DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVENCU■ vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta član praznik, izide „DOMOLJUB" can poprej, tena mu je 80 kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. - Sptst mdopisi naj se pohljajo: Uredniku „DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo-, naročnina in inserati pa opravništvu v semeniskih ulicah it. 2. — Naznanilo stane 8 kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., ie se ttska dvakrat, in 15 kr., ie se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. Štev. 13. V Ljubljani, 3. julija 1890. Iietnik III. Kaj je novega po svetu? V Budapešti so odposlanci v delegacijskih zbornicah končali svoje delo; potrdili so večinoma vse tako, kakor je vlada predlagala. Govorilo se je mnogo vzlasti o vnanji politiki, vendar posebnega in novega se ni mnogo zvedelo. Odposlanec Turnher je po pravici poudarjal, da se mora tudi pri vojakih gledati na versko-nravno vzgojo, da se morajo tudi vojaki učiti strahu božjega; treba torej priliko dati vojakom, de zamorejo ob nedeljah v cerkev hoditi in druge verske dolžnosti spolnovati. — Pismo avstrijskih škofov glede na v e r k o š o 1 o je zadnji čas raznovrstno odmevalo po časnikih; velikega pomena tega pisma tudi najbolj liberalni časniki niso tajili, vendar iz njih strastnega pisanja je spoznati, da bodo liberalci vse strune napeli, ako mogoče zabra-niti v Avstriji versko šolo. Kakšen vtis je napravilo to pismo na katoličane pri „Slov. Narodu", pove nam ta list, ko piše dne 25. junija: „Tudi nesmo uverjeni, da smo mi dolžni za versko šolo zastaviti vso sile, naj bode potem ta šola tudi vstrezala potrebam in zahtevam našega naroda ali ne." Res lepo soglasje katoličanov z izjavo 35 avstrijskih škofov, ki govorč o strogo versko-cerkveni zadevi! — Volitve v deželne sbore so se že dovršile po nekaterih deželah. Slovenci na Štajarskem so ohranili vse dosedanje število poslancev; nemški konservativci so na Gorenjem Štajerskem v kmečkih občinah nekaj na boljem. Na Moravskem so Cehi in Nemci ostali po deželi vsak pri svojem, kakor poprej, v Šleziji so Slovani (Cehi in Poljaki) pridobili dva poslanca, kar je vzlasti za šleske Slovane velikega pomena. — Novoizvoljeni škof v Salcburgu je duhovnikom razposlal gled<5 na volitve pismo, v katerem jim na- roča, da naj modro in odločno delajo zato, da pridejo v deželni zbor zanesljivi katoličani. — V Ti-rolah je šel v pokoj cesarski namestnik baron Vidman, znan tudi Slovencem, ker je'bil na Kranjskem nekaj let deželni predsednik; takrat so še pri nas zvonec nosili liberalni Nemci in tudi baron Vidman jim je še! pri tem zelo na roko; Tirolci so dobili za njegovega naslednika grofa Merveldta; — Mladočehi nadaljujejo po svojih shodih upor proti čeSko-nemški spravi, o kateri smo že precej od začetka rekli, da bo ostala le na papirju. Sprava med avstrijskimi narodi se mora zasnovati na popolno drugačni, na krščanski podlagi; vsi drugi polovičarski poskusi so in ostanejo jalovi in brez vspehov. — V Trstu so se sešli 22. junija Italijani, ki, kakor so sami pisali: ^italijansko čutijo, mislijo in delajo." Menili so, da bodo lepo po domače sami med seboj govorili, kar bodo hoteli in da vlada ne bo poslala svojega zastopnika, toda vladni zastopnik jim je s svojo pričujočnostjo zmedel štreno; niso je mnogo razvozljavali, zato so se kmalu razšli in — mirna Bosna! — Nemci dobijo po dogovoru od Angležev otok Helgoland v severnem morju, zato pa prepustč Angležem nekatere pravice do prisvojenih dežel v Afriki. Ta otok sam na sebi ni posebne važnosti, ker je zelo majhen in šteje le malo prebivalcev, a važen je za mornarske vojake. — Na Španskem imajo po nekaterih vaseh močno razširjeno kolero. Dolgo časa so jo seveda tajili, a kolera je premagala in sedaj jo priznajo kot pravo azijatsko nevarno morilko ter se zavarujejo proti njej tam in drugod, kolikor je sploh mogoče. Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod! — Mestni očetje v Rimu so silno razburjeni, ker jim hoče vlada postaviti jeroba in hočejo vsi odstopiti. Škode nobene ne bo, ako odstopijo, žal, da tega niso že prej storili, ko bi si bilo mesto morebiti moglo še samo pomagati. Pač žalostuo se godi glavnemu mestu zjedinjene Italije. — Ruska vlada se pogaja s papežem zaradi razmer ruskih katolikov; ti razgovori bodo najfcrž brez vspeha, ker ruska vlada celo tega ne dovoli, da bi smeli katoliSki Škofje v Rusiji neposredno sami občevati 8 papežem. Čudna prostost! — Turki so v vednih denarnih zadregah; sedaj jih zopet Rusi tirjajo za vojno odškodnino, katero so jim dolžni že 13 let. — Na Balkanu je vse bolj mirno, le Srbi so precej glasni, tudi prejšnji kralj Milan se je jel zopet glasiti. Mož naj bi pač pred vsem vravnal svoje domače razmere. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Umrl je 23. junija po dolgi .bolezni g. Jakob Marolt, župnik pri sv. Križu blizo Litije. — Na Jesenicah se je ponesrečila 80 let stara žena „Žanka" od sv. Križa v Planini nad Jesenicami; dolgo so jo pogrešali in še le čez tri tedne našli mrtvo v hosti blizo Jesenic; bržkone je oslabela in na potu obtičala. — Imeli so tukaj tudi volitve za občinski odbor, pri katerih so zmagali vrli poštenjaki. — T Polhovem gradcu je bil na sv. Antona dan semenj, a le slabo obiskan; lepe živine ni bilo mnogo videti. Letina srednje obeta, sadja ne bo veliko. — Sv. Alojzija praznik so šolarji lepo praznovali s sveto mašo in domačo veselico pod „veliko lipo" na grajskem vrtu. — Gasilno društvo prav vrlo napreduje; Bog daj veliko dobrotnikov. — Treščilo je v hišo Jan. Božnarja na Samotorcu pri Polhovem gradcu; gasilci so prihiteli ter rešili hišo in kozolec; pogorela sta dva živinska hleva. — Na kresno noč so imeli na Dobrovi pri Ljubljani tatu. Z močnim krampom je odprl vrata pri zakristiji ter skušal iz skrinjic pobrati denar. Odnesel je malo, ker so prejšnji teden pobrali denar iz nabiralnikov. — V St. Petru na Notranjskem imajo velike težave pri popravljanju cerkvenega zvonika; želeti je, da se take skupne občinske iu cerkvene zadeve poravnajo v prijaznosti in slogi. — V Podbrezju na Gorenjskem vjeli so enega onih treh ptičkov, ki so všli iz ljubljanskega Grada; skrit je bil v Franckovem senenem stogu; delavci so seno premetavali in eden zadene z vilami v glavo človeka, ki je bil skrit v senu. Skuša delavcem uiti, a primejo ga ter izroče poklicanim žaudarjem. Zadnji čas je bilo muogo tatvin, tako pri Francku, v Naklem pri županu in v Križih pri Benki. — Na Radovici je bila kresni večer grozna Listek. Oče Srebernjak. Lepo posestvo je imel oče Srebernjak v Borovini. ponosno je gledal njegov gospodar po okolici in zastonj iskal tako krasnega in bogatega domovanja. Oče Srebernjak pa se je tudi čutil in je dajal tudi drugim tovarišem - kmetovalcem čutiti, da on ni kar si bodi in da njega ne smejo prištevati svoji vrsti; bil je Srebernjak, kakor so sosedje rekli „go-sposk kmet". Ker je bila njegova rojstna vas blizo mesta, hodil je Srebernjak nekaj let v mestne šole, navzel se je mestnih šeg, oblačil se je bolj po mestno in tak je ostal tudi, ko je dobro vrejeno gospodarstvo z obilnim denarjem prevzel po svojem umrlem očetu. Samo po sebi se razume, da so mu sosedje izročili častno službo občinskega župana. Rad je zahajal v bližnje mesto deloma iz navade, deloma po opravkih, ki jih je kot župan in gospodar imel pri gosposki. Mlad konjiček drdral je dvakrat, trikrat na h « teden z lepim in lahkim vozičkom, na njem pa se je ponosno zibal Srebernjakov oče. Tukaj v mestu je našel muogo znancev, ki so se radi zbirali okoli njega; Srebernjak namreč ni bil umazan; par bokalov vina plačati za prijatelje, to pri njem ni bilo nič nenavadnega tembolj, ker so mu znali tako prijetno kaditi; vzlasti je rad slišal, ko so ga klicali z besedo: gospod Srebernjak. Res je bil nekoliko vinjen, ko se je pozno v noč vračal proti domu in tudi denarnica se je nekoliko splahnila čez dan posebno, ker se je Srebernjak v kavarni navadil tudi igrati, toda on je bil zadovoljen sam seboj in mrmral je: Ej kaj, gospod sem pa le in gospod Srebernjak, župan na Borovini, ložje pogreši 100 gold., kakor mestni škrici 100 krajcarjev. Doma mu je gospodinjila njegova žena, ki tudi nikjer ni zakrivala, da je ona mati županja. Sreča za Srebernjakove je bil njih sosed Valentač, ki je mnogo let služil pri hiši kot hlapec in se je sčasoma priženil k sosedovi bajtici ter še vedno gospodarsko delo vodil pri Srebernjakovih. Imel je Valentač pridno hčerko Reginico, ki je rada z očetom hodila k Sre-bernjakovim ter se ondi igrala z domačo hčerko nevihta. Strela je vdarila v podružnico v Brašljevici na Hrvatskem; pet ljudi, ki so pod zvonikom iskali zavetja, jo omamila in zdatno poškodovala. — V Dragavanji vasi pri Črnomlju je podaril cesar za po-gorelce 1000 gld. — Občinski zastop pri sv. Gregorju je deželnega predsednika barona Winklerja izvolil za častnega občana. — Umrl je gosp. Jan. Kaligar, učitelj v Šmarjeti na Dolenjskem. N. v m. p.! — Na kresni večer je v Šent-Petru pri Novem mestu kakor orehi debela toča skoro popolnoma stolkla najlepše polje. V vinogradih na Trški gori so zasledili trtno uš. Žalostno! — Na Kočevskem je 201etni mladenič zasledoval in s samokresom usmrtil mlado dekle, ker se baje ni hotela ž njim pečati. — Treščilo je v nedeljo pred kresom v zvonik podružnice sv. Križa v moravski župniji, ki se sicer ni vžgala, vendar je napravila mnogo škode. — V Goricah, vremske fare je pogorelo pri udovi Mariji Kovačevi; škode blizo 2000 gld. — Na Skaručini pod Šmarno goro so prenovili cerkev sv. Lucije in odpravili lopo pod zvonikom, tudi farovž je prenovljen; le škoda, da jo prazen. — V Repnjah so na sv. Telesa dan tatovi v cerkvi razbili in izpraznili pušice. — Uradni sluga pri ljubljanskem finančnem ravnateljstvu Jan. Jemec je dobil od cesarja srebrni križec za zasluge. — Pod Bukovjem onkraj Kamne gorice izvlekli so vtop-Ijenca iz Save. Ni pa znano, kdo da je ta ponesrečenec. — V Logatcu so na sv. Alojzija dan tatovi pobrali več denarja iz cerkvenih nabiralnikov, kresni večer pa v Rovtah v cerkvi. — Na Vačah bodo dne Agato, ki je bila poleg starejšega brata edin otrok Serbernjakov. Srebernjakova pa sta imela s sinom in hčerjo visoke namene. Lipe mora v šolo, da se nauči lepih navad, da postane gosposk'in tudi Agata more sčasoma v mesto in veselje bo starišem, ako se čez kaj let vrne domu, kakor gospodična — s klobukom. Zato pa Srebernjak ni rad gledal, da je Valen-tačeva Regina hodila k Agati igrat se. V začetku je Agata prav rada imela Regino in jokala se je, ko so ji stariši pravili, da se ne sme igrati z Regino, a žal, prekmalu so ji vcepili v glavo misel, da je več, kakor so druga vaška dekleta. »Enkrat za vselej ti povem", tako zakriči ponosni Srebernjak nad Va-lentačem svojim delavcem, »ne vlači mi te beračice k hiši; naša Agata ni, da bi se pečala z vsakim bajtarskim otrokom, zadovoljen bodi, da imaš ti pri meni dela in kruha dovolj." — Globeje v srce Srebernjak Valentača ni mogel zadeti. Bil je Valentač pošten, zvest in marljiv delavec, a bil je tudi človek, bil je oče, ki je ljubil svojo Reginico nad vse, zato so ga hudo zabolele surove besede gospodarjeve. 13. julija pri rojstni hiši tržaškega škofa in slovenskega pisatelja Matevža Ravnikarja slovesno odkrili ploščo v spomin. Upati je, da se bo ljudstva pri slovesnosti zbralo obilno. Iz Vipavske doline, 25. junija. Četrto nedeljo po binkoštih bil je v Logu velik shod. Iz vseh Vipavskih dekanij prišli so verniki moleč sv. rožni venec, ali pojoč litanije v slovesni procesiji k romarski cerkvi. Kaj pa je bil vzrok, prašal boš dragi bralec »Domoljubov", da se kar iz cele dekanije vzdignejo ljudje na božjo pot? — Ni bil en sam vzrok, bili so kar trije. Znano je, kako omahljivi smo dandanes katoličani, kar bolj diši po katoliško-verskem duhu, to ne dopade, ni moderno pravijo. Ce je bilo kedaj potreba, je gotovo današnje dni pokazati očitno in neomahljivo svojo vero. V slovesnih procesijah pa gotovo odseva katoliško-verski značaj. Drugi vzrok bile so slabe letine, s katerimi nas je Bog že nekaj let sem obiskaval. Ljudje v hribih dobe še, če tudi mali zaslužek pri drvih ali oglju, nekateri v ravnini vlove krajcar v Ajdovskih-Šturskih tovarnah, a drugi po zgoranji dolini so pravi siromaki. Za vino niso kaj prida dobili, drugi pridelki jim pa še ne zadostujejo za celoletni živež. — Tedaj za dobro letino so tudi prišli prosit k Materi božji. Tretji glavni vzrok bila sta pa bogoskrunska božja ropa, ki sta se zgodila zadnji čas v našem kraji. V postu so neko noč vlomili neznani tatovi v Podražko cerkev in ukradli iz tabernakeljna ciborij „Dobro", pravi, »oče Srebernjak, moja dekle vara ne bo delala nobene nadlege več, ne bo je več k vam, pa tudi mene ne bo več!" »Pojdi kamor hočeš", zadere se nad njim razkačeni župan; »preobjedel si se kruha pri meni, zrasel ti je greben in sedaj hočeš ti gospodovati pri meni. Le pojdi, še po kolenih boš rad prišel nazaj, če te bom hotel. Srebernjaku se ni treba puliti za posle, na vsaki prst jih lahko dobi po deset, ako jih hoče." »Srebernjak, v vašo hišo nikoli več, rajše lakote poginem", reče Valentač razjarjen in odide. — Gospodinja, ki je vedela, kako potreben je Valentač pri hiši, ker se dobro razume na kmetijstvo in ker očeta mnogokrat ni doma, skušala ju je spraviti, toda bilo je prepozno. Srebernjak ni hotel odnehati od trme, a tudi Valentač se ni hotel vkloniti; kmalu na to je prodal bajtico in šel po svetu, nobeden ni vedel kam. »Le zapomnite me", modroval je Srebernjak svojim domačim, »predno bo pet let, bo vso to be-raško druhal morala občina preživljati." s posvečenimi hostijami, pretečene binkoštne praznike so pa na jutro odnesle zlobne roke srebrno monštranco z Najsvetejšim iz cerkve na Gočah. Dobili so sicer nekaj zvitih in zlomljenih ostankov monštrance, a Najsvetejšega niso nikjer mogli dobiti. To vzbuja sum, da tatovom ni bilo toliko do srebr-nine, kolikor več do sv. Zakramenta. Da bi se nečasti, katera se je zakramentu ljubezni s tem bogoskrunstvom zgodila, vsaj nekoliko zadostilo, prišlo je do osem tisoč kristijanov v spo-korni procesiji h kraljici presvetega Srca v Log, da bi z Marijo prosili odpuščenja za toliko nehva-ležnost. Dasi je vreme zjutraj nagajalo in plašilo ljudi se podati na pot, se jih je vendar zbralo nepričakovano veliko. Med slovesno sv. mašo ob 10. uri je eno uro navdušeno govoril „o živi veri" Auberski župnik gosp. Planinšek in na koru so izvrstno peli vipavski in šturski cerkveni pevci. Za red med toliko gnječo je dobro skrbela vipavska požarna braniba. — Po končani božji službi podali so se ljudje naravnost domu. Slavina. (Zahvala.) Včeraj na dan sv. Alojzija, razdelil je nam c. kr. okrajni glavar gosp. marrjuis Gozani velikodušni dar preblagorodnega gosp. Josipa Gor up a, namreč znatno svoto 500 (pet sto) goldinarjev. Prihitel je nam po zaporednih slabih letinah skoro onemoglim Slavinskim gospodarjem s svojo darežljivo roko — polovico je prejela naša vas, a ostale vasi Slavinske občine drugo polovico — na Čas hiti in od tedaj, kar se je to zgodilo, minulo je blizo 12 let. Srebernjakov oče se je nenavadno zelo postaral, bil je sam, ker gospodinja mu je že pred dvema letoma umrla. Se vedno zahaja rad v mesto, vedno je še ponosen Srebernjak, a vendar je vedno zelo zamišljen. Kaj pač mu tare duha? Veliko se je zanj spremenilo. Odkar je odšel Valentač od hiše, ni več imel sreče pri poslih in zato mu je gospodarstvo šlo rakovo pot, on Srebernjak in župan si seveda ni mogel misliti, da bi mu ne padla krona z glave, ako bi tudi prijel za delo, ali saj pazil, kako da družina opravlja svoj posel. Poglavitno skrb pa mu delata Lipe in Agata. Res se mu je spolnila želja, da je Lipe gospod in tudi Agata gospa s klobukom, toda čedalje bolj spoznava, da to še ni vsa sreča. Lipe mu je zelo „drag" sin; tisočak za tisočakom je že šel zanj po svetu, a še vedno se ne vrne z višje kmetijske šole. Agata se je seznanila v mestu z mladim gospodom, ki se je tudi bogatega kazal in lahko mu je bilo pregovoriti Srebernjaka, da mu je Agato dal za ženo, in ž njo seveda tudi doto, ki je primerna imoviti Srebernja-kovi hiši. Zal, da sta se Srebernjak in Agata grozno pomoč, za kateri dar izrekamo našemu preblagemu dobrotniku najprisrčnejšo zahvalo. V Slavini, dne 22. junija 1890. Slavinski gospodarji. Od Drave. (Po volitvah.) Kmetje imajo v deželnem zboru v Gradcu samo 23 zastopnikov; 15 jih pride na nemški del dežele, 8 pa na slovenski. Dne 27. junija so nemškoštajarski kmetje izbrali 12 konservativnih poslancev, a na treh krajih se kmetje še niso mogli otresti liberalnega jarma in so za poslance dobili 3 liberalce. Lepšo je šlo med Slovenci, kjer je liberalizmu malone popolnoma odzvonilo. Za volitveni okraj Maribor-Bistrica-Lenart sta se sicer ponudila še 2 „nemška" liberalca, namreč gospoda dr. Šmiderer in Purgaj, toda na limance jima je sedlo samo 81 posilinemških volilcev; slovenska gospoda dr. Radaj in Robič sta pa imela za sebe 158 zavednih Slovencev. Za Slovenjigradec-Soštanj-Maren-berg je g. dr. Lipold, župnik pri sv. Martinu poleg Velenja, dobil 50 glasov, v manjšini sta ostala gg. dekan dr. Suc s 15 glasi in posestnik Kovač z 29 glasi. V okraji Celje-Smarje-Laško-Vransko-Gornji-grad sta gg. Vošnjak in dr. Srnec dobila vseh 253 glasov. Z a Brežice- Kozje-Sevnico je g. Jerman skupil 103, g. baron Moskon pa le 8 glasov. Za Ptuj-Ro-gatec je g. Jurtela izbran soglasno s 148 glasovi. Za Ljutomer-Ormož-Gornjo Radgono je izvoljen še mladi pa za slovensko stvar že velezaslužni gospod dr. Dečko s 70 glasovi, 38 biralcev je glasovalo za vrlega gosp. Fiirkaša, posestnika v Ilijaševcih. Dne zmotila, ker sta pri tem gledala le na imenitnost in bogastvo. Zakaj par let po zakonu že se je pokazal mož Agatin v svoji pravi podobi. Imetja ni imel nobenega, potreb za-se vedno veliko in srca za Agato le toliko, kolikor mu je dajala denarja za njegov kratek čas. Najbolj vesel je bil, kader ga ni bilo doma. Da je Agata sedaj v drugi luči gledala svet, to se ob sebi razumeva; lahkomiselnost jo je zapuščala, prepričala se je, kako kratke so šumne veselice, in kako bridka in dolga je zanje pokora. * * * V prijazni hišici poleg blejskega jezera prebiva mlada žena z majhnim sinkom, hišna gospodinja pripravila ji je snažno sobo. Vroče poletje vabi meščane na deželo v senco; gotovo je tudi ta gospa izmed onih srečnih, ki brez skrbi za denar popo-tujejo po svetu za kratek čas. Ako bi jo natančneje pogledali, gotovo bi se nam znana zdela. Res, da so ji osiveli lasje, da je čelo razorano in da so oči nekako kalne, vendar kdor je poznal Srebernjakovo Agato v njeni mladosti, rekel bo takoj: Ona je, dasi vsa spremenjena, le še — senca. 30. junija so po mestih in trgih izbrali 25 liberalcev, graščaki pa dne 2. julija 12 liberalcev. V deželnem zboru je torej 60 poslancev, razven teh še oba knezo-škofa, Mariborski in Graški, in pa rektor ali voditelj vseučilišča ali visokih šol v Gradcu. štajarsko. Železnica iz Radgone v Ljutomer mora biti dogotovljena letos do dne 15. oktobra. Tako zahteva pogodba, ki so jo bili z ministerstvom sklenili podvzetniki. Nepričakovano delo je povzročilo selišče za kolodvor tik Ljutomera, ker je tamošnji svet precej čretnat. — V Cmereku so pod ključ spravili ženo Švingarjevo, ker je bila svojemu možu v kavo primešala mišnice; smrti ga je rešila hitra pomoč zdravnikova. Že prej enkrat je pa nekemu kočljarju prigovarjala, naj njenemu tovarišu posveti z nečim na drugi svet. — Dne 23. junija je v Mariboru in po okolici toča napravila veliko škode. Strela je udarila v strelovod na hranilnici, ne da bi kaj oškodovala. Neki potnik nam je pravil, da je nesreča segala več ali manje od Wildona pri Gradcu do Dravskega polja, kolikor se je pač videlo z železničnega voza. Istega dne je toča klestila tudi pri sv. Vidu blizo Šmarja. — K naznanilu o nesrečah dne 21. maja naj še dostavimo, da je v Razborniku blizo Rogatca nagloma toliko vode s hribov prihrulo, da je poslopja trgala. — Ženo Dolenčevo je brvno spravilo pod vodo in stisnilo do smrti. Pri Velenji je pa kovač Pušnik pritrjeval brv, naj bi je ne odtrgala voda, toda padel je med valovje, da ga je mrtvega izvrglo iz Pake. — A neka posestnica je šla Da, Agata je; prišla je na bled, iskajoč svojega moža, ki jo je zapustil — revo. Njega ni dobila, a počakalo jo je pismo od moža, v katerem ji kratko naznani, da ga zastonj išče po svetu, da hoče sam za-se živeti, ona pa naj se vrne k bogatemu očetu. „K bogatemu očetu" ponavlja Agata, „pač da bogati so bili nekdaj, a sedaj ? .. . Oh, vse je izgubljeno !" Kam se hoče sedaj obrniti brez denarja, brez pomoči? Dasi nerada, vendar je prisiljena vzlasti zaradi sina poprositi hišno gospodinjo, da naj jo oskrbuje toliko časa, da jo pride iskat oče, kateremu je zopet po dolgem prestanku pojasnila svoje gorje. Hišna gospodinja je bila mlada čvrsta žena, ki je bolehni gospej stregla z iskreno ljubeznijo. Bilo je pač mnogo let, odkar sta bile skupaj gospodinja in tuja gospa, ko bi ne bilo tako davno in ko bi one dve tako majhne ne bile takrat, spoznale bi se bile nekdanje prijateljice — Agata in Regina. Neko nedeljo popoldne sedeli ste v senci pod košatim orehom in gospodinja je tujki pripovedovala, da prav za prav ni tukaj doma, da se je preselila z doma z očetom, ki je služil pri nekem bogatem, iz Zgornjebistrice pri Mariboru. V naročji imela je dete. Na poti je vedrila pod drevesom. Strela udarila je v drevo, usmrtila mater, otroka ne. — V Galiciji so nedavno imeli volitev cerkvenih ključarjev. Pri izbiranji je ljudstvo odslovilo oba dozdanja ključarja zavoljo tega, ker sta oba baje »liberalca", a to se pač ne spodobi, da bi »liberalcu" podeljevali častne službe cerkvene. Oba gospodarja sta sicer vrla moža, toda »liberalcem" sta pri volitvah v občinski odbor pomagala s tem, ker je jeden glasoval za »nemškutarsko" stranko, drugi pa k volitvi ni prišel. Tako se torej nobeden ni obnašal pravilno. Volitve v raznovrstna zastopništva so namreč vestna dolžnost. In ko bi davkoplačevalci ne zanemarjali te dolžnosti, bi se kristijaustvu in Slovencem sovražni »liberalci" ne šopirili po občinskih in šolskih odborih, v deželnem in v državnem zboru. — Dne 10. in 11. marcija so se v Pirešici pri Žalcu vršile volitve v občinsko zastopništvo. Liberalci so propadli v vseh treh razredih. Vsled tega so začeli iskati vzroke, da bi volitev ovrgli. Toda gosposka jim je onidan pritožbo odbila kot neopravičeno. — Dninarja Orešnika iz Hrastnika so mrtvega našli v potoku. Prejšnji večer je vinjen zapustil krčmo in je menda vsled tega nehote našel smrt v vodi. — Dne 11. junija ob 10. uri zjutraj je v Cirkovicah na Dravskem polji pogorelo 12 hiš z 20 gospodarskimi poslopji. Ob istem času pa je baje hudobna roka zakurila v sosednji vasi, v Jablanah, in je zgorelo 10 hiš s vsemi gospodarskimi poslopji. — V Jarenini so ustanovili a silno prevzetnem posestniku. »Ta je imel hčerko mojih let in tje sem z očetom zahajala ter se igrala ž njo. Prevzetnemu očetu pa ni bilo všeč, da bi se z beraškim otrokom igrala njegova Agata."-- Pri teh besedah stresnila se je tujka ter začela zvedavo povpraševati po njenem domu. »Ali se spominjate, kako se imenuje vaša rojstna vas?" vpraša tujka gospodinjo. »Oče so mi pravili, da Borovina", odvrne do-mačica, »in prevzetnemu bogatinu menim da so dejali: Srebernjak." — Tujka se ni mogla več vzdržati solz; glasno je zaplakala, tako, da je sinček prihitel k njej povpraševat, če je tako bolna, da se joka. »Ali vas je zopet napadlo?" pravi gospodinja; »večeri se in dobro bo iti zopet v hišo." »Oh ne, ni mi slabo! — Regina, ali me ne poznaš, svoje nekdanje Agate? Oj, prevzetnost je mojega očeta drago stala, skoro da je imetje njegovo na bobnu, kar ni sam raztrosil in zame razdal, to je pognal Lipe, ki ni ne gospod ne kmet, ki je navadni — postopač. In jaz sem tudi tako silno nesrečna." Na to pripoveduje Agata nam znano svoje žalostno življenje. — V tem pa prideta proti vrtu »Kmetsko bralno društvo", načelnik mu je kmet Leopold Zupanič, njegov namestnik pa kapelan Mur-kovič. Taka društva bi kazala za vsako faro. Kjer ga želijo, naj se v ta namen dogovori nekoliko občanov. Pri ustanavljanji društva bo jim iz srca rad na roko šel domači duhovnik in vsaki zaveden konservativec. In da se društvo ogne posebnim stroškom, bo kakor v Jarenini, tudi po drugod kateri posestnik blage volje odstopil hišo za društvene shode. Kar so šole za otroke, to so društva za može in za odraslo mladež. Torej na delo! Koroško. Volitve za deželni zbor koroški se bodo vršile za kmečke občine dne 20. avgusta, za mesta 25. in velike posestnike 30. avgusta. Lepo pismo, katero je izdal za volitve dr. Bauer, škof v Brnu, naj bo duhovnom in drugim katoliškim Slovencem zlato vodilo; vspeh bo gotov in stalen. — Prvi shod »Katoliškega političnega in gospodarskega društva" se je prav lepo praznoval pri Podstražišniku blizu Celovca. Za kandidata so postavili Šlemica, župana v Št. Janžu in Šmona. posestnika v Št. Kandolfu. Zal, ker je le malo upanja, da bi tudi zmagala vrla slovenska moža. Toda vredno je pač pokazati, da ttidi okoli Celovca živi še mnogo Slovencev. Nadaljne shode ima društvo v šmarjeti nad Velikovcem, v Zahomcu za Šmohorski volilni okraj in v Št. Jakobu blizo Št. Petra pod Velikovcem. — V Štebnu na Žili je nad 200 ljudi obiskalo prvi zbor podružnice sv. Cirila in Metoda, ki šteje že blizo toliko udov. — Magistrat v Celovcu neče prejemati slovenskih dopisov od »Katoliškega političnega društva", zato bo moralo društvo na višjem mestu iskati pravice in jo bo tudi gotovo dobilo. Kako bi kričali Nemci, ko bi n. pr. magistrat ljubljanski od nemških Koče-varjev ne hotel sprejemati nemških dopisov. Vsakemu svoje, tako tirja pravica. — Nove slovenske posojilnice se snujejo v Velikovcu v Siučivesi in v Tinjah. — Govori se, da se kmalu zbero v Celovcu možje iz raznih dežel, ki se bodo posvetovali o železnici iz Divače v Loko in dalje iz Kranja skozi Ljubelj v Celovec. — Deželni predsednik je nedavno obiskal šolo v Št. Jakobu ter sam spoznal, da se otroci premalo vadijo v maternem slovenskem jeziku; čas bi bil, da bi se v tem oziru kaj zboljšale žalostne razmere na Koroškem. Cerkev in šola. 0 družbi sv. Mohorja. Slovenci smemo res ponosni biti na svojo družbo sv. Mohorja, ki se je razrastla v veliko in košato dva postarna moža, naša znanca: Valentač in Sre-bernjak, prvi še krepak, zadnii ob palici počasi stopa. Srebernjak je prišel k hčeri ter je takoj starega Valentača spoznal, ko je stopil v hišo. »Tako se torej zopet najdemo", reče po ganljivem sestanku Srebernjak pričujočim: »Jaz spoznam, da zaslužim tako kazen; dobro še vem, kako sem o tebi Valentač govoril, da preden bo par let preteklo, prišel boš kot berač nazaj v nadlego občini. In sedaj je res moja hči kakor največja reva našla pri vas gostoljubno streho pri blagi Regini in tudi jaz sem skoro na praznem." In debele solze so se vlile po velih licih potrtemu Srebernjaku. „Ni še vse izgubljeno", pravi Valentač, »umno gospodarstvo bo premagalo vse ovire. Pogosto sem želel nazaj v domači kraj, torej ako vam je všeč, grem z vami, da zopet kmetujemo na Borovini ter se pošteno preživimo." — In kmalu so se preselili vsi na Borovino, kjer je Valentač kupil nekaj posestva od Srebernjaka. Oba sta sicer že zelo stara, vendar še vedno gospodarita, Regina in Agata pa sta prijateljice, kakor nekdaj, in sedaj je s tem zadovoljen tudi vsled svoje oholosti ponižani Srebernjak. drevo. Ona je šola za odraščene in je tembolj potrebna v takih krajih, kjer nam ne privoščijo narodnih šol. Ona priprostemu narodu bistri um in blaži srce, ona mu daje pouk za časni in večui blagor. S takim zavodom se ne more ponašati noben drugi narod; — imajo sicer podobne družbe, pa vdeležba je drugodi prepičla, in vsled tega zaostajajo tudi vspehi. Zato se ne more prehvaliti vrla slovenska duhovščina, ki s toliko marljivostjo ude nabira. Pa to tudi duhovščini pastirstvo olajšuje ; kajti ljudje, ki prebirajo pobožne in koristne knjige, niso razgrajalci, ne po-bijalci, ne sleparji, ne tatovi, ne goljufi, ne divjaki in suroveži. Take je lahko voditi in učiti. Pa tudi slovenskim politikom je to v veliko pomoč, kajti težko je verjeti in redko se bo zgodilo, da bi Mohorjan, ki bukve tudi res prebira, volil z nasprotniki naše narodnosti. Iz tega sledi, da bi moralo tako duhovnikom, kakor tudi posvetnim rodoljubom mnogo na tem ležeče biti. da se družba povsodi razširi, posebno v takih krajih, kjer so potujčevanju izpostavljeni. Veliko število udov nas ne sme motiti; kajti največ Mohorjanov je le v takih krajih, ki so narodno že probujeni; nasprotno so pa drugi kraji semtertje zelo zanemarjeni, skoro bi rekel pozabljeni: le pomislimo na beneške, na ogerske Slovence, na Za-gorjane v Hrvatski, ki so prav za prav tudi le bolj Slovenci, ko Hrvati! Pičlo je tudi še zmirom število Mohorjanov tik nemške meje na Štajerskem in Koroškem. Rodoljubi, ki živijo v takih krajih ali blizo njih, naj bi iz svojega žrtvovali nekaj goldinarjev, da bi mogli ljudem bukve iz začetka zastonj dati; ko se branja privadijo, bodo potem že sami plačevali tisti goldinar. Pretekli teden sem bil v Celovcu in sem zvedel, da je družba kupila neko hišo s precejšnjim prostorom, za novo zidanje povsem pripravnim za 24.400 gld., ker je stara družbina hiša pretesna in ni kraja za vse potrebne stroje. To je prav; morda bo potem mogoče, nekaj hitreje tiskati in razpošiljati, kar je splošna želja po Slovenskem. Toda gospodje odborniki so mi tožili, da so v nekaki denarni zadregi. Kajti denar od letnikov se za take reči ne sme rabiti, ampak le rezervni fond, ki se nabira iz plačil dosmrtnih udov in pa iz postranskega zaslužka tiskarne. Ta zaslužek pa ni preobilen, vprihodnje se zna še nekoliko skrčiti, ako bodo nemški konservativci svojo tiskarno napravili. Tedaj bi se dalo družbi le s tem pomagati, ko bi pristopilo veliko število dosmrtnih udov. Kdor je še mlad in zdrav, prav pametno stori, ako plača enkrat za vselej 15 gld. Ce pa vsako leto sproti plača, bo plačal nemara 20. 30, 40 ali še več rajnišev do konca svojega življenja; vrhu tega ima pa eno skrb menj: dostikrat se kdo kako leto zapisati pozabi, potem je pa žalosten in nevoljen. če bukev ne dobi. Dosmrtni udje so pa tako že zapisani, ni se jim treba vsako leto posebej zapisati; i16 (16—3) pomazane plotove, kolarnice, skladiflča, vozove, go-spodarsko orodje, tla itd. pred gnjilobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V hlevih razkuiuje. 1 ki;r laduiia £a kvadratnih raelror. 1'roglcl brri|.Wno. Kakoroit I nenrok^eno iajainčcrm. 6 kgr. 1'50 gld. . 100 kgr. 1« gld. i Punaja. Najoenejia karbolna kiallna, karbolno apno. koloma. 1 Preku|cein ral'at. Mihael Barthel in drugovi, kemijski tovarna v Ratlabonl in na Dunaji, *. okraj, Keplerffaase Hr. 30. (U«lanoTljena 17H1.) Zaloga imata brata Eberl v Ljubljani. J.&S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove ulioe 7. N ajvcčj«, najcenejša zalega pomladanskega In letnega blaga. Poletensko i ki sc da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm. širo-kosti za celo obleko 6*6 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstr.o se da prati in kako trdno je. se razpošiljajo po čudovito nizki ceni in sicer: po gl. 375 3-10 m. za celo obleko. po gl. 5.50 3 10 m. za boljšo obleko, po gl. 8'50 3-10 m. za tino obleko, po gl. 6 — 2 10 m. za ogrtač, franc. piquet-gilet za gl. 1-50, Blago za talarje za prečast. duhovščino (tudi za poletne suknje) 1-20 m. široko, meter . . . . gl. 150 Črni peruviennes in doskins za salonske obleke po 3 25 m. od gl, 10'— naprej. Jlotlno blago za gospe. Karirano in črtasto blago 60 ein. sir. za ponočne suknje in otroška oblačila, 10 m. . . gl. 2-50. Joupon in trofično blago v vseh modnih barvah 10 in. prve vrste gl. 3'50, druge vrste .... gl. 2 80. Kupi se o priliki! Žetir-blago. pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 m. le......gl. 3 50 Brokat- in Jacquard-blago, 60 cm. široko, vs h mogočih barv. 10 m. §13'60. D oris. najnovejle karirano modno blago,čista volna. 10 m. prej gld. 10, sc-daj le . . . . gl. 6-50. Nervy, 90 cm. šir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. le.....gl. 4-50. K aimir,dvojnaširjava,črno in barvano, 10 m. 4 gl. Volneni atlas, dvojna šir-java, volneno blago, črne in drugačne modne barve 10 m.....gl. 6'50. IVI odrotlskan kreton, 10 metrov . . gl. 2'50 in . . . gl. 3-20. Elegantno in bogato omiiljeni uzorci se poiiljajo gospo-_ dom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode in gospt, o galanterijah, uzorci sukna h rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—7) § o 4) U 'N o oi X "C - (M i- /. 35 ,o 0$ iO CD O Cf CC |I5 l- »f li J CC 5 s o to >o" se H «t t- iC Pl (C 2 oi r. c. « i l ■»«- lu*of