&VENEC
NOVEMBER
14
NEDELJA
Anhaltend schwere Kampfe im Raum von Kiew
Sowjetvorstose nordostlich Kertsch gescheitert — Leichte Seestreit-krafte verhinderten Zufiihrung von Nachschub und Verstarkungen Aussergevviihnlich hohe sowjetische Verluste im Mittelabschnitt Gegenangriffe in Siiditalien — Deutsche Kampftruppen landeten auf der Insel Leros — Insgesamt 23 Transporter mit 150.000 BRT bei dem Angriff auf das Mittelmeer-Geleit versenkt oder schwer
beschiidigt
"Aus dom Fiilirerhnuptqnartier, don 13. XI. Das Oherkommando der \Vehr-maeht gibt bekannt:
Auf der Krim scheiterten nordostlich Kertsch erncute, von Panzern untcrstiitzte Vorstiissc der Sovvjets. Auf dor Landenge von 1'erekop wurden z\vei gegen unsere Stellungen vorgeh-ende feindliche Bataillone und in der Bucht vvestlich der Stadt Landungsboot-aysamnilungen der Sowjets durch Ar-tilTericfeuer zersprengt.
Leichte deutsche Seestreitkrafte verhinderten auch gestern die Zufiihrung von Nachschub und Verstiirkungen in den feindlichcn Landekopf siidlich Kertsch und vernichteten dabei vier mit Bctriebsstoff nnd Munition bcla-dene sovvjetische Fahrzeuge. Marine-kiistonbattericn beschossen Verlade-einrichtungon und Schiffsziele nn der Tamnn-Halbinsel. Sie erzielten dn-lici Trelfer in Mntcrialstapeln "und zwischen kleinen Transportschilfen, ,von dcnen eines explodierte.
An der Dnjepr-Front kam es vor allem nordlich Kriwoi Rog, bei Krenicntschug und nordwestlich Tscherknssy zu lcbhaften ortličhen Kiimpfen.
Im Knmpfraum von Kiew stiessen nach der blutigcn Abwohr schweror feindlicher Angriffe siidlich und siid-vvestlich dor Stadt eigene Verbiinde zu Gcgenangriffen vor und erobcrtcn ei-nen vvichtigen Gelandeabschnitt zu-riick. In der Tiefe des Einbruchsranmes haltcn schwere Kiimpfe zwischon den auf Sehitoinir vorstossenden iibcrlcge-non foindlichen Kraften und deutschen Kainpfgruppen an. Auch nordvvestlich Kiew vvird licftig gckampft.
Im Mittelabschnitt vviederholten die Sowjcts nordwestlich Tscherni-govv ihrc starken, von Schlachtfliegern unterstiitzten Panzerangriffe und fiihr-ten neue Vorstiisse gegen unsere Front nordlich Gomel und nordvvestlich Smolensk. Alle Durchbruchsversuche wurdcn in harten Abwehrkiimpfen unter nussergewblinlich hohen Verlusten des Feindes verhindert und dabei in dem bercits am U. und 12. November gcnannten Korpsnbschnitt erneut 55 Sowjetpanzer vernichtet
Bei Newel versnehte der Feind gostom vviederum vergeblich, seinen Einbruchsrnum zu erweitern. Durch eigene Gegenangriffe wurdon cinigo in dem unubersichtlichen Geliinde vor-gestossene feindliche Abtcilungcn vvie-der zuriickgc>vorfen.
In Siiditalien setzte der FcincT seine verlustreichen Angriffe gegen don Bergriegel zvvischen M i g n a n o und V e n a f r o fort. Es kam zu schwercn Kiimpfen, in deren Verlauf der Geg-ner cinige Hohen beiderseits dor Sen-ke von Mignano in Besitz nehmen komite. Durch Gegenangriffe unserer Truppen vvurden sie vieder erstiirmt und der Feind in seine Ausgansstcllun-gen zuriickgevvorfcn.
Bei fortgesetzten Angriffen gegen feindliche leichte Seestreitkriifte im ostwiirtigen Mittelmeer erziolte die Luftvvaffe Treffer auf insgesamt fiinf Einhoiton, die schvver beschiidigt vvurden. Nachdem durrh diose Erfolgo und durch laufende Luftangriffe auf Stiitzpunkte dor Insel L o r o s die Vor-aussct/.ungen fiir ein Unternehmen gegen Leros geschaffcn vvarcn, landeten in den friihen Morgenstunden des 12. November im Zusammenvvirken mit Kampf- und Transportverbiinden der Kriegsmarine und Luftvvaffe mehrero Kamplgruppcn, daruntor auch Fall-schirmjiiger, auf dor Insel. Die Kiimpfe mit der britisehon und badogliohii-rigen Insclbesatzung sind noch im Gange.
Nach Meldnng dontseher Fernanf-kliircr erhiclten »ei dem im gestrigen AVehrmachtbericht gcmeldeten AngrifI unserer Luftvvaffe gegen ein feindli-chcs Geleit an der nordafriknni-schen Kiisfeelf \veitere Frachter Bomben- oder Torpedotrcffer. Insgesamt >vurden somit 23 Transporter mit etwa 150.000 BRT versenkt oder so schvver beschiidigt, dass sie ihre Fahrt nicht fortsetzen konnten.
Durch Stbrangriffe einiger feindlicher Flugzeuge im vvestlichen Roichsgebiot entstandon in der vergangenen Nacht nur unerhebliche Schiiden.
Nov uspešen zračni napad na Leros
Berlin, 13. nov. DNB. Sovražne vojaške naprave na otoku Lerosu so bile tudi 11. novembra predmet napada nemških zračnih sil. Številne bombe so padle na topniške položaje in skladišča streliva, kjer so nastali požari in eksplozije. Na področju' Dodekaneza in v vzhodnem Sredozemskem morju so naša bojna letala zadela štiri sovražne vojne ladje, od katerih je ena ostala ra morju v plamenih ter se ni mogla premikati. Tudi ostale ladje so dobile težke poškodbe.
Na južnem italijanskem bojišču so napadla hitra nemška bojna letala dne 11. novembra zbirališča sovražnih tovornih avtomobdov ter položaje topništva v prostoru Venafra ter dosegla več zadetkov v po!no. Nad bojiščem in obalo vzhodnega Jadrana je uničila nemška obramba 5 sovražnih letal. Pri napadu sovražnih lovskih bombnikov na naše položaje dne 10. novembra sta trčili dve sovražni letali v zraku ter strmoglavili v plamenih.
»Tretja letalska bitka pri Bougainvillu«
Japonci zopet potopili križarko - Bojna ladfc, dve veliki letalonosilki .velika križarka in tri male križarke ter en rušilec težko poškodovani
Tokio, 13. nov. (Vzhodnoazijska služba DNB). V »tretji zračni bitki pri Bougainvillu« dne 11. nov. so potopila japonska letala sovražno križarko ali velik rušilec. Razen tega so bili deloma težko poškodovani ena sovražna bojna ladja, dve veliki letalonosilki, ena velika križarka in tri male križarke ali rušilci. Sestreljeni sta bili dve sovražni letali. Japonci so izgubili 30 strojev.
Tokio, 13. nov. DNB. K ponovnemu veliku uspehu japonskega letalstva v »tretji letalski bitki pri Bougainvillu« dodatno poročajo, da boji v vodah pri otoku Bougainvill še trajajo in to z največjo srditostjo.
Poleg te »tretje letalske bitke« so bila po poročilu cesarskega glavnega stana ameriška mostišča na otoku Bougainvill v zadnjih dneh večkrat cilj japonskih bombnih napadov. Tako je bil' pri rtu Torokina nek sovražni prevozni parnik zažgan in potopljen. V noči na 12. november so Japonci napadli otok Mono. Pri tim je bil velik vlačilec, ki je vozil skupaj z drugimi sovražnimi ladjami, zažgan. Od teh operacij se pet letal ni vrnilo. V toku nočnega napada 11. nov. na otok Manomea v skupini Ellice so prodrla japonska vodna letala sovražno protiletalsko obrambo ter bombardirala z velikim uspehom vojaške naprave.
Sokrivi katinskega zločina
Uraden washingtonski popravek k moskovskemu komunikeju
Berlin, 12. nov. DNB. V moskovskem uradnem poročilu je odstavek, ki zahteva »kaznovanje vojnih zločincev«. Nemški tisk je pred nedavnim opozoril, da je Reuterjeva agencija podala ta odstavek moskovskega poročila v smislu, da so zahtevali »povračilne mere« za »množična streljanja poljskih častnikov«. V istem smislu se je izrazila ameriška poročevalska agencija »Associated Press«, medtem ko je uradna sovjetska poročevalska služba »Tass« tolmačila ta odstavek kot »povračilne mere« za »množična streljanja italijanskih častnikov«.
To protislovno poročanje jasno dokazuje, dn so se poskušali boljševiki otresti katinskega krvoprelitja in da so ameriške in angleške poročevalsko agencije botrovale Sovjctom pri tem nerodnem manevru.
Med tem pa zgleda, da se v anglo-ameriskem taboru zavedajo nevzdržnosti tega različnega utemeljevanja »vojne krivde«, kajti Kela hiša je razširila po uradni ameriški tisk. službi »popravek« dokumeta št. 3. moskovskega komunikeja. V tem popravku ne piše, da je potrebno popraviti prvotno dano poročilo o moskovskih sklepih, temveč da je bil dokument štev. 3 moskovskega komunikeja popravljen v smislu, da mora biti nadomeščena beseda »poljski« z »italijanski« v zvezi z »množičnimi streljanji«.
Torej je očividno, da so Angleži poslali svojega ameriškega partnerja, da potegne s to neprijetno korekturo pred svetovno javnostjo za vse tri udeležence kostanj iz žerjavice. Bela hiša pa je morala biti toliko bolj pritegnjena v to neprijetno nalogo, ker so se Angleži in to
Neprestani težki boji pri Kijevu
Izjalovljeni sovjetski sunki severovzhodno od Kerča — Lahke
pomorske edinice preprečile dovoz dopolnitev in ojnčenj — Izredno
visoke sovjetske izgube na srednjem odseku — Protinapadi v južni
Italiji — Oddelki nemških čet so se izkrcali na otoku Leros — Pri
napadu na ladijsko spremljavo v Sredozemskem morju je bilo skupno
potopljenih ali težko poškodovanih 23 prevoznih ladij s skupno
150.000 tonami
njen že 11. in 12. novembra, zgubil znova 55 oklepnikov.
Pri N e v e 1 u je sovražnik včeraj znova zaman poskušal razširiti svoje vdorno področje. Z lastnimi protinapadi so bili zopet vrženi nazaj nekateri sovražnikovi oddelki, ki so napredovali na nepreglednem ozemlju.
V j a ž n i Italiji je sovražnik nadaljeval svoje izgub polne napad« proti gorskem zapahu med Mignauom in Vc-nairom. Prišlo je do težkih bojev, med katerimi jc uspelo sovražniku zasesti nekaj višin na obeh straneh m i g n a □ -skega sedla. Naše čete pa so jih s protinapadi znova osvojile in vrgle sovražnika nazaj v njegove izhodiščne postojanke.
Pri stalnih napadih proti sovražnim lahkim pomorskim edinicam v vzhodnem Sredozemskem morju je zadelo letalstvo skupno pet enot, ki so bile težko poškodovane. Ko so bile s temi uspehi in s tekočimi zračnimi napadi na oporišča na otoku Lerosu ustvarjene predpostavke za napad na otok, se je v zgodnjih jutranjih urah 12. novembra n njem izkrcalo v sodelovanju z bojnimi tn prevoznimi oddelki vojne mornarica in letalstva več bojnih edinic, med >ijimi ludi padalci. Boji z britansko iu badogliicv sko otoško posadko še trajajo.
Po poročilih nemških izvidniških letal za dolge polete je bilo pri včeraj v vojnem poročilu javljenem napadu našega letalstva na sovražno ladij, spremljavo ob severno-afriški obali zadetih z bombami ali torpedi 11 nadaljnjih tovornih ladij. Rkupno je bilo torej potopljenih ali tako težko poškodovanih, da ne bodo mogle več nadaljevati svoje vožnje, 23 prevoznih ladij z nekako 150.000 tonami.
Vsled motilnih napadov nekaterih sovražnih letal nad zahodnim državnim ozemljem je nas?a'.a v pretekli noči I« neznatna škoda.
Fuhrerjev glavni stan, 13. nov. DNB. | Vrhovno poveljstvo oborož. sil poroča:
Na Krimu so se severovzhodno od Kerča izjalovili ponovni z oklepniki podprti sovjetski sunki. Na P e r e k o p-s k i ožini sta bila razbita dva sovražnikova bataljona, v zalivu zapadno od mesta pa zbirališče sovjetskih izkrcevalnih čolnov.
Lahke nemške pomorske edinice so tudi včeraj preprečile dovoz dopolnitev in ojačenj na sovražnikovo mostišče južno od Kerča ter so pri tem uničile 4 s pogonskimi sredstvi In strelivom na-tovorjene sovjetske ladje. Mornariški obalni topovi so obstreljevali razkladal-ne priprave ter ladijske cilje na T a -manskem polotoku. Pri tem so dosegle zadetke v skladiščih gradiva in med manjšimi prevoznimi ladjami, od katerih je ena eksplodirala.
Na Dnjeprovcm bojišču jc prišlo predvsem severno od Krivega Koga, pri K r e m e n č u g u in severo-zapadno od Čerkasija do živahnih krajevnih bojev.
Na bojišču pri Kijevu so prešli po krvavi obrambi težkih sovražnih napadov južno in jugozapadno od mesta lastni oddelki v protinapade ter so ponovno osvojili nek važen odsek ozemlja. V globini vdornega področja se nadaljujejo težki boji med nadmočnimi sovražnikovimi lisami, ki prodirajo proti Z i -t o m i r u , in med nemškimi četami. Tudi severozapadno od Kijeva sc bijejo srditi boji.
Na srednjem odseku so ponovili Sovjeti severozahodno od Cernigova svoje močne tankovske napade, podprte z bojnimi letali in so Izvedli nove sunke proti naši črti severno od G o m e 1 a in severozahodno od Smolenska. Vsi prodorni .poskusi so bili preprečeni v težkih obrambnih bojih. Sovražnik je imel izredno visoke izgube ter je na odseku armadnega zbora, ki je bil orae-
■I vv ■ v«	■ ■ ■ *■
Naraščajoči nemsri v Libanonu
Solun, 13. nov. DNB. Kakor poročajo iz Beiruta, zavzemajo srditi spopadi med libanonskim prebivalstvom in de-goullovskimi četami vedno resnejši obseg. Degnullovci so se pred razgrajajo-čo množico umaknili iz manjših ulic in predmestij v glavne ulice, (število mrtvih znaša na desetine, število ranjenih pa je mnogo večje, toda zelo tc/ko ga je približno oceniti.
Sencgalske čete so poskušale v petek zasesti hišo libnnonskega predsednika, toda v njem 60 se zabarikadirali njegovi prijatelji, ki so se krepko uprli ter so morali Senegalci opustiti napade in se umakniti. Nadaljnji spopadi so se vršili, ko so se mohamedan-ci podajali opoldne v mošeje k molitvam.
Težki spopadi so bili tudi v Tripoli-su, kjer nobena hiša, ki je last de-gaullovih uradnikov ali privatnih oseb ni ostala nepoškodovana. Poleg številnih privatnih poslopij je množica napadla v petek tudi vladno poslopje ter ga zažgala.
Edini libanonski minister, ki ni bil aretiran, je Mejid Arslian, ki se mu je posrečilo pobegniti. Mislijo, da on vodi uporniško gibanje.
General Catroux leti V Beirut
Ženeva, 13. nov. DNB. De Gaulleov »osvobodilni odbor« v Alžiru je po neki Reuterjevi vesti objavil v petek zvečer,
da bo general Catrou* odletel takoj v Beirut. Ima vsa potrebna pojasnila za izvedbo ukrepov na licu mesta.
Kakor poroča Reuter, ima Ca!roux pooblastilo, izvesti najstrožje ukrepe v zaščito degaullovskih interesov.
Ne smemo pozabili, da je isti Calroux Libanoncem obljubil popolno neodvisnost, ki so jo zdaj oklicali, degaullovci pa jih zalo zapirajo.
Protestna stavka v Palestini
Stockholm, 13. nov. DNB. Kakor poročajo iz Jeruzalema so arabske trgovske zbornice v Palestini pozvale delavce k enodnevni protestni stavki v soboto proti dcguallovskemu nastopu v Libanonu.
Tudi Druži proti degaullovcem
Ženeva, 13. nov. DNB. Reuterjev posebni dopisnik v Kairu Craweley je poslal v London kablogram, da krožijo v Beirulu uradno še nepotrjene vesti, da so zbirajo plemena Druzov z namenom nastopiti proti degaullovcem.
Predsednik libanonskega parlamenta noče zapustiti parlamenta
Solun, 13. nov. DNB. Predsednik libanonskega parlamenta Sadri Hamadi ter več poslancev se brani zapustiti poslopje parlamenta, v katerem se še vedno nahajajo. Tako poroča radio Kairo.
»črni dnevi za sovražno propagando«
Zagreb, 12. nov. DNB. Na zborovanju v Zagrebu živečih Nemcev, ki so se ga udeležili tudi hrvatski ministrski predsednik, številni člani vlade in vodilni hrvatski novinarji, je govoril poslevo-deči šef tiska nemške vlade štabni vodja Slindermann o sovražni propagandni vojni, ki je dosegla letos svoj višek, bila pa je tudi praktično zakrjnkana. Štiri leta je poslavljal sovražnik pojem »1918« v središče svoje protinemške agitacije. Teza o nemškem zlomu je bila končna točka vojnega reeepta židovskih propagandnih kuharjev v beli hiši in v Dovvning Stre-etu, Izkušena v prav tnko trdili dogodkih, toda v neomajnem zadržanju se sedaj spomin ja Nemčija 25 letnice sramotnega in usodnega dneva v novembru 1. 1918.
posebno njih zunanji minister Eden svo-ječasno dovoljno izpostavili glede katinskega zločina. Eden je tedaj namreč oprostil Sovjete množičnega umora poljskih častnikov in je poskušal oprati svojega zavezniškega rablja pred vsem svetom. Položaj je sedaj ponovno popolnoma jasen. Angleži in Amerikanci so sedaj po ovinku priznali sokrive sovjetskega krvoprelitja in so obenem prisiljeni, da zanikajo svoj prikrivalno vlogo.
»Nemški narod,« tako je izjavil štabni vodja,« dokazuje s svo.iim današnjim zadržanjem, da sramota z i. 1918. ne pada-na njega, temveč zgolj na krog slabi-čev, zIočince„v in Židov, ki so tedaj padli v hrbet boreči se fronti. V takem spominu predstavljajo za nas novembrski dnevi 1. 1943 zadoščenje in odločenost, za sovražnika in njegove pisune pa prav črne dneve. Ovržen je njegov najvablji-vejši argument. Posloviti se morajo od svojih najlepših sanj, njih geslo >1918<, njih novembrska laž je razbita. Neprikrite in neutajljive stojijo pred svetom trdnost, neomajnost in odločenost za zmago nemškega naroda«.
. Končno je izjavil štabni vodja Siinder-mann, da to spoznanje ne bo zgrešilo svojega učinka tudi pri narodih, ki so bili nahujskani v vojno proli Nemčiji iu Evropi.
Kratka poročila
Bukarešta, 13. nov. DNB. Kakor poroča notranje ministrstvo jc nek 15 letni deček v občini Tiniš v banatskem okraju Tiniš-Torontal pobral svinčnik, odvržen od anglo-ameriških letalcev na nek pašnik. Deček je bil težko ranjen, ker mu ie svinčnik v roki eksolodiral
Svstovnozgodovmska naloga Nemčije
V svojem govoru dne 9. novembra je Fiihrer dejal: »Kaj bi se zgodilo z Evropo in predvsem z našim nemškim rajhem ter z našo ljubljeno domovino, če bi zaradi pomanjkanja vere in nepripravljenosti posameznika, žrtvovati se za po-kret do skrajnosti, Nemčija ostala tam, kjer jc bila takrat (t. j. pred 8. in 9. novembrom 1923). Nc glede na to, kr.ko bi Nemčija siccr izgledala, bi namreč vzhodnoevropsko - notranjeazijski - boljševiški kolos dovršil svojo oborožitev in ne bi nikdar zgubil izpred oči svojega cilja, uničenja Evrope ... Kako neosnovana pa je bila misel, da jc Evropa s Poljsko dovolj zaščitena pred boljševiškim inozemstvom, tega nam daues ni treba dokazovati.«
Po vsej ogroženi Evropi, tudi tisti, ki je doslej stala ob strani, je danes jasno prodrla ena misel: boljševiški kolos ima trdni namen, zboljševizirati najprej Evropo, nato pa ves svet; in ta boljševiški kolos bo napadal Evropo tako delgo, dokler ne bo dokončno premagan in zlomljen. Edina sila na svetu, ki se danes boljši-viškemu kolosu lahko dejansko upre, gi zadrži in uniči, jc Nemčija, ki je oh pravem času spoznala to nevarnost in obenem tudi svojo svetovnozgodovinsko nalogo, varovati Evropo pred boljševizmom. Čeprav jc ta orjaški boj za Nemčijo silno težak, ga jc vendar sprejela, ga nadaljuje in ga bo po Fiihrerjevem zagotovilu nadaljevala do zmage.
Ce meščanski politiki po nekaterih državah verjamejo, da bo kdaj židovsko-bogataški zahod premagal židovsko-bo!j-ševiški vzhod, sc kruto molijo in dokazujejo, da nimajo nikakega čuta za odgovornost. Kdor žc v sedanje dogodke le nekoliko bolje poglobi, mora priti do logičnega zaključka, da bi se brez močoc Nemčije zgodilo ravno obratne: nekega dne bi, kakor jc dejal Fiihrer. židovuko-boljšcviški vzhod razrešil židovstvo zahoda njegove naloge, da se še nadalje hinevsko obnaša, nato pa bi lahko popolnoma odkrito objavil svoje ciljc in takrat bi Stalin zabodel nož v hrbet tudi tistim naivnim pristašem zahodne demokracij:, ki so ga poklicali na pomoč proti Nemčiji, misleč, da bo šel zanje po kostanj v ogenj.
Vsega tega se danes ne zaveda samo Nemčija, marveč tudi vsi evropsko misleči narodi evropskega severa, Brlkana, srednje in zahodne Evrope, ker dobro vedo, da bi boljševizem ne uaičil samo tisočletni evropske civilizacije, marveč tudi nje same in zato prostovoljno sodelujejo v borbi proti boljševizmu z armadami velike Nemčije, ki jih v sedanjem položaju edina lahko reši pred popolno katastrofo.
Angleški general ujet
Berlin, 13. nov. DNB. V toku bitke pri Palieti v bližini jadranske obale dne 8. novembra jc padel v nem-ko ujetništvo angleški general Staverlv, poveljnik topniške brigade, skupno s svojim ordonančnim častnikom.
Napad na spremljavo v Sredozemskem morju
Berlin, 13. nov. DNB. Vojno poročilo z dne 12. novembra je omenilo napad nemških bojnih in torpednih letal na sovražno spremljavo na Sredozemskem morju, ko sta bila potopljena dvu rušilca tor štiri tovorne ladje z 29-000 tonami. Tn napad se je vršil dne It. novembra med 18.15 in I1) v višini rta Ivi vzhodno od Orana. Spremljava je vozila v vzhodni sineri s hitrostjo osem morskih milj. Tovorne ladje, ki so odrivale 6000 do 11000 ton, so bile natovoricnc s težkim vojnim gradivom in oskrbo, knr je bilo videti iz tega, ker so vozile zelo globoko. Nemška letala so že napadla navzlic močni obrambi v nizkem poletu, dn bi bombe iu torpedi čim uspešneje zadeli cilje.
Kratka poročila
Milan, 13. XI. DNB. Ministrski svet fašistične republike se bo zbral 27. novembra k tretjemu zasedanju na sedežu glavnega stana Duceja. V četrtek je sprejel Duce pravosodnega ministra, ki ga je obvestil o pripravah zu ustanovitev izrednega sodišča.
Soiija, 13. nov. DNB. V petek se je sestala vladna parlamentarna večina. Seje so se udeležili vsi ministri. Predsednik vlade ter zunanji, notranji in vojni minister so poročali o položaju. Poslanci so soglasno odobrili noročila
Helsinki, 13- XI. DNB. Zunanjepolitični odbor finskega parlamenta se je sestal k izredni seji, nu kateri je zunanji minister Ramsay podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Seje sta se udeležila tudi finski poslanik v Berlinu Kivimaeki in finski poslanik v Stockholmu Gripcnberg, ki sc nahajata v finski prestolnici.
Madrid, 13. XI. DNB. Šahovski svetovni prvak Aljehin je igral v Ovidcu istočasno proti desetim najbol jšim astur-skim šnhistom. Dobil je osem partij, ono je izgubil, ena pa je bila roniis.
Stockholm, 13. nnv. DNB. Kakor poroča Reuter je ameriško mornariško ministrstvo v petek zvečer sporočilo, da je sovražnik potopil 6. novembra v Sredozemskem morju rušitec »Bcattv«.
%
Protestno zborovanje v unionski dvorani
Danes, v nedeljo dopoldne ob 11 bo v unionski dvorani protestno protikomunistično zborovanje. Slovensko čuteči Ljubljančani bodo z udeležbo na tem zborovanju na najboljši način spričali obsodbo vseh posrednih in neposrednih komunističnih zločinov nad življenjem in imetjem slovenskega naroda.
Istega dne popoldne ob treh pa bo na grobu pokoj. dr. Natlačena spominska svečanost za vse tiste, tel so padli neposredno ali posredno kot žrtve komunističnega nasilja. Opravil jo bo ško! dr. Gregorij
1'ožman, ki bo imel tudi govor. •
Živeti hočemo!
Komunizem se je razgalil. Pokazal nam je svoje namene in sam strgal krinke svojim sodelavcem, somišljenikom in zagovornikom. Kljub tolikemu pridiganju narodne borbe je nastavil nož na vrat samega slovenskega naroda.
Ljubljana, ki iz Bo«; ve kakšnega razloga ni marala že prej spregledati, jn odprla oči. Ne še siccr f isto; toda odpira jih. Zid med resniro in lažjo se ruši. Kri tisočev Slovencev brez ozira na stan in nazor ga razjeda. Ni več zidarja ne med molčečimi »preroki«, nc med računarji,
ne med kričati — med temi najmanj —, ki bi ga mogli Se popraviti. Resnica je končno prevpila lail
Vsa poklana slovenska življenja, poho-jeni cvetovi našega narodnega drovesa dvigajo preko nas najhujši protest proti vsem očitnim morilcem in tajnim sodelavcem. S kolo vred trgajo krinke z obrazov nevednih SldVcticev. Iz krvi brezsrčno poklanih klije zrelost, ki smo jn morali tako drago plačati. Preveč drugo!
Sedaj dviga vsa slovenska Ljubljana svoj protest proti skriračem prav tako koi proti morilcem. Kri slovenskih žrtev, ki niso bile položene na oltar holjšoviškemu molohu zaradi politične pripadnosti, ampak samo zaradi svojo slovenske zavesti, samo zaradi iskreno občutene skrbi za Slovenijo iu slovenski narod, nas sili k temu.
Zavedna Ljubljana se zbira, da kot celota in odinstvo zavpije boljševiškemu krivcu, pa naj se skriva tod ali tam, v loj ali oni obliki, za tent ali ouim poklicem, svojo obsodbo.
V nedeljo se bodo zbrali Ljubljančani v unionski dvorani, da iipričajo svojo spoznanje in povedo vsem. ki še računajo na uspeh svojega hujskanja, da Slovenec noče umreti! Izpljunili bodo strup načrtnega poneumljenja, oprali bodo svojo krvavo pomatano čast in v slovenski edinosti prisegli zvestobo herojem, ki sn s svojo največjo žrtvijo ožigosali laž in pokazali resniro. Kdor še noče, sc obsoja sam. Slovenski narod pa hoče živeti!
— II —
Sirateiio mučenje ranjencev na Turjaku
Čim dalje bolj prihajajo na dan razne strašne podrobnosti o nečloveškem divjanju komunistov na Dolenjskem. Posebno strašni ptizori so se odigravali na gradu Turjaku, ko so ga zasedle tolovajske tolpe. Ob času, ko so tolpe navalile na ta grad, je bilo v gradu zbranih 700 fantov in mož, ki so hrabro branili poslopje. Štirje fantje so padli v borbi, ves čas pa jih jc bilo ranjenih 30 in sicer tako, da niso mogli sami hoditi ter so bili navezani na strežniško službo. Ko so se branilci gradu predali komunistom, ker niso imeli nobenega drugega izhoda več, so bili zvezani in so morali ranjence prepustili komunistom, upajoč seveda, da se nad temi tolovajski srd ne bo znesel.
Toda usoda ranjencev, ki so padli v pesti rdečim rabljem, je bila grozovita, naravnost strašna. Komunisti so znosili vse ranjence v zgodovinsko grajsko kapelo in tu izlili nad njimi svoj srd. Pričeli so ranjene fante pobijati, toda kako! Mladi tolovaji, vmes so bili 15 letni fantiči, so jih med divjim zmerjanjem, blatenjem, pljuvanjem, pričeli prav z naslado mučiti. Vpili so: »Nobenega ni škoda! Nekaj več mrtvih ali manj, vse eno je!« Uboge ranjence, ki se niso mogli braniti, so pričeli rezati z noži in bajoneti in jim še živim trgati pljuča in drobovje iz telesa. Strašne so bile muke, ki so jih ranjenci prestali pred smrtjo. Celo starejši komunisti so se zgražali nad divjanjem svojih mladih tovarišev ter so jim svetovali, naj hitro končajo z morilskim delom, da ranjenci ne bi trpeli toliko muk, toda podivjani fantalini se za te opomine — če so bili sploh resno mišljeni, — niti zmenili niso ter so s satansko počasnostjo nadaljevali s svojimi zverinstvi. Med tem divjaniem se je dvema ranjencema le posrečilo rešili se z begom in sicer je bil to neki Ludvik Hren iz Podgorice pri Dobrepoljah in šc nekdo drugi, za katerega ime naš informator ne ve.
Kapela v gradu je bila ob času zasedbe nepoškodovana, kljub temu, da je to težkega kalibra porušil vzhodni del gradu in da se je trem vtihotapljenim komunistom posrečilo zanetiti streho. Toda po tem divjanju je bila vsa oškrop-ljena s krvjo. Tabernakelj sam je bil
ves krvav. Neki politkomisar se je polastil ciborija in vzkliknil: »To je sedaj moje!«, posvečene hostije pa je stresel po okrvavljenih tleh. Med ranjenci, ki so prestali tako strašne muke pred smrtjo v grajski kapeli sta bila tudi dva bogo-slovca in sicer Breznik in Logar. Ta nečloveška moritev, ob katere opisu sc mora upirati slehernemu, se je pripetila v noči na 19. november.
Razstava Marjana Pliberška
V nedeljo dne 14. novembra bo v Galeriji Obersnel akademski slikar Marijan P 1 i b e r -š e k doživel tam svoj slikarski krst pred javnostjo in kritiko. Mladi de-butant je pričel svojo karijero že v zgodnji mladosti in je risal, rezbaril in strigel v »veliko« veselje domačih vse, kar mu je prišlo pod roko. Saj tako je bilo vedno: dom in umetnost 6ta si bi.la vedno v laseh! Mojster Vaupolič mu je s 6vojo besedo odprl tudi pot v inozemstvo, in sicer najprej na dunajsko »Akademie der bildenden Kiinste«. Tam je mladi možak študiral predvsem risanje portreta in ee uril pri prof. Dachauerju. Prilike eo nanesle, da je moral zamenjati Dunaj a Florenro. Zamena nI bila slaba, kajti dunajska šola je bila oplojena s slovito' italijansko. V Florenoi so mu bili mentorji rektor Accademie di Belle Arti, prof. Felice Carena in slikar Possi. Oba sta mu znala vliti ljubezen do antike, do antičnega portreta in do portreta sploh. Zato naš mladi elikair, ki ni še na-šel svoje osebne note, 6topa pred javnost kot vesten učenec velikih mojstrov, ki so bili vselej vir nove generacije. — Razstava njegovih prvih del bo otvor-jena v nedeljo ob pol 11 v Galeriji Obersnel in preverjeni smo, da bo novi obraz v galeriji slovenskih likovnih umetnikov privabil vse ljubitelje, kar jih je.

cSnsfnica uprave »SLOVENCA«
no	cesti si. 5
sprejema nannine ln oglase ter da:e pojasnila. Tam lahko narolite ali frupite vse doslej izšle kii'ige Slove^.teve knjižnice in poljudne znanstvene knjižnice ..SVET".'
KareSlovencev Koledar, dohler Je Se Ces!
Žlindra
Slovensko ljudstvo Je politično nezrelo! Naš kmet je zaslepljen! Vsi trgovci so brezobzirni špekulantje!
Uradniki so potuhnjeni strahopetci!
Ljubljana je pahnila narod v nesrečo!
Itd. Itd.
Take in podobne ugotovitve slišimo ob vsaki priliki, na vsakem vogalu, v vsakem razgovoru. Nc more nam biti prijetno pri srcu, ko poslušamo te očitke, tem manj, ker so — žal — vse preveč utemeljeni, da bi se jih mogli uspešno branitL Zanimiv pa je Izvir teh malomarno zviška vrženih krilatic. Ne širijo jih kmetje in ostale široke plasti našega naroda. Ne, ti, ki bi imeli pravico delati očitke, ti trpijo molče in skušajo rešiti, kar se rešiti da. Pač pa ima polna usta o narodnih grehih in zablodah naše Iz-obraženstvo, »smetana« našega naroda, tisto izobraženstvo, ki jc v trumah drlo v OF in grdo psovalo vsakogar, ki je
Suum cwique
Po slovensko sc to pravi: vsak naj ilobi svoje! čeprav nisem Vaš pristaš in tudi nisem naročnik Vašega lista, ker s« še vedno držim starega načela: vedno in povsod podpiraj svoje časopisje, ki že leta in leta zahaja v tvojo hišo, in nikdar ne nasprotnega, vseeno prav od srca pozdravljam Vaša prizadevanja, da odkritosrčno in brez izjeme (siium cui-f|ue) in brei strahu vsakomur poveste svojo.
_Te dni so me v kavarni opozorili prijatelji na članek v Vašem listu o mladem dr. Pucu. Pozval sem natakarja in ga zaprosil za dotično številko »Sloven-. ca«. Članek sem prečital od prvega do* zadnjega stavka. Odkrilo Vam sedaj priznani, da jo napisan mirno in stvarno ter da vsaka Vaša beseda razodeva res-nobo in treznost, ker ne želite nikomur delati nili najmanjšo krivice. Družino dr. Ptica dohro poznani. In moram priznali tudj Vam, da jo to znana ljubljanska nacionalna družina. Opozorim naj Vas sam na delovanjo očeta dr. Borisa, odvetnika dr. Dinka Puca v vseh nacionalnih društvih in ustanovah in na njegovo navduševalne govore ob začetku vojne, ki jih jc imel po raznih dolenjskih krajih, pričenši od Ljubljano do Novega mesta. Prav ste omenili v svojem članku »Nemogoče«, da se Vam zdi čudno, čo je mladi dr. Boris Puc nacionalist istega kova in prav tako odločen nasprotnik komunizma, kakor njegov oče in kako to, da so mu komunisti zaupali tako važno vlogo preiskovalnega sodnika v Črnomlju. Kako to, se sedaj vprašujem tudi jaz sam, da vodstvo OF ni poverilo te naloge enemu aktivnih orožniških častnikov? N. pr. Strniši ali kateremu drugemu, kaieri bi morda še linije izvršil preiskavo, kakor dr. Boris Puc, ker to spada v njihov gnklic? Kot dobri nacionalisti so pa bili znani tudi vsi ti častniki od prvega do zadnjega. Žal moram sedaj tudi jaz takoj ugotoviti in priznali, da so Strniša in njegovi tovariši plačali svoj nacionalizem s svojimi glavami, mladi dr. Boris Puc pa jo bil knt nacionalist imenovan za preiskovalnega sodnika OF. Zadeva preiskovalnega sodnika dr. Borisa Pura namreč res malo čudno zveni, čeprav mi je neka dobričina te dni dejala: težko mi jo verjeti, da bi mladi dr. Boris Puc res odšel h komunistom.
_ Nimam namena niti ja*. kakor tudi Vi ne — v to sem trdno prepričan, da bi hotel napraviti tudi najmanjšo krivico članom ugledne dr. Pucove družine in so zato popolnoma strinjam z Vami, da bi bilo tmjboljc, da se dr. Boris Puc zaradi nacionalnega prestiža družino in zaradi pravilno informiranosti slovenske javnosti prostovoljno javi ali slovenskim domobrancem ali pa nemški oboroženi sili in naj potem, recimo v enem nd dveh ljubljanskih dnevnikov, odkritosrčno pove, zakaj je šel po Badoglijcvi izdaji na Dolenjsko in kako je kot nacionalist in nasprotnik komunizma prišel do tega, da ga je vodstvo OF imenovalo za preiskovalnega sodnika 48 nedolžno obtoženih Slovencev.
Ponovno poudarjam, da prav nihče od Slovencev nima namena kaj nepravičnega očitali članom družine dr. Puca. Mladi dr. Boris Puc bi zaradi ugleda in slovesa družine samo, kakor tudi njeno nacionalnosti res najbolje storil, da sc takoj prijavi rednim oblastem in javno izpove resnico, ker bodo drugače tudi pravi nacionalisti začeli dvomiti in sumili v njegovo nacionalnost in v njegovo nasprotno mišljenje o komunizmu ter govoriti: nekaj ni v redu v državi danski! — Stiuin cuique! — Dixi ct salvavi nationalcm aniinam ineam!
S. dr. B.
Stanko Scdlaki
bil drugega mnenja, tisto Izobraženstvo, ki je žc ves čas naše narodne nesreče, pristavljalo svoje piskerčke istočasno v Londonu, Kimu in Moskvi oziroma njeni podružnici v dolenjskih bribih, tisto izobraženstvo, kl se je po klavcrnem polomu Badoglievlnc potuhnilo po vseh mogočih uradih, kjer po ves dan ne gane s prstom, da mu ne bi mogel kdaj kdor koli česar koli očitati. Kajti: »Bog ve, kako sc še lahko zaobrne?«
Ali se ti ljudje, ki so še včeraj dostojanstveno ugotavljali, da »žrtve morajo biti«, danes pa, v strahu, da jih ne bi kdo spomnil na to, obmetavajo drug drugega z zgoraj omenjenimi »ugotovitvami«, da bi satni izgledali manj umazani — ali sc ti ljudje zavedajo, da s takimi krilaticami blatijo sami sebe? Ali jc morda to priznanje greha, ki naj pomeni prvi korak k poboljšanju? Nc! Ne zavedajo sc In ne priznavajo ničesar. Kajti skoraj vsak slovenski »duševni dclavcc« je trdno prepričan, da popolnoma nepristransko spremlja razvoj dogodkov; zaslepljene!, špekulantje, strahopetci in lopovi so le ljudje okrog njega, on sam — znanstvenik ali umetnik — pa je daleko vzvišen nad »malenkostnimi vprašanji dnevne politike«. Niti vojna, niti revolucija se ne tičeta njegove spoštovane osebe; svojih nekaj kovačev za OF jc odrinil, zdaj pa tma vso pravico nemoteno pričakovati konca, ko se bo zaradi posledic vojne, na račun padlih idealistov, še povečala njegova nepogrcšljivost ln cena.
Ne mislite, dn to pišemo lz knke razredne mržnje ali drugih zlobnih namenov. Nikakor! Nc poslužujemo se komunističnih sredstev. Naš dolgo zadrževani gnev nad velikim delom izo-bražcnsfva jc končno izbruhnil na dan zaradi skrajno nennrodnega obnašanja predstavnikov najvišjih slovenskih kulturnih ustanov.
Vprašujemo se:
Ali more predstavi jati slovensko znanost nekdo, ki skuša z zlorabo svoje službene oblasti preprečiti slovenskim akademikom, da bi javno podali svojo protikomunistično izjavo ter se pri tem sc sklicuje nn nekakšno »nevtralnost«? Ki kakor šolarček hiti tožit na višje mesto, kakor dc se mu jc zgodila krivim, ko mu je navaden »bruc« povedal v obraz, kar mu gre?
Ali more zastopati slovensko znanost in umetnost človek, ki imenuje življenjski boj slovenskega naroda — »malenkostno dnevno politično zadevo«?
Ali naj vzgaja naš akademski naraščaj za odgovorna mesta v novi Evropi telesni in duševni starec, ki že dve leti oznanja, da bo vojne konec »čez dva meseca«?
Taki ljudje naj bodo »smetana« našega naroda? Ne, to ni smetana; to je žlindra, ki je zaradi svoje pnhlosti splavala na površje naroda in zakriva čisti ž.nr njegovega jedra. Mešaj kolikor hočeš, vedno ostane na vrhu, toda vedno ostnne le — žlindra.
Ali naj sc čndimo, da je Ljubljnn« pod vodstvom takih učenikov zapeljalo ljudstvo v nesrečo? Kako nnj bi narod nc izgledal nezrel, špekulantski in strahopeten, če ga je mogoče soditi le po žlindri, ki plava na površju?
Kako prav je imel akademik, ki je govoril z balkona ljubljanske univerze: »Nočemo sodnikov, ki delajo krivico, nočemo inženirjev, ki rušijo narodno imetje, nočemo zdravnikov, ki širijo belo kugo, nočemo duhovnikov, ki propovedujejo brezboštvo, nočemo učiteljev, ki pohujšujejo mladino: raje nimamo univerze, kot da bi nam vzgajala izdajalce!«
Srbi so nnm dali lep vzgled, kako je treba počistiti med gnilim izolira-ženstvom z univerzo na čelu, pa tudi pri nos se bo našla odprtina, skozi katero bo žlindra odtekla kamor spada. Prepričani smo, da bo zdravo izobraženstvo znalo samo očistiti svojo okuženo okolico, tako v kulturnih kot v strokovnih ustanovah, če bi šlo pretežko, bi prihodnjič pokusili z objavo imen. Gre za življenje slovenskega naroda!
Spomnimo se zgodbe o učenjaku, ki je v svoji nadutosti pomiloval preprostega brodnika, češ da je zapravil tri četrtine svojega življenjA, ker ne zna aritmetike, geometrije in astronomije. Ko pa sc jc čoln prevrnil je izgubil učenjak vse štiri četrtine svojega življenja, ker ni znal plavati, kot jc znai sicer neuki čolnar.
V odločilnem trenutku smo. Nnš čoln sc je prevrnil! Ali se bomo odločili za matematiko, ali za plavanje.
Mi—š.
Za zmago večjih zakonov
(Konec.)
Mnogo sem pač pretrpel pri tem, kajti pet po jasnini je v tem svetu mnogo težja kot je pot zakotnosti in P r e v a -r e. Kako neverjetno zaostala in omejena je vendar človeška pamet, kako naduta in domišljava, ko meni izven besed Kristovih, brez Boga in Njegovih neminljivih zakonov najti sreče, miru in blagostanja) Kako bedno ja ustvarjati svet po lastni človeški zamisli, po omejenem obzorju in diktatih nekaterih zanesenjakov in koristolovcev, od včeraj preganjanjih politikantov in ideologov, ki upajo za ceno krvi in zmed priti do oblasti nad narodom, ki jih je zavračal, dokler je mogel jasno in svobodno govoriti.
Izgubljeni v doktrinarstvu, prepojeni z demagoškimi vzori, so v svojem gonu v komunizmu odkrili religijo našega stoletja, kl jo oni poklicanci skušajo ponesti v razrvani svet, ki je plod njihovega podtalnega dela minulih let. Med naš narod je prišel komunizem v stotih obrazih. Obljubljal je vse in oznanjal je vse, kakršne so bile pač zahteve in želje onega, ki ga je vabil v svoje vrste. Nasedli so mu mnogi, kajti treznih je bilo malo. Komunisti so ustvarjali javno mnenje, vplivali so na psihozo množice, metali' so mednjo vsemogoča gesla in krilatice, ki so ob danih prilikah najbolj netile požar užaljene mase. Namen komunistov je bil, spraviti vse prebivalstvo v gibanje, ves narod v vrenje; in temu gibanju, temu vrenju so oni namenili napraviti kanale in potrebne ventile. To se jim je do neke mere posrečilo. V izjemnih razmerah so s tem postavili temelje socialni revoluciji, razrednemu boju, marksističnemu klaniu obstoječe družbe, diktaturi prole-tariata. Postavili so narod pred izbiro; rdeče ali belo. Pri tem niso pozabili na dekoracijo obeh pojmov. Rdeče je svoboda, pravica in vse, kar je najboljšega, belo pa je izdajstvo, okupator, laž itd.
Tn tako je bilo dve leti govora o narodu ia boja zanj. O boju za narod in proti njemu, v resnici pa živimo že drugo leto v borbi dveh svetovnih nazorov. Samo to je resnica. In iz tega gledišča mora biti slehernemu jasno eno in drugo. V pravem narodnem boju, v narodni vstaji Krpanov ne bi bilo rdečega in belega, ampak Slovenci in Protislovenci, nc bi bilo rdeče zvezde ne srpa ne kladiva, ker pa jc to komunistična revolucije, imamo bele in rdeče, imamo rdečo zvezdo in bratsko klanje, klanje, ki so ga začeli oni, ker nismo hoteli verjeti v njihovo)
To sem menil povedati v dobri veri, da so med našim narodom še ljudje, ki bodo besedam, ki prihajajo iz srca, ver-jelL Zato ker verujem, da so med nami v teh razbesnelih urah, ko se razlivajo vode zla in nesreče nad svet in naš izmučeni narod, še ljudje, ki hranijo v srcih! ideale, ki so nam jih naše slovenske matere posredovale, še Ifudje, ki so fim tihi zimski večeri v kočah po naših slovenskih vaseh več kot zastrupljene politične iraze in laži.
Preden pa rečem zadnjo besedo, me veža dolžnost, da se obrnem na tebe, slovenski umetnik, slovenski igralec, slovenski književnik in literat, na tebe slovenski akademik in proiesor, na Vas, ki ste srce in utrip naroda, ki mu morate biti duša in tolmači v urah dvomov in razpotij. Gre za slovensko stvar in njeno življenje. Z besedo in dejanjem podprite borbo naroda, ki hoče izzvan k boju za vsako ceno ohraniti sebi življenje, zvestobo veri, naukom očetov in padlih mu-cenikov. Na Vas je, da date boju, ki ga bije pest slovenskega kmeta, dušo in misel, povejte kmctu-borcu, oropanemu vsega, družine in doma, da ste z njim in njegovim trpljenjem, povejte mu, da niste pozabili, da Vam je šs včeraj dajal vaš vsakdanji kruh, dokler ga ni rdeči krvoses pregnal z zemlje in polja. Poglejte ga, sedaj stoji s puško v rokah, da reši sebe in vas. Recitc mu besedo, drugega si ne želi.
Vsak na svojem mestn mora storiti svoio dolžnost do naroda. Vse sile duha in fizične sile mora sleherni žrtvovati za obstoj in življenje naroda, ki mn pripadamo. Z veliko vero v Pravičnost in Njega, ki je z vsemi, ki so mu obljubili zvestobo, bo dokončan boj z zmago zdravega in pravilnega. Vsak mora oo svojih močeh doprinesti vse žrtve, ki mu jih nalaga iz roda v rod oporoka prednikov; presajevati rastlino naroda, da nikdar ne ovene, izruvati pleve, da nam naše cvetje ne ovene. Mo?-'. irečiščeci v trpljenju bomo v Bogu ne' č ebrnili pogled nazaj na veliko dopolnjeno delo.
M^žsJgnov^Moiigoit na pohodu
Džingsikan je odredil, da naj se v vsej armadi brezpogojno upošteva načelo osebnega uspeha. Napredovanje zaradi osebnih uspehov v boju, v poveljevanju, v organizaciji vojskovanja je v Ožingiskanovi aumadi bilo samo po sebi razumljivo. V pravem pomenu besede je nosil v njegovi vojski vsak vojak maršalsko paiico v svoji bisag!.
In kaj vse je razumel Džingiskan pod pojmom osebnega uspeha! Ni mislil pri tem le tega, kako mora znati vsakdo junaško napasti sovražnika, ni mislil s tem drznosti nli hladnega prezira smrti. Kes je zahteval junaštvo od navadnega vojaka. Toda od častnika je zahteval mnogo več. Prave poveljniške sposobnosti knkor jih zahteva današnja sodobna vojaška šola.
To pomeni, da je Džingiskan zahteval od svojih častnikov prav take sposobnosti in lastnosti, kakor jih zahteva danes že psihološko šolana doba največjega vojaškega razmaha.
Drugo najvažnejše v organizaciji nove vojske pn je dejstvo, da je napravil svojo vojsko za pravo narodno vojsko. Znto ni smelo biti posameznikovo poreklo nikdar odločujoče pri njegovih napredovanjih. Odločala je iz-
ključno le nadarjenost in sposobnost. Tega se je Džingiskan držal tako vestno, da je dovolil celo svojim nekdanjim sovražnikom, da so služili v njegovi armadi.
Nekoč so mu sporočili, da je med ujetniki, ki so iih nabrali Mongoli na nekaterih bojnih pohodih tudi odličen lokostrelec. Ta je, kakor cela skupina drugih ujetnikov, imel srečo, da Mongolom še ni bil na poti in je zato s svojimi tovariši še ostal pri življenju. Lokostrelec pa je tudi v ujetništvu vpričo Mongolov večkrat pokazal, kako izvrsten strelec je. Ko je končno prišla tn novica Džinglskanu na ušesa, ga je dal poklicati. Džingiskan mu je določil v daljavi prav majhen cilj in lokostrelec ga zadene. Džingiskan je bil ves navdušen, ko je videl, kako točno je zadela puščica. Strelec pa je prosil, naj mu dovoli, da izstreli še drugo puščico. Džingiskan mu je dovolil. Druga puščica je zadela in razcepila prvo puščico v dve polovici. Nagrada za to čudovito spretnost: lokostrelec je že po kratkem času poveljeval celemu tumanu. Postni je torej general.
Med ujetniki jc bil nekoč tudi neki Džcbc. Ker sc je pregrešil dokaj hudo,
je bilo odločeno, da bo za kazen usmr-1 čen. Ker pa so vedeli ujetniki toliko povedati, kako spreten jahač je možakar, je postal radoveden celo Džingiskan. Zato je dovolil na smrt obsojener mu ujetniku, naj še enkrat poknže. kaj vse zna ugan jati s konjem. Seveda se Džingiskan ni mogel zdržati, da pri tem ne bi ujetniku še posebej in zlobno zagodel. Naročil je, naj pripeljejo njegovega jezdnega konja, ogromnega snežnobelega in neverjetno zlobnega žrebca. Tega ni zamogel jezdeti nikdar nihče drugi razen Džingiskana samega. Džebe pa je zajabal konja in jezdil, kakor da bi bil prikovan nanj. Jezdil je na konju in se bil v čudovitem dvoboju z izbranim nasprotnikom. Vsi so pričakovali, kdaj bo Džebe odletel s konja, saj so vsi videli, kako je divji žrebec nenehoma besnel in se skušaj otresti jezdeca. Toda kaj takega sc ni zgodilo. Ko je bilo čudovite bojne igre konec, je zagrmel ogromni žrebec — Džingisknnov ljubljenec — popolnoma izčrpan na tla. Zadela ga je srčna kap. Mongolski vlndnr je ostrmel, pa ne zato, ker mu je bilo žal konja, pne na zaradi vprav neverjetne in zverinske site, ki jo je pokazal jezdec. Sedaj ni bilo več govora o tem. d:i bi dal usmrtiti jezdeca. — Nekaj let zn tem je postal nekdaj nn smrt obsojeni Džebe največji in najslavnejši konjeniški ge-
neral Džingiskanove armaiie. !•= ko je ta konjeniški general zmagovito vouil prvo veliko bitko pod Džingiskanovo znstnvo, ni položil svojemu gospodarju pred noge s to zmngo le novega kraljestva. Imel je namreč še drugo mikavno domislico. Svojemu vladarju je s sporočilom o zmagi poslal tudi deset-tisoč snežnobelih, izbranih belcev. Dal jih je vse nabrati in naropati v sovražni deželi, ki jo je premagal.--—
Džingiskan se ni držal nesmiselne in prastare navade, po kateri je morili biti usmrčen poveljnik, če je izgubil bitko. Zanašal se je vedno, dn b;i general prav zato, da popravi poraz, tvegal v drugi bitki prav vse, samo da do zmagal.
Seveda pn so bili njegovi vojni zakoni izredno trdi. Da so knznovnli beg pred sovražnikom in izdajstvo s smrtjo, ni nič čudnega. To je veljalo od nekdaj v vsaki vojski. Zanimivo pa je, dn je Džingiskan odredil smrtno kazen tudi za vsakega, ki je plenil brez dovoljenja. Dalje je bil s smrtjo kaznovan vsakdo, ki je prizanašal ujetniku. Smrt je čaknln slehernega, ki je tovarišu ukradel tudi nnjmnnjšo stvnr.
Džingiskan nn svojih bojnih pohodih ni poznal oskrbe s nratežem. Armada je morala živeti od tegn, kar je na.pleniln. Razen plena tudi ne sme pričukovati ničesar. Prav to železno
načelo je napravilo Džingiskanovo vojsko za tako strašno šibo. za kakršno jo je zapisala zgodovina. Znto pa je bila tudi bojnželjnost njegovih rojakov ne' dosegljiva.
Dobro je poskrbel, da bi to nevarno načelo o snmopreskrbi nikdar ne moglo postuti nevarno disciplini in sposobnosti za hitro premikanje čet. Prav znto so mornli vedno po vsaki bitki oddati ves plen. Tega so naio enakomerno in ne glerle 1111 položaj in vojaški »nslov razdelili med vse.
Džingiskanove vojske so bile sestavljene izključno le iz samih konjenikov. šele mnogo knsneje, ko je vključil v svoje vojske tudi perzijske in kitajske čete, je u"'anovil pehoto, topništvo in tehnične čete. Osnova vse njegove strategije je temeljila na prastari razdelitvi na tri er te, ki so jih poznali že lluni: središče, :Jesro in levo krilo. Ti častitl jivi in osnov ii vojaški pojmi so se zajedli tako gN.boko v življenje uralnltnjskili pastirskih ro« (lov, dn so prišli cHo v izrazoslovji javne uprave in v zemljepisne krajevne označbe, še danes se imenujejo zalo prebivalci Mandžurije levi«. Mnogi pastirski rodovi v pokrajinah ob Knv-knzu pn zaznamujejo nebesne strani z besedami: desno, levo, sreda.
(Dalje.) j
Uničenje ljubljanske brigade na llovi gori
Ljudje so živeli pod strašnim terorjem — »Vidite, takšne čevlje nam pošiljajo Angleži!«
Ljubljana, 11. novembra.
V Ljubljano se je za nekaj dni vrnil član čete ljubljanskih prostovoljcev, ki je prejšnje dni čistila duljši odsek na Dolenjskem tolovajsko-komu-nistične svojuti, in sicer po drugih krajih, knkor (»i so prodirale nemške čete. Ta prostovoljec nain je pripovedoval mnoge zanimivosti iz bojev proti komunistom in pa strahote, ki so jih ti pred njihovim prihodom na Dolenjskem počenjali. Ljubljanska četa je prodirala čez Mokronog, Kostanjevico, Mirno, Trebnje, Dobrnič, Žužemberk, Krko, Mlačevo, Grosuplje, Šmarje in po drugih krajih vse tja do Gorjancev.
Kakor so mogli ljubljanski prostovoljci iz izpovedi neštetih domačinov, ujetih komunistov in njihovih prisilnih mobilizirancev ugotoviti, so bili komunisti povsod pripravljeni le nu nemško ofenzivo iz Ljiibljane, niso pa mislili, da jim bodo Nemci prišli za hrbet. Nemške čele so prihajale v posamezne kraje tuko naglo, da komunisti sploh niso bili informirani, kje se že nahajajo. Tolovaji niso imeli prav nič časa, zgolj lc toliko, da so si mogli njihovi voditelji z begom rešiti golo življenje in ničesar več. Nemške čete jim sploh ne dajo nikakršnega časa, da bi se kje v redu umikali.
Tako so komunisti prej odvedli skupino domačinov iz Grosupljega na Turjak. Tolovajski poveljnik, neki Ljubljančan Tomo z očali, je že dal stražam povelje, da streljajo na te jetnike, toda straže niti utegnile niso izpolniti tega povelja, zakaj že so vdrle v grad nemške čete. Tomo je skušal pobegniti, toda strel v sredo čela ga je zadel in Tomo se je mrtev zrušil, grosupeljski domačini pa so bili rešeni. Rcšenci so pripovedovali o skrajno slabem postopanju, knterega so bili deležni v turjaških ječah. Tako so dobivali jetniki na dan le po en četrt kilogramu nekakšne jedi, to je kuhanega, neolupljenega krompirja in repe. Ob taki hrani so bili seveda vsi sestradani in onemogli. Pripetilo se je, da je moral neki ujeti legionar pometati sobo, v kateri je bil stražar jetnikov. Komunisti sami, še bolj pa njihovi voditelji, so imeli seveda prav dobro hrano. Tako se je ta stražar mastil z obilno por-cijo dobro zabeljencga rižota, ki ga ni mogel vsega pojesti. Ujeti fant je stražarja prosil, nnj mu odstopi preostali riž, toda stražar je odvrnil, da je strogo prepovedano dajati jetnikom kakšno hrano od »rednega« moštva ter je riž vrgel rajši v stranišče, kakor pa da bi ga dal lačnemu jetniku. Takoj nato pa je prodal droben hlebec kruha ujetemu legionarju za — 50 lir. Očitno so nnmernvali komunisti svoje jetnike izstradati do smrti. Stražarji sami pa so lačnim jetnikom prodajali male mesne in ribje konzerve po — 150 lir.
Komunisti so jetnikom trgali kar z baj ineti svetinjice , z vratu. Nek ujet fant je imel na sebi dobre, močne čevlje. Poveljnik straže mu jih je odvzel, si jih sam obul, nato pn odšel v sosedno sobo ter jih pokazal drugim jetnikom: »Vidite, take čevlje nam pošiljajo Angleži!« Verjel mu ni nihče, ker so vsi vedeli, čigavi čevlji so to.
V Bičju pri Grosupljem so imeli komunisti med Seboj tudi 9 angleških ujetnikov, ki so jih privedli iz Italije. ■Komunisti so te Angleže silili, naj se z njimi borijo proti Nemcem. Angleži so to odklonili, češ, da so sicer pripravljeni boriti se v kaki redni armadi, nikakor pa ne v tolpi. Dejali so, da se jim je kot ujetnikom Nemcev bolje godilo, kakor pa v tej tolpi. Trije Angleži so komunistom tudi ušli in se približali že na kilometer nemškim prvim stražam, da se jim predajo. Njihov beg pa so komunisti zapazili in so jih zopet odgnali neznano kam v gozdove.
KomUnisti so po zasedenih vaseh stalno prirejali mitinge, to se pravi nekake veselice, na katerih so bila na sporedu v glavnem norčevanja iz »bojazljivosti« »belogardistov« in Nemcev.
Ljudje so v splošnem živeli pod silnim terorjem in skrajno lažnivo propagando komunistov. Ko so Nemci zasedli Novo mesto, so komunisti v Žužemberku zatrjevali, da so obkolili tri nemške divizije, ki so pred padcem. Potem so govorili, da se Nemci umikajo z Balkana čez Dolenjsko ter da žele le prost prehod. Ko bo ta umik končan, potem bodo komunisti zopet
zavladali in dokončno »osvobodili« Slovenijo Nemcev in belogardistov. One hiše ali družine, od koder je bil kak sin pri legionurjih ali niso simpatizi-rale s komunisti, so označevali kot »kužne belognrdistične«. Iz teh hiš so pobrali prav vse ter večino družinskih članov, ki so jih dosegli, odvedli kot jetnike. Niso jim pustili kupovati v trgovinah niti tistega, kar je še ostalo. Vso aprovizucijo, kolikor je je še ostalo, so delili izključno le svojim simpa-tizerjem. Mobilizacijo na deželi so med ljudmi izvajali v glavnem pritepeni komunistični Ljubljančani. Železniško progo in postajna poslopja pn so razdrli tako temeljiti), dn ponekod niti sledi ni več o njej. Seveda so tudi »razdeljevali« zemljo, pričeli pu so v glavnem z zemljiščem boštanjskega gradu, ki je last salezijancev. Zemljo so »dobili« izključno le komunistični simpa-tizerji, tudi taki, ki že imajo dovolj njiv in travnikov.
Celo v trenutkih, ko je vojska že zasedala posamezne vasi, so komunisti v svoji neinformiranosti o novem položaju še izvajali »mobilizacijo« in silili ljudi v svoje brigade ter plenili »belogardistič-nim« družinam premoženje in vse imetje. Naše ljudi so pošiljali v svoje borbene brigade, njihovi stari »terenci« pa so ostajali po vaseh kot »vaška zaščita«, kot razni gospodarski odborniki in podobno.
Proti nemškim četam komunisti sploh niso nikjer nudili odpora; pri ljudeh pa so se izgovarjali, da zato nočejo v borbo, ker bi bile potem vse vasi uničene. Samo na enem kraju so sprejeli borho, namreč na llovi gori med Višnjo goro in Kibnieo, kjer se je utahorila ljubljanska brigada. Tam so bili obkoljeni tri dni in noči ter se niso mogli ganiti nikamor. Komunistična brigada je hila brez hrane, tako, da so njeni pripadniki lizali in žvečili ilstje. Četrti dan je vojska napadla komuniste ter jih popolnoma uničila. Vojska je prišla iz borbe skoraj brez ujetnikov, ker so vsi boreči se komunisti popadali.
Prostovoljci iz Ljubljane, Id sedaj čistijo Dolenjsko, so izvedeli tudi marsikatere podrobnosti iz Ukozvanega »kočevskega« proresMV, kako so tam komunisti mučili jetnike. Tako je bil n. pr. pokojni Gabrijel Capuder ranjen v nogo in je komaj hodil. Ker se ni mogel dovolj hitro premikati, ga je neka spremljajoča komunistka stalno klotutala. Pri zaslišanju se je izkazalo in so komunisti tudi sami spoznali, da nimajo v rokah tistega Capudra, ki so ga iskali, namreč njegovega brata, temveč le Gabrijela. Tedaj pa se je oglasil neki ljubljanski komunist: ».le tudi ta dober, samo dia je Capuder!« Res, to je pristna komunistična enakosti
Nad 400 turjaških ujetnikov pobitih
Ljubljana, 13. novembra. Po kontroliranih poizvedbah, ki se čim dalje bolj točno in vsestransko ujemajo, je obleganje fantov in mož v turjaškem gradu po komunističnih tolpah trajalo od 13. septembra do 19. septembra, fantje in možje so se zatekli na grud že 9. septembra. Predati so se morali dne 19. septembra. Predalo se jih je skupno 670. Štirje so poprej padli, 30 pa jih je ranjenih ostalo v gradu. O njihovi strašni usodi poročamo nu drugem mestu. Komunisti so fante in može seveda takoj razorožili, jim pobrali prav ves denar, nalivna peresa, boljše čevlje, obleko, celo prstane so jim odvzeli in jim trgali svetinjice z vratu. Pri tem so jih zasmehovali. češ, svetinjice vam niso pomagale nič, mi, ki jih nimnmo, pn smo zmagovalci. Fante so po tri in tri zvezali z žico ter jih na debeli vrvi odvedli proti Velikim Laščam. O tem, kaj so fantje prestali v Velikih Laščah, v tamkajšnjem silosu in kozolcih, so naši čitatelji že obveščeni.
Propngandistične pridige v Velikih Laščah je imel znani politkomisar dr. Brilej. Ko se izmed fantov nihče ni odzvul pozivom, nuj vstopijo v njihove vrste, sp jih komunisti piičeli sortirati.
Najprej so odbrali vse duhovnike in bogoslovce in pu domačine iz Turjaka ter Škocijana pri Turjaku, k tein so pridružili šc prof. Petelina z ljubljanskega učiteljišča. Ostale pa jc zasliševala petčlanska komisijo samih ljubljanskih »gospodov« in ene komunistke. Težje »osumljence«, h katerim so pridružili še ti poveljnikov čet, so odločili od ostalih. Med temi so bili Perne, uradnik Prevoda, Zuraj iz Skocijona, Mihelič iz Ambrusn, Vinko Rak iz Bo-štanjo, dalje prof. Petelin iz Ljubljane in drugi. Vse te so odgnali pred puške pred gostilno pri kolodvoru. Tik izpred pušk stn se jim iztrgala Vinko tlak in nek poštar ter pobegnila. Vse druge so komunisti ustrelili.
Takoj drugega dne, v torek zjutraj, so tolovaji odgnali v gozd nad veliko-laško postajo 50 fantov in mož, kjer so jih najprej mučili. Baje so si morali tudi sumi izkopati jame. Vseh teh 50 fantov in mož so komunisti ustrelili. Med njimi je bil zdravnik dr. Kožuh,
firedstojnik velikolaškega sodišča Za-ok ar, brata Rožanca iz Velikih Lašč in drugi, za katerih imena naš informator ne ve, bodo pa še ugotovl jena.
Druge so odpeljali v Kočevje, kjer so jih natrpali v grad, v Dijaški dom in pozneje v razne barake. Vsi so bili seveda strogo zastraženi.
Pred komunistično »sodišče« v Kočevju je prišlo, kakor znano, 21 »najhujših« osumljencev, od katerih je bilo 16 ustreljenih. Brez vsakega takega propagandnega sodnega postopka pa so komunisti odvedli še 89 fantov in mož v Mozelj, kjer so jih postrelili. Pred
smrtjo so morali ti mučenci prestati najhujše muke in trpljenje, tako telesne, kakor duševne. Posebno so se v sramotenju jetnikov odlikovali od komunistov nahujskani otroci.
Dne 19. oktobra so komunisti zn-ključili z zasliševanjem preostalih. Iz barak so odvedli pet fantov in jih ustrelili. Bili so to dijak Greif iz Dobrega polja. Skrjonec iz Ljubljane, Purkart iz Rova pri Velikih Laščah,
trgovski pomočnik Peternel iz Mokronoga in šo nekdo, čigar imo še ni znano.
Med ostalimi so komunisti razvili vohunstvo, ki ga je organiziral komunist, namestnik politkomisarja Marjan kovic iz Maribora.
V petek, 22. oktobra, zjutraj je bil dan znak, da se nemško vojaštvo bliža mestu Kočevju. Komunistični poveljnik mesta, neki šubic, najbrže Ljubljančan, je pobegnil. Komunisti so odgnali del jetnikov v hosto, del pa v Ribnico, kjer so jih blizu 100 ustrelili. Iz hoste pri Kočevju je pobegnilo okoli 40 fantov, druge pa so komunisti odgnali proti Kočevskemu Rogu. Pri Cvišlerjih so naleteli nn pobegnega poveljnika Šubica, ki se je peljal z motornim kolesom. Naročil je, naj čakajo, dokler ne prepeljejo jetnike v Ribnico; medlem so se že približale nemške predstrnže. Med te je zašel Subic, ki je bil ubit. Pri preiskavi njegovih papirjev so našli pismen odlok, naj hi komunisti vse jetnike v Ribnici pobili. V Rogu, kamor so fante prepeljali, so komunisti že pripravili tečno kosilo za ujete fante, mastno rižoto ter v la namen zaklali dobelega prešiča. Komunisti so bili tako radodarni, ker so mislili, da je lo zadnje kosilo preostalih jetnikov. Vse so namreč nameravali v Rogu pobili. Po kosilu pa so tantje pričeli bežati. Straža je sicer grozila, da bo streljala, toda fantje so le bežali. Ko je komunistični poveljnik nato preštel v zboru tiste, ki še niso mogli pobegniti, je ugotovil, da jih je pobegnilo nnd polovico. Te so nameravali komunisti že pobiti, toda približale so se nemške čete in tedaj sta poveljnik in politkomisar iziginila v temni gozd. vsi jetniki pa so se javili Nemcem in si tako rešili življenje. 7, njimi se je Nemcem prednl ludi namestnik politkomisarja Marjan Kovif, ki je kratkoviden in ni mogel v gozd. Njegova usoda je bila 'seveda zapečatena.
Od 070 jetnikov s turjaškega gradu so torej komunisti s »sodho« in brez nje pobili 400 jetnikov, 270 se jih je rešilo deloma z begom, deloma s tem, da so jih osvobodili Nemci. Med to število pa ni računanih 28 zverinsko pobitih ranjencev na turjaškem gradu in ne 4 junaki, ki so padli pri obrambi gradu.
Krivi preroki
Rep, to je pri stroju dimnik, bo po koncu kakor cedru. — Njene kosti, io so palice na rešetki kotla, so kakor železni drogovi. — Opisovanje je tako abotno in površno, da je bolje, da či-tatelja ne je/.inio z njim. Ker je imel tolmač tega zapletenega in težavnega besedila povrh še slab prevod pred seboj, je polom popoln. Ko bi osvetlili vse (hi besedi do konca bi menda vsakega čitutelju obšel občutek, da razprave o resnih raziskovalcih biblijo sploh ni treba pisati, Ker smo pa žo preko dobre polovice spisa o njih, hočemo delo ludi končati...
Jako zanimivo je tudi naštevanje sijajnih pridobitev kulture, ki dostojno osvetlujejo »drugo navzočnost našega Gospoda« po letu IS74. Resni raziskovalec je očividno intel pred seboj katalog kake velikanske ameriško firme, ki ga je )>o abecedi izpisal. Saj beleži na primer zapored te Gospodove sijnjnosti: Aluminij, antiseptična kirurgija, avtomatska zavora. (Ker smo ravno pri zavori, obstuuiiuo iu si oddulinimo!)
V Razodetju je rečeno: »... priSel je oil Boga z neba ogenj in jih požrl.« (20, 9). Na drugem mestu pa: >.. sem videl drugega angela, ki je prihujal z neba z veliko oblastjo; in zemlja sc je razsvetlila od njegova sijaja.« (18, t). Gre namreč za sodbo nad »Babilonom«. In kaj je napravil norčavi rn/i-
»Ogenj z neba«
Zadovoljivo delo Prehranjevalnega zavoda
Iz vrst naših čitateljev smo prejeli naslednji dopis, ki nam prikazuje nazorno sliko, kako sodi nafca javnost o delovanju naše najvažnejše institucije. Zato ga radi objavljamo v celoti.
»Najnovejši ukrepi novega vodstva našega prehranjevalnega zavoda v pogledu zboljšanja prehrane so naleteli v širši javnosti na splošno odobravanje. Kljub vsej črnogledi propagandi izvest-nih špekulantov, ki so sejali med ljudstvom le nezaupanje in nejevoljo, je vodstvo »Prevoda« ne le zasigtiralo prebivalstvu mesta Ljubljane redno oskrbo vseh racioniranih živil, temveč, kar je vse pohvale vredno, tudi posvetilo posebno pažnjo kvaliteti življenjskih potrebščin, kar je razočaralo celo vodje temne propagande in sejalce poplaha ter zavestnega zavajanja ljudstva. Moka je izborila in mirno iahko trdimo, da tako dobrega kruha že leta nismo okusili. Kakovost olja. zlasti pa surovega masla je izborna. Zelo umesten je bil. poziv »Prevoda« gotovemu delu prodajalcev življenjskih potrebščin glede točnega ravnanja po danih navodilih, ker o pokvarjenih živilih in razni nedopustni mešaniri sedaj ni več govora. Posebno simpatično pa je vzela javnost na znanje delitev sadja na nakaznice, ker tega važnega hraniva doslej sploh ni bilo na trgu. Brez pretiravanja lahko trdimo, da so takozvani »črni borzi; odrezane korenine in da bo skoraj usahnila, če bo »Prevod« nadaljeval 6vojo akcijo v zapofpti smeri. Jako dragoceno delo in veliko uslugo pa je vodstvo »Prevoda« storilo z zbiranjem podatkov o pretiranih zalogah, dvojnih nakaznicah ler strogo kontrolo nad zalogami živil. Potrebne so še stroge sankcije proti verižnikom in prekupčevalcem, poostrena kontrola glede prometa z živili v splošnem, pa bo tudi umazana propaganda zgubila svoja tla in zaupanje naroda1 bo zopet našlo trdno podlago. Z.i-to je nujno in neobhodno potrebno, da naša relokupna javnost podpira stremljenje »Prevoda«, toda ne z nepotrebno debato in zabavljanjem, temveč z aktivnim sodelovanjem in izprtjem večnih godrnja-čev, ki so največji škodljivci skupnosti. Vsako nedopustno manipulacijo glede prometa z živili in oškodovanje skupnih
interesov pa je dolžan vsakdo brez odlašanja prijaviti »Prevodu« zaradi potrebnih ukrepov, ker bo s tem najbolje ščitil lastne inierese.
Vodstvu »Prevoda« velja naše priznanje za njegova prve odločne korake za skupne interese z edino željo, da svoj načrt v celoti uveljavi, četudi bi bil morda kak ukrep za poedince, ki so bodo morali odrefi svoji udobnosti in nedovoljenemu dobičku, tu pn tam boleč, ko jih ho doletela zaslužena kazen.
Naj nam bo dovoljeno izraziti ob tej priliki Se nekaj želja do »Prevoda«. Ljudstvo si sedaj želi samo še primerne količine krompirja, ki ga bo »Prevod« sigurno oskrbel še pred zimo — o tem niti malo ne dvomimo — in zadovoljstvo bo popolno. Naši šoloobvezni mladini pa je nujno potrebno zvišati obrok kruha in jo oskrbeti vsaj z delno količino mleka. Zelo dobrodošla bi bila še nadaljna dodelitev sadja v svežem nli konserviranem (posušenem) stanju. Delno zvišanje obroka sladkoria in vsaj 50% zvišanje dosedanjih količin maščob v tej ali oni obliki bi bilo jako umestno in zaželjeno. Isto velja glede oskrbe z mesom.
V interesu pravilne oskrbe vsega prebivalstva Ljubljane naj se Čimprej onemogoči takozvana privilegirana dvojna oskrba, ki se je poslužujejo bolje si-tuirani sloji (doma in istočasno v javnih gostiščih). Uvedejo naj se nakaznice za oskrbo v javnih gostiščih, ki so mimogrede povedano Se vedno dobro založeni z vjpmi dohrotami, zlasti pa z mesom itd., dočim se mora večina prebivalstva zadovoljiti odnosno omejiti zgolj na prehrano z racioniranimi živili po nakaznicah.	I. K.
Preprltajte se sami, da vam nudi mizarstvo
VENTURINI
F;or;anska ulica 31
po zele zn.ei n'h cenah v solidni izdelavi spalnice, kuhinje In Jedilnice
v različnih varijantah
Ogled in naroČila v ponedeljek, sredo in pete^ od 2 do 6 popoldne
KULTURNI OBZORNIK
Jože Tomažič, Pohorske bajke
Slovenčeva knjižnica III-4, št. 66
Za Tomažičevo knjigo Pohorske pravljice, ki so lani izšle v Slovenčevi knjižnici, smo letos v isti zbirki dobili Pohorske bajke, ki z njimi pisatelj nadaljuje obdelavo narodnega blaga s Pohorja. Pričujoča knjiga pa ne vsebuje samo bajk, marveč njen drugi del obstoji iz pravljic, kakor je pisatelj sam drugi del knjige naslovil. Vendarle pa najdemo med prvimi in drugimi tudi pripovedke in legende, tako da knjiga vsebuje vse štiri znane vrste prvinske narodne etike. Legende so v vsej knjigi celo med najlepšimi.
Jože Tomažič si je, kot vse kaže, nadel koristno in zaslužno nalogo, da Slovencem zbere in prikaže narodno blago iz svojega rojstnega kraja. Pa pri tem ne gre po poti znanstvenega zbiranja narodnega blaga, kot n. pr. Kotnik, Kelemina, Štrekelj in drugi zapisovalci narodne epike tako v prozi kakor v verzih, marveč je rajši ubral pot za Janczorrf Trdino. Kakor nnm je namreč Trdina v svojih nepozabnih Bajkah in pripovedkah o Gorjancih odkril narodno blago iz Bele
ko nam tudi Tomažič prikazuje ljudske umotvore ne zgolj v posnetem zapisku, marveč v lepi in umetno obdelani obliki.
Motive je pisatelj deloma sam zbral v domačem kraju in okolici Slovenske Bist rice, deloma pa jih je nabral iz Kotnika ali iz Štrekl jevili Slovenskih narodnih pesmi. Priznati je treba, da se je Tomažiču letošnja obdelava narodnih motivov, zlasti legendarnih, vse lepše posrečila kot Inni. Po ti poti naj gre naprej in navzgor, tako da bo pravljicam in bajkam doda) še posebno kn jigo legend, da ne bodo samo tu in tam raztresene, kakor so v prvi in drugi knjigi.
V letošnjih Pohorskih bajkah je pisatelj objavil pod naslovom Bajke petnajst zgodb, pod naslovom Pravljice pa sedem; med njimi pa, kot rečeno, so tudi pripovedke in legende, in to iz najrazličnejših krajev štajerskega Pohorja, tako n. pr. iz Slovenske Bistrice, št. IiOvrenca. smartna. Sv. Arlia, Ribnice, Sv. Bolfenka, Kebelja. Rndvanja, Ruš, litin j, Slivnice in Venčeslja.
Vse objavljene bajke, pravljice in legende se seveda pisatelju niso v enaki meri posrečile, marveč so te moč-
knjigi bi sodile tele: Vodovnik ugrabi pastiričko, napisana po znanem motivu Trdoglava in Marjetice, dalje Dravski vodovnik, Zlodej sezida cerkev (znan motiv, ko dobi zlodej za plačilo prvo dusro, ki stopi v cerkev — violkn), Marijin zaklad in Začarana kača.
Kot sicer tudi v Tomažičevih pripovedkah, bajkah in pravljicah nastopajo zmaji, vile, vodovniki, jeze mi ki, zaklete kraljične, skriti zakladi, velikani in drugo, kar je splošno znano narodno blago. Med njimi je tudi nekaj smešnih zgodbic, n. pr. Nora lovca, Kurja čarovnica, izined katerih pa posebno prva sodi že povsem v stvarni svet in se tako izloči iz splošnega mitološkega okvira, ki je vanj zajeta vsa drugo vsebina knjige.
Glede izbora bajk in pravljic bi svetovali pisatelju, naj pri nadaljnjem zbiranju narodnih motivov izbira med njimi predvsem bolj izvirne ali naj jih vsaj izvirneje obdela, ko se je že odločil za tn način, kajti golo obnavljanje že znanih in obdelanih motivov, kot je n. pr. tisti o vilinem klobčiču, nli pa tisti, kako oče proda svojega sinčka, kako vile svetujejo zimsko setev in podobni — vse to obnavljanje je premalo izvirno, zato tudi ni dovolj zanimivo in celotni, povsem povoljni umetniški vtis knjige snfno kvari. Z nadaljevanjem umetniške obdelave iz-
virnejšili narodnih motivov naj bi pisatelj nadaljeval svoje delo, pa nam bo končno prikazal v ccloti bogastvo našega nurodnega blaga na Pohorju, knkor ga imamo doslej umetniško prikazanega samo šele pri Trdini.
Jezik je v Tomažičevih Pohorskih bajkah prav lep in v slogu ter izrazu kar najbolj približan štajerskemu narečju, kjer se dejanje bajk, legend in pravljic dogaja. Kar lepa je vrsta dobrih pokrajinskih izrazov s Pohorja, ki jih je Tomažič uvedel v naš knjižni jezik, dn jih nekaj navedem: zmlad leta (s)>omladi), večerka, bezganje, podel, drezati (leno stati), deda (mož), rfizsohn (vilasta palica), drgola (Plc-terširik ima le izraza drglača in drgo-lača — za grčavko), vraziti, poklčst babic (baba), poldiiič (kosilo. Pletcrš-nik pozna le glagol poldniokati) in podobni.
Prav posrečena se mi zdi tudi misel, da so vse zgodbe v knjigi primerno ilustrirane. Te podobe je v lepem skladu s tekstom narisal Jože Beranek in skušal povsod prikazati kraje dogajanja in tudi samo besedilo pokazati s slikami in vinjetami. knr bo posebno koristilo mlajšim bralcem Siovenčeve knjižnice.
Pisatelj jc knjigo posvetil očetu in materi za zlato poroko s posebno uvod no bajko O logarjevem gajiču, F, J
skovalec biblije:
m ii je — električni stol zu usmrčeva-nje zločincev, »sijaj angela« pu — moderna tehnika, ki je baje znamenje mijpstipolne »druge navzočnosti Gosjkj-dove.«
Bili so časi, da je kaka vesela družba posedala nekoliko predolgo za mizo, obloženo z vsemi .dobrotami. Ob pozni uri je navadno vstal kak norčav govornik, ki gotovo že ni bil |>opol-noma pri sebi. pn je trosil razne netočnosti. nnmeiKmia v humor zavite neumnosti. Tu pa »resen raziskovalec« krmi svet z izrodki možganov brc/, humorja. Saj bi bilo to vse za prisiljen smeh, ako ne bi bilo tuko žalostno...
Nima li torej Cerkev prav, ako či-tanje svetopisemskih knjig pri|>oročn, a nikakor ne knr tako brez premisleka in razlage? Za to je treba pomoči znanstveno resnih knjig nli pn strokovno dovolj izobraženih l judi. Kdo bi sc dal. ako mu je res za zdravje, zdraviti obrtniku uli odvetniku, namesto da bi vprašal zdravnika? 'luko je s svetim Pismom. Bogoslovci si svojega znanja niso iz prstov izsesali, ampak učijo se skromno in hvaležno od onih, ki so po posrednikih prevzeli nauk od apostolov. Zato poudarja Cerkev tako modrost tradicije. Naj si že šušmar j>o mili volji tolmači nerazumljene besede in jih obrača, knkor hoče. samo da bi pri/tuašul drugim s svojo bedasto razlago,
V.
Najzanimivejša je pa bila tajna politična ideologija te sekte. Njihovo tisočletno krnljestvo se pri raziskovalcih biblije ne imenuje »kraljestvo Je-hove« kar tako; značilno za to zadevo jc nje starožidovsko ime. Siccr je res, da včasih tudi pravijo »Gospodstvo Kristusovo«, n Kristusovo ime jc ImiIj |K)strnnsko; namesto njega bi moglo biti tudi kako drugo. Kajti vsi znaki, zgledi in nauki svetopisemskega Kristusa. ki bi mogli služiti za notranjo posvetitev osebe, manjkajo. »Jeliova« je geslo in bojni klic armade pismo-sledov.
line »Jeliova« sicer ni biblično kakor si mislijo pismosledi, saj je nastalo šele v dobi od 6. do K), stolet ja za tako imenovanih masoretov, ki so vokalizirnli hebrejski biblični tekst. Pri prikazni v gorečem grmu je rečeno: »Jalive«, kar [»omeni, »On jcc nli »Sem, ki sehic. A resni raziskovalci si svoje ime naj le obdržijo, saj beseda ni vse. Mišljen je židovski bog, ki po-ziva svoje k uničenju krščanstva, ču j-mo, kaj pravijo o prihajajočem go-spodstvn v imenu Jchove: »Njegovi po-zcmeljski zastopniki so predkrščanski zvesti verniki; oni bodo vidljivi služabniki tega kraljestva.« (Harfa Ikiž-ja.) »Kristus jih napravi za gospodarje zemlje.« (Opravičen je.) »Oni smejo pričakovati, da bo mogel Abraham (ki bi že moral sedeti v vladi nad svetom!) z gore Sion s popolnimi radijskimi postajami voditi zadeve »veta.« (Zaželena vlada.) »Kristus pri novi organizaciji zemlje ne bo iKiznal razlik med narodi, razen 12 oddelkov, ki jili predstavlja 12 židovskih plemen « (Opravičenje.) »Prvaki na zemlji bodo judovskega plemena.« (Bližnja poprava.) »Pogoji za novo zavezo v teku teh 1000 let bodo na vsak način ustrezali židovskemu zakonu.« (Preučevanje.) Nežidje. »ako spoznajo blagoslov, ki ga je deležen Izrael, bodo videli, da je nova ureditev vsega za vse koristna, in se bodo klan jali izraelskemu go-spodstvu. Blagri reda nove dobe bodo posvetne narave...; vse božje obeča-nje govori samo o pozemeljskem, ne pa o nebeškem blagru.« (Bližnja poprava.) Tli vidimo sedaj zmes starega judovstva in novega amerikanstva.
Poudarjamo, da so vse be«ede vzete iz njihovih knjig in spisov, ki jili pa v slovenskem jeziku ni. Mi smo navedli zaradi točne kontrole (v oklepajih) naslove te literature, knkor bi se plašili morda v slovenskem prevodu. Zaradi tega tudi nismo navajali strani kakor drugod. Razen nekaj površnih brošur so pred desetimi leti izšle slovenske knjige »Stvarjenje«, »Vstajenje« in »Harfa božja« kot sredstva za vneto propagando.
(Dalje.)
Zaklonišče pred letalskimi napadi opremite čim bolj udobno! Pri tem naj sodelujejo vsi stanovalci hiš«J
Zabavni večer nemške vojske v Ljubljani
.	Ljubljana, 13. nov.
^ehrmachtsendergruppe Siid-Ost Sen-der Laibach — Radio Ljubljana je priredil 12. novembra zvečer za nemško vojsko v Ljubljani uspel zabavni večer v opernem gledališču. Na sporedu je bil drugi finale iz Straussove operete »Netopir«. Sodelovali so operni orkester, pevski in baletni zbor pod vodstvom S. Hubada, Manja Mlejnikova kot sopranist-ka, Belizar Sancin in Aleksander Boštjan-čič kot tenorja, Gizela Bravničar kot . snlo-plesalka, ritmični orkester pod vod- | stvom g. Paplerja, kvartet fantje na vasi. Vmes so bili glodalci nagrajeni z vrsto zabavnih točk, ki sta jih vodila s svojim posrečenim nastopom Klaus Behrcndt (baron von Miinchausen) ter Hans Hilde-
brandt (dvorni mojster). Vse točke so bile nagrajene z obilnim aplavzom, zlasti kvartet fantje na vasi, ki je s svojim ubranim in šegavim petjem ter s svojo domačo nošo vzbudil veliko navdušenje. Operno gledališče je bilo polno zasedeno. Po ložah je bilo opaziti vojne ranjence v spremstvu sestra Rdečega križa. Prireditev je naredila na vojsko odličen vtis in vzbudila čustvo zadovoljstva.
Tako je ta prireditev pokazala, kako je nemškemu vojaku, ki je vedno obiskoval kulturne prireditve, tudi v vojnem času poskrbljeno za te užitke. K temu delu se je priključila še Ljubljana, kjer se bodo te prireditve tudi nadaljevale.
— II —
Novi grobovi
+ Boris Lovrefič. Umrl je dijak 7. razreda I. realne gimnazije v Ljubljani Boris Lovrefič. Pokopan je bil v Lin-daru pri Bazinu v Istri.
+ Marija Javornik. V Grosuplju je umrla gospa Marija Javornik, soproga posestnika in mesarja. Pokojnica je bila pokopana 9. novembra.
-f- Jožefa Drmota. Umrla je ga. Dr-
mota Jožefa, vdova Kočar, roj. Valtiš-nik. Pogreb bo v nedeljo ob pol pop. iz Čampove ulice 10 (Glince) na pokopališču na Viču.
Pokojnikom naj sveti večna Luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice Zlata poroka vzornih staršev

Danes obhajata v krogu svoje družine svojo zlato poroko zakonca gg. Seljak Jože in njegova življenska družica Frančiška roj. Hodnik, posestnika na Razorih nad Vrhniko, v občini Podlipa. G. Seljak sc je rodil 19. maja 1866 kot sin kmečkih staršev v župniji Ledine nad Idrijo. S svojo življenjsko družico, ki je bila rojena 2. aprila 1876, sc je poročil 13. novembra 1893. Iz njunega nad vse blagoslovljenega zakona se je rodilo 17 otrok, od katerih pa jih je umrlo 10, najstarejša hči v daljni Ameriki, sin Janez, ki je bil orožnik, je lansko leto na Dolenjskem daroval svoje mlado življenje za srečnejšo bodočnost našega naroda, drugi sin ie padel v svetovni vojni, ostali pa so umrli doma na rokah svoje dobre matere. Od še živečih je sin Tone v Ameriki, sin Jože je inženir agronomije in je bil nazadnje zaposlen v Cerknici, vendar je njegova usoda doslej še neznana, sin Stanko je zaposlen v železniški kurilnici, na domu pa pomagajo gospodariti staršem sin Matevž in najmlajši hčerki Ivanka ter Ančka, dočim je sin Silvester poročen v Domžalah, hčerka Julka pa v Št. Vidu. Današnja stavljene«
J sta frdni kmečki korenini, ki sta si v slogi in nesebični medsebojni ljubezni in ljubezni do otrok zgradila lep in trden dom, svoje otroke pa vzgojila v kreme nite katoliške značaje. Naj jima Vsemogočni nakloni še mnogo let srečnega in zadovoljnega življenja, posebno pa naj jima izpolni srčno željo, da objameta zopet svojega nad vse ljubljenega sina Jožeta.
Zgodovinski paberki
14. listopada I. 1S31. je umrl nn koleri v Berlinu nemški filozof (ieorg VVillicIm Friedrich Hegel, rojen 1770. 1. v Stuttgarlu. V letih 1788—93 jo študiral v Tiibingenu s Schellingom in Holderiinom teologijo, deloval v Bernu in Frankfurtu a. r. kot domači učitelj, po letu 1801 kot privatni docent v Jeni. Pregnan od Francozov je 1*11 redakter v Bambergu in gimnazijski ravnatelj v Nilrenbergu, kjer je dovršil svojo veliko »Logiko*, ki ji jo 1817. 1. sledila »Anciklopedijac. V letih 1816—18 je bil profesor v Heidelbergu, nato v Berlinu, kjer je kot »pruski državni filozof« izredno močno vplival na nemško duhovno življenje. V svojih »theolog. Jugendschriften« je poslal Hegel v nasprotju s posvetljenslvom, Kantom in Fichtejem začetnik romantične življenjske filozofije, kasneje pa tvorec metafizične logike, kot filozofije absolutnega svetovnega duha. Posebno močno vpliva na sedanje nemško duhovno življenje njegova zgodovinska, kulturna in duševna filozofija (neohegelianisums). Heglova filozofska šola je razpadla v dva dela, konservativno-krščanski in antikrščan-ski, katerega glavni sestavniki so Feuer-bach, Strauss in Marz —
I. 1838. so je rodil v Zagrebu hrvaški pisatelj Avgust fienoa. Osnovno šolo je končal v Zagrebu, gimnazijo v Peču-hu in v Zagrebu, pravo v Pragi, kamor ie odšel s podporo škofa Strossmaverja. L. 1865. je odšel na Dunaj, kjer je sodeloval pri Glasonoši in Slavische Bl&t-ter, pa je še naslednjega lela umrl v Zagrebu, šenoa je najpomembnejša književna osebnost sedemdesetih let na Hrvaškem in eden najplodnejših hrvaških pisateljev sploh. Njegovo književno delo spada v dobo ko so je krvaška književnost razvijala iz dilentatizma. Senoa je deloval kot novinar, lirik, kritik, feljto-nist, prevajalec in urednik. Šenoa je tvorec moderne hrvaške novele, najboljši pesnik starega Zagreba in najplodnejši pisec zgodovinskih romanov. Najpomembnejši romani so: Zlatarevo zlato, Čuvaj se senjske ruke, Seljačka buna in Dio-genes. Zbrana dela je izdala Malica Hrvatska,
— II"
Bnevne novsee
Kongregacija gospodlčen In kongregacija učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj roden ehod v ponedeljek, 15. oktobra. Pridite vsol
Ksaver Moško, Emllljan Ceve, Jože Dular In Stanko Juncžlč so Bodelovall v letošnjih Sloven-kih večernicah. Družba sv. Mohorja bo razen te knjiga izdala še tri, in sicer drugi del Quvo vadisa, Koledar za loto 1014 ia zbirko slovenskih ljudskih običajev »Pod vornim krovom«. Vse Štiri knjigo stanejo za ude 20 lir, a samo Se ta moseo. To 1. docombru bo celotna kolekcija dražja, zato so pridno priplavajte pri Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi cest! 19.
MagajnovI »Oživeli obrazi«, Dular: Krka umira in Narodopisje Slovoncev v dveh dolih so knjigo, ki no smejo manjkati nohe-nemu ljubitelju knjig. Krka umira lzido v kratkem in do takrat se Se lahko naročite na založbo Klas, knjigarna Zužok, prehod nebotičnika.
Vsa radio popravila vam točno, strokovno in z jamstvom ter z predhodnim pregledom in proračunom Izvrši tvrdka Philips-Itadio, Ulica 3. maja 6.
Boljša nalivna peresa, dobro ohranjena, knpujo po najvišji dnevni ceni tvrdka Eve-rest, PreSernova 44.
Vsakovrstni pcrgamentnl senčniki se Iz-dolujejo pri M. T i č a r, Ljubljana.
AH ste že poskusili ob dolgih zimskih večerih z lutkovnim gledališčem! Nabavito «1 Kuretov priročnik »1'nvliha« v Mladinski založbi, Stari trg 30.
Mlakarjeva »Izgubljena Marta«, Igra v petih slikah z godbo, potjom ln plesom bo uprizorjena v nedeljo, 14. novembra, ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani: ponovljena bo v nedeljo, 21. t m., istotako ob 4 popoldno. Predprodaja vstopnio za obe predstavi v trgovini Sfiligoj od srede naprej, na dan predstave pa obakrat od 9.30 do 12 in popoldno od 2 naprej pri dnovni blagajni. Ker jo čisti dobiček obeh predstav nnmo-njen za podporo ubožnih dijakinj uršulin-ske gimnazije, prosimo obilnega obiska.
Najboljši pouk za dljnke srednjih, mo-šfrnslilh In ljudskih Sol se vrSI v prvem U6nem zavodu Korepetltorij, Mestni trg 17, I. nndst. Posebno ugodno zn prlvatlste in one, kl nimajo rednega Šolskega ponka. Dijake poučujemo posamezno, zato uspeh ne more Izostatl. Vpisovanje dnevno od 8 do U In od II do 17.
VIŠJI trgovski tečaj v Ljnbljanl sprejema kot redne sluSatolje(-loe) one dijake(-nje), ki so dovršili višje razrede srednje šole ali pa redni Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje ce vrši Se naknadno. Prospekt na razpolago. Trgovsko učlllSče »Chrlstofov u£nl zavod«. Domobranska IS.
Naknadno vpisovanje v trgovsko nčtll-Sče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enolotnt trgovski tečaj s pravico javnosti ln za Višji trgovski tečaj tor vso ostale oddelke. Na razpolago brezplačen prospekt. — Ravnateljstvo.
NE POZABITE KUPITI ROMAN V SLIKAH
»IVANH0E«
' Učite strojepisja! Novi eno-, dvo. In
trimesečni tečaji — dnevni ln večerni —
prično 16. novembra. Specialna strojepisna Sola: največja moderna strojepisnica. Do-sotprstna metoda. — Učnina zmerna. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco, jezike Ud. Informacijo in prospekte daje: Trgovsko učillščo »Chrlstofov učn| zavod«. Domobranska 15.
Važno za vsakogar sedaj In v bodoče je znanje knjigovodstva, korespondence, stenografijo, Jezikov, strojepisja Itd. Temeljit pouk se vrši v specialnem točaju. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Informacijo daje: Trgovsko očlltščo »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Jezikovni tečaji vseh modernih Jezikov po hitri, uspeSni ln praktični metodi za vse poklice. Konverzaclja. Začetni ln nadaljevalni točajl. Pouk se vrSl dopoldne, popoldne in zvečer. Učnina nizka. Informacijo ln vpis dnevno v prostorih P. D. Z. Delavska zbornice. Miklošičeva cesta 22 a I. nadstr.
Pomoč pri očenjn nudimo dijakom in dijakinjam gimnazij tor privatistom. Istruk-clje iz posameznih predmetov. Poseben tečaj za učence ljudskih Sol. Dopoldanski ln popoldanski pouk. Učnina nizka. Vodstvo nč-nih tečajev — Llchtenturnov zavod. Ponk so vrSl v prostorih P. D. Z. Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22 a I. nadstr.
Starše In dljake-lnje srednjih, strokovnih
I In meščanskih Sol opozarjamo, da se je prl-
j čel v ponedeljek, S. novembra, pouk v vsoh j nnših odsekih: 1. zn posamezne strokovne | predmete, 2. za klasične in žive jezike, 3.
Pevcem »Ljubljane« in vsem ljubljanskim pevcem
Pri spominski svečanosti danes ob treh popoldne zapojemo na grobu dr. Marka Natlačena dve žalostinki: 1». A. Hribar: »Človek, glej« in Jenkovo: »Blagor mu.« Zberemo se točno ob tričetrt na tri ob grobu. Prosimo številne udeležbe!
Za današnji dan
Koledar
Nedelja, 14. listopada: 22. pobin-koštna; Marijino varstvo; Jozafat Kunčevič, škof in mučenec.
Ponedeljek, 15. listopada: Leopold, kralj: Albert Vel., spoznavalec in cerkveni učenik; Šaloma, mučenica.
Torek, 16. listopada: Otmar, opat, Jedcrt Vel., devica; Edmund, kralj.
Dramsko gledališče
»Kovarstvo in ljubezen«. — Izv.
Ob 15. — V ponedeljek zaprto.
Operno gledališče
»Madame BuHerriy«. — Izven. Ob. 16. — V ponedeljek zaprto.
Kino Union
»Ženske niso angelčki.« — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30.
Kino Sloga
Matineja »Zaupam ti svojo ženo« ob 10.30. — »Valček s teboj« —
Predstave ob 13.30, 15.30 in 17.30.
Kino »Kodeljevo«
»Sedem let sreče« — predstave ob 10.30, 14.30 in 17.
Nedeljska zdravniška služba:
Zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta 13.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne: v
nedeljo: mr. Leustek, Resljeva c. 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Koinotnr, Vič, Tržaška c. 48. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Bleiwci-sova c. 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Praktični nasveti
Za nedeljo: Pripravimo se za zimo.
Za ponedeljek: Za zunanja opravila ugodno, ako smo toplo oblečeni.
f
Dramsko gledališče *
Nedelja, 14. novembra, ob lSi »Kovarstvo In
ljubezen«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. Torek, 11. novembra, ob 10.30: »Kavarnlea«.
Hod B.
Sreda, 17. novembra, ob 16: »Kovarstvo ln
ljubezen«. Red Sreda. Celrtek, 18. novembra, ob 1(1.30: »Cvetje v Jeseni«. Izven. Cone od 22 lir uavzdol.
Operno gledališče
Nedelja, 14. novembra, ob IS: »Madame But-
terfl;«. Izven. Cone od 32 Ur navzdol. Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. Torek, 1(. novembra: Zaprto. Sreda, 17. novembra, ob 16:»OrfeJ In Evrl-
dlka«. Red A. Četrtek, 18. novembra, ob 16: »Thals«. Red Četrtek.
Petek, 11. novembra: Zaprto. - "H
De?o
Dragocen spomin
na leta otroštva nameniena staršem in otrokom, je knjiga
noja mam itu
Uredila KRI STA HAFNER Zunanjo in notranjo opremo izvršil
srh. Vlado Gajšek Cena kart. L 55.—. vezana v polplatno L 60.—.
Kronika otroka od rotslva do končane ljudske šole.
LIUDSKA KNIIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5. — Miklošičeva 5.
■ *' Poizvedovanja
V četrtek, 11. t. m., sem zgubil zapest-no uro na tramvaju od glavne poŠte do kolodvora. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi v npravl »Slovenca«.
Najdena je bila denarnica. Dobi se v Knafljovl ulici 6-III.
Oseba, ki je pomotoma vzela aktovko v tramvaju od Jegličeve ceste do Evrope, v petek, 12. novembra, naj jo takoj vrne v remizo, ker je poznana.
51 lir sem Izgubila v četrtek na CelovSkl cesti na poti v SiSko, ker jih zelo težko po-groSam, prosim poštenega najditelja nnj jih vrne na naslov Podlipec, Sv. Petra o. 74.
I ključa zvezana sem izgubila od Mlrja do Kolodvora. Oddajo naj so upravi »Slovenca.«
Izdajanje nakaznic za blago. Mostno poglavarstvo v Ljubljani obvešča prebivalstvo, da je za izdajanje nakaznlo za blago v smislu člena 3 naredbo o dopolnitvi predpisov za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov z dne 8. novembra 1943 pristojen oblačilni odsok mestnega preskr-bovalnega urada, ki Ima svoje prostore na Ambroževem trgu št. 7.
za prlvatlste, 4. vsakodnevna učna prlprav-Ijalnlca korepetltorij »Napredek«. — Ločeni oddelki po šolah, razredih in predmetih. Izbira predmetov po želji. Najpopolnejša organizacija, rosno delo, odlični uspehi. Vpisovanje dnevno, nčnlna Je nizka. Zahtevajte nov brezplačen prospekt: Specialne tn-strnkclje sa srednje iole v središča mesta, Kongresni trg 2 (v šolskih prostorih Trgovskega nčnega zavoda.
»Mlekotrg« nabavno-prodajna zadruga trgovcev i mlekom in mlečnih izdelkov v Ljubljani, Poljanska eosta 13-11., kupuje vse življenjske potrebščine v kolikor niso raoionlrane, kot mleko v prahu itd. Cenjene ponudbo Je poslati na gornji naslov.
Društvu »Dom slepih« v LJnblJanl so darovali: oddelek delojemalcev bančnih zavodov Pokrajinsko delavske zveze 48 lir in tvrdka I. .Wagner-Solar 150 lir. NajlepSa hvala.
Žegoza, zadruga malih gospodarjev, sporoča, da bomo v mesecu novembru razdeljevali mešanico moke ln otrobov, in sicer 1 kg na enoto. Vrstni red za člane bo ele-dofi: prvi teden (15. novembra) številke 1 do 1000, drugI teden (22. novembra) 1001 do 2300, tretji teden (29. novembra) 2501—4000. Abecedni red za posamezne dneve je sledeS: ponedeljek A—O, torek H—N, sreda O—R, četrtek 8-2.
Najlepša knjižica za otroke je »Mojca Pokrajculja«, ki jo bo poleg drugih mladinskih knjig kupil Miklavž v knjigarni Žužek v prehodu nebotičnika.
Za čevljarje — Izkaz, kako je dokazati, da so nakazano nsnje pravilno porabili. — Pokrajinski gospodarski avet v Ljubljani opozarja vse čevljarje, da morajo o vseh popravilih, kl jih bodo izvršili od 1. novembra t. 1. dalje, vojlitl n» podlagi odredbo šefa pokrajinske uprave « dne S. novom-bra 1943, VIII št. 4404/2 knjigo o sprejetih in izvrženih naročilih za popravilo čevljev po obrazcu, ki gn je založil Pokrajinski gospodarski svet. Covljarjl dobe obrazce za to knjigo pri gospodarskem svetu, pritličje, soba 12. V knjigi je treba vso razprcdelko točno Izpolniti, ter vsak mesec zaključiti in jo mora predložiti vsak meseo Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, kadar pride po nakazilo za usnje za prihodnji mesec. Izkaz mora biti na konen seštet. Poleg tega je treba na posebni vrsti izkazati, koliko usnja ima Se čevljar doma noporabljenega.
Zaradi razdeljevanja zelja na Živilskem trga je bilo mod gospodinjami precej pritožb, kor pač na mraza ni prijetno stati in
zamajati čas. Tre1>a je pač nekoliko potrpeti, saj tudi pri marsikaterih delitvah drugih živil ne more biti bolje urejeno, kor bi vsi radi prišli čim prej na vrsto ter je zato treba na posamezne kraje dodeliti veliko Število strank. Mestni tržni urad je Gospodarski zvezi za razdelitev zelja dal na razpolago stojnico mesarja Anžiča, eno prazno stojnico, prostor pod lopo za shranjevanje tržnih klopi in še oelo ribarnico. Da pa Gospodarska zveza ni mogla na vseh teh prostorih prodajati zelja in repe, je pač krivo dejstvo, da ima premalo za prodajo izvožba-nega osebja. Na drugi strani pa Gospodarski zvezi nI vedno mogoče postaviti na trg toliko blnga, da bi zadoščalo za prodajo na vseh Štirih krajih, saj prebivalstvo vo, kakšne težave so danes z dovozom blaga ter mora tudi zato s priznanjem upoštevati velika prizadevanja Gospodarske zveze za prehrano Ljubljane. Razen tega pa zaradi premajhnih množin zelja nI mogoče urediti razdeljevanje tako, da bi ga prodajali trgovci, ker se zelje ne drži. Kadar bomo v Ljubljano dobili velike količine zelja, bo pa naprodaj na Štirih ali petih krajih. Obenem pa moramo tudi podčrtati, da so pritožbe kolikor toliko pretiranej saj je bilo pri vsakokratni prodaji odpravljeno kakih 1500 strank in torej nI resnica, da bl bile morale posamezno stranke čakati nad 8 uro, da pridejo na vrsto. Mostno tržno nadzorstvo je razen prostorov dalo Gospodarski zvezi vsakokrat na razpolago tudi svoje osebje, kolikor ga je pač moglo pogrešati. Tako mestni tržni urad kot Gospodarska zveza sta torej po svojih močoh storila vse, da bo naše prebivalstvo čim prej založeno s zdravim zeljem po čim najnižjih cenah, zato naj pa tudi stranke pokažejo malo več uvidevnosti. BSBSaaBBBBBaBBBBaaBBBBBaBB
Ob alarmu mora vsakdo s seboj v zaklonišče vzeti nadomestno obleko, obutev, perilo, denar, listine, nekaj hrane, jedilni pribor, skodelice itd.
Založba »PLUG«
Vas vabi, da se kot reden naročnik naročite na njene redne knjige. Kot tak beste imeli znaten popust.
Dos'cl «ol '8le- OELC JONTES RS črttilnllh", H Kit MAN MELVILLE Bali lit , nivenibrn in decembra pa Isldeto ona dela velikega roman a JONA ST-;T.\BECKA„$ido*l |M»" k't Irredno Izdani« Je pravkar lr.«lo umi t.nUko ilustrirano delo Ur. .1A ^ K A LMKABJA .Gozdovi In rodi vabila"
Miklošičeva e. 30 — Tel. 44-42
Slovenski Rdeči križ:
Bolničarjem ln bolničarkam Slov. RK. V petek, 12. t. m., ob 17 bo obvezen sestanek vseh prijavljenih bolničarjev ln bolničark, in sicer v sejni dvorani mestnega magistrata (desni vhod, I. nadstropje). Vabimo vse bolničarje ln bolničarke, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo združen s predavanjem.
Preselitev pisarne. Ob preselitvi pisarne Slov. RK je dobila pisarna Sr Narodnem domu telefonsko Številko 21-90, medtem ko ima oddelek za podpore na Gosposvetski cesti MI. tel. Stov. 21-29.
Opozorilo. Slov. RK ponovno opozarja na to, da nI nihče pooblaščen nabirati prispevke v denarju ln blagn ali razne osebne podatke ali kaj Izjavljati v Imenu SRK, Čo se ne lzkažo s pismenim naročilom upravnega odbora RK.
Zahvala. Slov. RK sta poklonila: g. dr. Janko Kotnik v počastitev spomina pok. ge. Mare Slami« 100 lir, g. Znrgl Bogomir za povratnike 200 lir. Darovalcema prisrčna hvala.
SlovencT smo bili vedno znani kot dobri uradniki, ki so se vestno držali predpisov in so delali tako, kot jim je bilo ukazano. Ta sloves je bil pridobljen po pravici v prejšnjih desetletjih in priznan tudi od mnogih neslovenskih poznavalcev razmer.
Toda v zadnjih dveh letih se je tudi na tem polju marsikaj izpremenilo. Predvsem je bila propaganda OF tista, kl je dejala, da se z oblastjo ne sme sodelovati In da ie treba delo sabotirati. V težavnih razmerah živečemu nagemu človeku, ki je bil prej sicer vajen dela, ni bilo treba dvakrat reči, da je delo nepotrebno, čeprav je smatral, da sodelovanje ni v tem, da prejema plačo od svojih novih služhodavcev, temveč samo v tem, da čim manj dela. Badoglievske metode, kako so postopali z uradništvom, so to veselje do nedela, ki ie popolnoma naravno in razumljivo, še povečale, tako da smo se v novih razmerah znašli pred dejstvom, da smo se odvadili dela.
Popolnoma razumemo, da se danes skoraj vse uredništvo nahaja v težavnem materialnem položaju. Badoglievci so naše uradnike primerjali s svojimi in so jim odmerjali plače, kot 'e ie spodobilo zc njih ljudi, ki so državno službo smatrali za sinekuro in so se izogibali dela vsepovsod, odnosno so si delo morali šele iskati, ko so jih nastavili. Našli pa so tako birokratično delo, ki je zahtevalo čim manj naporov, pa je bilo donosno, seveda za postranske dohodke, ki jih prav lahko naravnost imenujemo: korupcijo. Takega postopanja naši delovni ljudje niso bili vajeni in ludi niso sledili marsikaterim »odličnim« vzgledom na poti korupcije. Toda marsikomu je manjše delo dajalo apetit, da bi še manj delal, kar je skoro bi rekli naraven nagon človeštva.
Toda sedaj se je stanje temeljito izpremenilo. Danes je uradnik zopet v služ-bii naroda in temu mora posvetiti vse svoje sile. Uradnik ie tu zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi uradnika. Zato sedaj v teh časih, ko preživlja naš narod največjo katastrofo v svojem obstanku, ko mu gre za golo življenje, v teh vojnih časih ni časa in prostora za tak način dela, kot so nas naučili Badoglievci. Nasprotno, danes je treba poprijeti za delo in sicer povsod, ne samo, kjer to veleva službena dolžnost.
Pa tudi tam, kjer gre za izvrševanje samo službene dolžnosti, ni mlačnost na cieflu. Naši ljudje se morajo odvaliti apatičnosti in čakanja povelj od zgoraj, poslati morajo iniciativni, vsak na svo-jem področju, stremeti morajo za tem, da bi čim bolj služili potrebam svojega naroda.
Vemo, da je to težko, toda vsaj dobre volje naj ne manjka. Poleg tega sc je treba zavedati, da se pokraiinska uprava trudi izboljšati materialni položaj našega uredništva, kar je že dokazala z vzgledi. V tem nas potrjujejo ludi besede šefa pokrajinske uprave, ki jih je izrekel ob svoji namestitvi. Trdno smo prepričani, da bo uredništvo boljše plačano za svoje delo kot je bilo doslej, kar je prav, da se mu omogočijo saj človeka vredni življenjski pogoji, tako ds ne bo njegova glavna skrb vsakdanji kruh, temveč delo.
Toda tudi s svoje strani mora uredništvo danes poprijeti temeljito za delo, da bomo lahko premostili vse težave sedanjih vojnih časov in popravili razdejanja, ki so jih povzročili brezvestni ljudje naši deželi. Naloga je danes iniciativno in brižno izvrševati delo, ne pa se držati samo starih kolovozov, ki so za današnje razmere neprimerni. Ugotoviti moramo, da obstoja dobra volja za to, de se urad-uištvu pomaga premostiti sedanje vojne čase, kakor je na drugi strani nujna potreba dela.
Na drugI strani pa vidimo, kako postopajo z uradniki, da povemo tudi to ■ esnico: 200 in 600 lir so olače, k: so jih odredili uradnikom komunisti na Dolenj-skeml To je nepobitna resnica in tega naj se zavedaio naši uradniki, ki imajo mogoče ie kakšne pomisleke in še škilijo in čakajo, kaj bodo rekli drugi.
Danes gre za obstoj našega taroda in ne sme biti nikogar, ki hi od-tkel svoj obulus v tej borbi. Če drugače ne gre, kjer manjkajo materijalna sredstva, pa naj se izkaže dobra volja z delom in pridnostjo, za kar bo slovenski narod svojemu uradništvu vedno hvaležen.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 14. november:
8.30 Alpski zvoki — 9 Nemški reki in napovi — 10 Poročila v nemščini in slovenščini — 10.15 Orgelska glasba in versko predavanje — 11 Prireditev slovenskih domobrancev, prenos lz unionsko dvorano — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert glasbo za razvedrilo — 14 Poročila v nemSčinl — 14.15 Slovensko glasbo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijaneo, sodeluje Komorni zbor — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 »Fantje na vasi« pojo — 17.45 Kmetijsko predavanje — 19 Koncert sopranistke Ksonije Kušojeve — 19.30 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mula modigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Lepi zvoki ♦ 20.40 Tredigre iu intor-mezzi — 22 Poročila v nemščini.
Dnevni spored zn 15. november:
8.30 Jutranji koncert — 9 Poročila V nemščini In slovenščini — 12.20 Glasbeni uvod — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.15 Koncert za razvodrilo - 14 Poročila v nemščini — 11.15 Koncert Malega orkestra vodt Stenovlč — 1" Poročila v nemščini in- slovenščini — 17.15 Koncert melodičnega tria - 17.45 Zdravniška ura — 19 Komorno glasbo na violino izvaja Kajetan Burger - 19 30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dnn — 19.45 Mula medlgra — 20 Poročila v nemSčinl — 20.10 Glasbo velikih viojstrov izvaja radi/skl orkester, dirigira D. M. Sljnncc - 21 Val-čkovl zvoki — 21.40 Prenos lz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Gluoba za lahko noč.
Obvezna oddaja glav živilskih nakaznic
Da si zagotovi vsak prebivalec Ljubljane in imetnik živilske nakaznice ter kakršnih koli dodatkov — razen nakaznic za krompir — izdanih po mestnem magistratu v Ljubljani nadaljnjo nemoteno prejemanje pripadajočih mu racioniranih živil, naj gotovo do 30. t. m., odda pri svojem trgovcu ali zadrugi glave živilskih nakaznic za mesec november, urejene po družinah odnosno gospodinjstvih. K glavam nakaznic je priložiti tudi glave vseh dodatkov razen bolniških, ki jih morajo v tem mesecu lastniki oddati za nabavo jabolk.
Upravičenci bolniških dodatkov' naj namesto teh na kos papirja v velikosti glave dodatka napišejo svoj naslov, naslov trgovca in množino z boni mu nakazanega blaga Ta listič je priložiti k glavi redne živilske nakaznice.
Abonenti naj oddajo glave nakaznic hranilcem, kateri oddajo le-te dobavitelju racioniranih živil.
Oddaja glav nakaznic velja kot naročilnica in bo v bodoče dobil blago I« oni, ki jo jc oddal in tam, k|«r jo je oddaL
74. Ni več videla vrat, ki so zazijala v grofičevo sobo. S polnočno uro so smuknili v sobo trije pozni gostje, tri čudne ženske.
♦>M>HM»»MMt»«<MMt>»»«MH>HI»»»HtM
l»m«»»MMtM<>«»t»»»t
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Nesreča nc počiva
Železniški zavirač, 38-letni Peter Kotnik je bil na glavnem kolodvoru hudo poškodovan na desnem kolenu, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. — Upokojeni žel. strojevodja, 69-letni Polde Jezeršek je na Celovški cesti spodrsnil in se močno poškodoval na glavi. — Dušan Cvetkovič, 30-letnl delavec je pri padcu na Aškerčevi cesti dobil poškodbe na glavi. — Anton Milavec, 8-letnl sin železničarja, si jc pri padcu zlomil levo roko. — Trobec Franc, 33-lctni lesni trgovec v Kozarjah pri Ljubljani, (i je pri stroju poškodoval prste leve roke. — Pri popravljanju domače strehe je padla na glavo opeka 22-letni hčerki cerkovnika Frančiški Selanovi v Dobrunjah. — Na Stari Vrhniki je konj pritisnil 23-let-nega hlapca Jožeta Bajta tako močno ob drevo, da mu je zlomil desno roko.
Mraz počasi narašča
Dnevna maksimalna temperatura se po malem približuje ničli in je možno, da bo v kratkem padla pod ničlo, ko navadno proti koncu novembra tudi ta pade za nekaj stopinj pod ničlo. Mraz počasi narašča. Jutranja temperatura je sedaj pod ničlo, upanje pa je, da bomo pred božičem imeli š« lepe jesenske dneve, ko bo tudi jutranja temperatura nad ničlo. V petek zjutraj je bila najnižja temperatura — 3.5° C, v soboto zjutraj za eno desetinko stopinje višja, namreč le —3.4" C. Zjutraj je zemlja pomrznjena. V soboto je valovila nad barjansko ravnino in po Ljubljanskem polju goste megla. V petek popoldne je bilo delno oblačno, le nekoliko sončno. Dan je bil primerno mrzel, saj je bila v petek najvišja dnevna temperatura samo + 2° C. Barometer jc napravil v zadnjih 3 dneh čudovito velik padec. Novembrska krivulja zračnega tlaka bo pač zanimiva. Dne 10. t. m. je barometer dosegel rekord 774, a v soboto prav nizko stanje 756.7 mm. V petek proti večeru je nekoliko rosilo in mnogi so napovedovali, da bo začelo kmalu snežiti, sklicujoč se na lep Martinov dan, češ: »Na Martinovo lepo, čez tri dni grdo.«
Novosti na živilskem trgu
Ne mislite, da je na živilskem trgu uvedena kaka novost za tržijo disciplino, za tržni red in za kontrolo. Ne. Novost so uvedle iznajdljive okoliške kmetice in nekatere pridelovalke zelja. Za zeljnate glave, je na trgu veliko povpraševanje, vedno je veliko stikanje, da-li ima kdo kje kake glave naprodaj, pri mestni lopi se ljudje drenjajo, da lahko dobe po dve do tri glave. Maksimalna cena za zelje je določena na 1.50 lir za kg. OkoKčanke pa so sedaj prišle na originalno misel, da lepo doma glave očistijo, jih na velikem ribežnu drobno zrežejo in narezano zelje pripeljejo lepo v Ljubljano na trg, kjer najdejo prav velik in hvaležen odjem. To narezano zelje prodajajo ženske po 4.50 lir kg. Mnoge gospodinje rajši kupujejo to narezano zelje, ker jim je s tem prihranjen nadaljnji trud, da se jim ni treba samim mučiti z rezanjem, jim je tako prihranjen v kuhinji čas za druga dela in ne gre nič zelja v upadek, kar je navad-nino in po Ljubljanskem polju gosta me-nega perja in storžev. Danes je bilo na-
prodaj prav mnogo takega zelja. Kmalu je bil pokupljen.
Zeljnate glave so v loboto kot navadno prodajali v mestni lopi. Sprva je bila mala zaloga, pozneje je neki okoličan pripeljal voz zeljnatih glav. Pred lopo ni bilo velikega drenja. Kratki napisi so ljudi opozarjali, da j« delitev zelja samo na mesarske knjižice in da ga dobe le one stranke, ki ga doslej še niso dobile. Na ta npčin so bili odstranjeni oni kupci, ki so ga že poprej večkrat kupili. Drugim strankam so delili številke, da je šla prodaja nekoliko bolj od rok in da se ljudje niso drenjali.
Na trgu je bilo nekaj gob, tako največ itorovk, nekaj sivk in ježovk. Redek je na trgu jesenski motovileč. Neka ženska ga je prodajala po 12 lir kg. Maksimalna cena motovilca ni navedena v zadnjem ceniku. Dobro je šla v kup endivija, ki je je bilo precej na trgu.
»Tragedija na Turjaku« je morala danes zaradi pomanjkanja prostora izostati. — Zato prihodnjič!
V slovenski poljudno znanstveni knjižni zbirki SVET so doslej izšle naslednje knjige:
dr. Murko: Drnar; Loon: Ladje;
Carnegies Knko si pridobim prijateljev; dr. Kotnik: Slovenske etarosvet-nosti.
Slovenska znanstvena književnost doslej teh knjig še ni imela. Izdaja teh del pomenja za našo književnost velik korak naprej, to tembolj, ker so nekatere od knjig takšne, da jih nimajo niti drugi kulturnejši narodi.
SVETOVE knjige nnj kupi vsakdo, ki mu jc pri srcu izobrazba in razgledanost po svetu in domu, SVETOVE knjige so lepo in bogato ilustrirane!
V decembrski številki bo izšla sila zanimiva knjiga z naslovom: S premogom in rudami po svetu in zgodovini, ki bo prav gotovo slelieruika navdušila.
Naročite, kupite SVETOVE knjige in obogatite svojo domačo knjižnico!
Krišavtka št. 113
1	2	3	A	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15
16			17				18				19			
20				21				22				23		
24			25				26				27			
28		29		30		31		32		33		34		85 t
36	37		38		39		40		41		42		43	
44				45				46				47		
48			19				50				•il			
52									1					
Vodoravnoi 1. ena izmed najnovejših knjig Slovenčeve knjižnice, 13. kraj na Dolenjskem, 16. pristanišče na Finskem, 17. živilo, 18. del človeka, 19. praska,'20. razdobje, 21 padavina, 22. del poslopja, 23. nasprotje smeha, 24. mesto v gorenji Italiji, 25. vzrok bolečine, 26. ognjeniški izmeček, 27. božja čednost, 23. vrsta, zvrst, 30. svetopisemski kraj, 32. pokrivalo, 34. venec, vrsta, 36. žensko ime, 38. del vodovoda, 40. žensko ime, 42. napaka, 44. strah, groza, 45 poljski pridelek, 46. mesto v gorenji Italiji, 47. del strehe, 48. žensko ime, 49 svetopisemska oseba, 50. svetopisemski prerok, 51. zamah, udarec, 52. pisateljica knjige pod
I.	vodoravno.
Navpično: 1. ribiški priprava, 2. oseba iz Don Carlosa, italijansko mesto, 3. blago, 4. del pohištva, 5. pevsko znamenje, 6. sveta podoba, 7. plazilec, 8. mesto v Somaliji, 9. reka v Rusiji, 10. del klasu,
II.	cvetlica, 12. rastlina, 13. nastane pri gorenju, 14, otočje v Atlantskem oceanu, 15. voda na Štajerskem, 28. grmovje, 29 ranocelnik, 30. umetnik, 31. pa.-k, drevo-
red, 32. nekdanja ruska politična osebnost, rusko mesto, 33. moško ime, 34. nihče, 35. nasprotje od prost, 37. kraj pri Litiji, 38. lovska potrebščina, 39. država v Ameriki, 40. urjenje, 41. mesto v Nemčiji, 42. nemški pravljičar (lonetično), 43. češki pisatelj.
Rešitev križanke št. 112
Vodoravno: 1. Stanko Kociper, 14. ep, 16. kan, 17, Irma, 18. teden, 19. ime, 20. ara, 21. Oka, 22. penat, 23. obok, 24. Tom, 25. Bara, 26. Lah, 27. Atena, 28. oktava, 31. porok, 34. Arad, 37. slama, 40. rokoko, 43. Boka, 45. meta, 46. laso, 47. Mal, 4«. Amnn, 49. ata, 50. teme, 51. Lada, 52. Laze, 53. norica, 54. Gorica nec.
Navpično: 1. skat, 2. tarok, 3. Anam, 4. Nioba, 5. Krka, 6. omara, 7. kajia, 8. Otelo, 9. cena, 10. Idaho, U. peta, 12. enota, 13. Hibe, 14. Emona, 15. peka, 28. Osman, 29. Tatar, 30. valeč, 31. poseg, 32. romar. 33. kolač, 35. roman, 36. Danec, 38. leto, 39. mati, 40. rama, 41. kolo, 42. kadi, 43. bala, 44. koze.
MALI OGLASI
SPREJMKMO TAKOJ
proti dobrem« plačilu mehaniko, avtoklcpnr-jc, avtomchauičnoga vajenca. Merkur, Puharjeva 6.
PLETILJO
izurjeno v pletenja nogavic in jopic, sprejmem. Strojno pletenje, Nunska ulica 3.
KONTORISTl.^JO
t. dobrim znanjem nemščine, sprejmemo takoj. Merkur, Puhar-jeva 6.	(b
ISCEMO perfektnega strojnega
mehaniki veščega drla nn stružnici zaradi poprmil ruznih strojev. Tovnma £UMI, Gradile 9.	(b
POSTREŽNICO spretno iičem m dopoldanske ure. Slu/ba stalna. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7691.
POSTREŽNICO iŠčeiu za nekolikokrat na teden. — Naslov v upra\i »Slovenca« pod št. (b
POSTREŽNICO
sprejmem. — Zauiida. Vegova 6-11.	(b
POSTREŽNICO snažno in pošteno ilče tričlnnskn družina za Štirikrat tedensko, po dogovoru. Naslov pri upravi »Slov.« pod St. 7743.	(b
I/REDNA PRILIKA
se nudi sposobni, zdravi. mladi, veaestrontko izurjeni gospodinji za v*a hišna drla pri 2-članski družini v centru mesta. Postopanje in nlača zelo dobra. -Naslov v upr. »Slov « pod it. 7766.	(b
GOSP. POMOČNICO srednjih let, vajeno kuhe in vseh gospod, opravil, takoj sprejmemo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7778.
MIZAR. POMOČNIKA za pohiStvn sprejmem takoj. - Bitenc Ivan. mizarstvo. Gosposka 10
DEKI.E za poljska drla takoj
sprejmem. - KiiIot v
upravi »Slovenca« pod It. 7731.	(b
S Službe I
***«'€» H
MLADA GOSPA
inteligentna, poltena in vajena vsega gospodinjstva, išče pri-mrrne zaposlitve. Prevzame ftarfli pri boljši družini enkrat do dvakrat tedensko v popoldanskih urah postrežbo. Naslov v upravi »Slov.« it. 7409.
MLADA GOSPA t lodno pisarniško prnkao išče za čimprej primerno mesto v pisarni ali kaj ilid-nega. »Naslov v upravi »Slov.« pod It. 7517,
J Sobe |
odcirVo fe
sono
zelo lepo. oddam bolj-Ar mu gospodu s l. novembrom. • Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 7361.
MESEČNO SOBICO oddam takoj gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7706.
SOBO V CENTRU mesta takoj oddam solidnemu gospodu, — Poizve sc v upravi »Slov.« pod &t. 7737.
SOSTANOVALKO iprejmem. \egova 8. pritličje.	(t
SOBO ODDAM takoj, sopariruno - z dvema posteljama, Jc-gličeva 3.	ta
SOBO
opremljeno, oddam. -Skofju ul. 13, 11. nad. desno.	(s
I Sobe B
1 iSže-o j
SOBO opremljeno, išče soliden gospod pri krič. družini, io mocočo v bližini St. Petra ra takoj ali s 1. dcc. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Polten« it. 7704.	(s
jj Prodamo jjj
Al V AI.NI STROJI
pogro7ljlvi. Šivajo na prej in nazaj, krpajo, vezejo, stalno na zalogi pri »l RIGI \\«. llcslje\a ccsta 16.
»TOXIN« PRAŠEK
zanesljivo aniči mrčes uši, stenice, bolhe ud.
»nnoi.i kija k\nc«,
židovska ulica it. t.
Ktono!
I. POGAČNIK
I.JUB I.JAVA Bohoričeva ulica Str Telefon »t. 9 -5B
ODEJICA
ir koJuhovino z« otroški voziček, ugodno naprodaj. a. Perov-iek. I cfovlk« c. 90-11.
TRAVERZE vrzi, revije, pojzertce II. 4J, in Irieikclj — prodam. Poizve se n.t Suinrtitiski cc^li Si. 113 0.1 12 do 3 popoldne.
PRAŠIČA
boste h il ro in ceneno opitali. Strokovni nasveti glede Itranjenj.i-pitanjn pri: inž. Tre-zrl j, "W oltnva 3.
BREZOVE METLE
drJaje ra lopate, olue-la itd. dobite prt (»o-
ftpndnrski zvezi. Rlei-\vci»ova 29 iu Mai.tro va 10.	(I
ZA
POSODO KISANJE RFPE
dobite pri Gospodarski zvrti, Rlctucituta cesta il. 20.
SRNO!
Interesente za vajron-ske količine ena prosimo, tla »porn/e «.o-jo polr« b<, CoM"xlar-«ki zvezi. Rleineisiv, cesta ti. 29.
PODGANE pokonča »MlkltOTAN. Strokovno sestavljen, sodobno najbtdjfti lo-vrslen preparat. Za pripravo nbitajne količine je prine-ti S dkg mnsli (laliko delno pokvarjenci. In/. Prezelj, \Volfova 3,
BELJENO LISICO prodani. Vrtafa «t. S, 2. vrata, II. naristr.
PISALNI STROJ znamke »OLIVERt In pisalno mizo iz smrekovega lesa. dobro ohranjeno, prodam. — Nailov v upravi »Slovenca« pod 761,0. (I
lOO KG SENA proda tn ali zamenjam
za hlevski gnoj. Ponudbe uprav i »Slov.« pod »Gnoj« il. 7(,S4.
Tel. 40
88
DRVA PREMOG f G £i M Bf Č
<SIE0«1'SXR 14
Zahvala
Primariju Splotne bolnišnice v Ljubljani in predstojniku urološkepa oddelka p. dr. Slavku H a k o v c u se najiskreneje zahvaljujem za uspelo, izredno teiko operacijo, g katero mi je rešil iivljenje.
K e b e Janez.
GUGALNI KONI
skoraj nov — ugodno prodam ali zamenjam za sanke. Jevnikar — Ravnikarjeva ulica 4. pritličje, levo.	(1
KROMPIR
vam gnije* Zoper pni-lobo je »NEGNIL«. — Številna zahvalna priznanja! inž. Prezelj, \V olfova 3.
PRODAM PFC 1POt4s\33 nn s inmot. vzidana. JiMin, Tr/a-cesta r.	ti
MO^KO SUKNlO črno. in moiko obleko, obojr »kornj novo, siv Hubertu*. vse predvojno blaeo, prodam. Og'ejte si: krojaStvo Fagunel, Cosposvctska cesta P.	(1
GRAMOFON
in malo rabljen kro-jt:i\i stroj prodam. Na oclrd pri tvrdki Ivan Ja\ in sin, Bleivveiso-va 36 (T)rJcva). (I
IIVII \
v shrambah varujte pred kvaro in škod-Ijivri. Strokovni nasveti glede nnčinov hranjenja pokonča-vnnj.i škodljive« v pri inž. Tre/elj, \Volfova ulica št. 3.
i OMARI
plrskani na hrast, naprodaj. Vučinn. Ilru-ševska cesta 24. (i
KLAVIR
črn fkonrert FHigelt, prodani. Informacije v upra\i »Slovenca« pod ^t. 7723.	(g
ZIDNO BI AGAJNO
prodam. Jnuuš, Ce?-narjeva 6.	(I
DIVJI ZAJEC
Sadjarji, škode nn sadnem drevju, ki jo povzroča ditji /ajec. vas obvaruj* lotenir Pr<-/-Ijcvo »LI PUSIN« ina-rilo. Enostavna uporaba. številna zahvalna priznanja! Inž. Prezelj, \Volfovn 3.
ČEVLJARSKI STROJ
»Pfaff«. skoraj nov, (Flnch-štepariea) prodam. Petavn Franc. Ob potoku 40, Vrhnika.
PRODAM
čt»vljarski stroj »ele-stik cilinder« brez stojala. patentni pralni stroj, pečica zn plinasto peč. m**Atnl aparat »\ibrator«. Janševa it. U.	(x
ŽELEZEN ŠTEDILNIK
prodam. Ogled od 10 do 12. Naslov v upr. »Slov.« pod It. 7743. I
DESKE GOJZERICE dobro ohrnnjene. itev.
ujrodno prodam. Poljak, Prisojna 3. (I
ŠIVALNI STROJ orig. »Sinirer«, v do-brem stanju ter dva
dnm*ka kostuma in ru-jnv usnjnt po v ršnik -prodam. Kamniška 13.
ŠIVALNI STROJ nov, »>ingcr«, pogrez-Ijif, šiva naprej in nazaj, ugodno naprodaj. Seme. Salcudrova 6-11 L, zvonec.
GLOBOK VOZIČEK
nov, znotraj in zunaj tapeciran — kroiuaiil blatniki in krmilo •
predvojno blago, prodam, suit$riifl Franc« Rezijan>ka ul. 5, ho-lesija.	ti
ROČNI VOZIČEK
nov, poceni prodam. • Skaza, Janševa 2 — ii&ka.	(1
NAPRODAJ
nov jesenski suknjič s telovnikom, podloga iz prejšnjega - dobrega blaga. Naslov v upr. »Slov.« pod It. 7782.
1 Kupima j
Bol iln NALIVNA PERESA dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka »t. VE* RESI«, Prešernova 44.
ZELJE v GLAVAH in RfcPO ta ribanje kupuje »Gospodarska zveza«, Bleivvetsova r. it. 29.	(k
PISAINI STROJ dobro otiranjea. mo Pellegrmo. dvorska •».
Suni. Kolo-k
VODNO SESALKO
na ročni ali jermenski pogon, zelo pripravno za parno žago ali za kmetijo, prodam. — Ogleda se pri Stanetu, skladišče rigovec. (I
PFC 7A KOPALNICO
ali vile za centralno gretje prodam. Naslov v upravi »Slovenca« -pod št. 7777.	(I
ONOJ
hlev«ki. Kupim. Inž. Prezelj, NVolfova V
ŠTEDILNIK
emajliran, kupim. Pismene ponudbe naj se takoj na»lo\ ijo upravi »Slo\.« pod »Dober štedilnik« it. 7742. tk
MOŠKO SUKNJO ali površnik z.i visoko postavo, kupim. -hržen, Hranilnika 2
PLIITOVINO
in plutovinaste odpadke kupuje »Metanu«. Gosposv etska cesta 16 (nasproti Del. doma).
VODNO ČRPALKO za vodnjak 7 m globine .kupim. Ponudbe v upravo »Slov « pod »Crpnlka« št. 7721. (k
P LET ILN I STROJ
št. K, 40 eni Širok — prodam. I evstek. Ilra-detkega ccsta 10 n.
g Živeli I
PISKE nekaf mesecev stare Zamenjam zn kokošjo krmo. Trnnc, 11 novo, I ampetova |3. j(
MLADO KRAVO ki bo čez tri tedne
teletila, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 7747,_tj
| Denar B
DRUŽABNIK A-CO išče v c rje zelo zaj»o-sleno podjetje, z 3 0 do ">00 tisoč lir Vrednost podjetja 2 milijona. Mr-etiii fiksni zaslužek 20.000 in provizija. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurna eksistenca« št. 7713.
8 Qlasba_|
KLAVIR.HARMONIK O z SO basi, kupim. Na*
slov v u, ravi »Slov.« pod it. 7713.	(R
S' lokali B
Iščem za takoj za
minilo industrijo (pletilnic o) SVETLO DELAVNICO po možnosti v sredini mesta. Ponudbe upr. »Slovenca« pod značko »Center 1000« 77CO.
VSA
RADIO POPRAVILA »arn točno, strokovno in z |nmstvom ter » predhodnim pregledom in proračunom izvrši ivrlk« »Pliitips-Radio«, Ulica V mu |n II. 6.
I Fžlataiija 1
FILATEI ISTI! Ugoden nakup raznih filatelistu nih novosti: znamk, filntelistične literature, katalogov in »jOI « - albumov itd , dobite pri 1 i I a t e I i j i Ml ADINSKE 7. M OžBK v I jubljani, Stari Irg št. 30
Zimo žlmaice
nndi najugodneje iz lastne
najmolernetše, higijen^ko ure,ene tovarne
»ZIMA« »
Tovarna: P U 2 I N E.
Prodajalna: Liubliana. Sv. Petra e. 17
Ščetkarske izdelke
vseh vrst. nudi nni-
Usjodnete n a debelo iz lastne tovurne
F. CHIEsA
Tudi s sinom si tega ni upala, ker |e dečko bil preveč pameten. Videla pa je v tej njegovi lastnosti nekaj slabega, kajti znal je uganiti nekatere stvari, ne da bi drugim privoščil veselje, da bi jih povedali; opazil je najmanjše slabosti, ki so jih drugi, čeprav hote, prezrli, norčeval se je iz vsega in iz vseh. »Zelo dober je moj Aminta in ljubezniv; a manjka mu, manjka mu Ni mogla Izraziti svoje misli, ki je bila precej zapletena. Če bi bila nekoliko bolj izobražena, bi morda dejala, da mii manjka nekoliko romanticizma iz starih časov . . Ko ji ja nekega dne Aminta prinese', knjigo, ki jo je že dolgo želela, je vzkliknila: »Oh, če ne bi bilo ...« Pa ni končala stavka.
Muhavi Ariani, ki je bila slikarlca, violinistka, pesnica, nasprotnica vsakega reda, ki je včasih ostajala cele dneve v svoji sobi, nato pa izginila, po več dni in noči od doma, je dejala z^Vidihom:
»Ariana, kako malo li podobna svoji sestri AmarilisU
»Seveda,« je zagodrnjala umctnlca. Ce
je bilo oblačno, je odgovor ostal pri tem. Tedaj je mati pristavila v strahu, da je užalila domačo umetnico: »Res je, Ariana, da si umetnica...« Največkrat pa se umetnica ni zadovoljila s kratkim odgovorom. Pogledala j« Amarilis skozi dim cigarete in nadaljevala z ljubeznivim nasmehom: »Vidve sta res dobri ženski.« Ali pa je začela mahati z rokami, tako da ni bilo mogoče spoznati če je vse to le komedija ali ie nekoliko zmešanostt. Za-čsla j« govoiiti o umetnosti, sanjah, lepi,ti, ftajih, ljubezni, smrti... Mati je vd*no poslušala vse nemogoče st /ari, ki jih je stresala ljubezniva hčerka Le ob besedah o smrti se jc uprla. Ker pa si | ni upala pokazati svojega strahu pred smrtjo, jo je začela grajati zaradi tega, kar je govorila o ljubezni, j »Sramuj se, Ariana! Ce bi I" *'ov?k ne poznal, bi mislil...«
»Kaj neki? Kar povej.«
»Da «i lahkomiselno dekle Mana. Človek bi si mislil, da si preveč iahka.«
»Ali bi bilo bolje, da bi bila težka?
Kako si staromodna! Vel, včeraj je moj Val... Da, Valter. Ali si morda mislila, da je to ime psička? Pripeljala ga bom semkaj, da ga bosta spoznali. Lep dečko je, a precej omejen. Včeraj po tenisu je hotel dokazati, da ni utrujen. Sedel je na tla in iztegnil svojo orjaško roko, na katero sem stopila z obema nogama. Prostora je bilo več kot dovolj. Stala sem popolnoma mirno, medtem ko me je Valter počasi dvigal skoraj do neba. Vsi so se čudili njegovi moči in mu obenem zavidali tako lahko dekle.«
Zvonko se je zasmejala in odvihrala. A kmalu se je zopet prikazala za sestrinim hrbtom. Pogledala je okrog sebe, če je mati že odšla in če ni nikogar v bližini. Hipoma se je vrgla sestri okrog vratu:
»Amarilis, sestrica draga ...«
Niti malo ni bila več podobna prejšnji Ariani. Bila je vsa nežna in mehka, ko je preprosto dejala sestri:
»Sestrica, niti beliča nimam več. Mi lahko posodiš dvajset lir?«
Tudi mačeha se je" morala večkrat zateči k pastorki po finančno pomoč. Ker pa je bila zelo boječa in nekako obzirna, si ni upala prositi kar naravnost. Le pfo-lagoma se jc nd daleč nribli^evnU cilju, Ker pa njena domišljija ni bila bogvc kako bujna, je njen način bil vedno sko-
raj popolnoma isti. Amarilis je znala že na pamet mačehina pripovedovanja. Kar premagovati se je morala, da je ni vprašala takoj po prvih besedah: »Koliko potrebuješ, mama?« Nasmehnila se je in potrpežljivo poslušala.
»Amarilis, zate nimam skrivnosti. Povedala ti bom nekaj, česar nihče nc ve, niti on.« »On? Kdo je to?«
»Tvoj oče, Amarilis. Sicer to ni nič takega, kar bi morale skrivati. A zakaj bi mu morala povedati? Takrat se še nisva poznala. Pomisli, imela sem tedaj osemnajst let, tvoj ubogi stric Lovrenc pa štiriindvajset...«
Pripovedovala je zgodbo o svoji romantični ljubezni v vseh podrobnostih, od prvega srečanja tik do zaroke. Tam je vse ostalo, ker . . .
»Ker v tistih letih so mladi ljudje nespametni, Amarilis. Če nimajo nikogar, ki bi jih vodil...«
»Bi se bila torej raje porečila % stricem Lovrencem?« jo je nekoč vprašala Amarilis.
>Tega nikakor ne trdim,« je zašepe-tala uboga gospa, prestrašena zaradi pa-slorkine doslednosti »Zadovoljna sem s svojo usodo. Z vso iskrenostjo lahko trdim, da sem vzela Hamilharja iz ljubezni. Povedala sem ti o listi zadevi kar tako. Saj me razumeš?«
Amarilis je prav dobro razumela. Kljub temu pa je pustila mačeho govoriti do konca. Ker pa je bila gospa premalo spretna, je čez po! ure bila še vedno na istem mestu. Nekoliko iz usmiljenja in nekoliko iz želje, da bi zadevo končala, je Amarilis končno odhitela in se vrnila z bankovcem za dvajset ali petdeset lir. Mačeha se je skušala pokazati presenečeno:
•
»Nc, dragica, nikakor ne. Kaj počenjaš? Nočem te nadlegovati . .« Spravila je denor v žep »Prosim te, da me spomniš. Misliti moram na toliko stvari!«
Amarilis se niti ni nasmehnila. Včasih je šla tako daleč, da je poslušala še drugi del materinega pripovedovanja, ki je bilo čisto drugačno kot besede, s katerimi je obljubila, da bo nemudoma vrnila denar Mislila si je: materi zadošča samo obbuba da bo vrnila denar, pa si že dcmišlja, da mi lahko- govori pokroviteljsko in mi daje ce!o nasvete... Kmalu bo prišel spet na vrsto stric Lovrenc. Ne bc več pripovedovala, kako je bil stric lep, dober, ljubezniv, popolnoma podoben njej, svoji nečakinji . . Pač pa bo razlagala, ds ie bil tudi zelo čudaški. Nietfova oporoka ie bila nekaj nemogočega.
(Dalje.)
TEL
KINO UNION
12-21
Najnovejše delo znamenitega režiserja VVillija Korsta
»Ženske niso angelčki«
V glavnih vlogah: Martlie Ilarelt, Axel v. Ainbesser, tlichard Homauovsky in drugi odlični igralci.
PREDSTAVE (ob nedeljah) ob 10.50, 15.50, 15.50 in 17.50
TEL
KINO SLOGA.
27-50
»Začetek prve ljubezni je bil valček s teboj.«
Idila srečnega zakonskega življenja v prelepem glasbenem filmu
»Valček s teboj«
V gl. vlogi: operetna pevka Lizzi Waldmiiller in Albert Mnttcrstock. Režija: H. Mnrischka. V nedeljo za MATINEJO ob 10.50:
»Zaupam ti svojo ženo«
Za vse tiste, ki te burke šc nišo videli! PREDSTAVE ob delavnikih ob 15 In 17. ob nedeljah: 10.50. 15.50. 15.50 in ob 17.50.
Nubavite si vstopnicc že v predprotlaji!
KINO KODRI,J EVO
Telefon 41-M
Najboljša evropska komika Ilans Moser in Theo l.ingen v filmu čudovitih pustolovščin in očnrujoče romantike
»Sedem let sreče«
Najzanimivejši film sezone! PREDSTAVE: matineja ob pol i I dopoldne, popoldne ob 14.50 in 17.
|Avto-motor|
PLAČAMO ZELO DOBRO za gume (bieikelj, avto, motor), stara kolesa, orodic za mehaniko iu ključavničarstvo. Merkur, Puharjeva 6.	(k
TOVORNI AVTO
in »Topolino« FIAT v odličnem stanju na-! prodaj. Merkur, Pu-l hurjeva 6.	(f
»FIAT« TOPOl.INO
v odličnem stanju in tovorni avtomobil naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.	(i
VEC MOTORNIH KOLES Izredna prilika! — Od 125—500 cem odlične znamke, najnovejši modeli, zaradi izpraznitve skladišč zelo poceni naprodaj. Sušter-šič, meh. delavnica — TyrSeva 15 (Figovee, levo dvorišče). (f
KUPIM AUTO
mali luksuzni ali pol-tovorni, nosilnost 200 do 500 kg. Ponudbe z navedbo znamke in pa najnižje cene na upr. »Slovenca« [»od značko »Hitro prodani auto« -št. 7767.	(f
1 Kurivo |
IV najem 1
išže R
SKLADIŠČE
obenem delavne prostore, suho in svetlo, iščem. Inž. Prezelj, \Volfova 3.
mmm
j_Vajenci 1
»EKI.ICA
kmečkih staršev, z dobrimi Šolskimi spričevali, se želi izučiti v trgovini z mešanim najraje na de-upravi iod šl. 7785..
I blagom, na /rti. Našlo »Slov.« po
8 Pouk B B Posestva t
ln Frančiškanska 10 I Telefon 29-61 I

POUČUJEM
nemščino, italijanščino, posameznike ali skupine, tudi začetnike (-ce). Honorar ugoden. Nove prijave v ponedeljek in sredo dop., v torek popoldne. — Vrhovčeva 15, visoko pritličje, levo (križišče ^egličeve).	(u
STARŠI! Učna priprava dijakov za vse šole, nadzorstvo. Inštrukcije, Novi trg 5. Honorar zmeren.	(u
j Poizvedbe J
O POSOJILIH
na hiše in posestva dobite informacije v Ljubljani, Beethovnova ulica 15, II. nad., pri »JUGO-KRLD1T«.
| Pridelki |
KORENJE, PESO repo in deteljo kupuje ŽEGOZA, Gallusovo nabrežje 33. (k
1 Kolesa E
RAZPRODAJA bicikljev In tricikljev
radi izpraznitve skladišča po zelo znižani eeni. snšteršif, mehanična delavnica, Tvr-ševa 15 (Figovee, levo dvorišče).	Ioo
I Objave I
NAZNANILOl
Naznanjam cenj. občinstvu, da moški oddelek v frizerskem salonu Božič Vladka, Tavčarjeva 4 spet redno posluje in sc priporočam za nudaljni obisk.	(t
• • .'i'*:.
PO NEŠTETIH DOBRIH DELIII JE V TOREK, DNE 21. SEPT. 10-13 DOPOLDNE MORAL ZAPUSTITI SVOJO LJUBLJENO DRUŽINO
ZVEST SVOJI VERI TN NARODU
NAŠ ZGLEDNO DOBRI MOŽ, OČKA, SIN, BRAT,
ZET IN SVAK, GOSPOD
dr. LUDVIK KOŽUH
ZDRAVNIK V VELIKIH LASCA1I
Z MOLITVIJO SVETEGA ROŽNEGA VENCA JE UGASNILO NJEGOVO MLADO ŽIVLJENJE; BODI MU BOG NAJBOLJŠI SODNIK. - SLOVESNA SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO V PONEDELJEK, 15. NOV. 1013, OB POL OSMIH V STOLNICI.
LJUBLJANA. NOVO MESTO, ZAGREB. RADGONA, MURSKA SOBOTA, DNE 13. NOVEMBRA 1943.
V\RI.TA ROJ. KLEMENCIC, ŽENA - ROZA KOŽUH, MATI MARIJAN, BORUT, MAJDA, MATEJA, OTROCI IN OSTALO SORODSTVO
ZA SVOJO POŠTENOST IN ZVESTOBO NARODU IN VERI STA MORALA UMRETI V VEL.LAŠČAH V TOREK, DNE 21. SEPTEMBRA 1943 DOPOLDNE
MOJA LJUBLJENA SINOVA
MOJE VSE
BRATA IVAN IN
URADNIK PREVODA
BENO ROŽANC
STUD. MED.
SMRTNO OBSODBO ZEMELJSKIH SODNIKOV BO POPRAVIL
>	VEČNI SODNIK.
SLOVESNA SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO V PONEDELJEK, DNE 15. NOVEMBRA 1943, OB POL OSMIH V STOLNICI.
LOŽ. STARI TRG, BREZJE, BEGUNJE, CERKNICA, 13. XI. 1943
NEŽA ROŽANC, MATI
S
S
V TOREK, DNE 21. SEPT. 1943 DOPOLDNE JE DAL V VELIKIH LAŠČAH SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA DOM IN VERO
NAŠ VZORNO DOBRI MOŽ, OCE, SIN, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD
LOJZE ZALOKAR
SODNI PREDSTOJNIK V VELIKIH LAŠČAH
NAJ PRI BOGU UZTVA VEČNO PLAČILO ZA SVOJO POŠTENOST IN PRAVIČNOST! - SLOVESNA SV. MAŠA ZADUŠNICA BO V PONEDELJEK, 15. NOV. OB POL 8 V STOLNICI
RADOVLJICA, VRHNIKA, LJUBLJANA, 13. NOVEMBRA 1913.
VIDA ROJ. KLEINDIENST	POLONICA IN REZIKA
ŽENA	HČERKI
DRUŽINE: ZALOKAR, WAGNER, ZUPAN
MALO HIŠO
z velikim vrtom ali z
dvoriščem, oo možnosti znotraj bloka, kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca pod > Takoj plačilo« 7716.
PRODAJALCI, KUPCI
hiš. vil in zemljišč naj se poslužijo kon-ces. rea I i tet ne pisarni; hišnih posestnikov. Začasno Medvedova c. Št. 8-1, Točne in zanesljive informacije. -Po zmerni ceni nudimo manjšo stanovanjski) hišo z delavnico v šiški.	(p
STAVBNA PARCELA 656 m* pri Mladinskem domu na kodcljevein naprodaj. Poizve se istotam: Na Peči št. 11 /;:. pritličje.	(|>
ZEMLJIŠČE 11.000 m2 ali manj v bloku, prodam neposredno. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Ugodna cenu« št. 7705.
MANJŠO HIŠO
z dvoriščem in vrtom, za trgovske svrhe -čim bliže centra, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Hiša na gramoznem terenu« št. 7768.
NAPRODAJ: Industrijsko podjetje.
pripravno za vsako stroko, z velikim zemljiščem.
Enonadstr. hiša, trgovska, z večjim vrtom na najproinetnejši cesti ob tramvajski progi. Zazidljive ploskve 200 kvadratnih metrov. Dvonadstropna hiSa, nova, s 7 stanovanji po dve sobi in kabinet.
Travnik v izmeri 12
tisoč kvadr. metrov, v Kožni dolini. Zemljišče, 20.000 m« in 10.000 m1. Gramozni tc-
n, znotraj bloka. Parcele v šiški in na zhodni strani od lir 5.000 dalje.
ZAJEC ANDREJ, reaii-tetna pisarna, Tavčarjeva ul. št. 10.
ŽELEZNO PEČICO zamenjam za manjSi železen štedilnik. — Prime, Trnovo, Lampe-tova 13.	(1
I Razno |
novi naslov:
Franliškarsko S
Telefon 45-13
STENICE, podgane in ščurke zanesljivo uniči: Zavod zu pokončevanje mrčesa in golazni. - Zor Adolf, Tavčarjeva 4, III. nadstr., levo. (r
I Obrt 8
Pozor
stavbeniki
ln
ilSnl posestirkil
Dobavljam, polapoir in slružim stare PA lt K ETK
OSIP BRLEČ
I, j u b 1 j a n a
KOLUDVUUSKA 28
1 Pohištvo I
KRASNE SPALNICE politirane, orehove, Je-senove So na zalogi. Medvedova 2s Odprto t torek, čel nek, Robota od 15—18. Pohištvo Matenšek.
patentne posteljne mreže, otomune, moderno kaučo in fotelje nudi solidno ln pc niz«! ceni
RUDOLF RAD0VAN
tapetnik
LJUBLJANA
Mestni tr« štev. 18
LEPO SAMSKO SOIIO /a 5S00 L naprodaj veliko omaro, knjižno omaro in kredcnco, -Sušteršič, meh. delavnica, Tyršcva ee sla 15 (Kigovcc, levo dvorišče. __(š
KOMPL. POSTELJO čisto, prodani. Gosposka 9-11._(š
SALON. GARNITURO
?n pisarno iščemo. Naslov se izve pri upravi »Slov.c pod 7(>85.
KUPIMO
snažne sobno in kuhinjske oprave, kavče, otomane. žimniee, šivalne stroje in drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg šl. 3 (vhod skozi ve/o).	(k
NAPRODAJ:
4 skoraj nove pisalne mize, polico za knjige, omare, stoli, mize itd. Poizve sc: šelenburgo-va St. 1.	(I
PRODAM!
Samsko pohištvo fi kan-čcm. lakirano, v najboljšem stanju. Cena 500» lir. Cerkvena nI. 21-IL, vrata 52. - Re-berščak, dnevno od pol I do pol 2, v nedeljo dop. do 2. (š
j Knjige_j
KNJIGE
slovenske in ncmSke,
znanstvene, medicinske, tehnične in zabavne kupuje knjigarna Kleinmayr & Bain-berg, Miklošičeva 16.
KUPIMO
Časopis za zgodovino in narodopisje, vse letnike. klcinniavr & Hanibcrg, Miklošičeva št. 16._
»SLOV. ČEBELARJA«
iz leta 1898, 1901, 1907, 1008, 1004). 1910, 1911, kupi Čebelarsko društvo v Ljubljani, Dunajska ccstu 21.
PRIROčNIK
slovensko - italijansko -nemško-anglcškega jezika (razgovori in besede) dobite v knjigarnah in pri zalc/bi: Sovi trg 5. Cena 8 L.
UGODNO PRODAM zalogo praktične knjige, primerne 4 za vsakega slovenskega človeka zdaj in pozneje. Ponudbe upr. »Slov.« pod »500 izvodov« št. 7774.
| Zaslužek |
NA MEJO VOZI
potnike. — Izvošček -Alirje 4.
DOBER ZASLUŽEK
sc nudi moškim in ženskam s prodajo sezonskega predmeta. -Primerno za upokojence, revne dijake, brezposelne itd. Naslov v upr. »Slov.« štev. 7760.
Vsemogočni je poklical k Sebi našega edinca, našo nado, našo radost v 17. letu starosti
BOUISA
dijaka VII. a razreda I. realne gimnazije v Ljubljani
K večnemu počitku smo pa položili 11. novembra na pokopališče njegovih dedov v Lindaru pri 1'azinu v Istri. Prosimo le tihega sožalja.
Lindar, Ljubljana, Maribor, Zagreb, škrljevo, Kormovs, Kirschbach, dne 13. novembra 1943.
Branislav-Franjo in Olga Lovrenčič, neutolažljiva starša.
ZAHVALA vsem, ki so z nami iskreno sočustvovali ob bridki izgubi našega dobrega očeta, starega očka itd., gospoda
Pečan Jožefa
Posebno zahvalo dolgujemo gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini za vestno nego in skrb ob času bolezni. Nnjiskreneje se zahvaljujemo vodstvu tovarne >Indus< in njenim uslužbencem, ki so svojemu vodji tudi ob času njegove smrti izkazali poslednjo čast.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste poklonili blagemu pokojniku cvetjc in vence ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Ljubljana, dne 13. novembra 1943.
Žalujoča d r n ž i n ar,
Zahvala
vsem, ki ste ob boleči izgubi naše ljubljene mame, gospe
Katarine Ahlin
sočustvovali z nami, nam izkazali svoje sožalje, pokropili blago pokojnico in jo spremili k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 16. novembra ob 7 zjutraj v Kosezah.
Koseze, Ljubljana, dne 14. novembra 1943.
Žalujoči ostali.
ZA VEDNO NAS .TE ZAPUSTILA NAŠA SRČNO LJUBLJENA, PREDOBRA IN NEPOZABNA ŽENA, MAMA, STARA MAMA TAŠČA IN TETA, GOSPA
MHHI3I1MURNIH roj.TOME
SOPROGA POSESTNIKA IN MESARJA NA GROSUPLJEM
BLAGOPOKOJNO SMO POKOPALI DNE 9. T. M. ISTOTAM.
VSEM, KI STE Z NAMI SOČUSTVOVALI IN Z NAMI DELILI BOL OB PREZGODNJI IZGUBI NAŠE NADVSE LJUBLJENE MAME, IZREKAMO ISKRENO ZAHVALO. — POSEBNO SE ZAHVALJUJEMO DAROVALCEM VENCEV IN GG. PEVCEM ZA V SRCE SEGAJOČE ŽALOSTINKE, IN VSEM ZA ŠTEVILNO SPREMSTVO NA NJENI ZADNJI POTI. — SEDMINA BO 16. NOVEMBRA OB 10 DOPOLDNE NA GROSUPLJEM.
GROSUPLJE, LJUBLJANA, DNE 12. NOVEMBRA 1943.
ŽALUJOČE RODBINE: JAVORNK, PEČNKAR, PETRIč, IN POTOČNIK

UPRAVA OBČINE VEL. LAŠČE
SPOROČA, DA SO BILI DNE 21. SEPTEMBRA 1943 USTRELJENI OD PROTINARODNE IN ZLOČINSKE »OSVOBODILNE« FRONTE
DR. LUDVIK KOŽUH
BANOVINSKI ZDRAVNIK
ALOJZIJ ZALOKAR
SODNI PREDSTOJNIK
IVAN ROŽANEC
K E M I C A R »PREVODA«
ALOJZIJ BRGLES
SODNI SLU2ITELJ
POKOJNI SO BILI KOT ČLANI OBČINE VEDNO V PRVIH VRSTAH PRI DELU ZA DOBROBIT OBČINE IN TRPEČEGA SLOVENSKEGA NARODA — OHRANIMO JIM TRAJEN SPOMIN IN SPOMINJAJMO
SE JIH V MOLITVI
VEL. LA5CE, DNE 13. NOVEMBRA 1943 UPRAVA OBČINE VEL. LASCE
•m,