaj med kosilom na suhem. Sin je šel nato po jelšo, da bi naredil streho. Ker ga | ni bilo doglo časa nazaj, so ga šli iskat. Našel ga je Pater Mesec mrtvega. Ležal je v mali vodi z zlomljenim tilnikom. Kako se je nesreča zgodila, se ne ve, vendar sodijo, da je najbrže hotel skočiti čez vodo, pri čemer mu je moralo spodrsniti na mokrih tleh, da je padel vznak in si pri padcu zlomil tilnik in obležal mrtev. * Smrtna nesreča s puško. Pri Sv. Marku niže Ptuja se je pripetila te dni zagonetna nesreča, ki je ugonobila življenje posestnika Franceta Primožiča. Primožič, ki je bil smrtno ranjen prepeljan v bolnico v Ptuju, je še sam izpovedoval, da mu je padla po nesreči iz rok puška, se na tleh sprožila in ga zadela v spodnje telo. * Huda nesreča zaradi neprevidnosti. Fantje iz Raduš pri Slovenjgradcu so hoteli posebno svečano proslaviti god sv. Elizabete in so na večer pred godom streljali iz možnarja. Pri možnarju je bil zaposlen tudi 231etni brezposelni kovač Jožef Kolar. Naenkrat se je začul velik pok, prezgodnja eksplozija, ki je bila tako močna, da je raznesla možnar in je precejšen kos možnarja z največjo silo zadel Kolarja in mu ziomil levo nogo. Ponesrečenca so takoj prepeljali v slovenj-graško bolniščnico. * Avto ubil družinskega očeta. V ponedeljek zvečer je vozil iz Celja proti Vojniku osebni avtomobil, ki ga je vodil uradnik nekega celjskega avtomobilskega zastopništva. Poleg Pristovškove gostilne na Spodnji Hudinji je istočasno stopal čez cesto 291etni zidar pri tvrdki \Vesten Stanko Gorjanc iz Arclina pri Vojniku, oče štirih malih otrok. Avtomobil je Gorjanca podrl na tla in ga na mestu ubil. Kakor so izpovedale priče, je vozil avtomobilist pravilno po desni strani ceste. Zdravniški pregled je ugotovil, da ima Gorjanc popolnoma zdrobljeno lobanjo in zlomljeno desno nogo v piščali. Nastopila je krvavitev možganov in je bila smrt neizogibna. * Huda avtomobilska nesreča se je v ponedeljek zvečer pripetila na banovinski cesti na Polulah pri Celju. Po cesti proti Celju je privozil nekoliko pod znano Kranjčevo gostilno z vozom premoga voznik Mihael Trobiš iz celjske okolice. Ko je opazil, da mu vozi nasproti neki avtomobilist, je stopil h konjem, ki so vlekli voz po levi strani ceste, in jih zavrnil na desno stran. Bilo pa je že prepozno. Drveči avto je zadel voznika in ga odbil pod konjska kopita in kolesa voza. Trobiš je obležal sredi ceste z dvakrat zlomljeno desno in enkrat prelomljeno levo nogo. Prepeljan je bil v bolnico. O avtomobilistu ni nobenega sledu. * Smrt ob oknu. Ko se je v ponedeljek okrog 20. vračala v Litiji žena topilniškega čuvaja Kovača proti domu, je v oknu topilnice zagledala glavo človeka v čudnem položaju. Neki čevljar, ki jo je spremljal, je menil, da je tat, a Kovačeva je vsa prestrašena kriknila, ker je po obrazu v oknu spoznala svojega moža. Mož je imel globoko rano na glavi in od razbitih šip prerezane žile na vratu. Nenavadna smrtna nesreča se je primerila takole: France Kovač je prišel nekoliko vinjen domov in proti večeru hotel stopiti svoji ženi naproti. Preden je zapustil topilnico, ga je prijela božjast in se je zaletel z glavo v okno, mzbil križ in obtičal med razbitimi šipami s prerezanim vratom. Siromak je tako izkrvavel. Bil je star 43 let. Pred vojno je bil rudar v Nemčiji, kjer je izgubil levico. Kot invalid z malo rento je zadnjih osem let vestno vršil službo čuvaja v topilnici. * Samomor mladega delavca. Te dni so našli ljudje v bližini tovarniških hiš v Štorali pri Celju na drevesu obešenega mladeniča, v katerem so prepoznali 221etnega kovinarja štorske železarne Josipa Otovnika iz Štor. Mladi delavec, ki je bil znan kot miren in srčno dober človek, je napravil ta obupni korak v hipni duševni zmedenosti. * Smrt pod sodom. Kupci iz Radeč pri Zidanem mostu so naložili te dni za Krško tovorni avto z vinom. Ko so peljali vino proti domu, je avto med Krškim in Pijavskim zavozil preveč pod cesto ter se prevrnil tako, da so se sodi sko-talili iz njega. Pri tem se je zvalil en sod čez dimnikarskega mojstra Koprivnikm iz Radeč tako nesrečno, da je le-ta na mestu obltežal mrtev. * Preprečena železniška nesreča. Na progi Ma-ribor-Dravograd bi se bila v soboto v bližini Trbonj kmalu dogodila velika nesreča. Na progo se je ponoči vsul plaz kamenja, ki je podrl tudi večjo drevo. Čuvaj je oviro zapazil šele v zadnjem trenutku pred prihodom vlaka in ga ustavil. Stroj je obstal tik pred kamenjem. Odstranjevanje zapreke je trajalo samo pol ure, nato pa je vlak vozil naprej. * Huda nesreča se je pripetila blizu Kresnic. Pavel Groznik, 311etni sprevodnik tovornih vlakov, je spremljal vlak proti Zidanemu mostu. Med vožnjo je blizu Kresnic stopil na stopnice, da pogleda, ali so vsi vagoni priklopljeni in v redu. Ker je pa močno deževalo in tudi snežilo, so bile stopnice spolzke in mu je nenadno spodrsnilo. Padel je naravnost pod vlak, ki mu je razmesaril desno roko. Še ponoči so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu roko odrezali. * Na lovu ustreljen otrok, šoštanjski lesni trgovec Anton Rožič je priredil prejšnji četrtek v svojem lovišču v Belih vodah lov na srnjake. Med povabljenimi lovci je bil tudi znani dobri strelec Franc Jerak, najemnik Studenškove kmetije pod Sv. Križem. Bilo je blizu 15. ure, ko je Jerak, ki je stal v gostem grmovju, zapazil, da psi nekaj gonijo po jarku proti njegovemu stojišču. Ko so bili psi že prav blizu njega, je videl na dober streljaj od sebe, da se giblje med gostim grmovjem nekaj sivkastega. Brž je pomeril in sprožil. Silno pa se je prestrašil, ko je iskal plen, a je našel v grmovju ustreljeno deklico. V nesrečni žrtvi je spoznal prestrašeni lovec Miciko Štiftar-jevo, edino hčerko staršev, po domače Potočnikov. Jerak se je takoj podal v Šoštanj, kjer je prijavil žalosten dogodek orožnikom. * Nočni napad na ravnatelja Jugočeške v Kranju. Nedavno je bil napaden iz neposredne bližine ravnatelj tkaninske tovarne Jugočeške v Kranju, g. Maks Horovitz. Revolverska krogla mu je šla skozi meso nad kolenom leve noge. Kdo je napadalec, se ne ve, sum pa leti na nekega delavca. Poklicani zdravnik g. dr. Bežek je nudil ranjencu prvo pomoč. Rana ni nevarna. * Viom pri Veliki Nedelji. V noči od četrtka na petek so neznani zločinci vlomili pri trgovcu Mediku pri Veliki Nedelji in odnesli raznega manufakturnega blaga za okoli 30.000 Din. Za tatovi manjka vsaka sled, ker so imeli s seboj avto, kakor kažejo sledovi. * Živinski pretep in poboj. Pri posestniku Dolancu v Košci so praznovali poroko. Kmalu po polnoči pa so začuli izpred hiše klice na pomoč. Svatje so stekli iz hiše, kjer se jim je nudil grozen prizor. Na tleh je ležal Feštajnov Jože, kraj njega pa nepremično v mlaki krvi še dva mlada fanta, v katerih so spoznali Antona Dežmana in njegovega brata Petra. Feštajnov je bil kot vojak na dopustu. Ko so ga svatje pobrali in izkušali obuditi k življenju, so spoznali, da je ves trud zaman, ker mu je noževa konica predrla prsi in je nesrečni fant izkrvavel. S Polšnika so poslali v Zagorje po zdravnika dr. Slavka G ruma, ki je prišel okrog 4. zjutraj v Košeo. Nudil je pomoč obema bratoma Dežmanoma. Anton De/man je po zdravnikovem mnenju hudo poškodovan; dobil je 11 sunkov z nožem, največ v tilnik in hrbet. Zelo nevarna je rana na tilniku, ki sega do lopatice, smrtno nevarna pa ona na hrbtu. Sunek je lil tako silen, da so pljuča že načeta. Peter Dež-man je dobil 10 cm dolgo rano nad desnim očesom. Bati se je, da bo fant oslepel. Ima pa še več drugih poškodb. Ranjena fanta sta bila tako slaba, da ju niso mogli prepeljati v Litijo in v ljubljansko bolnico. Orožniki s Polšnika so zastražili vso okolico in poizvedujejo za neznanimi napadalci, vse njihovo prizadevanje je pa doslej ostalo brezuspešno. Vse kaže, da je zakon proti pretepačem še vse preblag, saj so najsiro?ejši poboji in pokoli na deželi na dnevnem redu. Da bi se ta podivjanost na deželi omejila, bi bilo prav umestno, da se zadevne določbe zakona še poostre. * Krvav zločin se je primeril v nedeljo zvečer na Drečjem vrhu pri Trebelnem. Nesrečna pijača je zopet povzročila pretep, v katerem je izgubil življenje 211etni Zgajnarjev France iz Pokleka pri Trebelnem. Dejanja so osumili nekega hlapca iz Mokronoga in njegovega tovariša iz Hrastovice, ki sta se na Drečjem vrhu mudila zaradi kupče-vanja s konji. Uvedena je preiskava. * Krvavo maščevanje. Jožef Holc, posestnik in trgovec v Galušaku, je nedavno ustrelil Janeza Kosca iz Smolincev iz veže svoje hiše v času, ko se je Kosec v družbi svoje žene vračal od Sv. Lenarta. Holc se je nad Koscem maščeval zaradi tega, ker je domneval, da ga je Kosec ovadil finančni kontroli, ker je prodajal nezatrošarinjeno vino. Holc je streljal z browningom in je oddal tri strele. Dve krogli sta zadeli nesrečnika v trebuh, ena pa v prsa. Vsi streli so smrtnonevarni. Kosec je bil takoj prepeljan v javno bolnico v Ptuju, kjer je te dni izdihnil. Pokojnik zapušča ženo in več otrok. * Zagoneten umor mladega fanta. V noči na soboto je bil izvršen v Jablovcih strašen zločin, katerega žrtev je postal 201etni Matevž Dreven-šek, delavec pri posestniku enakega imena. Matevža je ubil z motiko in z nožem ISletni Leopold Šmigoc iz iste vasi, ki so ga orožniki že aretirali. Zločinec se izgovarja, da je ubil Drevenška v silobranu, kar pa ne bo držalo. Najbrže je bil vzrok zločina ljubosumnost na nesrečnega Drevenška zaradi 191etne gospodarjeve hčerke. * Roparja s samokresom v boštanjskem žup-nišču. Dne 23. t. m. ob treh zjutraj sta se priplazila dva zlikovca k župnišču v Boštanju. Po dolgi lestvi sta splezala na streho. Ker pa tu nista našla vhoda v hišo, sta šla v klet. Pa tudi ta njuna pot je bila zaman. Šele zadaj za župniščem sta s pomočjo lestve splezala do okna prvega nadstropja, razbila šipo, snela oknice in tako prišla v notranjost. Iz prvega nadstropja sta takoj krenila v pritličje in iz shrambe vzela kos slanine in kruha. Nato sta vstopila v župuikovo spalnico. Ko sta posvetila z električno svetilko, se je župnik g. Rakovec zbudil. Toda eden izmed obeh roparjev mu je z revolverjem zagrozil in ukazal, naj dvigne roke in se obrne proti zidiu Nato sta vprašala župnika, kje ima cerkveni hranilnični in občinski denar in kje ključe od blagajne. Ko sta našla VTniznici ključe in odprla blagajno, sta vzela 4160 Din. Župnik ju je še prosil, naj mu pustita nekaj denarja, ker mora na potovanje v Najkoristnejše darilo za Miklavža si nabavile v trgovjnah JOSIPA OLUPA, LJUBLJANA Stari trg s t. 2 (na vogalti) in Pod trar.čo it. 1 Velika zaloga mrških in deških oblek, maiiufakture in modnih potrebščin. — Glavna zaloga moškega perila iz lastne ^Triglav" — Lfuhljana tovarne Kolodvorska ulica 6t. 8 Blago solidno, cene nizke. Trgovci dobe večji popust. PRAVA METODA uspešnega negovanja lepote počiva na uporabi takšnih pripomočkov, ki se izdelujejo iz učinkujočih medicin-skih seslavin, kakršni so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez nadaljnjih stroškov 40 Din), Elsa-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din). Dobivajo se pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica" Donja, Elsa-trg 360, savska banovina. Novo mesto. Zaman. Roparja sta izginila in zaklenila župnišče odzunaj Ključ sta v bližini odvrgla in nato zbežala v noč. Zjutraj je pritekla župnikova kuharica k občinskemu tajniku in drugim ljudem in kmalu je bila vsa vas pokoncu. Poklicali so tudi orožniško postajo na Radni. Orožniki so takoj pričeli zasledovanje. Župnik Rakovec jim je oba roparja točno popisal in po tem domnevajo, da sta dva ubegla kaznjenca, ki ju že išče zagrebška policija. * Zverinski umor v Žetalah pred sodniki. Pred petčlanskim velikim senatom v Celju se je te dni vršila razprava proti 301etnemu tesarju Ivanu Krušiču iz Žetal, mali posestnici 481etni Jeri Petrovičevi iz Žetal in njeni nezakonski hčeri 191etni Katarini zaradi?umora malega posestnika, 551et-' nega Leopolda Petroviča. Pokojni Leopold Pe-' trovič, ki je bil po telesu slaboten človek, se je pred poldrugim letom v tretjič oženil z Jero Po-^ točil ikovo, ki pa ga je pričela kmalu zanemarjati in sovražiti. Petrovič je bil čudaške narave in je pogosto po ves dan popolnoma slečen hodil po sobi in kadil pipo. Tretja žena Jera je privedla s seboj v zakon tudi svojo 191etno nezakonsko* hčerko Katarino, ki prav tako ni mogla trpeti čudaškega očima. Petrovič je moral po izjavah1! sosedov čestokrat bežati pred hudima ženskama,] ki sta se ga lotili tudi dejanski. K ženskama je pričel preteklo zimo zahajati obtoženi tesar Ivan Krušič, ki je imel istočasno ljubezensko razmerje' z materjo in hčerjo. Z materjo se je na njeno prii govarjanje kmalu sporazumel, da bo njenega neljubega moža spravil s poti. Krušič, ki je oženjen, pa živi ločeno, ker mu njeni starši niso hoteli izročiti svojega posestva, je svoj in svojih ljubic zločinski naklep v noči od 25. na 26. avgusta res izvršil. Obe ženski sta bili, najbrže v sporazumu z morilcem odsotni z doma. Krušič se je ponoči splazil v hišo, kjer pa je naletel na bedečega Petroviča. Med njima se je razvil prepir, med kate« rim je Krušič podrl starca na tla in ga divje ob*! deloval s pestmi. Ko je starec omagal, je zverinski podivjanec iz vrvi, ki se je nahajala v shrambi, napravil zanjko in jo nataknil svoji žrtvi na vrat, nato pa starca dvignil s tal in ga obesil na! železno kljuko na stropu. Ker pa je Petrovič še dosegel tla, ga je morilec tako dolgo pritiskal k tlom, držeč ga za roke, da je starec izdihnil. Naslednje jutro je obešenca prva našla njegova pastorka Katarina, ki je o strašni najdbi obvestila orožnike. Ti pa so takoj zasumili, da Petrovič ni izvršil samomora. Prijeli so mater, hčer in morilca. V preiskavi so zločin priznali, le maloletna Katarina je trdila, da ni ničesar gotovega vedela. Morilec Ivan Krušič in Jera Petrovičeva sta bila! obsojna na po 20 let robije in na izgubo častnih državljanskih pravic, obtoženka Katarina pa je bila oproščena. j * Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, otek- lih mandeljnih, živčnih bolečinah, trganju v udih ANT. KRISPER Ljubljana - Mestni trg ROKAVICE; Din 15-—, Din 17—, usnjene podložene ženske . . . Din 55'— usnjene podložene moške . . . Din 65'— storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpnz-j nenje čreveza s tem, da popijete pol čaše naravne «Franc Jožefove* grenčice. Po sodbah univerzi-j tetnih klinik se odlikuje «Frane Jožefova» voda zaradi zanesljivega učinka pri prijetni uporabi «Franc Jožefova» grenčica se dobiva v vseh lekar* nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Občine dravske banovine v Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru Št. 104—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! Oglejmo si prav zanimiva dognanja o številu,; razdelitvi in jakosti občin v naši banovini po! podatkih ljudskega štetja po stanju prebivalstva' med 31. marcem in 1. aprilom. Po tem štetju ima dravska banovina 1043 občin z 1,120.584 prebivalci. Najprej je treba omeniti, da je štetje pokazalo,' da prevladujejo v naši banovini predvsem male občine. Tako imamo 915 občin z manj ko 2000 prebivalci; teh občin je torej 87 % ali osem deve-tink. Občin, ki imajo nad 2000 prebivalcev, pa je le 128, to je ena devetinka ali 13 %. Nadalje je zanimiva razdelitev občin po ožji lestvici. Manj kakor 100 prebivalcev imajo 4 občine. Mani kai kor 500 prebivalcev ima 386 občin ali 37 %. Teh občin je največ. Od 500 do 1000 prebivalcev ima 354 občin, kar znaša 34 %. Od 1000 do 2000 prebivalcev ima 171 občin ali 16 %. Od 2000 do 5000 ima 114 občin ali 11 %. Od 5000 do 10.000 prebivalcev zmore le še 11 občin. Z nad 10.000 prebivalcev se morejo ponašati le 3 občine. Občine po svoji moči prebivalstva niso enakomerno razdeljene po banovini. Močne občine imajo zlasti okraji krški, ljubljanski, kranjski, laški in novomeški. Izredno veliko število malih občin pa premorejo murskosoboški, oba mariborska, ptujski, ljutomerski in šmarski okraj. Razmerno visoko število prav malih občin imata še kamniški in litijski okraj. V ostalih okrajih pa so večje ali manjše občine sorazmerno pomešane med seboj. Prekmurje ima glede občin vse polno zanimivosti. Tam sta okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava. Oba imata skupaj 170 občin. Med temi je 100 občin z manj ko 500 prebivalci, 3 pa imajo celo manj ko 100 prebivalcev. Vzrok je v tem, da so se zaradi ukinjenja madžarske občinske ustave organizirale skoro vse vasi kot samostojne občine. — Ljubljanski okraj ima med drugim 8 občin z nad 3000 prebivalci. Kranjski in krški okraj imata po 6 takih občin, novomeški 5, laški pa 4. Mesta so napredovala prav malo. Rekord ima brez dvoma mesto Višnja gora s 363 prebivalci. Lož jih ima 621. Tudi Radovljica izkazuje samo 836 prebivalcev. Nekatera druga mesta, n. pr. Ra-deče in Krško ("938 in 5473), pa imajo precej visoke številke. To pa zato, ker občina ne obseza samo okoliša mesta. Zanimive so nadalje še industrijske in zdraviliške, oziroma letoviške občine. Najmočnejša industrijska občina so Trbovlje s 17.179 prebivalci. Ta kraj je torej tretja občina v naši banovini, ki ima več ko 10.C00 prebivalcev — poleg Ljubljane in Maribora. Prva industrijska občina za njimi so Jesenice s samo 6383 prebivalci. Ostale industrijske občine pa imajo od 4000 do 2000 prebivalcev. Industrija je seveda razvita tudi še- po mnogih mestnih občinah, ki pa zaradi nje seve še nimajo industrijskega obeležja. Največja letoviška občina je Bled z 2757 prebivalci. Bohinjska Bistrica ne zaostaja mnogo za njim, saj ima 2501 prebivalca. Nadalje imajo Dolenjske Toplice 2480, Dobrna 1856, Kranjska gora 1629, Rogaška Slatina kot najmanjša le 466 prebivalcev. Kmečke občine so po številu prebivalstva zelo različne. Tako ima Šmihel pri Novem mestu 8774, Cerklje pri Krškem pa 5030 prebivalcev. Živo njuno nasprotje sta vasici v Prekmurju: Luka-čovci z 51 prebivalci, ki so najmanjša občina v dravski banovini, in Novi Breznovci š 53 prebivalci. Občina Gorica pri Brežicah ima tudi le 94 iu občina Hudo pri Višnji gori 156 prebivalcev. Za naloge, ki jih dobivajo občine sedaj, je večina naših občin, kakor smo že opetovano poudarjali, mnogo premajhna in veliko število malih občin samo ovira upravno postopanje in napredek. Sicer pa se obeta nov zakon, ki bo uredil tudi to vprašanje in združil sedanje raztrgane občine v močnejše gospodarske enote. Mi seveda tega nismo vedeli, zato smo soglasno začeli prositi Matjoka, naj nam pove. In doktor čevljar je začel pripovedovati: «Kakor je vsem znano, je bil očak Noe oni, ki je prvi vsadil vinsko trto, katero mu je podaril oče Bog. Trta je bogato obrodila in Noe je napravil iz grozdja mnogo vina. Ker mu je pa čudovita vinska moč bila neznana, je tako dolgo srkal žlahtne trtice sladki sok, da se je prav pošteno opil. Ko je boter vrag videl, kako zelo je vino zdelalo pobožnega Noeta, se je od veselja popraskal po nosu in si mislil: ,Iz te pijače .bi si lahko napravil pomočnika, s katerega pomočjo bi kmalu napolnil pekel s človeškimi dušami. Hej, to bi me pohvalil Lucifer!' Dolgo je premišljal in tuhtal boter vrag, kako naj uresniči svojo sijajno misel. Slednjič se mu je v kozlovski buči vendarle spredel pripraven načrt. ,Hajdi na delo', se je odločil peklenšček. Po travniku je tekalo belo jagnje. Vrag začne loviti jagnje; ko ga ujame, ga umori in z njegovo krvjo polije vinsko trto. Zdaj zagleda vrag opico, ki je z drevesa opazovala njegovo početje. Hudobec spleza na drevo, zgrabi opico, ji odpre žilo in izpusti njeno kri na mlado trto. Ko se hudič ozre, zagleda leva, katerega je privabil vonj krvi. Belcebub pobije tudi leva in z njegovo krvjo zalije vinsko trto. Nato vrag ujame še svinjo, jo zakolje in z njeno krvjo napoji zemljo okoli trte. Ko je peklenšček končal svoje delo, si je zadovoljno pomel roke in veselo žvižgajoč odšel v pekel naznanit Luciferju, kaj je storil. Posledice vragovega dela so: Ko človek izpije prvo kupico vina, postane vesel in ljubezniv, tesnih stanovanjih so tisti grobarji, ki kopljejo kakor na akord grobove našim otrokom. Okna mala kakor strelne line. In še ta se ne odpirajo od sv. Mihaela do sv. Jurija niti enkrat, saj so zasuta z žaganjem za ped visoko vso zimo. Sobe se temeljito prezračijo le enkrat na leto, kadar se belijo. Kako naj prideta solnce in zrak v te zatohle in od plesni smrdeče izbe! Dva nova svetnika morata v našo pratiko, ki bosta imela vsak dan god in rdeče znamenje. Pa ne le v pratiko, v vsak dom morata in v vsako slovensko srce: Solnce in Zrak! Od solnca in zraka še ni postal nihče debel, porečejo modrijani. K pametnim se štejete, pa ne veste, da užijete vsak dan po 15.000 litrov ali 50 polovnjakov zraka in porabite iz njega 2000 litrov ali 20 polovnjakov kisika. Ce nu pa je ta kisik? V pljučnih mešičkih ga črpa kri iz zraka ter ga nosi do najmanjših gradnikov našega telesa, do celic. Vsaka naša celica je namreč človek v malem, ki za življenje neobhodno potrebuje kisika. Saj tudi zrase ves človek iz dveh malih celic, iz očetove in materine. Za cel vagon porabimo na dan čistega kisika. Zrak je življenje. Privoščimo ga zato sebi in svoiim otrokom in ne skoparimo z njim, saj ga je povsod dovolj in ga ne bo kmalu zmanjkalo! Vsako sobo prezračite vsaj dvakrat na dan! Posebno pa, preden greste spat. Spite ob količkaj ugodnem vremenu pri odprtih oknih, pred razbojniki in tatovi pa naj varujejo železni križi v oknih. Nič manj potrebna nam ni hrana nevidnih solnčnih žarkov, ki jih upija naše tel >. Prav ti nevidni žarki pa so obenem prava božja kazen za klice jetike in drugih nalezljivih bolezni. Vsak kar je vpliv jagnetove krvi. Po drugi kupici vina bacil je izgubljen, čim ga zadene nevidna solnčna puščica. Tudi solnce je, pravijo, zastonj. Kjer je, je to res. Toda povsod ga ni. Koliko naših domov 1 postane zgovoren, živahen in prešeren, objemlje druge, skače, pleše in govori besede brez smisla Kaj nam je pripovedoval čevljar Matjok Čevljar Matjok je bil znan dobrovoljček. Ni-Kdar ga nisi videl čmernega in slabovoljnega. Njemu je bila žalost povsem neznana reč. Znal je žvižgati kakor škrjanček, peti kakor zvon, a pravljice je znal pripovedovati tako lepo, kakor bi rožice sadil. Teh pravljic mu ni nikdar zmanjkalo, vedno jih je imel polno zalogo. Z njimi je zabaval nas vaške fante, ko smo se ob dolgih jesenskih večerih zbirali v njegovi delavnici. Ko smo nekega večera kakor po navadi prišli vasovat k njemu, nam je šaljivi mož takoj ob vstopu zastavil naslednje vprašanje: «Tri sto Madžarov, fantje, ali vam je znano, kako je hudič doseueL da vino tako učinkuje na človeka?* in jezik se mu zapleta. Tudi kri opice deluje v človeku. Zato pravimo pijanemu človeku, da ima opico. Ko izprazni tretjo kupico vina, je človek ošaben in prepirljiv in hoče, da mu je vse pokorno. To dela levova kri. Po četrti kupici pa nastopi kriza in človek izgubi razsodnost. Negotove noge ga nočejo več držati, pijanec preobrača kozolce in slednjič obleži kje v blatu. Take so pa posledice svinjske krvi. Pa recite, fantje, da ni res tako!» S temi besedami je Matjok zaključil svoje pripovedovanje. Vsi smo se smejali. Preden pa smo se poslovili od hudomušnega čevljarčka, smo mu morali skupno zapeti njegovo najljubšo pesem, ki pravi: Le pij, le pij, pa druz'ga nalij, nikar ne pozabi na Jezusa ti. Edvard. leži pod solncem (na senčni strani) iu po cele mesece ne vidijo solnca! Tam je jetika gospodar in zadnji dedič lepih domov. Zakaj? vprašujete. Poglejte drevje pod solncem! Puhlo je. Od njega se učite, ko stavite domove Ne skrivaj hiše za breg, kakor da si jo ukradel. Na vrh griča jo postavi ali sredi polja, kakor in kamor postavi pameten gospodar čebelnjak. Obramba proti jetiki j3 najcenejša, zakaj zastonj je glavno orožje: soluce in zrak. Kjer da to vedela zase in za vse bodoče rodove: Kjer v i-asteh sta solnce in zrak, jetika zlobna ne sili čez prag! I. K. Uradna natančnost. Obmejni uradnik: «Kaj imate v svežnju?* Potnik: <;Pol zajca, prosimo Uradnik: «Živega ali mrtvega?> Vzrok obupa. A: cZakaj ste se nameravali ustreliti?* B: «Ker se noče moja žena!* Svetlobe in zraka v stanovanje Staro je naziranje, da je jetika bolezen siromakov. Pa vendar je to zmotno. Kakor ni uboštvo izgovor za raztrgane komolce, tako tudi ni uboštvo po sebi krivo jetike. Glavni vzrok obojega je nemarnost, pravir je pa nepoučenost ljudstva in naša brezbrižnost. Kateri so pa glavni oprode jetike v naših domovih? Pomanjkanje dobrega zraka in solnca v Zdravljenje s potenjem Večkrat slišimo, da se morajo ljudje, ki kaš-ljajo ali ki so nahodni, pošteno spotiti. Znano je, da je močno potenje pri večini hudih bolezni znak, da se je obrnilo bolniku na bolje. Pot izločajo potne žleze, ki jih ima človek v koži tik pod površino. Potne žleze niso razvrščene v koži enakomerne, temveč jih je na enem kraju več, tako na čelu in pod pazduho, na drugem kraju pa manj, kakor na primer na prsih. Iz telesa se pa ne izloča samo voda, temveč gre s potom iz njega tudi telesna toplota, kolikor je je preveč, in sicer tako, da se s potenjem koža ohlaja. Zato s potenjem v prvi vrsti znižujemo telesno toploto. Iz telesa se pa izločajo tudi razne soli in druge snovi. Da je to res, nam priča oster duh in slan okus pota, posebno če se razkraja na knži. Zato domnevamo, da se s potom izločajo iz telesa tudi soli, ki lahko provzročijo ali pa so v resnici povzročile bolezen. Zato izkušamo bolnika pripraviti do potenja. Pri tem pa moramo biti previdni. Človeško telo je sestavljeno iz približno 35 odstotkov gostih snovi in 65 odstotkov vode. To ravnotežje mora vedno ostati ohranjeno, če nočemo škodovati svojemu zdravju. Ce se človek preveč poti, se ravnotežje med gosto in tekočo podlago izpre-minja v človeško škodo. Zato mora poteči se človek piti. kar tudi dela vedno, če se močno poti. Če zdravimo Človeka s potenjem, mu moramo dati mnogo piti, in sicer najboije že kar vnaprej toplega čaja, mleka, limonade ali kaj podobnega. Pri močnem potenju, kakršno je potrebno bolniku, vse telo hudo trpi. Zato ostane človeku po vsakem hudem potenju občutek slabosti in zato moramo biti s tem načinom zdravljenja pri ljudeh slabega srca in močnejšega krvnega pritiska zelo previdni. Če opazimo, da začne bolnika med potenjem boleti glava ali da mu srce močno utriplje, je treba potenje takoj ukiniti. Z bolnikom, ki ga hočemo prepotiti, ravnamo takole: Zavijemo ga v volneno odejo, glava mora ostati prosta, damo mu vročega čaja, vročega mleka ali vroče limonade, kar mu pač bolj diši. Pot se kmalu pojavi in bolniku ni treba dajati ne aspirina ne kakih drugih umetnih sredstev. Bolnika pustimo zavitega približno dve uri, nato ga pa umijemo s toplo vodo in pustimo v zakurjeni sobi nekaj ur v postelji. Bolnik se seveda ne sme potiti pri odprtih oknih, ker bi se lahko prehladil, kar je zelo nevarno. Pismo Zihičana rojakom Kot zibiškega rojaka me je nepovoljni volilni uspeh v Zibiki, o katerem sem poučen iz zibiškega dopisa v «Domovini», silno presenetil. Ali je to mogoče? Od 458 volilnih upravičencev jih je volilo samo 36? Nezavedna Zibika, kako je s teboj? Samo 36 mož in fantov je razumelo klic domovine. Ponosni so lahko na svojo zavednost. Čast jim! Zibika, obdarovana si s prirodno lepoto. Vinske gorice te krase in zvon Sv. Jerneja doni čez skrbno obdelana polja in zelene livade. Veselo ljudstvo biva že od nekdaj tod. Življenje pa se je v teh krajih v zadnjih stotih letih le malo iz-premenilo. Ljudstvo živi v preprostih razmerah daleč od ceste in železnice, daleč od napredka. Morda bo kaj bolje v tem oziru, ko bo odprta nova banovinska cesta v Zibiko, ki bo zvezala občino z ostalim svetom. Društvenega življenja v Zibiki ni. Razen verske vzgoje nima ljudstvo ničesar od duhovnega življenja. Celo časopisov ne prihaja mnogo v Zibiko, a po vrhu tega del časopisja niti ne vrši v redu svoje vzvišene naloge prosvetljevanja. Na naših poslancih je sedaj, da store po svoji moči kaj ne samo za svoje volilce, nego tudi za nevolilce. Tem je treba predvsem močne državljanske zavesti. Časi, ki so bili, naj se nikar ne vrnejo več! Vam pa, vrli zibiški volilci, ki prednjačite s svojo zavednostjo ostalim soobčanom, naj velja moj poziv: Ustanovite v Zibiki mlado sokolsko Četo! Bratje Sokoli v Šmarju vam bodo drage volje pripomogli do ustanovitve. To bo za Zibiko velik korak naprej. In pa «Domovino» v vsako hišo, ako stremite po izobrazbi in napredku! Zibika, moja rostna vas, zdrami se! —ek. viščem Jugoslavije. Še slabše so uspevala letos avstrijska letovišča. Spričo hude krize so letos gostje na Bledu tudi zelo štedljivo letovali. Skoro vsa podjetja trpe za nedostajanjem denarja in so nekatera dobila jedva toliko, da krijejo stroške. Samo blejska občina ima okoli 200.000 Din primanj-kljaja. , . _ Zdraviliška občina je v zvezi z zasebnimi podjetniki žrtvovala za reklamo okoli pol milijona dinarjev. Bled se je propagiral v 46 različnih evropskih časopisih, ki so skoro vsak teden prinašali reklame za Bled, a žal ne s takim aspehom, kakor se je pričakovalo. Neumoren trud zdraviliške komisije, ki je navezala stike z inozemskimi pisarnami, zlasti s poljskimi, se bo pač poplačal šele prihodnje leto. Gradbena živahnost na Bledu je popolnoma zamrla. Na Bledu vlada pravo mrtvilo. Skrivnostni blejski požigalec je bil pretekli teden zopet na delu. Ni se še poleglo razburjenje blejskih prebivalcev zaradi požara pri posestnici in hotelirki ge. Koroščevi, že je v bližini zopet gorelo, in sicer na Bohinjski Beli pri Janezu Burji, po domače Jamarju. Z Bleda so z vso naglico pohiteli mlinski in blejski gasilci na kraj ognja, kjer so domači gasilci že bili na delu. Z združenimi močmi se jim je posrečilo omejiti ogenj. Zgorela sta hiša in gospodarsko poslopje s senom in poljskimi pridelki. Požrtvovalnemu trudu gasilcev se je zahvaliti, da požar ni uničil tudi sosednih poslopij. Naše neumorno orožništvo je stalno na straži, vendar do sedaj brez uspeha. Pri tem požaru je bilo pod vodstvom komandirja postaje takoj na licu mesta in je prijelo berača Valentina Kemper-leta iz Selške doline. Kemperle je pil na Bledu žganje in odšel potem na Belo, kjer je pri po-goreicu prosil za prenočišče. Ker mu gospodar ni zaupal, da je odslovil. Nato se je berač podal k sosedu Ravniku. Ta ga je vprašal, ali nima morda pri sebi vžigalic. Ko je berač vprašanje zanikal, je Ravnik dovolil, da je legel k počitku. Nekaj ur nato pa je že gorelo pri sosedu. Orožniki so našli pri postopaču vžigalice, ga aretirali in odvedli v radovljiške zapore. na najvišjem griču. Pravijo, da fant ni bil toliko radoveden, kdo je to napravil; vse bolj ga je zanimalo, kako so ga mogli spraviti na drevo. IZ POPOTNIKOVE TORBE BLED PO ZAKLJUČKU LETNE SEZONE. Gospodarske težave vsepovsod. — Zagonetni blejski požigi in aretacija sumljivega berača. Bled, novembra. Vsesplošna gospodarska kriza tudi Bledu ni prizanesla. Tujski promet je bil v letošnji sezoni slabši, kar sta povzročili velika svetovna kriza in zaščitna pristojbina, ki jo je uvedla Nemčija za svoje državljane za prestop meje v svrho zaščite lastnega denarja. Letos je posetilo Bled 15.423 tujcev, ki pripadajo 22 najrazličnejšim narodom. Med njimi je bilo seveda največ domačih državljanov Jugoslovenov, potem Nemcev, Avstrijcev in Čehoslo-vakov. Letošnji obisk je bil za 3413 tujcev manjši od lanskega. Kljub temu, da se je vršil v septembru velik šahovski turnir na Bledu, je bilo letovišče bolj prazno kakor lansko leto v oktobru. Vendar je Bled kljub temu tudi letos pred-.flkčil glede na tujski promet vsem drugim leto- MORAVŠKE NOVICE. Po volitvah. — Napad z nožem. — Kolo na dre- RADVANJSKI DOGODKI. Beg iz življenja. — Smrtna nesreča. — Sokolsko predavanje in drugi dogodki. R a d v a n j e, novembra. Prejšnji teden je opazil neki delavec v stu-denškem gozdu viseti na nekem drevesu neznanega moškega. Vest se je takoj raznesla po Studencih in nekateri ljudje so pohileti na kraj žalostnega dogodka in spoznali v mrtvecu 411etnega Radvanjčana Konrada Lukasa, 'zaposlenega kot mizarja v delavnici državnih železnic. Kaj je privedlo Lukasa do tega koraka, ni znano. Ve se, da je Lukas dopoldne kakor običajno prišel na delo. Bil je videti potrt in bolan, zaradi česar mu je ob enajstih njegov preddelavec svetoval, naj si vzame bolniški dopust. Mož je res zapustil delo in šel v Studence v neko gostilno, kjer je popival. Ves potrt in obupan je pripovedoval, da se bo obesil, a ljudje, ki so poznali Lukasa kot mirnega in skrbnega družinskega očeta, niso smatrali njegovih besed za resne. Pozno popoldne je zapustil gostilno, šel v stu-denški gozd in obraučnal s svojo usodo. V četrtek so nesrečnika položili k večnemu počitku. Ob grobu mu je domače pevsko društvo «Lira» zapelo 5 dek zmletih orehov, lešnikov ali žaj odprta. Drugo jutro je trgovec g. Medik tatvino takoj javil velikonedeljskiui orožnikom, ki so uemudno uvedli preiskavo. Zločinci so ubrali pot proti Sv. Tomažu, kjer so pretepli neko posestnico, stanujočo bolj na samoti. Klicali so jo namreč, naj jim da pijače, češ, da so po dolgi poti že žejni. Ker jim prestrašena žena ni odprla, so ji zločinci vlomili vrata in staro ženico pretepli do nezavesti. Nato so jo odpiliali neznano kam. Najbrže so bili cigani, ki jih je pri nas vedno dovolj. Vlom so izvrši'i tako spretno, da jih Medikovi, ki spijo nad trgovino, niso prav nič slišali. Blago so, kakor se sodi, znosili na voz, katerega so mo-1 rali imeti nekje v bližini. Za zločinci še ni ni-1 kakega pravega sledu. Orožniki jih pridno zašle- j dujejo in mislimo, da jih bodo kmalu dobili v roke. Proti neštetim ciganskim tolpam, ki se klatijo po naših krajih, bo treba nekaj ukreniti. Sploh naj bi se izdal poseben zakon, ki naj bi onemogočil nadležno vandranje ciganov, med ka-1 terimi je težko dobiti poštenega človeka. NASI NA TUJEM Iz Fonteney-Tresigneyja (Francija) nam pišejo: Prosimo za skromen kotiček v vašem listu, katerega dobivamo redno vsako soboto in ki nam prinaša zanimive novice iz domovine. Tukaj nas dela več Goračanov v lesni tovarni. Dosedaj nam gre še precej dobro. Plačo imamo tako srednjo. Kakor čujemo in vidimo, je več naših tovarišev še na slabšem in so tudi gozdni delavci doma brez posla, da je lesna trgovina skoro povsem zaspala, tako da ne preostaja delavstvu drugo, kakor da si poišče v tujini kruha. Želimo, naj bi se razmere tako uredile, da bi se mogli .spet vrniti v svoje rodne kraje. Vsem bralkam in bralcem, najbolj pa Goračanom iz Prezida, pošiljamo prisrčne pozdrave. Ječa ga je rešila obsodbe. Včasi je pa le dobro, če je človek zaprt. To se je izkazalo nedavno na sodišču v BrookIynu, ko je bil Slovenec Leon Štrukelj oproščen obdolžitve napada in ropa, dasi ga je oropani Franc Miklič prav izrečno označil za napadalca. Napadel in oropal naj bi ga bil 3. avgusta letos. Štrukljev zagovornik je pozval za pričo upravitelja zapora v Manhattanu, ki je dokazal, da je bil Štrukelj tam zaprt od 18. aprila do 14. avgusta in da zaradi tega ni mogel Mikliča oropati. Zaprt je bil, ker so našli žganje pri njem. Praktični nasveti Kako osnažiš blatno svilnato obleko. Najprej skrtači obleko narahlo z mehko krtačo, nato jo narahlo zdrgni z gobo ali mehko krpo, namočeno v tekočini, ki si jo pripravila iz vode in finega špirita, vsakega na polovico. Nato svilo zlikaj, če je potrebno. Ako ti zmanjka čistila za čevlje (kreme), si lahko pomagaš s tem, da namažeš čevlje z mehko krpo, namočeno v mleko, in jih nato zbrPeš s suho volneno krpo. Še bolje kot sladko mleko je kislo mleko. Z mlekom se sploh čevlji dado lepo sna-žiti, tudi lakasti. Kako zavarujemo vrtne rastline proti mrazu. Rastline, ki ostanejo čez zimo ""a vrtu kakor vrtnice in razne druge cvetice, obvarujemo mraza najbolje, če jih pokrijemo z zdrobljeno šoto. Šota varuje rastline tudi pred gnilobo. Pomladi je pa šota potem izvrstna primes h gnoju. Vrtnice pa zavarujemo tudi s smrekovimi vejami. Da se poškrobl^eno perilo ne zlepi, to se pravi, ne sprime skupaj, moraš škrob (štirko) namesto z navadno vodo zmešati z vročo milnico. S tem dobi perilo tudi lep blesk. Cvetlico lončnico amarilis (Amarillys) prenehamo po malem zalivati in ko vse listje odpade in se zemlja izsuši, jih poberemo iz lon'kov in čebulice spravimo na suh, ne premrzel prostor, drobni zarodek pa v suho mivko. Februarja ali marca meseca posadimo potem te čebulice v svežo gnojno prst in jih primerno zalivamo. Ko pričnejo odganjati, jih obilneje zalivamo. — Prav tako ravnamo s čebulicami, oziroma gomolji go-moljastih begonij. Za kuhinjo Sladki žličniki. Stolci sneg štirih beljakov, primešaj štiri rumenjake, eno žlico stolčenega sladkorja, eno veliko žlico moke, malo soli in dobro zmešaj. V kožico deni za prst mleka, šest dek sirovega masla, žlico sladkorja in malo vanilije. Ko mleko zavre, stresi pripravljeno testo noter in ko spet zavre, postavi kožico še za deset minut v pečico. Ko je pečeno, zajemaj z mastno žlico male žličnike, jih pokladaj na topel krožnik, posuj z vanilijevim sladkorjem in dai kot močnato jed na mizo. X Prebivalstvo Rusije je štelo 1. januarja 1929. okrog 154,400.000 prebivalcev, 1. januarja leta 1930. že 157,700.000 prebivalcev in 1. januarja letošnjega leta 163,000.000 prebivalcev. Iz teh podatkov je razvidno, da je naraslo prebivalstvo Rusije v dvoletni dobi od 1. januarja 1929. do 1. januarja 1931. za 8,600.000 duš ali povprečno za 4,300.000 na leto. X Pridobivanje radija v češkoslovaški. V Jo-himovu so doslej pridobili 11 gramov radija v vrednosti 22 milijonov čeških kron. Letos so ga pridobili 3 in pol grama, kar pomeni znaten napredek. Takoj po vojni so ga namreč pridobivali le po 1 gram na leto. Večino radija prodajo v inozemstvo. Dragocena kovina radij se, kakor je znano, rabi v zdravstvu, zlasti za zdravljenje raka. X Ptice so najzanesljivejše uničevalke rastlinskih škodljivcev. Čimdalje večje število rastlinskih škodljivcev v zadnjih letih je v prvi vrsti posledica močnega nazadovanja števila naših ptic. Žive meje in nižje lesovje na polju in v gozdovih gospodarji trebijo, ker menijo, da bo bolje raslo drugo rastlinstvo, a s tem se odganjajo ptice, ki tako nimajo prostoro" za gnazdenje. Ptice so pa najhujši sovražniki škodljivcev. Kako ogromne množine raznega mrčesa pokončujeja ptice, je vse premalo znano. Tako sne sinica, ki tehta le 12 gramov, dnevno isto množino žuželk ali 2000 jajčec metuljev. Ker je sinica pozimi če-stokrat navezana samo na to hrano, si lahko izračunamo, kako blagodejno učinkuje jata sinic. To nam postane še bolj očitno, če pomislimo, da 1000 gosenic lahko uniči visoko smreko. Ena sama sinica obvaruje torej lahko za cel gozd dreves. Mlada lastovka sne vsak dan preko 1000 žuželk. Rdečerepka pita svoj zarod približno od 4. zjutraj do 21. ure zvečer in prinese svojim mladičem v tem času povprečno 1200 žuželk, med njimi gosenice, 2 do 3 cm dolge. Dvojica rdeče-repk s 4 mladiči pokonča tako od maja do septembra preko 100.000 škodljivcev. Pri poskusu v nekem rastlinjaku je drobna penica v 3 minutah pokončala 351 rastlinskih uši, sinica v nekoliko urah na tisoče uši, tako da je temeljito očistila tri grme vrtnic. Dvojica dclgorepk preskrbi svojim mladičem dnevno okrog 2000 škodljivih gosenic. Vse te podatke je skrbno zbral lovski pisatelj Hegendorf. Umen gospodar in vrtnar bosta torej v prvi vrsti skrbela za varstvo in raz-množitev ptic, če hočeta zaščititi svoje polje, svoj gozd in svoj vrt pred tisoči malih škodljivcev. X Brez sledu izginili. Ne da postanejo žrtve roparskih umorov, izginja na leto vedno več ljudi, posebno v velemestih. Pogosto se pripeti, da zahrepene zlasti otroci bogatih roditeljev po pustolovščinah in zaidejo med najslabše izmečke človeške družbe Roditelji potem zaman iščejo sina ali hčerko. Mnogo ljudi pa izgine tudi, ker jih naenkrat zapusti spomin. To je posebne vrste bolezen, ki se pojavi navadno nepričakovano. Po večini se loti ljudi, k' so se udeležili vojne ali pa so bili gmotno hudo oškodovani. Zato imenujejo v Ameriki to bolezen povojno Amer ški zdravniki so že v več primerih po'zkusili to bolezen izlečiti in vnvti bolnikom :spomin, pa je bil njihov trud po večini brezuspešen. Bilo je tudi nekaj primerov, da se je bolrnku spomin sam po sebi vrnil, toda to se zgodi zelo redko, če se pa že zgodi, se vrne spomin tako naglo in neposredno, kakor ga je človek izgubil. Seveda pa ni izključeno, da bo spomin zopet izgubil in da se bo to ponavljalo. Nedavno je londonsko javnost ze'o razburila usoda ameriškega milijonarja Martina. Američan je bil naiel v nekem londonskem hotelu več sob in zvečer je odšel v avtomobilski klub, kjer je v družbi svojih prijateljev in znancev večerjal. Med večerjo je bil zelo dobre volje in vse je pričalo o njegovem trdnem zdravju. Po večerji se je naglo poslovil in odšel v hotel. Med potjo je pa menda izgubil spomin, kajti v hotel se ni več vrnil. Šele čez več mesecev je dob la polic;ja njegov klobuk, denarmeo in zlato verižico. Te predmete so našli v londonskem predmestju Lambethu, kjer je bila tudi zadnja sled za milijonarjem, ki ga policija še sedaj zaman išče. Pred leti je izginil angleški ari-stokrat Rivett-Carnac, ki so ga iskali po vsem svetu, ne da bi našli najmanjšo sled. Krožile so sicer vesti, da so ga videli v Kanadi, Mehiki in na Malajskih otokih, toda nobena teh vesti ni bila potrjena. Drug tak primer se je pripetil v Tu-rontu. Pred desetimi leti je odšel z doma bogati gledališki ravnatelj Smith, toda v pisarno ni prišel. Izginil je brez sledu. Ker je živel v dobrih razmerah in je bil vedno zdrav, je izključeno, da bi bil izvršil samomor. Pa tudi v tem primeru bi bili našli njegovo truplo, ker je policija mobilizirala ves svoj aparat in ker je bil Smith v mestu splošno znan. Verjetno tudi ni, da bi bil umorjen. • X Velikost ljudi pri posameznih narodih. Izkušnja dokazuje, da so novorojenčki toliko večji, kolikor pozneje so se starši poročili. Otroci, ki so rojeni v pozuejših letih skupnega življenja, so navadno tudi večji kakor otroci iz prve dobe. Po tem pravilu bi morali biti otroci pri severnih narodih, kjer se ljudje navadno bolj pozno poročajo. znatno višji, kakor so otroci pri južnih naro- dih, kjer se ženijo in može že zelo zgodaj. To je tudi res tako. Ob zemeljskem ravniku živeči pritlikavci v srednji Afriki zrasejo komaj do 140 centimetrov visoko, Bušmani pa, ki žive nekaj bolj proč od ravnika, so že višji. Japonci in Sici-lijanci dosežejo že po 158 centimetrov. Kolikor bolj gremo proti severu, toliko višji so ljudje: Francozi in Madžari dosezajo povprečno po 163 centimetrov, Nemci in Rusi do 168, Angleži po 173 in Skandinavci po 175 centimetrov. To se-vedna ni glavni in edini činitelj, od katerega je odvisna visokost telesa, kajti računati moramo tudi z vplivom hrane, podnebja in podedovanih lastnosti. X Poroka za določen čas v starem Egiptu. Neki ameriški učenjak se je posvetil preučevanju zakonskega prava v starem Egiptu in je na pid-slavi obsežnih raziskovanj o ptolemejski dobi, ki je okoli 2200 let za nami, dognal, da so tedaj v grško-egiptovski prosvetni dobi imeli poroko za določen čas. Čeprav je bilo tudi takrat zakonsko razmerje urejeno s pogodbami, je vendar zadostovalo za veljavnost zakona, da st*» se mož in žena smatrala kot poročena in da sta živela skupaj. Poročna pogodba, ki je predstavljala zaseben dogovor, se je lahko razdrla kakor danes v Rusiji in je zadostovala v to že sama izjava obeh zakoncev. X Sladkor je zdravilo. Otrokom je najpriljub-ljenejše zdravilo čaša sladkorne vode. V novejšem času pa zdravniki dovajajo sladkorne raz-stopine z vbrizgi neposredno v krvni obtok. Zelo zgoščena sladkorna raztopina v krvi^ odteguje staničevju vodo in pri nekaterih pljučnih boleznih utegnejo taki vbrizgi (injekcije) rešiti življenje. Sladkor pa vsesava vase tudi druge snovi, zlasti pri prebavi izločene nerabne snovi, ki povzročajo motnje v prebavilih. Dalje je sladkor tudi zelo učinkovit protistrup, ker ne odteguje le strupov staničevju, marveč se tudi spaja z njimi in na ta način zabranjuje izločanje skozi ledvice. Posebno pripraven je pa sladkor za ode-beljenje, ker ne preobremenjuje niti prebavil niti izločeval. Razen pri sladkorni bolezni je sladkor povsod drugod neškodljiv, zdravilo, in če že ne pomaga, tudi škodovati ne more. X Kaj vsebuje človeško telo. V povprečnem človeškem telesu je toliko masti, da bi iz nje lahko nakuhali 7 kosov mila. Iz železa pa, ki ga ima telo v sebi, bi lahko napravili srednjevelik ključ. S sladkorjem bi si lahko osladili eno por-cijo kave. Če bi pa vse telo industrijsko ukori-stili, bi dobili vrednost telesa v znesku okoli 40 dinarjev. X Dunajski zavod v boju proti bolezni raku. Mesto Dunaj je nakupilo pred nekaj meseci pet gramov radija v namenu, da ustanovi zavod za zdravljenje in proučevanje bolezni raka. Novi zavod, ki je pravkar začel poslovati, zavzema del dunajske mestne bolniščnico in premore do sto postelj. Sedemdeset odstotkov vseh postelj je za nepremožne. Zavod bo zdravil z žarki, kar v prvem stanju obolelosti navadno doseže popoln uspeh. vsak obraz, za vsak poklic ali stan primeren klobuk! • Zahtevajte ilustrirani cenik klobukov in drugega blaga ter videli bo^+e, da ima TRGOVSKI DOM STERMECKI Celje št. 9> klobuke že od 40 Din, kape pa že od 18 Din navzgor! m ilustrirani cenik ie brezslacen! J iNervozm ymirajc» ig^del! Ste II opsziii pri eebl četudi le tupatam katerega Izmed nas'ednfih znakov bližajoče se živčne oslabelosti? Hitro rszburienie. nerazaoloženle drgetanie udov, nemirnost, utrlpaoie srca. omotični naptdl, tesnobnost, nespečnost, nem me senie, neofrčutHIvost posamesn-b telesnih delov, plašiflvrst, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj ■o Vail živci resno oslabi.eni fn potrebujelo okrepila. N« pustit® tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih imožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast tn zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Kadevolje Vam ZdSfOnt in IIO$tliill€ prosto mobuven način odkritem ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda »te za razna sredstva Izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način kako slabosti V šib živcev odpcmočl. Ta način prinesti oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dok~zu|e*o tud< mnen a zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno knjigo uopo.noma zastonj. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Nabiralna pošta: ERrtST PASTERNAK. BERLIN, SO., Micliaelkirctiplatz No. 13 X Jekleni vagoni. Pri bombnem atentatu na brzi vlak Basel-Berlin so se zelo dobro obnesli novi nemški jekleni vagoni. Da ni b;lo teh izredno. čvrsto zgrajenih vagonov, bi bile posledice atentata mnogo hujše. Pri bombnih atentatih in večjih železniških nesrečah vobče izgubi največ ljudi življenje zato, ker se zarijejo vagoni drug v drugega. Nova sestava železniških vagonov se je v tem pogledu zelo obnesla in železniške uprave nekaterih držav že razmišljajo o tem, da bi gradile jeklene vagone vsaj za brze, vlake na važnejših progah. Abt. 88 Pozor! PozorJ Oglejte si naSe RADIO aparat, z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. 2cevni aparat kompl. Scevnl aparat kompl. 4cevni aparat kompl. Din 1.380.— Din 1.080.— Din 3.300.— Ugodni plačilni pogoji. H. SUTTNEP LJUBLJANA, Dunajska cesta la/n. za smeh in kratek čas Dvoumno. Sluga: cGospod ravnatelj, prosim, hitro domov, vaša gospa se je obesila!* Ravnatelj: «Ali ste jo odrezali?* Sluga: cNe, še ni bila mrtva.* Zna si pomagati. A: «Ali veš, kaj je napravil Janez, ko mu je nekdo podaril mazilo proti kurjim očem?* B: «Ne!» A: «Kupil si je pretesne čevlje':* Dva osla. Sodnik: «Obsojeni ste na 50 dinarjev globe, Icer ste rekli tožitelju osel.* Obtoženec potegne iz žepa 100 dinarjev in jih položi na mizo. Sodnik: «Tukaj ni blagajna, jaz vam ne morem menjati!* Obtoženec: cVi ste tudi osel! Sedaj pa bankovca ne bo treba menjati.. .* Izjema. Gospod: «Gospod profesor, vi obvladate skoro vse jezike sveta!* Profesor: , Ljubljana, poštni predal 507. Zuaniko za odgovor! 375 Nove harmonike Izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jane V Ljubljani, Bohoričeva u lica št y Pozor, Slovenke v Poruhrju in Porenju! Samec (Reichsinvalide), star 65 let, dobro ohranjen, Z večjo pokojnino (rento), stanovanjem in hišno opravo, iščem hišno (HaushMlterra), staro od 40 do 60 let, vdovo ali ločenko brez otrok. Pozneje zakon ni izključen. Vpoštevajo se samo Slovenke v Poruhriu in t o-renju. One, ki bi imele veselje do te službe, naj se zglase osetjno ali pa naj pošljejo dopis s sliko. Naslov: Matija Hostnik, Bottrop Boy, Schuttestrasse 2, West-faleii. 393 Preklic. Podpisani Franc Kovačič obžalujem, kar b. m govoril o Ivanu Baumanu, Kače, ker ni resnično, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnrga [ (»stopanja 890 Frani' Kovaf-ič. Laško brisi e kraško brin e fige nudi najceneje firma Sever Komp. Lubliara Gosposvetska cesta 5 itkA litSSljr*, "J Basnikova VELIKA PRAT za prest -pno leto 1932., ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že cd naših pradedov naji.olj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V «Ve liki Pr^tik » najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Kat: liški koledar z nebesnimi, so nčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevn mi znamenji — soinčne in lunine n rke — poštne določbe za Jugoslavijo — lestvice za kolke, pobotnice, kupne pogodbe in račune — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrei u — vse sejme na Kranjskem Koroškem, Štajerskem v Piek-murju, Medžimurju in Ju ijski Benečiji — pregled o koncu brejosti živine — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v minulem letu — tabele za računanje obresti — življenje)) se važnih in od-loč Inih oseb s slik; mi — oznanila predmetov, ki jih rabita kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. «VEL1KA PRATIKA. se doniva v vseh večjih trgovinah, lahko pa se naroči tudi pismeno pri založnici: tiskarni 3. Blasnito rasi., d. d. u Liubliani. NOV POKLIC za dame in gospode z ureditvijo strojnega i pletiljstva v hiši. - Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesec o, ker kupu jemo izgotovljeno pleteno blago, pečamo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo v izdelovanje. - Pišite še danes po gr tis-pro-spekto na: Rudolf Mosse d d. Zagreb, . br 28, Jelačičev trg ! Glasbila za vse! Vio ine .... od Din 63-— Git re.....od Din 169-— Trompete ... od Dn 48U-— Harmonike . . . oU Din 6j*— Kromatične in klavirske h rmo-nike, vsi azz-instrument,. Zahteva e veliki brezplatnt C E N I K od na večje in na ceneiše odpr. tvrdke lasbil Ju ostavije MEINEL & HEROLD tcvarise glas 11 .n faarmoi.ik prod. codr. MARIBOR št 104. Bre/.pla i; p u Živinorejcem priporočamo zh n;e ako koristno Kaiisro Nasnovejše dvokoli z motorčkom 1' K. S., dvokolesa, šivalni stroji, etroški vozički, vozički za igrat ( in posamezni deli najceneje. • Cenik franko. j „ IRIBUNA" F B. L., tovarna dvoimles in ottoš ;i!t vozičkov I L uhPana, i>arlov$ka cesta t 4 m? Ure, zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro tvrdka H.Suttner Ljubljana 5 Prešernova ulica št. 4. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokoliraria tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. Št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121 Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. St. 125. Budilna ura, lfi cm visoka, 49 Din, z Radiumom 76 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANi 5 Napisal jo je živinozdiavntk prof. dr Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vseDino: Sestava živaisnega telesa zdravila, ob-kiauki. masiranje, drgnjen e o načinu, kake se žival ptisili da e mirna, o dviganju padlih ali Dol-nih živali, o ranah tei kaj ie storiti v raznih slučajih nagle obo.esti. Kot pri poškocovanju rogov,poškodbi kupila in zakovanju, pri prišču meo parkiji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčienjen u, izpadu porodnice in matern.ee. izpadu danke, vnetju vimena, eriski, za-prtjU, koliki, r.ape-n anju govea in ovac, pri tu ih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, soln.arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, b. morai imeti tO tniho. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v L*ubljani £e!cRbur£ova ulica št. 3 Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnik ar. Urejuje Filip O m I a d i 6. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršet. :.išSH