Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 289.
Posamezna številk« Dim 2.—-
LETO III.
C l/MK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike^
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13.
TELEFON STEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Božične misli.
Vsako leto d ni po vsem svetu klic: Mir ljudem, ki so dobre volje, vsako leto posvečajo listi cele strani pazniku miru, leda ljudje dobre vol'e zaman čakajo na svoj bc-žic in iste težave, ko pred desetletji in stoletji mučijo tudi danes ljudi.
Zakaj ni zadosti, če kdo samo želi, da pride vendar en1 rat mir Ijaden dobre vol,'e, te m ve? treba se proti 1'udem zlo voljo boriti in treba je delati za zmage dobre vole. Ni dosti, da je kdo p-cifist po prepričanju, treba je, da je aktivni paci!!st in v boju enako vztrajen in enako odločen, kakor je vztrajen in odločen oni, ki pripravlja vojno. Še vedno so bili pacif-sti ob izbruhu vsake vojne presenečeni ir>. vedno se bo to ponavljalo, dokler bodo nrroljntni samo sentimentalni ljudje. B rci morajo 'tudi za ta ideal človeštva nastopiti ra plan ker šele potem bo zmaga božične misli do-bojevana.
Pa ne gre samo za zuncmli mir in za mir med, narodi. Gre v prvi vrsti za mir med ljudmi. J er la je predp-goj vsega človeškega blagostanja. Oni, ki žive od razdora ljudi, oni, ki brezusmfjeno iz-kor'ščajo svojega bližnjega, oni, 1 i nimajo srca za bedo vdov in sirot, oni, ki pozna v le svo' interes, ki vidijo in iščejo pevsodi le sebe, to so tisti ljudje zle volje, ki egročajo in uničujejo ljudem bla-
In preti tem ljudem se je treba
berili z vso odločnostjo vselej in vslkdar
M čri so ti 1 udje in sredstva se kopičijo v njih rokah, teda to ni vzrok, da bi se nr.ož izognil bcju. Boj treba sprejeti tudi z močnim, če je ta boj neizogiben in
v	boju treta vdrajati, da žanjejo sadove boja vsaj drugi, če že mora postati človek žrt€‘V.
Na svetu ni nobena stvar za stenj, temveč vsako pridobitev človeštva je treba plačati in napredek človeštva je položen na mili onih in milijnih trupel. Ker so svobodoljubni ljudje žrtvovrli svoje živ-. ljerjje, zato je padla tiranija 'in zato smemo mi danes vzklikniti, da smo državljani svobodne drlave. Ker so svobodomiselni ljudje žrtvovali svoje življenje, zato se nimamo danes za sv je misli bali nobene inkvizicije, temveč svobodno more vsakdo izpovedovati in c-znanjrti to, kar smatra za pravilno. In vsa naša ma-terielna in duhovna kultura je sam o plod znoja in krvi ljudi, ki so se čisto postavili v službe človeštva in ki niso vprašali ne za nagrado in se tudi niso ustalili tudi najtežje žrtve.
Sadove njih dela in njih žrtev uži amo danes mi in sadove našega dela in naših irlev bodo uživali naii pclc-mci. Tak je zakon življenja in mež časti ta zakon iz-polne.
Mnogo, neizmerno mnogo je še storiti, da pride človeštvo do svoje s-roeč, da bo božič resničen družinski praznik vsega človeštva. Mil'j: r_i in milij ni ctrok bodo jutri zaman pričakovali daril Jezu-ščka in samo skozi. razsvetljena okna srečnejših ljudi bodo videli božično srečo drugih. Milij'ni in milijoni ljudi bo ju-tr z otupom v duši spoznalo, da za njih ni nikdar nobenega božičnega praznika več, ker je njih sreča za vedno strta.
In vendar ima vsak človek pravico, da s poštenim dolom dosto jno predivi sebe in svojo rodbino in dokler ne bo ta pravica pr.bcrjena vsem ljudem, tako dolg) tudi ne bo izpolnjeno božično czmnilo: mir vsem ljudem, ki so dobre volje.
S sentimentalnostjo praznuje človeštvo božični pra-nik, ko da bi bil to praznik dovršenega dela. Amipak to je dan, ko je pričel Kristus 9vrjo pot, da prinese ljudem dobre volje mir.
In v tem znaku treba počastiti božično misel, pričeti za njeno zmago boj pru-
Pogajanja med demokrati in Uzunovieem brezuspešna.
Današnja številka obsega 12 strani in stane 2 Dai.
Beograd, 24. decembra. Včeraj pop 1-dne se je že prece«j zgodaj pričelo delo za rešitev krize. Že ob 3. popoldne so bili zbrani razni politiki in so medsebojno izmenja vili misli o situaciji.
Dr. Voja Marinkovič se je kot predstavnik Demokratsko zajednice pojavil večkrat v klubu dr. Spahe in dr. Korošca in pretresal z n„ima neprestano vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu in ki r-e nanašajo na vstop Demo! raiske zajednice'v vlado. Dr. Voja Marinl:ovič je bil pri Uzunoviču ob 4., a se ni dolgo mudil. Nato jo imel daljšo konferenco z dr. Spahom in dr. Kcrcšcem, na kateri so je ugotovilo, da je situac ja zelo tež-] a in da so c-dncšrji z demokrati in Uzuncvičem zelo napeti. Nadalje so ugotovili, da je prišlo do definitivne pre-kinitvo vseh razgovorov mol Demokratsko zajelnico in Uzunovieem kot man-da.tarjo.Ti krone. Že to dejstvo je takoj izpremenilo celo situacij).
Dopoldne se je pričakovalo, da se Uzunoviču vendar posreči pripraviti
Demokratsko zajednico do tega, da odstopi od nel atevih svojih zahtev in da omogoči sestavo vlade, v kateri ti bili radikali, radičevci in Demo! rats] a za-jednica. Za to trojno koalicijo so bili izgledi zelo veliki in vsi politi "ni krogi so sodili, da pride do te k alicije tem bolj, ker je Davidovlč po burni dopoldanski seji v Demokratski zajodnici prepustil dragi deniciLratsl.i skupini, da deseže sporazum.
Vesli o prel injenju razgovorov med dr. Marinkovičem in Ueunovičem so izzvale mnenje pri voeh parlameitarnih l-rogih, da ]e situaci a see’aj zopet prav težka. — V vrsiah HSS se je takej c tem diskutiralo in je Stepan Rad d, 1 i jo bil takrat v predsedniški sobi Hrvats’ ega seljaškega kluita kenferiral s prvaki klul-a o stališču, ki naj se zavzame v nadaljnjem razvoja krize. Sljepan Radič je n? mer aval sinoči ob 11.20 odpotovati v 7agiieb, a ni gotov', ali bo zcpustil Beograd pred rešitvijo krize.
Na obzorju je vlada radikalov HSS in SLS.
Beagrail, 24. decembra. Od 8. zvečer pa prel-.o 10. in pol je bi a v predsedni-Stvu vlade kcntere-nca vseh radikalnih
ministrov z Uzunovieem. Med to konferenco so večkrat odšli p edir.i člani vla-setra raSgcra oif S vcTp ozTro m a s
SLS. Razgovori s Stjepanc-m Radičem so se vodili na slanovanju Pav'a Radi. a in se je tu razpravljalo o vstopu HSS v vlado, medtem ko so se razgovori z dr. Korošcem vršili na stanovanju predsednika vlade Uziunoviča. Rezultat razgovorov je bil ta, da je M.la Dimitrijevič prišel s Pavlom Radičem t:čno ob 9. in pe l v predsedništvo vlade in nekoliko po
10. je prišel v predsedništvo vlade tudi Korošec. Pavle Radič in Korošec sta nadaljevala razgovore z radikalnimi ministri v predsednštvu vlade.
Korošec in Pavle Radič ničta holeia dati novinarjem nikakih rjiv. Ne':i član vlade pa je rjavil, da se dela na vlali Srbov, Hrvatov in Slovencev, oziroma mol radikali, HSS in SLS. Vsi ministri, ki so prihajali v predsedniško vlade ali odhaja .i iz njega, so pozivali n: vir ar je, naj bodo še malo strpni, ker se bc zvečer vse za.vrSilo. Neki član vlade je dejal izrecno: »Nocoj bomo imeli sestavljeno vlado, a jutri slodi ukaz in prisega.«
Beograd, 24. decembra. Sinoči pred
11. ®o bili za1 ljučeni ra "g overi v pred-sedništvu. Prvi js prišel iz predsedni-štva dr. Korošec, 1 i je rekel novinarjem: »Nisem pooblaščen, d a vam kaj p~vem.« Za rj:m je prišel Uzunovič, H se je c’a!je časa raztovarjal z novinarji. Pavle Radič tudi ni hotel ničesar povedati.
Uzunovič se je obrnil do novlraijev z. besedami: »Rekel sem vam, g c/p da, da danes ne bo nič. Poklical sem goapc-de k sebi, da čuje-m nj'h mnenje, ker gredo nekateri jutri domu.«
»»Pa so nam nekateri ministri rekli, da bo zvečer sestavljena vlada.««
»To so marali l iti nel ateri mlajši ministri. Ncccj ne bo rič.«
Beograd, 24. decembra. Zadrji je prišel iz predsedništva vlade dr. Srsk;<5. Kakor se dozrava, je bil sinoči dc-sežen definitiven sporazum za sestavo vlade radikalov, HSS in SLSTVrej vi "de Srbov, Hrvatov in Slovoncev. Ta vlada ra: bi v skupščini izvedla velik program in bi
ti ljudem zle volje in potem bo človeštvo prišlo do uresničenja božičnega oznanila.
tila (-‘lenem vlada, ki bi i vedli kraljevo kronanje. SLS je pojasnila, da pomeni njihova avtonomija le široko samoupravo.
-S2JŠ SE NE ODREČE AVTONOMIJI.
Boogral, 24. decembra. Takoj, ko se je konslat ralo, da so prekinjeni 'razgovori im d dr. Marinkovičem in Uzu-novloem, jo radikalni ] lub, ki naj bi se bil sestal včeraj popoldne, cdgcd.l svojo sejo na danes cb G. p: poldne. Takoj se je začelo g verila o nevih kombinacijah. Oiren ala se je kembinao ja radikalov, dr. Ninčiča in Samostojnih demokratov. Za to kombinacijo se ogrevajo v glavnem pašlčevci, ki podpiraj) vsako a' cijd, ki izključuje HSS. Toda ta krmbiracija nima mn: go izgloda, ker dola Uzunovič ravno na tem, da bi v novo vlado vstopila tu li HS3. Pogoji dr. Korcšsa niso tako težki, da bi se ne mogli sprejeti, a težboee dela Uzunovič s svojo zahtevo, da se dr. Korošec cdreče svojemu avton-mističnemu načelu. V vro.tah SLS se smatra, da je Uzun-ovičc>-va zahteva -pretirana. SLS računa, o’a bi dobila eden ali največ dva .pertfelja, to je premalo v primeru z žrtvami, ki jih Uzmrvič zahteva. Pri K' r šcu je c’ u-šal najproj sondirati teren dr. Zanj č, a n"to je bil -dr. Kcr:šec pozvan k Uzur>:-viču. Rezultati te l onierence riso znani.
V	vrstah Uzunovičeve ck l ce se zatrjuje, {'a so napori Uzunoviča za sedaj koncentrirani na t'>, da se sestavi dekv-na vlada med radikali in r’dičevci in še kako dru?o skupino, in sicer dr. Korošca ali Ljube Jovano viča.
Beograd, 24. decomkra. Po za’ jučku rrzTDvc-rov s šefi skupin je cdšel Uzunovič ob 7. na dvor, da Tolerira 1 ralju
o	rezultatih svojih razgovorov.
IZJAVA RADIČA.
Beograd, 24. decembra. Stjepan Radič je bil popoldne v svojem 1 lubu. Ob odhodu je dal novinarjem 1 rat! o izjavo: Na vprašanj:«, ali so zaprel e za vet«'p HHS v vlado, je odgovoril: »Z naše c-lra-ni jih ni. Mi želimo iti v vlado. Bcmo videl-5, kaj bodo storili radikali.«
»»Ali iboste šli ra dvor?««
»Ne bom. Nisem poklican.«
Nato je Radič obvestil n vinTje, da so prekinjeni razgovori med rrdikali. in demokrati, nakar je dejal: »Avo ne bo šlo trm prežno, bo šh dvovprežno. V Evropi je vse dvovprežne. Peki se vo.-zijo celo enovprežno.«	j
DVORNI SVETNIK JOSIP FON UMRL*
Maribor, 23. decembra. Dane3 je umi#* podpredsednik okrožnega sodišči v Ma-r.b;iru dvorni svetnik Fon. Pckenift je b.l pred vej20 voditelj SLS na Goriškem in bil od leta 1907 pa do vojne drZavno-ibors’ i poslanec. Nekaj let je bil tudi goriški dečelni poslanec. Po vojni-je bil tudi član narodnega predstavništva, nato pa se je umaknil i-z političnega življenja ter se posvetil samo sodni službi.
Ko je vstopil Fon v politično življe-n e, je bil ta,no v osprec’ju političnega boa, t da tudi v času nrjhujših stran-kar3' ih b'-jev je pckr jnik skrbel, da ni-stran’ arotve ubilo 'racionalne sl^ge go-riškili Slovencev. Zalo pa je tudi u'ival pokrjn'k, ooprrv i-razit pristaž FLS^ uTlod v v'-eh narodnih krogih Goriške. In v tem je tudi naj^ečje prhnanje politiku in na.rrdnemu delavcu Fenu!
Slava njegovemu spominu!
PAŠIČEVCI PROTI RADIČU.
BoograL 24. decembra. Neki ugleJeutr radikal, bivši minister pašičevec, j3 izjavil sinoči novinarjem: »Mislim, da bomo vendarle kmalu imeli vlade.«
»»Kako?««
»To je vprašanje, ki se naba'a v zaključni fazi. Akc demokrati ne dajo svojega pristan’ a, potem se bo postavila vlada med radikali, dr. K-roš^em, dr* Nikičem in eventuelne Prlbičevičem. Ker so demo’ irati določili za razgovore dr. Marinkoviča, je to po mojem mnenju ilcerak naprej. Kar se mene tiče, bi videl rajši, da gremo v vlado z demckrrti, ker bi bila to vlada z avtoriteto in ker bi dr. Marinkovič kot miniri'.er zu"an ih poslov v vladi pripomogel k izboljšanju-našeja zunanjega položaja.«
»»Ka^or se, g. minister, iz vaših besed posname, izključujete vi Stjepana Raliča od vsake ltombinaei e?««
»Da.« Po vsem, kar se je dobilo v vladah, v katerih so bili radičevci sem odl'>xno proti vtstomi Radiča v vlad'’, ker M ta živela v rmrestanih sporih, kakor vre dosedan^e RR-v’ade in bi bi’a obsojena na padec v nekoliko dneh.«
ANGTF,/I SF BOTE NAŠEGA ZBI IŽANJA Z RUSIJO.
London, 24. decembra. »Daily Tele-pr^^h« skuša v uv-dnem članku zmanjšati važno-t d;rl :mat'kega spora med Jugo-siavi-.! ir. Ilalijo in izraža nado, da so bo situacija ta'"0'j razbistrila, ko bo sestav'j :-m n.'va jug'>sl c venska vl?da..
Vo’t:i ^b^ornV ih listov o z-bližanjn Jugoslavije in Rusije smatra »Daily Te-le~r?oh« za prezgodnje, ne izključuje ra, d?, se Ju^oclavlji z več Dl-rani nasvetuj- da i-premeri s-^er svoje zunanje p ti bil’e in (la so nasloni na Rusijo. V rrvi vrsti nagovarjajo nekatere or®6e> f^a.noooVo (li'lomacie :n voditela bivšega levičarskega kartela Jugoslavija da t"1 etori. Nadejajo se, da bi ta’ o b,5la Jugos’avija ver ga, ki naj bi zvezala Fr-uaiio z Rusija.
N.i dv^ma, pravi »Da-ily Tele^raph«, da ro tudi 'cvjot3’'a vlada pripravlja, da preko svojo zaveznice Turčije stavi v Bo f-rrrdu vabljive* ponudbe v tem pogledu. Toda do sedaj se z. jug^slo-venske strani ni v tem praveu nič storilo. >Dai-lv Tolejra.oh« ne veruje, da bi se Jugo-s’av j-3 odl. čla za tako radikalno izpre-rembo svoje zunanje politike in podčrtava pri tona dosedanji pravec jugo--slovenske zunane politike, ki jo fe vodil Pašid, a ta politika je bila odločno-pr;ti vsakršni obnovi odnošajev s sovjetsko Rusijo.
Pojasnila ministra Krajaca o razpustu Trgovske zbornice
OBVESTILO ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI O RAZPISU MINISTRSTVA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Z DNE 20. DECEMBRA 1926, ŠT. 20451/III, KI SE TIČE RAZPUSTA ZBORNICE IN RAZPISA NOVI VOLITEV.
Komisija, katero sem v podrejenem mi ministrstvu postavil z odlokom z dne
30.	oktobra 1926, št. 17391/III in koji sem poveril nalogo, da pregleda material o volitvah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in da oceni pritožbo proti tem volitvam, obvestila me je, da je v volilnem 'postopku ugotovila sledeče nepravilnosti:
1. Volilna komisija ni ustanovila števila po pošti do šli h volilnih pošiljk na temelju seznama, v katerega so vpisane prispele volilne pošiljke po rednih številkah. Število glasov po seznamu izkazuje napram rezultatu skrutinija v trgovskem odseku presežek 195 glasov, a v obrtnem odseku pesežek 329 glasov, katera razlika v zapisnikih volilne komisije, ni utemeljena.
2.- Volilna komisija se ni striktno držala odredbe čl, 12. volilne uredbe o vodstvu seznama volilcev, v katerem se morajo po vrsti glasovanja in odpiranja volilnih pošiljk vpisovati volilci, amipak je mimo te odredbe namesto vpisovanja zlagala in vezala legitimacije ter jih označevala s tekpčimi številkami ter je tako grupiranje legitimacij označila za zaznamek volilcev.
3. Volilna komisija bi morala v zmislu 61, 14. volilne uredbe primerjati oddane glasove s številom volilcev, in še le potem pričeti odpirati ovoje z glasovnicami. Iz zapisnika volilne komisije ni razvidno, da se je tako napravilo.
4. Pri poizkusnem štetju dne 24. septembra 1925 ni volilna komisija v redu izvedla kontrolnega štetja v I., II. in v polovici III. kategorije obrtnega odseka, ampak je neovrženo pustila domnevo, da je bilo kaj podtaknjeno (nego je ostavi-la otvorenu sumnju, da je izvršena kakva podvala«), dasi se število glasovnic ni strinjalo niti s številom prečrtanih volilcev v imeniku volilcev, niti s številom legitimacij.
5. Volilna komisija je izvršila skrutinij dvakrat, vsakokrat z drugačnim uspehom, a ni v zapisnikih pojasnila razlogov za nastale razlike. Oba skrutinija sta se izvršila v razdobju enega do štirih dni.
6. V I. kategoriji trgovskega odseka je ob drugem skrutlniju bila razveljavljena ena glasovnica z žigom 6. IX. 1926, katere se ob prvem »krutiniju ni opazilo.
Ko volilna komisija ni ob prvem skrutiniju opazila neveljavnosti glasovnice, more naknadna konstatacija neveljavnosti jedne glasovnice opravičiti sumnjo, da je izvršena naknadno kakšna nedopustna manipulacija, s katero je napravljen en glas neveljaven.
7. Zapisniki volilne komisije so se vodili osobito glede skrutinija sumarno in ne dajejo točne slike o delu volilne komisije. Sulčaj glasovnice z žigom ni omenjen v nobenem zapisniku.
Predložen mi materijal o nedopustni agitaciji ter o nedopustnem zbiranju legitimacij in glasovnic in o skupnem pošiljanju volilni komisiji po predstavnkih stanovske kandidatne liste »Združenih trgovskih gremijev in zadrug ljubljanske in mariborske oblasti«, mi zadostuje za konstatacijo, da so se v volilni borbi porabljala sredstva, koja ne samo da pa zakonu niso dovoljena, ampak tudi kaz-ujiva v smislu čl. 22. volilne uredbe.
Oizraje se na navedene nepravilnosti in na okolnost, da so v igri činjenice, katere so pri nastalih malih razlikah v glasovih v kategorijah posameznih odsekov v splošnem, a posebno v trgovskem in obrtnem odseku mogle med listama obeh nasprotnih strank brez dvoma vplivati in na sam izid volitev, odločam na osnovi § 23. zakona o zbornicah z dne 29. VI. 1868, drž. zak., št. 85 in uvažu-joč odločbo Upravnega sodišča od 28. maja 1885, koja izreka načelo, da se Bine no- i voizvoljena zbornica razpustiti pred njenim konstituiranjem, kakor tudi na osno-
vi	51. 8. Uredbe o organizaciji ministrstva tiigovine in industrije.
1. da se razpusti novoizvoljena zbornica U trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,
2. Da se postavi sa komisarja zbornice Ivan Jelačin, predsednik zbornice v Ljubljani, a .za njegovega namestnika Ivan Ogrin, podpredsednik zbornice, ki takoj prevzameta svojo dolžnost.
3. da se sa zbornico razpišejo nove volitve, ki se morajo izvesti v roku, določenem v čl. 21. volilne uredbe.
Tretji oddelek ministrstva izvede takoj ta odlok.
Minister trgovine in industrije:
Dr. Iran Kraja« 1. r.
Votivna opazovanja.
2e razpisane so volitve za deželne zbore, kaor smo jim rekli po starem. Če pojde dobro, utegnejo biti kmalu razpisane tudi volitve za trgovsko zbomioo in če pojde še boljše, nas bodo osrečili še z volitvami za državni zbor in nazadnje še z občanskimi volitvami. V novem letu bomo imeli torej dovolj .priložnosti pokazati svoj patrijotizem. Jaz bom pa ostal, kar sem bil in sem še.
Pravega zanimanja aa volitve pa ne vidim nikjer. Pridem namreč mnogo naokrog, ker imam mnogo časa in ker si ne maram mašit ušes, moram poslušati, kaj ljudje govore. Govore pa vse mogoče reči, samo o volitvah nič. Ko sem enkrat sam hotel napeljati pogovor na ta mlin, mi je bilo rečeno lepo po domače, naj držim gobec, čeprav me zobje ne bole, ker jih več nunam.
Ljudje, ki se razumejo na državo in na državne zadeve, pa pravijo, da so volitve silno važna stvar. Pravijo, da je pri volitvah državljanu dano, da svobodno pove, kaj hoče, in potem pravijo- tudi, da se vse to tudi zgodi, kar svobodni državljani hočejo. Ne vsi, ampak večina, kar se zgodi navadno po principu »maior pars moLiorem vincik, kar bi se reklo po slovensko, da butci premagajo pametne. Sicer pa naj zmaga ta ali oni, eden mora zmagati in njegova volja se mora izvršiti. Tako pravijo učeni ljudje, ki se na državo spoznajo.
Pri nas pa kar noče več nihče zmagati. Kajti če kdo hoče zmagati, se mora boriti, pri nas pa ne opazujem nobenega boja več. Mi tiho in mimo sedimo drug poleg drugega in pijemo, če imamo denar. Zadovoljni smo pa tudi, če ga nimamo. Kakor opazujem, je ljudem čisto vseeno, ali imamo vlado ali pa ne, ali imamo taiko vlado ali pa tako, glavna stvar je — mir! Najmanj se pa brigajo ljudje za volitve.
To je* pojav, ki da misliti. Odkod prihaja to? Zakaj je tako?
Ne vem, če bom prav uganil ali ne, ampak povem le, kar mislim. Jaz mislim, da so ljudje zato tako siti veonih volitev in politike sploh, ker jim nekaj pravi, da je vse skupaj zastonj. Ali se tega še ne zavedajo, oni to samo čutijo. Če bi se tega tudi zavedali, bi mogoče nekaj časa ne bilo prijetno. Dovolj pa je za enkrat, da to čutijo.
Ljudje čutijo, da se v njihovem življenju nič, ampak še prav nič ne izprecneni, če imamo parlament in vlado ali pa nič. Ta ugotovitev je važna za spoznavanje naših razmer.
Ta ugotovitev nam namreč pove, da mi pač poznamo besedo parlament, ne razumemo je pa ne, ker parlament ni nič našega. Ali z drugo besedo: Mi parlamenta ne doživljamo, ker »naš« parlamentarizem ni naš, ampak je samo sia-ba kopija — angleške parlamentarne zunanjosti, parlamentarne forme.
Angleški državljan je pred nekaj sto leti svoj državljanski zastop doživel, ker si ga je sam priboril. Angleški državljan svoj parlament še danes doživlja. On ne voli samo poslanca, ampak on se zaveda, da je njejov poslanec on sam in da mora m tudi bo tako nastopal, kakor bi nastopal on sam. A pri nas? Mi volimo samo poslance in mislimo, da je tista kopica poslancev že »parlamente! Kakor da bi se iz nekega števila kolesc že dala sestaviti dobra ura —- brez gonilnega peresa! Gonilno pe*ro je v angleškem parlamentu zavest, da je parlament moč, ker je parlament narod, pri nas pa prevladuje mnenje, da je moč — vlada! Razlika je ta: Če se angleška vlada parlamentu ne pokori, mora iti vlada, pri nas pa mora iti parlament k vragu, če 3e vladi to fldi dobro in prav.
Zato se mi zdi, da se angleški državljani po pravici norčujejo 'iz nas kontinem-talcev zaradi našega parlamentarizma. Angleži imajo parlament, ker je tam *ra-stef ker je< to ustanova angleškega duha in angleške miselnosti, pri nas pa se
gremo parlament, kakor otroci mamce.
Sem mnenja, da ljudje pri nas začenjajo to že nekoliko čutiti. Dokler vidijo, da se samo gremo parlament, imajo či-to prav, če se od takega parlamentarizma in od vse njegove aparature odvračajo, tudi od volitev. Ko bodo pa spoznali, da je naš parlamentarizem od muh, bodo ali mimo trpeli absolutizem, če so hlapci — in to so in bodo še dolgo — ali pa si bodo ustvarli svoj parlamentarizem, če bodo hoteli biti gospodje Zaenkrat pa ljudje še prav trdno spe in jaz jim želim prav lepo lahko noč.
_______________________________  —	jp—
»OTVORITEV MEŠČANSKE ŠOLE V MEŽICI«.
Velecenjeni gospod urednik!
V	štev. 254. Vašega cenjenega lista od
11.	novembra 1926 ste objavili pod naslovom >0tvoritev meščanske šole v Mežici« nedatirano izjavo tukajšnjega krajnega šolskega sveta. K tej izjavi, gospod urednik, Vas prosim, da objavite ugotovitev, da 11. novembra 1926 v listu navedeni krajni šolski svet v Mežici ni več obstojal, ker je bil z oblastnim odlokom dne 8. novembra t. 1. razpuščen. Poroči-
lo,	da angleška družba niti v najmanjšem ni pripomogla k temu, da se je v Mežici sezidala ena najmodernejših Sol v državi in da je predstavništvo tega podjetja storilo vse, da bi projekt stavbe, kakor se je izvršil, preprečilo, ne odgovarja sledečim dejstvom:
The Central European Mineš Limited je dal za šolo krajnemu šolskemu svetu
v	Mežici poosjilo v znesku 2,500.000 Din za samo 5% obresti. Po vknjižbah v tukajšnjem blagajniškem dnevniku je izplačal rudnik posojilo, kakor sledi:
19. 10. 1925 22. 12. 1925
12.	5. 1926
5.	1926 7. 1926
7.	1926
9.	1926
31.
9.
12.
16.
100.000 Din
500.000 Din
500.000 Din
250.000 Din
750.000 Din
300.000 Din
100.000 Din
Brez tako ugodnega posojila bi se
gradnja šole ne mogla izvršiti ali sploh
ne pričeti. Poleg tega je dal rudnik na
razpolago svojo železnico in ves gradbeni materijal zvozil iz r revni] v m-cmco,
kar je stavbo navzlic ogromnim stroškom veliko pocenilo in pospešilo. Gradbeno podjetje je imelo od rudnika na razpolago brezplačen pesek, kolikor ga je rabilo. KakoT je torej rudnik s svojim posojilom omogočil graditev in do vršite v osnovne in meščanske šole v Mežici, za kar ni bil nikakor dolžan, tako je bil med gradnjo na razpolago graditelju v vsakem oziru s svojimi tehničnimi sredstvi.
1 V nadi, da zgorajšnje pojasnilo resnici na ljubo priobčite, se Vam v naprej zahvaljujem in bilježim
z odličnim spoštovanjem
Ivan Milač, administrator za krajni šolski svet v Mežici.
Gh. Lu&eto:
14
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Trdil je, da je Poljak, toda na poljskem poslaništvu niso nikoli čuli njegovega imena. Tega znamenitega slikarja torej živ krst ni poznal. Bilo je treba
stvar čim hitreje razjasniti.	.
Preoblekel sem se v potujočega slikarja, vzel s seboj vse potrebno orodje in tako izstopil nekega le-pega jutra iz železnice v Croisicu ter se nastanil v hotelu M. Dotični možak je namreč stanoval v tem
hotelu.	.
Pri prihodu sem si ogledal hotelsko knjigo, si zagotovil, da je možak res tu ter o tej priliki zvedel, da si je dal starost 32 let, da se je izdal za samca, stanujočega poprej v Parizu.
Ko sem se kot ponavadi umil, sem Sel v jedilnico pričakujoč kosila. Medtem sem si naročil kozarček
likerja.	,v	,	_	.
Komaj sem sedel za mizo, je že prišel P. v jedilno
dvorano in sedel k sosedni mizi. Bil je velik rdečelas možak, močan, modrih oči, brke je imel postrižene na krtačo> in po glavi je bil obrit. Vse to je name napravilo vtis, da sem možaka že nekje prej videl.
Tak kot je bil, bi bil lahko jahal tudi na čelu skadrona pruskih belih huzarjev.
Zaman sem razmišljal, ni se mi posrečilo, da se spomnim nanj. Morda sem ga bil srečal v Nemčiji ali Švici. Domisliti si pa nisem mogel ničesar toč-nega.
Možak je poklical eno izmed natakaric in čeprav
zvonec še ni bil pozvonil k obedu, ji je naročil v izborni francoščini brez najmanjšega tujega naglasa, naj ■mu prinese kosilo. Skrbno je izbiral jedi in še skrb-neje vino, tako da sem videl, da je navajen na izborno hrano in da si privošči le najboljše.
Jedel je tako požrešno, dla bi to samo zadostovalo za določitev njegove domovine in med tem me je na skrivaj opazoval od strani z zelo značilnim pogledom. Brezdvomno je hotel dognati, kake vrste človek sem.
Ko se je bila dvorana polagoma napolnila, se je začel zanimati za druge ljudi. Nenadoma sem videl, da se je zganil. Njegov pogled je postal naenkrat oster, ko je začel opazovati gospedia, ki je bil ravnokar stopil v dvorano in ki je bil sedel tik vhoda, to se pravi na mesto, kjer je lahko natančno opazoval prihajajoče m odhajajoče, ne da bi vzbudil pozornosti.
Če bi bile P jeve oči pištole, ne bi bil dal dosti
za kožo tega gospoda, ki ni bil nihče drugi, kot sem bil šele pozneje zvedel, kot eden posebnih agentov policije v St. Nosairu.
Sicer se je pa ta agent zelo malo brigal za P.... ja, ki je sedaj gleboko sklonjen na svoj krožnik hlastaje
požiral desert	- .	Tr	.	,
Jaz sem bil tudi končal svoj obed. Vstal sem,
odšel v garderobo in vzel tam svoje slikarske potrebščine, škatlo z barvami, zložljivi stol in stojalo, ter stopil na teraso pred hotel.
P. je prišel ob istem času iz hotela in ko je videl moje slikarske potrebščine, je stopil prijazno k meni ter me vprašal:
—	Ali imam čast govoriti s kolegom?
Ker sem se priklonil, ne da bi odgovoril, se je predstavil:
— M. P., slikar in kipar iz Poljske.
Ni mi preostalo drugega kakor da se tudi prestavim. Govoril sem nalašč ves čas franoosko-italijan-sko mešanico, ki pa je možaku jako ugajala:
  Jaz sem, sem dejal, Monssu Campanella, slikar
iz 'Napolja.	J	.
Ko sva se bila tako predstavila, sva postala dobra
prijatelja, čeprav se je tu in tam norčeval iz moje izgovarjave francoščine, kar je hotelskim gostom zelo
ugajalo.
Jaz sem si na tihem mislil:
— Danes se smeješ ti, jutri se bom pa jaz.
Čez nekaj dni sem prišel že tako daleč, da nisva samo vedno jedla pri isti mizi, temveč da mi je prijazna gospodarica hotela dati sobo tik poleg P..............
J0VeZame je bilo čisto jasno, da je bil čistokrven He-mec. Njegova ošabnost, njegovo leseno vedenje in tudi njegovo čisto germansko izražanje me je v tem popolnoma potrjevalo. Bil je spreten možak, ki ga ni bilo mogoče kar tako razkinkati.
Vsako jutro je sedel v svoj avto, vzel seboj svoje slikarsko orodje ter se odpeljal. Okoli 11.. vračal in mi prav rad kazal slike, ki Jih j tem naslikal. Popoldne je igral tenis ali pa sprehajal
°»	res ne 1.««. kot Spij« .em
81 'iSfS' tol tar “ b“° su”'liim
živel je na prostem, sprejemal ni nikakega sumljivega obiska in dobival ni nikake sumljive korespondence. Sam je zelo redno pisal.
In ravno to ga je ugonobilot
Upnikom Slavenske banke.
Naša dolžnost je, da na podlagi podatkov, ki jih je doibil Odbor upnikov Slavenske .banke na merodajnem mestu, obvestimo upnika o pravem stanju zavoda.
Gospodarilo se je tako, da je Izgubljena vsa delniška glavnica v znesku 100 milijonov dinarjev, od katerih je bilo že spomladi 1926 vsled zgub odpisano 40 milijonov dinarjev, izgubljene so vse rezerve v znesku eea 14 milijonov dinarjev, ki so se morale istotako že odpisati spomladi 1926 in razven tega je primanjkljaja še okoli 63 milijonov dinarjev.
Delničarji Slavenske banke so torej svoj v delnicah naložen denar izgubili definitivne.
Za terjatve vlagateljev in ostalih upnikov Slavenske banke, katere se bodo
morale izplačati pa vsled omenjenega primanjkljaja ni iz premoženja Slavenske banice kritja niti 50 odstotkov.
Pozivamo upnike Slavenske banke, da ohranijo mirno kri! Odbor upnikov Slavenske banke ped predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske je intenzivno na delu, da predvsem upravni odbor Slavenske banke, kakor tudi Trboveljska družba in Landcrbank Dunaj pokrijejo primanjkljaj ter se tako privede Slaven-ska banka k mirni likvidaciji in prepreči benkurz, ki bi imel za posledico še mnogo manjše kritje terjatev!
Ljubljana, dne 23. decembra .1926.
Za Odbcr upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljublj.:
Dr, Drago Marušič, s. r.
Dr. Roman Ravnihar, s. r.
Dr. Vladimir Ravnihar:
Oblastnih skupščin svitla iti senčna stran.
Program oblastnih skupščini, njihovo področje, je mnogo širše nego ono bivših »deželnih »borov«. Eksemplikativno so našteli posli v členu 2. zakona. Modernizirani program dež. zbora.
Gospodarstvo: oblasitni preračun, razpolaganje z davščinami, javna dela kakor napravljanje lokalnih železnic, kanalov, pristanišč, mostov, cest, avtomobil-nih in aeroplanskih zvez, reguliranje potokov in hudournikov, odvračanje od nevarnosti od poplav, ukoriščanje prirod-nih zakladov itd.; skrb za pospeševanje ratarstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva, šumarstiva, rečnega in jezerskega ribarstva, lova kakor tudi za tehnične poljedelske izboljšave; podpiranje obrti, industrije in zadružništva; upravljanje oblastnih imovin, napravljanje in izkoriščanje ekonomskih podjetij; ustanavljanje in vzdrževanje hranilnic in kreditnih zavodov, naprav za vzajemno podpiranje in zavarovanje.
Socijalno vprašanje: skrb za socijalne naloge v Oblasti, za humanitarne naprave, za narodno zdravje, upravljanje in ukoriščanje zdravilnih voda in vrelcev.
Presveta: sodelovanje pri ipospeševa,
Dju prosvete in pri strokovnem iaobra-
žanju v oblasti, -za zbiranje in urejanje' statističnih podatkov.
Vobče pravi zakon, da sipada v področje oblastne samouprave skrb za pospeševanje gospodarskih in kulturnih nalog oblastnega interesa. Z zakonom pa smejo biti poverjeni oblastni samoupra-
vi	tudi še drugi posli.
Nepregledno je potemtakem polje, ki »e na njem lahko udejstvuje oblastem skupščina v narodovo korist. Delokrog neprecenljive vrednosti je poverjen bodočim deželnim očetom, samo če bodo ž njim znali prav ravnati. Težka preizkušnja za zagovornike samouprave, ali
—	kdor hoče — avtonomije, saj na ime ne pride, ampak na dejansko višite v. Kakor tudi ni odločilna lepota programa, ampak njegova izvedba.
Ne prikrivam si pa, da bodo — vsaj za začetek — velike potežkoče.
Veliki župani morajo na račun oblast-
nega proračuna začasno pripraviti vse, česar treba, da se morejo sestati oblastne skupščine. Minister za finance da vel. županu za to potrebna sredstva iz državne gotovine.
Med izredne dohodke oblasti šteje zakon tudi državne podpore in dotacije, ki so določene z drž. proračunom in državnimi zakoni. Od čistega dohodka ukori-ščamih gozdov, rudnikov, vodnih sil in drugih imovin izloča država 15 odstotkov ter ustanovi fond, iz katerega podpira samoupravna telesa pri oetvarjanju poslov iz čl. 2. zakona.
Za ta sredstva bo — kakor poznamo prilike in razmere — brez dvoma latentna borba z Beogradom. Po mojem mišljenju mera obveljati načelo, da bo centrala morala dati najmanje toliko, kolikor jo danes stanejo posli, ki jih jej odvzamejo oblastne skupščine. Zategadelj mora kasneje priti tudi do znižanja državnih dav-kev, ker se bo dotična kvota pojavila v obliki oblastnih davkov, Dvojnemu obdavčenju moramo iztegniti. Tudi to ne bo šlo brez borbe in treba bo oblastnim skupščinam trdne hrbtenice in močnega tilnika, da jo bodo vzdržale. In šele potem, ko bodo izvojevale, svoje pravice, bo v,postavljena — samouprava.
In še nekaj si bo morala priboriti n. pr. skupščina za ljubljansko oblast: vso imovino bivše dežele Kranjske. Prehodne odredbe zakona to naravnost velevajo, ko pravijo, da preide vsa imovina (aktivna in pasivna) okrožne odnosno župa-nijske samouprave na oblastno samoupravo. In tu bo oblastna skupščina zastavila kočljivo vprašanje: Kje je ta imovina, koliko je je še, se li (je cd prevrata vodilo njeno gospodarstvo ločeno od državne imovine, tako da bodo čisti računi, da li je bila država skrbna upraviteljica te imovine itd.
Eto, to so svitle in senčne strani inštitucije oblastnih skupščin,- Razumeti moramo, da nam mnogo nudi zakon o oblastni samoupravi. Se več se da napra- : viti iz njega. Je kakor neoklesan kos mramorja, ki naj pride v umetnikove ro- I ke. Kdo in kakšni bodo ti umetniki?
Politične vesti.
= G. Uzunovie poverjen zopet s sestavo vlade. Proti vsemu pričakovanju je bil g. Uzunovič zopet poverjen s sestavo vlade. Po prvem njegovem neuspehu je kazalo, ko da je popolnoma izključeno, da bi Uzunovič zopet dobil mandat in pašičevci so že čiste s sigurnostjo računali na svoj uspeh in da sprejme mandat njihov človek, g. Trifkovič. Pa njih nada se je krepko izjalovila in pašičevci so doživeli tako silen udarec, kakoršnega niso pričakovali in od katerega se bodo le težko opomogli. Vse to kaže, da se pripravlja v naši notranji politiki nova situacija, ki ho s pašičevci popolnoma obračunala, če se ti novi situaciji ne bodo znali ali hoteli prilagoditi. Omeniti pa je še druge stvari. Blok, ki ga je propagiral Radič proti radikalom, se 9icer ni posrečil, vendar pa ni njegova zamisel brea Utemeljenosti. Radikalni klub šteje 130 poslancev, Demokratska Zajednica HSS, Jugo slo venski klub, Jovanovičev klub in zemljoradniški klub ter črnogorski federalisti pa 142. Če bi vse te skupine etvorfle en klub, potem bi moral volilni mandat pripasti tem skupinam in ne radikalom. To pa bi sigurno imelo za posledico, da bi se radikalni klub razbil;
ker le malo radikalov bi bilo pripravljenih kandidirati v opoziciji. Stuacija bi tako nujno zahtevala razkol radikalov in na obzorju bi se pokazala nova grupacija, iz katere bi se v kratkem mogla roditi neva, vsedržavna ustavovema stranka. Vse kaže, da pomenijo sedanji dogodki začetek ite nove grupacije, čeprav posebnosti naših razmer tudi lahko čisto preokrenejo situacijo. Vendar pa je končni poraz pašičevcev že danes siguren.
= Ahmed beg Zogu spravil Ferad beg Draga v zapor. Bivši voditelj džemieta Ferad beg Draga je že dve leti v preiskovalnem zaporu in v kratkem se prične proti njemu proces. V začetku je upal Ferad Draga, da bodo radičevci dosegli njegovo oprostitev. Ker se je pa ta hada izjalovila, je upal na radikale, toda z enako slabim uspehom. Prvotno je Ferad Draga stalno govoril le o svoji nedolžnosti, v zadnjem času pa je razkril interesantno novost. Kakor trdi Ferad Draga, ga je spravil v zapor sedanji italijanski plačanec Ahmed Zogu. Pred dvema letoma je namreč svetoval Ferad Draga v Beogradu na . merodajnem mestu, da treba biti proti Ahmed Zogi silno pre-
viden in da mu ni zaupati. Ahmed Zogu da ni v stanu braniti geslo: Balkan balkanskim narodom, temveč bo prestopil na italijansko stran. O vsem tem je kmalu izvedel Ahmed Zogu ter se maščeval Feradu Dragi s tem, da je povzročil znano ovadbo proti njemu. Ko je še Ferad Draga nato kandidiral proti radikalni stranki, je začela ta ovadba delovati in Ferad Draga je prišel v zapor, v katerem je še danes.
=' Poslabšani odnošaji med Nemčijo in Francijo. Francoski poročnik Rouzier je v noči, ko je bil njegov polk evakuiran i|V- zasedenega Germerslieima, izzval več konfliktov z nemškimi delavci. Najprej je enega trez vzroka udaril z bičem v obraz. Ko so njegovi tovariši preti temu protestirali, je Rauzier potegnil samokres in dva ustrelil. Nato je še ustrelil dva druga, ki sta mu sledila, ker sta ga hotela prjaviti policiji. Vsled teh zločinov je bil obtožen Rouzier pred francoskim vojaškim sediščem v Landau zaradi premišljenega uboja. Pri razpravi so priče ugotovile, da je Rouzier znan kot nasilen človek, tudi so priče potrdile nedolžnost njegovih žrtev. Priče poročnika pa so izjavile, da je bil dejanski stan tak, da se je moral Rouzier bati, da ga Nemci napadejo in da je zato bil upravičen rabiti orožje. Na podlagi teh izpovedb je francosko vojaško sedišče Rouziera oprostilo, pač pa obsodilo vse Nemce v večmesečno ječo. Nekateri od njih leže še vedno v bolnici in njih življenje je še vedno v nevarnosti. — Ta razsodba,,je seveda vzbudila v Nemčiji vihar ogorčenja in zlasti desničarski listi razvijajo silovito pripagando proti Franciji. Razburjenje je tako veliko, da nekateri resno govore, da je vse locarnsko delo pokopano. — Razsodba pa je porodila tudi veliko razburjenje v Franciji. Socialisti že napovedujejo interpelacijo v parlamentu in ni izključeno, da pride vsled te razsodbe tudi do krize v vladi. Desničarski francoski tisk seveda brani Rouziera, toda levičarski in demokratski tisk silovito napada vojaške sodnike in pravi, da so s to razsodbo obsodili Francijo. — Nemški poslanik v Parizu je prejel naročilo nemške vlade, da posreduje zaradi Jan-dauske razsodbe pri pariški vladi in da jo opozori, da je vsako zbližanje med Nemčijo in %Francijo nemogoče, če bi ta razsodba Obveljala. V interesu miru bi bilo nujno želeti, da zmaga v Parizu pacifistični duh in da bo razsodba razveljavljena. *
= Nemška državna hramba. Jedro sedanje vladne krize je v nezadovoljstvu z nemško državno brambo (Reičhsvvehr), ki se ji očita, da je monarhistična in stalna nevarnost za obstoj rebublike. Republikanci zahtevajo zato, da se državna bramba radikalno preuredi in da si tako zopet pridobi zaupanje ljudstva. Tako treba enkrat za vselej odpraviti časovne dobrovoljce, uničiti vse stare in tajne zaloge orožja, ki so stvarno brez vrednosti in samo vzrok za napade francoskega šovinističnega časopisja na Nemčijo. Republikanski zastavi mora izkazati državna bramba in vsi njeni člani vedno čast. Oficirji morajo obiskovati v uniformah tudi prireditve republikanskih organizacij in ne samo monarhističnih. Vse zveze z raznimi desničarskimi vojaškimi in veteranskimi organizacijami mora državna bramba popolnoma prekiniti. Zlasti pa treba gledati na to, da se bo rekrutiral naraščaj državne brambe predvsem iz republikancev in ne iz monarhistov, kakor se dogaja sedaj. Skratka: državna bramba mora biti zaščita republike, ne pa njena stalna nevarnost.
— Anglija ho .podpirala Italijo proti nam. V angleških diplomatskih krogih se govori, da mora biti Anglija v italijan-sko-jugoslovenskem konfliktu sicer nevtralna, da pa mora s simpatijami spremljati italijanske aspiracije. Za podporo Italije v Mali Aziji se pač hoče Italija revanžirati za podporo Italiji v Sredozemskem morju. Stališče angleških diplomatov nas ne more presenetiti. Toda naj bo zabeleženo, da ne bo pri nas nepotrebnih iluzij o angleškem stališču.
— General Gajda degradiran. Disciplinarno sodišče je končalo razpravo proti generalu Gajdi in ga obsodilo na izgubo
šarže in znižanje njegove pokojnine za eno četrtino. Sodijo, da je bil Gajda obsojen ne vsled špionaže, temveč zato ker se je vmešaval v politiko in ker je navedel napačne podatke v svojem curricu-lum vitae.
= Moskovska »Izvestija« o italijansko-ai-banski pogodbi in o so vjetsko-jngo slovanskih odnošajih. Sovjetsko časopisje je v zadnjem času posvetilo mnogo pozornosti dogodkom v naši državi. Tako je meseca novembra izžel v uradnem centralnem glasilu komunistične stranke »Izvestijih« članek pod naslovom »Jugoslavija in SSSR. Po zaključku italijan-sko-albanskega pakta in arbitražne pogorbe je ta list priobčil v številkah z dne 11. in 12. decembra članek pod naslovom »Kriza v Jugoslaviji,« v katerem pravi med drugim: »Drugi člen tega pakta postavlja vso zunanjo politiko šibke Albanije pod italijansko kontrolo, s tem pa je ustvarjen italijanski protektorat^ nad Albanijo. Osvojitev valonskega pristanišča pa pomenja italijansko hegemonijo na Jadranskem morju. Albanija ni samo gospodarskega, temveč predvsem stra-tegičnega pomena in sklenitev te pogodbe je prvi korak k uresničenju italijanskega impe-rijalističnega načrta na Balkanu. Italijanska politika se v ničemer ne razlikuje od .politike Avstro-Ogrske ki jo je vodila vedno do začetka vojne. Kar se tiče italijanskega časopisja, ki piše o miroljubnosti italijanske politike, pravijo »Izveslija«, da se italijanskemu časopisju ni posrečilo, da odstrani vpnj smodnika, ki se na Balkanu vedno bolj čuti. Z naglašanjem italijanske miroljubnosii na-glaša le svojo neresnost. V zvezi s tem omenjajo »Izvestija« tudi demisijo jugoslovanskega kabineta ter napadajo zlati zunanjega ministra dr. Ninčiča radi njegove politike proti sovjetski Rusiji. Naglašajo pa zopet, da med Rusijo in Jugoslavijo radi priznanja de iure ni nikakih resnih zaprek in bi se moglo zato normalne zveze zelo lahko vzpostaviti,. brez ozira na to, da je to v interesu obeh narodov.
.— Ruski komentarji k litavskemu državnemu udaru. »Izvestija« pišejo, da so korenine litavskega preobrata V Varšavi. S preobratom v Litvi naj bi še začelo razširjenje poljskega vpliva na vzhod. To svojo trditev utemeljujejo^ s korespondenco Pilsudskega z vojaškimi komandanti. Tudi omenjajo »Izvestija«, da je bil poslan poljski oficir s tako oz-načko »Vanda« v London, da tam poroča o pripravah Poljske. Izvestija pišejo nadalje, da je stališče Poljske do nove litavske vlade vseskozi prijazno. Smetema in njegovi pristaši so člani katoliške stranke, ki išče zaslombo pri Poljakih. Končno izjavljajo »Izvestija«, da se sovjetska vlada sicer ne bo vmešavala v notranje zadeve Litovske, da pa ne bo trpela zopet uporabe metode Želigov-skega, pa naj bi bile odete v še tako moderno obliko. — Z druge strani pa se poroča, da ima Pilsudski kljub notranjim težkočam Poljske zavojevalne namene in da nekatere velesile niso nasprotne te ekspanzivne cilje podpirati, če bi seveda Poljska prilagodila svojo politiko interesom teh velesil. Tako bi bile velesile pripravljene Poljski dovoliti Litvo in Klajpedo, če bi Poljska resignirala na Gdansko in koridor. Ni izključeno, da bi bila za tako rešitev tudi Nemčija.
NAS POSLANIK V ATENAH UMRL.
Iz Aiten poročajo, da je naš tamkajšnji poslanik Panta Gavrilovič predvčerajšnjim nenadoma irnir. Na poslaništvu je razobešena črna zastava.
Vest o Gavrilovičevi smrti je bila sprejeta v Beogradu z velikim obžalovanjem. Gavrilovič je užival v Atenah v svoji lastnosti kot poslanik velik ugled. Dosegel je tam v zadnjem času lepe-uspehe, posredoval je sporazum glede naše svobodne cone in zveze. Da konvenciji še nista ratificirani, je kriva edinole izpre-memba v grški vladi.
Gavrilovič se je rodil v Ohridu. Kot mlad deček je živel v Carigradu, kjer je absolviral licej, nakar je odšel v Beograd, kjer je absolviral pravniške študije. Ker je obvladal zelo dobro orientalske jezike, se je posvetil diplomatski službi. Služboval je dalje časa pri konzulatih v stari Turčiji v Solunu, Skoplju, Bitolju, pozneje je bil srbski poslanik v Carigradu in nato v Sofiji. Vporabili So ga ponovno za pregovore s Turčijo, Grško in Albanijo.
Pokojnik je slovel kot eden naših najboljših diplomatov. SvojeČasno je bil pomočnik zunanjega ministra, ter je bil predestiniran za zunanjga, ministra. Poznal je tudi slovenske razipeer jako dobro ter je imel za nas sdnpatije.
Popolna razprodaja
tudi ne obroke vseh predmetov, damske, moške in otroČ|e komekcije, deinih plaščev,
klobukov Itd. se vrši pH tvrdki	•	;#
O. BernalovlC, Ljubljana, Meatni trg *tev. 5.
Le v prvem nadstropju. Vhod samo skozi vrio. jVodoJa se pod' nškufiro ceno.
Prosveta.
RAZSTAVA UMETNIN V JAKOPIČE-VEM PAVILJONU.
Božično razstavo umetnin je v nedelje 19. t. m. dvorilo Udruženje likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Namen je hvale vreden. Pred B; žiiem irar-sil.do izda več za razne darove, kot ob drugih delavnikih; mcrda bo cd takeja razpoloženja imela kako korist tudi umetnost, če jo izracno ponudijo v na-3cup. Le, da ta razstava v svcjem nariovu obeta nekaj, kar je na n J zelo redko. Udruženje je strokovna organizacija, kateri ni uspelo, združiti v sebi pomembnejšo večino umetni o v. Z ozir: m na njen značaj bi seveda pričakovali cd nje •drugačnega zastopanja strokovnih interesov, kot je prirejanje razstav, katerih 8e boljši del slovenskih umetnikov ne udeležuje.
A razstava je otvorjena in treba je poročati, da so se je udeležili slikarji, kiparji in grafiki iz vr <t najstarejših, starih in mladih, en arhitekt in mnogo takih, ki brez haska spremljajo naše razstave od začetka. Jakopič je poslal nekaj krajin in krajinkih skic ter kompozicijo-, njegova dela, čeprav namenu razstave ustrezajoč, niso izbrana po ni-ikakem kriteriju, . govore svoj močni umetniški jezik, kot vselej, kadar se pojavijo pred nami. A v tej okolici se nekako žonirajo. Poleg njih vise Jamovi Bledi in dve krajini, 1 i sta precej razveseljivi. Nasproti zavzema F. Klemenčič vso steno s svojimi I r? j'nami, ki so vedno enako neinteresantne; tehnika jih neizprosno ubija. Tudi Gaspari je vposlal nekaj drobnejših stvari.
Mlajše krilo se je združilo v poseben prostor in zelo jasno dokazuje, da mladost sama še ni nikaka umetniška legitimacija. Trstenjakovi krajinski akvareli so taki, kot so bili; dve oljni krajini razodevala, da do Slovenske gorice in njihov kraj vredno urretnikevega dela, da pa njihov rojak temu ni dorasel. Še močnejše, kot pri njem, se kažejo pri M. Malešu vsake jaki vplivi moderne umetnosti. V grafičnih listih kar mrgoli neprebavljenih uti&ov, bodisi tehničnih, kompozicijskih ali celo snovnih. Nejasen, da&i tehnično mnogo srlidnejši, je St. Cuderman. V tretjem oddelku razstave vise krajine Iv. Franketa, ki imajo svoj Izvor v nekem tehničnem odi ritju, katerega pa ni mogočo dognati. Tu razstavljate še H. Šantel in S. Šantel. H. Srre-kar, ki je moral poleg porečenih karikatur ponovno pokazati neke neokusno: ti, E. Justin, R. Marčič in F. Ančik. Tako ■smo končali z imeni, pri katerih bi moral Umetniški svet svoje delo pričeti.
Plaotiko je razstavil Dolinar. Njegove dela je zelo mongolično in poleg prav d ibrih del se nepričakovano p:javi slabo premišljeno, plastično nesvoje. Tudi Zajec in Rcoič sta razstavila.
Pri tej razstavi se človek vpraša, kako je mogoče, da po četrtstc letju razstav, ki 5-o bile živa priča nesebičnega in umetniško uspešnega stremljenja, še ve*-no srečavamo poteg debrih del toliko pridnosti, a brezupne netalentiranosti? Vzrok ne mere biti v proizvajalcih samih; slab talent je vedno vztrajen. Zdi se mi, da je mnogo tehtnejši vzrok prizanesljiva hinavščina »pohvalnih« kritik, ki uspavajo mladostno avtokritiko in vzgajajo domišljave avtoritete, čeprav *a domači krog. Tako pisanje je vzgojno prav posebno škodljivo, čeprav je predmet le sedanja Razstava umetnin.
F. Mesesnel.
SLOVENSKI UVOD V UMETNOST.
V	knjižnici Narodne Galerije v Ljuo-Ijami je pravkar izšla Izidorja Cankarja kn iga »Uvod v umevanje likovne umetnosti«, katere začetna poglavja je pod naslovom »Sistematika stila« objavil le-
tošnji »Dom in Svet«.
To je prva strokovna teoretska knjiga © umetnosti med Slovenci, je prvi doajeni sistem stilne terminologije in vede *— v Evropi splch, zato bo ta knjiga, na višku moderne evropske stilne znanosti stoječa, prodrla meje naše ozke domovine ia bo tast svobodnega umelnostnega •raziskovalca in znanstvenika sploh.
Kdor je količkaj poučen o stanju v ta-kozvani umetnostni in stilni znanosti v Franciji, Nemčiji, Angliji, Rusiji, je mo-ral občutiti negotovost in ohlapnost sti-ianalitiČnega osredja, * fcteterim se umetnost danes vsesplošne obravnava. Vsaka
to*1* svoi 1431611
»estetsi i« sistem, s katerim je obravnavala 5'dc-bno umetnost, do ler se ta si-slem ni ovrgel po modernejšem. Klasi-cisti so obravnavali celokupno) verigo zgodovinskega razvoja umetnosti s T ri-teri em, po antičnem prikrojenem; veljali ste jim ji le antika in renesansa za »umetnostni dobi«, zavrgli pa so vsled svojega enostranskega merila srednjeveško in baročno umetnost kot »propad« in »barbarstvo«. Romantiki so naopretno s svojim kriter jem odklonili antiko in proglasili baš barok za umetnostno visoke stoječo dobo, realisti druge tretjine XIX. stoletja so zopet zapeli himno kva-trocentu in snovni umetnosti, ki ji je glavno »kaj« v umetnosti. Sledila je potem doba razmaha subjektivno-indivi-dualnega stila, v katerem se je umetnina obravnavala kakor se to večinoma dogaja še dandanes, z vidika psihcl š’ e raziskave duševne vsebine umetnine in nje ednosov z umetnikom-svariteljem (osebna n'ta v umetnini). Pri tem ni šlo za nobeno analizo umetnine same, nego za subjekti vno-estetske in filozofske kombi-nacje individna-uži vatel ja, s katerimi je ta uživatelj le poročal o svo‘om listnem intutivnem doživetju umetnine, nikakor pa ni objektivno izčrpal ob ektivne kakovosti njene. »Jaz gledam na umetnino takole« je bil remltat take preiskave, ta je bil drugačen od rezultata: »Ti g’e-daš nanjo drugače« itd. in zavladata je anarhija gledanj in zmešnjava terminov,
l	i je pomnožila znanost znatno. Različni temperamenti so vsak drugače apercipi-rali umetnostno vsebino iste umetnine, podtikali istim terminom vsak drugačen pomen in zmeda je bila vsespl š"a, kakor je bilo istočasno v umetnosti vsesplošna zmeda raznih — izmav spl‘šna karakteristika v času nekako od 1903 do 1925.
Ringi, Wiokhofs, Wolrfin so začeli, Dv'~-fak je nadaljeval. Po e a i so se zaplojala po Evropi nova spoznanja; v Angl'ji pr?j kot v Franciji in 1'a’iji, sedaj po naj -Riegla in Wolffina že Necnci in Rusi, Dvorak prodira počasi, a z gotovostjo — sistem, dograjeno in popolnoma stilno sistematiko pa je dal mt-derni umetnostni
znanosti Slovenec. Dal je znanosti Evrope prvi stilni sistem; komaj je knjiga v slovenščini izšla, že se prevaja v tuje evropske jezike.
Avtor sam se v predgovoru točno opredeljuje: »Podpisani sem poizkusil one raziskave (Riegl, Wickhcff, WoHlin) dopolniti, stilne znake strniti v sistem brez ozira na zgodovinski razvoj, tako ustvariti in nuce nekako slovnico umetnostnega oblikovanja, polagali logičnost in organično funkcionalno:! njenih zakonov ter njih nujno zvezo s splošno človekovo duševnostjo.« Od dosedanjih raziskovalcev stare,psihološke šole se odloči avtor: »Poudariti me ram, da to noče biti razprava o umetniku, marveč razprava o zakonih oblikovanja, ki so nezavestni v njem, ki so »preko na-e meči«; razprava torej o umetnini kot likovnemu c r-ganizmu, ne o psihološkem načinu njenega postanka. Zato sc rezultati te knjige deduktivnega, a ne normativnega značaja.«
Knjiga ima dva dela, od katerih je stilni sistem obsežen v drugem delu, prvih 75 strani pa obravnava Neumetnostne (zgodovinsko, umetnosino-zgodovinske in starinsko - vrednotne) in umetnostne (estetsko-subjektivne) vidike na umetnost. Radi tega prvega dela, mislim, je prišel na naslovno stran naslov »Uvod v umevanje likovne umetnosti«, od katerega bi kdo pričakoval popularne »knjige
o	umetnosti«. Sistematika ima poglavja: 1. Predmet in snov (Idealizem, Naturalizem, Realizem. »Vtis in izraz«). 2. Oblikovanje telesnosti (Ploskoviti stil, Plastični stil, Slikoviti stil). 3. Oblikovanje .prostora (Brezprostcrno, Omejeno, Brezmejno prizorišče). 4. Figuralna kompozicija (Vezana, Tehtonska, Svobodna kompozicija) in konec 5. Vsebina umet-nine.
Naglasiti moramo, da je ta knjiga namenjena v prvi vrsti onemu, ki »gleda« na umetnino z objektivnim, vse drugačnim interesom kakor gleda nanjo umetnik, »kritike, kovač, anatom. Na umetnost je namreč odprtih pr&v toliko vidikov kakor postavim ca »človeka«, H ga je mogoče vzeti anatomski, psihološki, antropološki, hemično, biološki itd- itd Knjiga ta je, kar hoče biti in nič več, je sistem stilne analize, kakršne Evropa
doslej ni imela. Kakšen pomen ima to, kakor bedo gotovo rekli, »seciranje umetnosti«, pove avtor sam:
»Stil je čle-vek, a stil je tudi doka. Ko je njega analira, analira umetnostno znanost individuun in čas; tesno k duševnemu organizmu, ki je svojo umetnost rodil, prislanja uho in prisluškuje, neodvisno od vsako osebne vol e, govori o s-ta-rju tega organizma. Sal ji govori o enotnih, doslednih, močnih d bah, o slabotnih, notranje razbitih, negotovih d bah V tem vidi umetnostna znanost vsebino umetnosti in umetn ne, v takih rezultatih njenih analiz je opravičilo njene eksistence.«
Kdor »s tem očesom gleda« na umetnost, za tega je ta knjiga. Kn iga ne negira možnosti ali upravičenosti katerega drugačnega »gledanja« na umetnost, celo trdi, da je močnejši cd rezultatov umetnostne znanosti vsebina umetnine, ki je izraz življenja o njem, njega potrebnih ali novih resnicah.
Vrednote te knjige pa bedo vrednote ostale. Nujno jo priporočamo vsem, ki se znanstveno hrčejo pečati z umetnostjo, dragocena pa bo tudi onim diletantom, ki jo bodo hoteli prav razumeti.
V znanstvenem svetu pomeni prepotreben novi, dograjen v sebi zao1 rožen sistem, ki bo služil i literarni i glasbeni zgodovini, ki Je edino možen najenostavnejši in raj-raktPnejši. V izven^n-n-stvenem svelu takozvanega u^ernestne-ra eseja in kritike pa naj bi knjiga uvedla vsaj enotne termine in vnesla vanjo umetnostno izobrazbo, ki e pri nas Slovencih na tem polju ?e ni čutiti v realnem, sodobnem smislu.	S.	V.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek cb 20. uri zvečer.
Petek, 24. decembra: Zaprto.
Sobota, 25. decembra: Na Sveti dan ob 15. uri pop. Triglavska bajka. Izven. Znižane cene.)
ob 20. uri zvečer Kcvarstvo in ljubezen. Izven. (Znižane cene.)
Nedel a 28. decembra: Ob 15. uri pop. Po'tcrčkc<ve poslednje sanjo. Izven. —
(Znižme cene.)
Ob 20. uri zve:er Slaba vcot. — Izvem. (Za i tene cene.)
Ponedeljek, 27. decembra: Stalni gest.
B' ubourcche. — Red B.
T rek, 28. decembra: Zaprto.
Sreda. 29. decembra: Skopuh. — Red D. Čelrlek, cO. Decembra: Joy. — Red A. Petek, 31. decembra: Zaprto.
Opera:
Začetek cb pol 20. uri zvečer. Petek, 24. decembra: Zaprto.
Sobota, 25. decc*mbra: Na Sveti dan ob p -1 20. uri zvečer preTdJera Mozartove opere »Ccsi fan tutte«. Izven. (Znižane cene.)
Nede’ja, 26. decembra: Ob 15. uri pop.
2	din a. Izven. (Znižane* cene.)
Ob 20. uri zveter Grofica Marica. — Izven. (Znižane cene.)
Ponedeljek, 27. decembra: Zaprto. Torek, 28. decembra: Manon. — Red C. Sreda, 29. decembra: Carmen. — Red E. Četrtek, 80. decembra: Cosi fan tutte. — Red B.
Petek, 31. decembra: Zaprto.
Repertoar Narodnega glelališča ▼ božičnih praznikih. Opozarjamo na predstave Narodnega gledališča o praznikih, ki s-' vse po znižanih cenah. Drama igra na Sveti dan popoldne ob treh »Triglavsko bajko«, zvečer ob osmih pa »Kovar-
stvo in ljubezen«, opera pa ima na
Sveti
dan zvečer cb pol osmih premijero Mozartove oporo »Cosi fan tutte«. Na dan sv. Štefana igra drama popoldne ob treh »Peterčkov^ poslednje sanje«, zvečer pa priljubljeno kmetiško komedijo »Slaba vest«. V operi se pojo cb 15. uri popoldne »Židinja«, zvečer ob »ismih pa učinkovita opereta »Grofica Marica« z gospo Poličevo v naslovni vlogi.
MOZART: »COSI FAN TUTTE«.
Kakor smo že javili, se vrši v sredo dne 22. t. m. premijera Mozartove opere »Cosi fan tutte«, ki ima sledečo vaeb.no: I. dejanje- Ferando in Vitem se razorov ar jata * Don Alfonzom o Senaki zvestobi. Slednji trdo, da so vse nezveste. Oficir a zahtevata o tem dfvkflT nakar preidejo v stavo za 100 »latni
svojo zvestobo. Pride pa D^.( Si, Mka j, Kosta morala oditi oba ljubcKs
v vojno.* Oficirja *e poslavljata v krasnem
!iiaiiiini3»B9iiiiiiaiiaiii
Uprrt'tliš tv „ N„n>U* ga Dnevni^ (K ivitp-i i trg 3) bo dfi nes odprto or! 8 do 16 ure.
T-rhi sprejema up>ava vsn na* očila /a p ud i| o o stevi ko ,,Na odntga Dntvnika‘‘, ki 'Zide kot
prva po praznikih
ler je /ato
za inseriranje
/In ti primerna.
kvartetu od svojih izvoljenk in odhajata med zvoki 'bojevite koračnice.
Sprememba. Služkinja DorahelLa si žeti smrti, Despina jo tolaži in se norCuje iz motike zvestobe. Don Alfonzo vstopi in z njim oba oficirja preoblečena v tujca. Vrneta se tudi sestri in tujca začneta takoj ljubavni razgovor, ne najdeta pa pri obeh sestrah nobenega odziva. Veselita se zvestobe svojih zaročenk in sta prepričana, da stavo v vsem dobita.
Sprememba. Sestri sta v vrtu ter ee spominjata svo ih ljubčkov. V grmovju pa se oglrsi glas: U.mreti h-očem, umreti! Nae.ikrat skočita izza grmovja oba tujca in se z strupita. Don AWonzo, ki je znjedno ž njima prišel na vrt, pokliče zdravnika, ki ni nihče drugi, kakor preoblečeni služkinja Despina, kekor je bilo vse dogovorjeno.
Drugo de;anje. Tui&a ponovno roskuSata z lj,ubezens.kimi ponudbami, a sta odločno za-vrn ena. V drugem dejanju pripoveduje Despina, da preveč čednosti rado Škoduje. Don Alfanzo povabi sestri, ki sta medtem se že odločili glede ljubčkov na vrt, kjer se vrši prva sprememba drugega dejanja, polna- ljubezenskih zapetijajev.
V	drugi spremembi sklene Fiordi-Ligi, da spelje preoblečena oMcirja k svojima zaročencema. Tega pa ne more storiti, ker M nastavi Viljem pot. Medsebo'ne poroke so sklenjene. V zadnji spremembi pripravlja i e&-oina za svatbeno pojedino. Despina preoblečena v notarja opravi poroko.
K premijeri Mozartove opere »Cosi fan tutte« v ljubljanskem Narolnem gledališču. Ena najfine-ših komičnih oper svetovne literature Mo7artcvv_ »Ccoi lan tutte« se bo v Ljubljani na Sveti dan zvečer cb pol osmi uri prvič v slovenskem jeziku izvajala. Naštudiral in izre-/iral j 3 to opero rpernl ravnatelj g.
1,0 Polič naravnost vzorno, v vseh de-lih občuteno, duhovito in v pravem Mozartovem stilu. Interpretacija diha Mahler-jevo vzorno izvedbo na ne’ dan 'i dunajski dvorni operi. Ravnatelj Polič je dosegel po sl ušrj"h sodeč, da bo orkester t^ M -zartovo delo izva al v na fineišem komornem stilu s V ranimi pianisnimi pihal in vzorro orkestralno igro. Orkester se tako petju podreja, da bedo pevci in pevke ves čas lah’ o obdržali idealni ton veseloigre, kar je povsem v pravem Mozartovem stilu. Ta premijera bo ena najvarnejših .opernih predstav komerneja stila zadnjih petih let ljubljanske opere. Da Narodno gledališke goji Mozartov re-pertoar v iderlni tekmi dokazujejo vpri-zorltve »Don Juana«, »Figarove svatbe« in sedaj »Coo-i fan tutte«. Dekrraci'a za to opero je izredno lepa, slikovita in stilna, vse izgle da, da bo vzorna pred otava ra čast našemu gledališču. Zasedba vlog ie tako dobra, da ni kmalu najti boljše. Gospa Lo.všetova, gospodična Thalerjeva, gospa Poličeva so v ženskih vlogah zaposlene, gospodje Banovec, M \roviC in mojster Betetto pa v meških vlogah. Iz umetnosti ff. Betetta v tej vlogi izžareva duh Mahlerja dunajske d v me opere na vse sodelujoče. Nove dekoracije je naslikal g. Skružny.
r . Glaobena Matica v Mariboru pripravlja za 12. januar 1927 novo prijetno iznenadenje. Njen pevski zbor b, namreč koncertiral ta večer z najlepsimi a capelle zbori, kar Jih je imel sploh na svojih pTogiramih. Kdor pozna fineso m visoko ume‘.nest g. ravnatelja Hladeka in vse krasne uspehe, ki jih je zel s svojim zborom pri zadnjih koncenh se more mirno zanesti, da bo tudina tem Vftferu doživel največji muzikalični užitek. Zborov, ki jih na ta večer proizvaja Glasbena Matica še ni pel noben zbor v Sloveniji. Že imena zborov, kakor Judje na rekah Babilonskih, Atila predRimmn, Nari in brodar itd. nam kažejo, d« se bodo proizvajale kompozicije	večjega
štila. Med točkami se tudi \r^e.Jne^1 možkl zbori i boriton ■ soli, ki jih z očarljivo milobe pedaja MatiKnega »bo-ra, g. Faganeli. — P»v3kl lbor Glasbene
I Matice.
m
Božična priloga.
ofjo
PiTč?,
P. P.:
TILKA IN ZVEZDICE.
Vsak večer, ko dan zamira, oči. e sanek ji zapira,
Tilka k nebu uprč oči.
Tam nešteti milijoni po visokem neboakloni zvezdic bisernih blešče,
ae smehljajo, bajke krasne pravijo v daljine jasne do zaspane zemljice.
Tilka jih prav dobro čuje, ta kaj, ona kaj modruje. Teda čuj, kaj je nocoj!
Kaj nccoj tako radostno z glaski nežnimi skrivnostno zvezdice šepečejo? —
»Tam za sinjimi gorami, tam za širnimi vodami, tam je mesto Betlehem.
Tam za silnimi zidovi, kameniti hramovi hlevec zapuščen stoji.
Tam v tej noči preveseli v siromašni se zibeli Izveličar nam rodi.«
Vse to zvezde govorijo, še prijazneje bleščijo, Tilko vabijo s seboj.
Ze ji tjakaj duša plava, a telesce sladko spava ji v naročju mamice.
Hu-Sung-Si:
D žavni norec.
(Prevod iz kitajščine.)*
>Om mani padine hum!« Slaboten ženski glas je izgovarjal molitev za zrati.
Presenečen sem vstopil. Sredi sobe je klečala belo oblečena Giauna. Pozdravil sem jo in ji stisnil roko: »Zakaj si belo oblečena? Kje je brat?« Žalostne oči, v katerih so se posušile solze, so se uprle vame.
»Ni ga, gospod!«
»Kje je?« Slutnja je zatrepetala v srcu.
»Odpeljali so ga!«
»Odpeljali? Kdaj? Kdo? Zakaj?« Iz ■cene so .bruhala vpraa^ia.
Giauna pa je otožno povesila glavo, skenila roko na prsih in govorila v zemljo. »Nikoli več se ne vrne, gospod. Prepozno ste prišli.«
Obsedel sem in jo gledal. Venomer je sklanjala glavo in tihi šepet molitve je motil strašno tišino: »Oni mani padme> hum!«
Mračno sem zrl v uganko. Leto dni sem prebil v Honkongu, o nobenem dogodku doma nisem vedel ničesar.
Nad mestom se je zgrnila tema, ko je Oiauna vstala, prižgala luč in odšla. Zmedeno sem zrl za njo. Toda kmalu
je vrnila z drobno popisanimi papirji Zdrknila mi je pred kolena ter prosila: »Gospod, poslušaj!«
Strah se me je polotil, zakril sem s: obličje in drhte poslušal plakujoči glas.
>Hu-Sung-Wan svojemu bratu Hu-Sung-Siju.«
Dan veselja. — Naš rod je prišel iz kitajske domovine v Siam. Kdaj tega se ne spominjam. Kako so živeli naši očetje, ne vem. Moj oče je kupil hišo nad Bangkogom in v tej hiši sem rojen. Spodaj teče Menam, kjer sem se v mladosti igral. Vodil sem očetovo trgovino na Borneu; z veseljem sem pozdravil krizanteme pred domačo hišo, ko sem se vrnil.
Pred letom dni sem bil v Lampunu v deželi Laos, odkoder derejo Mena-move vode in preplavljajo bogata riževa polja. Nebo in vode bogate mejo deželo. Iz sinjih gora so pripeljali pravkar ujetega belega slona. Mlademu lovcu so se Iskrile oči od veselja in ponosa, kajti vedel je, da pride na kraljevi dvor. Nisem mu zavidal, mene ne mika na dvor.
—	Srečal sem Giauno, gorsko deklico. Vitka je, kot riževo steblo in lepa, da jih ni takih ob Menamu. Vprašal sem jo, če bi hotela z menoj. Poljubila mi je roko. Srce mi je položila na dlan. Plačal so® očetu odkupnino in jo vzel seboj. Zaliva mi krizanteme, prebira strune in moja glava počiva pod njenimi dišečimi prsi. Vsak človek sreča svojo ljubezen.
Dan trpljenja. Prišli so možje iz Laosa-ter govorili z Giauno. Vse mi je pove-
• Opomba pod Črto. svari pred' kahrinosi- * bodi zamenjavo opisanih dogodkov * znanimi.
dala. Dejala je, da zaupajo v mojo modrost in me prosijo, da bi me smeli poslati v zbor siamskih mož. Tako se je veselila, da so ji škrlatno rdela lica. »Ti poideš, gospod?« Ovila se mi je okrog roke in je trepetala od želje. Jaz pa sem premišljal, če je meje srce tako pravično, da bi mogel govoriti zanje. Izpraševal sem se, kaj naj storim za te najbolj uboge iz siamske doežle, ki žive edino od tega, da sekajo tektonije za bogate trgovce. V šoli se nisem učil, kaj je treba hudem, kdo bo narekoval mojemu srcu?
Vsi, ki prihajajo v zbor mož, so odgovorni za duše in imetje ljudi, ki so jih poslali. Zavedati se morajo, da je pravica teh ljudi večna. — Trpel sem, ker nisem zaupal sebi, a Giaunine prošnje so bile tako vroče, da sem obljubil.
Dan zmage. Prvi kraljevi svetovalec me je poklical k sebi. Stisnil mi je roko in mo pozdravil v zboru mož. »Možje iz Laosa so te poslali, tvoja modrost bo naša pomočnica. Težki časi pr,ha ja jo k nam v goste, tujci silijo od vzhajajočega in zahajajočega sobica. Od juga se vozijo ošabne ladje, nakladajo tektonije in nas goljufajo.« Spoštljivo sem se priklonil. Vedel sem, da pričakuje odgovora. »Gospod!« sem dejal, »taka je moja misel, da moramo dati življenje tistim, ki sekajo tevtonije. Dežela brez veselja ni hrabra.« Začudeno me je pogledal in umalknil.
Vračal sem se ob Menamu in zrl v valove. Trpka misel se je rodila v meni: »Njegove oči so tako mrzle kot Menamo-ve vode.«
Prva beseda. Zopet sem hodil ob Menamu. Na čolnih so prevažali papir. Država Siam kupi vsako leto veliko papirja in ga potem prodaja šolarčkom in pisarjem.
Ko smo se drugi dan potem zbrali, sem začel govoriti o papirju.
Čudno so me pogledali, ko sem spregovoril: »Papir je nevaren. V naši deželi ga je veliko preveč. Beseda bi morala tolmačiti, kar misli duša. Na papirju se beseda posuši Papir je be<lo slepilo. Kdor mu preveč zaupa, pozablja na življenje in dušo. Naši ljudje sede za papirnatimi grmadami in le redkokdaj slišijo živo besedo. Papir prenese vse: neizpolnjene prošnje, laž, resnico, tihe zavratne kletve, številke, ki bi morale rešiti ljudi in zopet take, ki jim pišejo smrt. Kadar ga je veliko popisanega, se nikomur več ne ljubi brati. Tedaj leži nakopičen v grmadah in človeška usoda je zapisana einrtl Nobena stvar se ne vname lažje, kot papir. Če. se bo to zgodilo, bo zgorelo mesto Bpngkok in kra-, ljeva palača v njem. Prenehajte s papirjem, odprimo ušesa živi- besedi.
Smejali so sepii, Popoldne mi je pravila Giauna, da sp bili .poklicapi mpžje
iz Laosa. Dejalo se jim je, da norim. Toda oni zaupajo vame.
Dan plačiia. Odprli so blagajne. Tudi mene so poklicali. Dolgo časa že nismo bili skupaj in bolelo me je že srce, ker nisem mogel nikomur potožiti, koliko trpi moje ljudstvo.
Siam je doživel težko nesrečo. V gorah, v Laosu je lilo. Iz gora so drveli valove. Zeleni riž, upanje siamskih lju-boj. Ruvali o tektonije in jih odnašali. Mojim ljudem, gledajočim razdejanje, so krvavele oči. Begali so kakor zblazneli okrog, kajti revne hišice so se rušile in uazpadale. Kmalu so se začele zapirati prestrašene oči. Tonili so starci, otroci, krepki možje. Menam je valil zbesnele vode, zemlja je rjula, tako so jo trgali valove. Zeleni rig, upanje siamskih ljudi, je plaval na valovih. Pred Bangkokom so se vede za hip ustavile. Nato so zalile mesto, čolni ,na katerih bivajo ubogi Kitajci, so izgubili ravnotežje in se potap.jali z ljudmi vred. Več kot tisoč Kitajcev je utonilo.
Odšel sem v zbor, kjer nisem našel nikogar. Srečal sem zakladnega svetovalca. Zjokal sem se pred njim. Pripovedoval sem mu o bedi ljudi. Potolažil me je, da so že zbrali denar. Vsak siamski prebivalec mora oddati desetino zaslužka. Nič niso pomagale moje prošnje. Smejal se mi je..
Ta dan smo prejeli prvo plačilo za delo, ki ga opravljamo na posvetovanjih in katerih že ne pomnimo več. Sram me je bilo, ker sem nosil seboj toliko denarja. Za en dan nam plačajo dvajeetkratni zaslužek moža, ki seka tektonije.
Zvečer sem poklical Giauno ter jo
prosil. »Nosi denar mojim hudem, ki
sem ga danes prejel. Pojdi, kadar upa-
dej ovede. Povej jim, da me« je sram prejemali denar, ki ga nisem zaslužil. Ničesar nismo storili zanje, pozabili smo jih.
Včeraj se je Giauna vrnila. Ko je delila denar, so se stepli. Grdo so govorili o meni. A moje. srce je čisto.
Streha. Po dolgem času so nas sklicali. Hudi časi so se hitro plodili. Ljudje niso imeli strehe. V čolnih na Menamu so živeli, dež je padal in voda jim je curljala v sklade. Hodil sem po deželi in jih tolažil. Kdor ni imel čolna je spal na prostem.
Dolgo smo se posvetovali. Naposled so sklenili, da moramo naščuvati brezdomce zoper gospodarje in te zoper one. Ugovarjal sem in prosil, nič ni pomagalo. Še več so storili. Postavili so učene ljudi, da bodo sodili v teh prepirih. Zdaj vem dobro, kako se taka zadeva vrši. Učenim možem bomo plačevali lepe denarje ,prošnje ubogih bodo umirale na papirju. Ta papir vodi vse za nos. Papir, na katerega bo napisana prošnja bo imel visoko kupno oeno. Siamska država bo zalužila. Mene pa je bilo sram, da bi še sedel v zboru mož.
Pravic z zavezanimi očmi. Godrnjanje se je širilo po deželi. Iz Laosa je prihajalo in je plavalo z Menamom nizdolu. Slišalo se je v palačo, kjer zborujemo. Eden izmed kraljevih s veto valeč v se je nepriejtno zganil, drugemu se je posvetilo v očeh. Takoj sem spoznal, da je med njima sper. Drugi je hotel prvega preskočiti. Zdaj je prišel pravi čas, Da bi ukrotil godrnjače, je drugi oborožil četo ljudi, ki so si pripeli na prsi znak rdečega zmajal Bojni klic se je razlegal po vsej deželi.
Giauna mi je pripovedovala, kako so ljudje rdečega zmaja enega izmed prebivalcev Laosa privezala na krokodila In spustili žival v reko. Krokodili “so planili na svojo žrtev, grozen boj se je pričel v vodi. Mladega fanta so raztrgali kos za kosom.
Moji ljudje so prišli in tožili: »Pravica' ima zavezane oči« Potrdil sem in pristavil. »Praviča je gluha. Cas ne razločuje med šilo in nasiljem:* ^
Stroji. Včeraj sem jim povedal sledečo zgodbo. »Na Menamu e je potopila ladja. Stroji so se pokvarili, ladja ni-mogla več dihati. Dokler smo vozili a čolni, se ni nikoli potopilo toliko blaga. Ko so me osuplo motrlH, sem jim razložil. Siamska država je ladja, ki plava na zemeljskem morju.. Ljudje so nje» trup, ženejo jo stroji, ki jo upravljajo,. Ti stroji morajo biti vedno delavni, vedno pravični. Baš to poslednje je pri nas le še legenda. Tisti, ki delajo, pa ne morejo dihati. Verjemite mi, stroj mora dihati.
Zato vam pravim: Siamska država ser
potaplja.
Pravica je spregledala. Moja Gtaun«* je tako lepa, da jo le gledam, kdaj ji is. prsi poženo rože. A duša je žalostna.
Ze zopet se leto dni nismo videli r zboru mož. Krivice so omamljale ljudi Ko smo se pred koncem leta sešli, je prišel med nas kralj, gospod belega slona.
Eden izmed svetovalcev, ki se redi la državne blagajne, je dejal kralju: »Gospod, mi ti prinašamo pozdrave našeg® ljudstva. Resnica je, da so med njimi ta-ki, ki godrnjajo. A ne zmeni se zanje, gospod, to je nezdravi ter na zdravem telesu. Zdravo telo je tisti del naroda* ki te navdušeno pozdravlja in radovoljno trpi. Gospod, le z zdravim narodom smeš govoriti ,drugih ne poslušaj.« Ko sem sli-šal te besede, sem planil in ga udaril po zobeh.
Pravici so odvezali oči ter me obsodili na mesec dni ječe.
Giauna, zdi se mi, da se kmalu: povrnem k tebi iz zbora mol Pre.1 gospodom belega slona. Vsak© leto praznujemo državni praznik. Takrat sprejema naš kralj, gospod belega slona,
11	a širokem polju prošnje in pritožbe. Pred jasnim obličjem se zbere ves narod.
Na predvečer sem hodil s težko vestjo ob Menamu. Naposled sem se odločil, da mu povem, kar vem.
Drugi dan so zalile množice travnik. On san je prijahal na belem slonu, s štiri, toliko jih ima sedaj siamska državah so vodili zadaj.
Posadili so ga na okrašeni prestol. Obličje ni izpremnilo izraza.
Prihajali so po vrsti, svetovalci, možje-iz zbora ter mu lagali v obraz.
Čuden praznik, da lažejo svojemu gospodu v obraz. Zlato je plemenita resnična kovina, zakaj bi naj ne mogla bit* taka človeška beceda.
Sprejel me je in me ogledoval. Govoril sem preprosto, kakor 9em mislil »Svitli kralj! Gospod belega slona in zelenega riža! V zbor mož so me poslatt ubogi iz Laosa. Rad bi bil skrbel zanje, pa nisem mogel. Besede niso našle odmeva. Mojih opominov niso hoteli poslušati. Vprašujem te, gospod, kaj naj St» počnem v zboru mož?
Poglej, od vseh strani pritiskajo tuje* v siamsko deželo. Doma pa tvoji svetovalci lažejo in kradejo. Za tvojim hrbtom ubijajo.
Veselje je izginilo iz Siama. Nevarno je kadar ljudje izgube veselje do življenja. Ne bedo se hrabro branih, ne lio-do več skrbeli za zemljo.
Naša naloga bi bila, o gospod, da dame ljudem veselje nazaj. Našemu ljudstva se od žalosti zastirajo oči.
Gospod, stori, da bo ljudstvo zopet veselo, vrni jim dušo!«
Posmehljivo so se spogledovali s ve-tovalci ter si mežikali.
Tisto popoldne »e je odpeljal kralj v La con ob morju, mene pa so izključiti-iz zbora mož.
Giauna je bila vesela,” da bom xda$ ostal pri njej, a povedal semji,,da haj~ hujše šele prihaja.	:	*	i' .
Čer, par dni je. prišla h*. se zjokala: »Ljudje iz Laoea hofejp vedeti, aor. te pognali i*. zbora, mož.« .,	‘
V	megli. Na Siam je padla megla, ka-koršne še nismo doživeli. Pokrila je deželo od ge ra do morja. Ljudje so si svetili ob belem dnevu. V tej megli sem šel, da bi govoriL
Giauna j© stala tik poleg mene. Ko >em jo pogledal, je imela prsi resne od megle. Zašepetala mi je, da se jih je obralo veliko, ki bi me hoteli poslušati. Toda v megli nismo videli drug drugega.
>Siamci, vi hočete vedeti, zal aj so me vrgli iz zbora mež, kamor ste me pcslali. Slišim vas, da ste prišli, vidim vas pa ae. Polušajtel
Živeti hočete, a življenje vam kradejo. Z lažmi vas obsipavajo. Kar sem videl dosedaj v zboru mož, mi je dovolj. Tam se tepo z vetrovi in jih love v mehove. Z njimi prihajajo med vas, ki ste .»trožkL
Kaj imate v tistih, ki jih izbirate? Od enega jih živi sedem, od drugega dvajset
Možje siamski, megla je padla na deželo in jaz slišim iz megle, kako prihaja potres. Smrti bomo gledali v oči, da ?e vam zopet povrne veselje do življenja.
Ko boste reševali otroke iz žrela smrti, bo ste zljubili življenje«, tako goreče, da vam ne bo mogel nihče več tajiti resnice««
Različni glasovi eo se izvili iz megle. Giauna se me Je oklenila ter ihte prosila, da naj zbežim. Tisti hip me. je zadelo nekaj v prsi zgrudil sem se.	j
Kdo me je udaril, ne vem, ker se v j megli nismo videli.
Drugi dan sva se z Giauno vrnila v i Bangkok,. Ko sem pl al zadnje vrstice, so prišli, da bi me odpeljali pred sodnike.
Umrl bom pred potresom. Vsak člo- j vek najde svojo smrt.
Mojo smrt bo gledala edino Giauna, j roža iz Laosa.«
*	j
Giauna je prebrala ter me pogledala. '
»Kaj se je zgodilo,« sem krčevito vpraševal.
>I)ane6 popoldne je bil sojen. Izrekli <o da je državni norec.«
Roka mi je omahnila, vedel sem vse. Kdor je- proglašen za državnega norca, janj ni rešitve.
Hitro sem ogrnil haljo ter se pedal v ječo. Spustili so me k njemu. Sedel je
po naše na tleh. Ko me je ugladal, 6e je i tcžno nasmehnil.
»Brat moj! Kralju se vržem pred noge, milost ti izprosim!»
Dvignil je roko, nalahno pobožal brado, pogled e mu je. izgubil. Nalo so se pričele spuščati trepalnice, dokler se niso dotaknile zarjavelega obličja.
Ta hip se je zazrl v Nirvano.
Nobene besedice ni izpregovcril.
Kmalu za menoj je prišla Giauna. Zgrudiia se je pred njim in tiho jokanje je dramilo strašno Lšmo.
On pa se ni ganil, ni odprl oči. Položil ji je roko na dišeče lase in zdelo se ml je, da jo heče vzeti seboj v Nirvano.
Zamaknila se je vanj in pila poslednje dihe.
Zjutraj so nas razdelili. Ko sem ga pogledal, je bil mrtvaško siv. Telo ni več živeiO. Zmagal je duh, ki se je preselil v Nirvano.
Opotekajoč se je hodil med čuvarji, dokler nismo prispeli na veliki travnik.
Uprl je obraz v solnce, a oči niso gledale, Svetila mu je notranja luč.
Zabučale so trombe. Prihajal je kralj s svetovalci in možmi iz zbora.
Štirje beli sloni so hedili zadaj.
S prestola je dal znamenje.
Prijeli so mojega brata ter mu veleli, naj leže na zemljo. Gonjači so prignali štiri bele slone in jih obrnili v štiri strani neba. Nanje so privezali mojega brata.
Giauna se je hotela iztrgati iz množice. Podrli so jo na tla.
Kralj je dvignil z roko.
Vzbesneli sloni so zarjuli, planili so narazen in telo mojega brata je izginilo.
Padel sem poleg Giaune na tla. Zavedel sem se proti večeru. Poleg mene je stala Giauna. V rokah je držala bratovo glavo.
Vrnila sva se domov, kjer jo je položila med krizanteme. Cul sem 'njeno molitev: »Om mani podme kum!«
Ko sem vstopil v sebo, je ležala poleg krvave glave. V srcu ji tičala taniva igla.
Naslonil sem se na okno. Mesto Bangkok je bilo razsvetljeno, praznovalo je smrt državnega norca.
Toliko je bilo luči, da nisem mogel gledati. Slepile so me. Zapreti pa se jih nisem upal, ker bi bil zagledal pred se bej strašno podobo njegove smrti.
Selma LagerlCf:
Bag v Egipt.
Na daljnem jugu, v eni onih neizmernih puščav Vzhoda, je rastla pred mnogimi, mnogimi stoletji palma, ki je bila ravnotako neobičajno stara ko neobičajno visoka. Vsi, ki so potovali v tej puščavi, so se morali ustaviti in opaziti to palmo; bila je namreč mnogo večja, ko vse ostale palme, govorilo se je o nji celo, da je gotovo mnogo višja, nego obeliski in piramide.
V	ostalem je stala pa palma popolnoma osamela poleg ene malih oaz in tiho je sanjala v puščavske daljave. Nekega dne pa je zapazila nekaj, kar je v čudu prešinilo vse liste njene košate krone počivajoče na vitkem deblu. Daleč, skoro na samem kraju pustinje, se je pojavilo dvoje ljudi, osamelo potujočih. Nahajala sta se aleer v taki daljavi, da bi velblodi zgledalr ko mravlje; toda bila je popolnoma gotovo dvojica ljudi. Dva, ki Bta bila v pustinji popolnoma tuja, ker palma je dobro poznala vse prebivalce puščavske. Bil je to mož z ženo, ki ni imela niti vodnika, niti živinčeta - niti šotora niti meha za vodo.
In tako si je palma mislila:
»Ta dva sta prišla v pustinjo gotovo le
zato, da pogineta.«
Naglo se je ozrla na vse strani in pomislila dalje:
»Ta dva ubožca čaka sedmera smrt: iev ju raztrga, glad ju usmrti s svojim strupom, žeja ju zaduši, peščen vihar Ju zasuje, rciparjl ju zakoljejo, somčni žarki ju sežgo, strah jih uniči.«
Hotela je misliti na druge stvari. Usoda teh ljudi jo je spravila v preveč obžalujoče in grenko razpoloženje. Teda v celem prostranstvu pustinje ni bilo videti ničesar, Časar ne bi videla že tisočletja. In tako Je morgla vendar misliti na oba
^PrTprahu in viharju!« je naenkrat eskllknila palma, pri čemur je imenovala imeni dveh najhujSth sovražnikov, ki groze pustinjskim potnikom —, pri prahu in viharjut — kajvendar nosi ona v svojem naročju. Zdi se mi celo,
da neso ti blazni ljudje s seboj dete!«
Palma, ki je — kakor navadno vsi starci — bila dalekovidna, je videla v resnici prav. Ona žena je nosila v naročju dete, ki je, glavico oprto na materina prsa, blaženo dremalo.
»Vsaj to dete nima niti dosti obleke k si je čez čas dejala palma. »Vidim, da je žena razpela svoje ogrinjalo in ga razgrnila preko svojega deteta. Odnesla je po vsej verjetnosti dete iz posteljice v največji naglici in odhitela z njim takim,
kot je spalo Oh, sedaj razumem:
Ti ljudje očividno beže! Toda kljub
temu so blazni.« je nadaljevala palma. »Če jih ne obrani angelj nebeški, potem naj bi raje pretrpeli od svojih sovražnikov najhujše, kar so jim pripravili, ko da so se podali v pustinjo--------------«
»Tako so prestrašeni, da ne čutijo najmanjše utrujenosti — —« je dalue premišljevala palma, »toda dobro vidim, da jim žeja gleda iz grozničastih oči. Vsaj jaz pač že lahko vem, kako izgledajo iz-
žejani ljudje •« In samo pri misli
na to strašno žejo je stresla groza njeno deblo. Ce bi jim mogla svetovati, bi jih prosila, naj se vrnejo. Saj jim sovražniki nikdar ne morejo prizadeti toliko gorja, ko pustinja. Tudi meni je bilo včasih težka ostati pri življenju. Nekoč, ko sem bila še mlada, je nanesel vihar name celo peščeno goro — oh, če ne bi bila neumr-joča, bi se bila takrat gotovo zadušila -«
In palma je razvijala svoje misli glasno dalje, kot to običajno etari osamljeni ljudje:
»Slišim, da veje veter v moji kroni čarobno pahljače eo se ču<ino razgibale, stvene pahljače bo se čudno razgibale Ne vem, kaj da me tako spreletava pri samem pogledu na te uboge tujce — Oh, kako krasna je ona otožna fenal Spominja me na najčudovitejše poglede, kar sem jih doživela od svoje mladosti.«
In palma je obujala spomine na svojo mladost, ko je obiskala oazo dvojica čarobnih ljudi. Bila je to kraljic« Saba
in kralj Salamon, ki jo je spremil vse do tega mesta. Krasna kraljica se je hotela že vrniti v svejo domovino in v tej oazi bi se imela ločiti.
»V spomin na to uro,« je rekla tedaj kraljnca, »vsadim v zemljo datljevo peško, in hočem, da iz nje vskli0e palma, ki naj živi do onega dne, ko ostane židovski zemlji večji kralj, nego si ti, o kralj Salamon!« In ko je spregovorila te besede, je zasadila v zemljo jederce, ki so ga orosile njene solze.
»Kako to « je pomislila palma dalje  »da se moram spominjati onega
dne baš danes? Ali je morda ona
žena tam tako krasna, da me spominja na ono najkrasnejšo vseh kraljic, ki sem vsled njene besede vznikla in ki od vlage njenih solz živim še danes?«
»Slišim, da moji listi trepetajo v vedno močnejših tresljajih,« je šepetala palma, »in zveni mi to nekako bolno in tesno ko pri žalostinki. Ko da prorokujejo, da bo tu v kratkem nekdo umrl. Dobro je le to, da vem, da to ne bom jaz, ker sem neumrjoča.«
Palma je menila, da velja pogrebna želostinka njenih listov obema ubogima, osamljenima potnikoma Vsa j morata tudi onadva čutiti, da se jima bliža poslednja ura. To se je videlo že na njihovih pogledih, s katerimi so se ozirali na okostja veljblodov, ki so ležala po pustinji, in na jastrebe, ki so krožili naokrog. Ne more biti drugače — umro tukaj, v njeni senci-------
Opazili so cazo in palmo, in pospešili svoje korake. Ko so končno prispeli so padli na zemljo in zadnje upanje je izginilo: studenec je bil izsušen. Zena je posadila dete kraj sebe na pesek in sedla k izsušenemu studencu. Mož se je vrgel poleg nje na tla in bil s pestmi zaprašeno zemljo. Palma je slišala, kako se razgo-varjajo o bližajoči se smrti.
Iz njihovih besed je posnela palma, da je dal kralj Herod pomoriti vse dve- triletne otročiče moškega spola, boječ se, da ne bi bil med njimi oni veliki, grozni pričakovani židovski kralj. In čula je dalje, da se boje puščavskih strahot. Mož je dejal, da bi bilo morda bolje, če bi ostali doma in bi se v sili uprli krvnikom — ker čaka jih tako ali tako pogin. Menil je tudi, da bi bila smrt na prvi način lažja nego smrt v neskonenia peščenih daljavah.
»Bog nam bo stal ob strani!« je odgovorila žena.
»Tukaj smo tako sami med divjimi zvermi in med gadi,« je dejal mož. »Nimamo več niti hrane niti pijače. Kako naj nas terej Bog obvaruje?«
V	divjem obupu je razrgal sveje oblačilo in zaril obraz v zemljo. Bil je popolnoma obupan, kakor mož, ki mu je presekal srce smrten strel.
Zena je sedela tiho z rokami prekrižanimi čez kolena. Toda pogled njenih oči, s katerimi je zrla v puščavske daljave, je pričal o brezmejnem obupu in kruti resignaciji.
Palma je 6lišala, kako postaja šumenje njenih listov vse turobnejše. Tudi že-
na jih je morala slišati, ker naglo je obrnila svoj pogled preti košatemu vrhu. In v istem trenutku je obupno vspela roke k njemu.
»Oh, datelji, datelji!« je vzkliknila žena in v njenih besedah je bila tako vroča tožba, da si je stara palma naenkrat zaželela, da ne bi bila višja od navadnega grmiča in da bi njeni sadeži ne biii težje dosegljivi nego grmičevi popki. Dobro je vedela, da je njena krona posejana z velikimi grozdi dateljev, toda kako naj jih ljudje dosežejo o tako vrtoglavi višini?
Mož je že opazil kako nedosegljivo visoko vise ti datelji v kroni palme. Na ženin vsklik ni vsled tega niti dvignil glave. Prosil jo je le, naj ne hrepeni po nedosegljivim. Toda dete, ki se je samo kobalalo po pesku in se igralo z suhimi vejami in stebelci, je čulo materin vzklik. Malčku ni šlo v glavo, da njegova mamica ne bi mogla dobiti nečesa, kar si želi. Prišel je ogledovati palmo, ko ga je vzklik opozoril na sadje. Trudil se je in premišljal, kako bi se dalo priti do teh dateljev. Na njegovem čelu so se pojavile gube pod zlatimi laski. Končno je preletel njegovo otroško obličje smehljaj. Našel je sredstvo, ki ga ne sme prevarati. Piikobacal se je k palmi, gladil jo s svojimi mehkimi ročicami in klical s svojim jasnim otroškim glasom:
»Palmica skloni se! Palmica skloni se!«
In kaj je to? Listi palme so vztrepeta-
li,	ko da jih je nenadoma zgrabil vihar in v celem dolgem deblu so se pričeli pretakati čudni tokovi; palma je čutila, da se mora pokoriti detetu. Ni se mogla izviti iz njegove meči.
In pričela je pod malčkom sklanjati svoje visoko, vitko deblo, ket se sklanja-jc ljudje pred knezi. V mogočnem polu-krogu se je cela tako globoko sklenila k zemlji, da se je njena košata krona dotaknila tal.
Malček ni bil niti prestrašen niti začuden, temveč je bežal z glasnim vzklikom radosti k drevesu in trgal s palme grozd za grozdom.
In ko jih je nabral dovolj in je palma še vedno poslušno ležala pred njim na tleh, je cdkobacal zopet k njej in ji dejal z ljubeznivim glaskom:
»Dvigni se palmica, dvigni!«
In orjaško drevo je tiho in častljivo dvignilo svojo krono in njegovi listi so svirali pesem ko najslajše stranice harf.
»Sedaj pač vem, komu so peli pred trenutkom žalostinko«, je dejala stara palma sama pri sebi, ko se je bila vzravnala. »Niso jo peli nobenemu izmed teh treh ljudi.«
Ko je kmalu potem potovala neka karavana preko puščave, so potniki opazili, da je stara palma usahnila.
»Le kako se je to meglo zgoditi?« je ! vprašal eden potnikov. »Vsaj bi morala ta palma zeleneti vse dotlej, da ne uzre
i	kralja večjega od kralja Salamona.«
■ »Morda ga je videla!« je dejal
drug član karavane.
Cvetko Golar:
Jezušček se bo zmotil.
Božična igra r
Osebe:
Anton Osolin, veletržec,
Milica, njegova žena,
Otokar, njun sin,
Vida, njuna hči,
Andrej Klun, drvar TcnČe, njegov sin, gpelica, njegova hčerka,
Natančni gospod.
Godi se v mestu.
Prvi prizor.
Otroška sobica, nizki stolčki In mizica.
V	ozadju na sredi vrata v drugo sobo, odkeder se zasliši od časa do časa govorica.
Milica: (Sklonjena sredi sobe objema svojega otroka.) Seveda Otokarček, saj sl bil priden. Gotovo Jezušček ne pozabi nate. Saj sl mu pisal lepo pisemce, in meni si ga izročil, naj ga nesem na pošto. Kaj si mu že naro&il?
Otokar. AH se ne spominjaš, mamica? Kožušček bi rad, da mi ne bo mraz, kadar »e pojdem drsat Čepico sem tudi naročil, pa konja, da ga bom jahal, velikega, pisanega, « sedlom, pa automobil, pa žarnico, p* Čokolade.
enem dejanju.
Milica: Dosti, dosti. Saj sl Jezušček ni vsega zapomnil. Ne smeš biti takšen, potem pa drugim otrokom ne bo nič ostalo.
Vida: Da, mama vse bi rad sam. Pa Jaz sem tudi pisala pa hočem, da tudi meni kaj prinese.
Milica: O, Vida, gotovo, nič se ne boj, ljubica! Kaj si pa ti pisala?
Vida: Ne veste? Za jopico iz žameta, volneno čepico, veliko punčko, da bo jokala in spala, pa možica lz čokolade. Ali mi bo prinesel?
Otokar: Pa meni tudi, meni tudi možica iz čokalade!
Vida: Tebi že ne, tebi samo avtomobil!
Milica: Le tiho, otročička, da vaju Jezušček ne sliši. Kaj bi pa rekel, ako s® nimata rada! Vama bo že prinesel, vsakemu nekaj, mogoče tudi možica iz čokolade.
Otokar: Meni, meni, da bi le name
čisto ne pozabil	*
Vida: Oh, da bi le dobila punčko, ki se jokal To bom pridna, mamica I
Milica: 4e prav, otroka, ali JuzuSiek si vse zapomni, kar ljubita, In vsako dobro delo zaplSe, ki Je storita.
(Trkanje na vrata.)
Vida in Otokar: (Zakričita.) Naprej, naprej, ali je Jezušček pri durih!
Milica: Le tiho! Kdo je zunaj?
(Vstopi drvar Kljun in otroka Tonče in Špelica.)
Dnigi prizor.
Kljun: Dober večer, gospa! Prišli smo, kakor ste naročili Pa jaz moram zopet po opravkih, saj veste.
Milica: Tako? že zo.pet odhajate? Mislila sem, da ostanene nekaj časa pri otrocih in počakate večerje nocoj na sveti večer.
Kljun: Rad bi, prav res z veseljem bi ostal pri vas, pa sem obljubil, da nesem v baronov, gradič, dva zavitka daril za Božič. Prav rad bi bil pri otrocih, že zato, poglejte, (pokaže obvezano levico) roka me boli, kmalu bi si bil odsekal palec, ko sem pripravljal drva pri mesarjevih. Saj veste, mraz je, pa človeku roka otrpne in ni več zanesljiva.
Otokar: O jej! Ali hudo boli?
Vida: Ubožec, ali ste zelo jokali?
Kljun: (Se posmehne.) Oh, ti dušica nedolžna, bi jokal, bi, ako bi pomagalo. Pa me je res hudo bolelo, in kri je curkoma lila. No pa sedaj je že boljše, ker tni je zdravnik debro obvezal.
Milica: V resnici ste siromak! Na Sveti večer in še si ne privoščite miru. In tale mraz tudi ne koristi rani.
Kljun: Oh seveda ne, prav strupen mraz je. Ali potreba je, saj veste, da sila ae moli Boga.
Tonček: 05ka, nikar ne hodite, ali bova sama ostala?
špelica: I, zakaj pa? Saj pravite, da je mraz zunaj.
Kljun: Je že res, da je mraz, ali očka mora po kruhek.
Milica: Vam je res hudo samemu, koliko je že, kar ste pokopali ženo.
Kl un: Zdi se mi že cela večnost, pa je šele dva meseca! Saj pravim težko mi je, da ne morem povedati.
Milica: I, se bo že nekako naredilo, saj sta otroka vsak dan večja. Ali žensko morate vseeno imeti, da vam postori to in ono.
Kljun: Rabil bi jo, rabil, oh, gospa, pa castcnj je ne dobim za delo. Sam moram biti za vse, le včasih pride gornja soseda, da pospravi ali nam kaj opere. No pa
6t)Ogom, gospa!
Milica: Srečno hodite in petlej pridite po otroka! Tudi gerak čaj vas bo čakal.
Otokar, Vida, Tonček in Špelca: (Vsi na enkrat.) Srečno, gespod Kljun. Adljo, gospod Kljun! — Kmalu pridite očka. Tu ostanite očka! (Jokaje.)
(Kljun odide.)
Tretji prizor.
Milica^ Zdaj pa le pridno, otroci. Jaz moram k gostom, sprejeti moram Jezu-ščka, kadar pride in se mu zahvaliti za darila, ki nam jih prinese.
Otokar: Le recile mu za avtomobil, ako bi pozabil
Vida: Pa na možica iz čokolade!
Otokar: Povejle mu tudi, da sta Tonček in špelica pri nas.
Vida: In veliko, veliko jima mora prinesti. Povejte mu tudi, da jima je mamica umrla, da bi si bil očka skoraj prst odsekal.
Špelica: (Se zajoka.) Mamica, mamica!
Otokar: (Jo tolaži.) Nikar nič ne jokaj! gotovo ti bo Jezušček dosti prinesel. Kožušček, čeveljčke, orehe —
Milica: No, otročički le pridnil In ti nikar ne jokaj. Juzušfek te gotovo ne pozabi. Olej. Tonček tudi ne joka.
(Odide.)
Četrti prizor.
(Nekaj časa ostanejo otroci tihi in zamišljeni, vsi so posedli okoli mize.)
Tonček: Kje neki hodijo očka? Gotovo jim je zelo mraz, in cesta je ledena. Pa težko nosijo in roko imajo težko bolno.
Vida: Nikar ne bodi žalosten, Tonček, nocoj je Sveti večer in takrat se ne zgodi nikomur nič žalega. Saj hodijo angelčki po noči okoli in popotnike za roke vodjo.
Otokar. In tudi zvezde pridejo bliže. Vse se zbero in svetijo in mežikajo. Vsa pota so razsvetljena, vidi se daleč, daleč, in nevidni angel varuh spremlja vajinega očka, da mu ne spodrsne.
Speliea: Bog ve, ali «e bodo kmalu vrnili: Jaz bom ves Ca« mislila samo nanje. (Otroci zopet umolknejo in se zamislijo.)
Vid*: Oh saj re«, skoraj bi poeabili! Saj imamo jabolka in lešnike in sladkorčke! Saj nam jih je mamica dali«, pa
smo Čisto pozabili nanje. (Gre k polici po košarico.) Alo, otroci, kdo hoče jabolko ?
Otokar: Na, Tonček, to je najdebelejše. Na, Špelica, lešnikov, tu so klešče, daj jih treti! Juhu, hm!
Toček: Ujuj! To je debelo, pa lepo!
Špelica: (Tere lešnike). To so sladki! Na, pokusi! (Ponudi Vidi.)
Otokar: Daj meni klešče, Vida! Bom tri za vse, jaz znam najbolje.
špelica: (Se spomni.) Kje neki očka hodijo. Da bi jim le ne spodrsnilo, da si ne zlomijo noge.
Tonček: Ali pa, da ne bi padli v brez-dno! Tam pred slarim gradom sem videl takšno globoko jamo, in očka morajo ravno mimo.
Otokar: Nič se ne boj, Špelica, saj sem dejal, da so se nocoj zbrale vse zvezde.
Vida: Tonček, ne bodi žalosten! Ali ne veš, da hodijo angelčki z lučicami okoli in varujejo popotnike.
Špelica: Saj res, Tonček, gotovo se jim nič ne zgodi. Sveti večer je, in o polnoči se cdpro nebesa.
Otoakr: Na, špelica, vidiš polno pea i-šče jedrc.
Vida: Daj še Tončku, kaj ne, da nisi žalosten? (Zopet obmolknejo.)
Otokar: (Zamišljeno in modro.) Meni se pa le nekaj čudno zdi.
Vsi: Kaj pa, povej nam, Otokar!
Otokar: Veste kaj? Ali ni čudno, da Jezušček bogatim največ prinese. Tovarnarjevi Anici je lani prinesel kožušček pa še kolo. In Rudolfu je tudi prinesel kolo. Mali Micki, hčerki naše kuharice, pa ni prinesel drugega kakor dva rožiča in nekaj suhih hrušk, Pa je tako pridna. In nima nobene oblekice. (Vsi se zamislijo.)
Vida: Saj je res! tudi meni je lani vse prinesel, Lar sem mu naročila. Na Špe-lico je pa skoraj čisto pozabil. Niti plaščka, niti čepice, niti čeveljčkov ji ni prinesel, pa ga je tako lepo prosila. Meni pa vse in Otokarju tudi.
Špelica: Joj, kako sem jokala in kako me je potem zeblo vso zimo!
Tonček: Tudi meni se je slabo obnesel: Nekaj jabolčnih krhljev in dva piškota, to je bilo vse.
Vida: Boste videli, da bo letos spet tako! Jaz bom dobila oblekico, li je nič
ne ra-bim, in poln jerbašcek sladkarij.
Otokar, boš videl, še spraviti ne boš mogel.
Otokar: Kaj pa hočem, ako me ima Jezušček rad!
Vida: Zakaj pa Tonček ne dobi toliko, saj je še bolj priden kakor ti.
Otokar: Zakaj pa Špelica ne dobi toliko kakor ti, saj se uči rajša kakor ti in lepše moli.
Tonček: Oh, je že tako! Saj mora tudi moj očka drva žagati, drugi se pa sprehajajo in so gospodje.
Špolca: Oh, naša uboga mamica! Kako jim je bilo mraz, pa nismo imeli odeje. (Si briše oči.)
Otokar: (Se zasmili.) Veste, otroci, kaj naredimo! Nekaj sem se spomnil, pa se bo Jezušček zmotil.
Vsi: Kaj pa? Kako? Česa si se spomnil.
Otokar: Veste kaj! Preoblecimo se!
Vida: Zakaj? Kako naj se preoblečemo?
Tonček: Jaz se ne morem preobleči, nimam druge obleke. '
Špelca: Jaz tudi ne! Moja druga je vsa raztrgana.
Otokar: Ne tako Tonček! Saj nisem tako mislil, špelica!
Vsi: Kako pa? Povej! Reci, kako misliš.
Otokar: I, kako? Takole: Jaz se preoblečem v Tončka, Tonček pa v mene. Špelica se obleče v Vido, in Vida v Špe-lico. Pa se bo Jezušček zmotil. Vse tisto, kar bi dal meni, bo dal Tončku. In kar bi imela dobiti Vida, bo dobila špelica. Ali ni res tako?
Vida: Jej, jej, jej! To si se pa dobro spomnil. Kar preoblecimo se! Špelica, daj mi svojo oblekico 1 Jaz se že slačim. (Stori.)
Otokar: Alo, hitro Tonček, da kdo ne pride. (Se slači.)
Tonček: Ne smemo! Kaj pa porečejo gospa Milica, vaša mama, kadar nas najdejo preoblečene. Jaz se že ne upam.
Špelica: (Ji gre na jok.) Nak, nak, tega zares ne smemo I Oh, in kaj bi dejal Ježušček, ako nas vidi takšne, čisto gotovo še mu zamerimo in nihče ne bo nič dobil Za . vse na svetu ne storim tega.
Vida: Oh ti noričlca, Mina bi «ebalal
Saj s tem ne storimo nikomur nič žalega, le nekaj dobrega bi z Otokarjem rada naredila. In naša mama je dejala, da si Jezušček zapomni vsako dobro delo, ki je komu stoimo.
Otokar: (hoče sleči suknjo Tončku, ki se brani) Zakaj se braniš? Ti mi ne do-voliš, da bi storil dobroto, da bi te oblekel Jezušček —
Tonček: Ne, ne, bojim se, kaj bi rekli vajin očka? Pomisli, vidva sta gosposka otroka, mi pa smo siromaki!
Vida (se zasmeje): Nič, Nič. Kar hitro se preoblecita! Oh to bo halo in smeh! Še poznata ne najinega očeta! Ali se mu bo dobro zdelo!
Otokar (se smeje): Le hitro, hitro! Tonče dol sul-njico! Vida, kar vzemi Špelici njeno jopico! (Na pel šiloma, napol v šali in smehu so slečeni in preoblečeni.)
Špelca: Joj, kak'o sem zdaj lepa! Če bi me očka videl, saj me ne bi spoznal! (Se ogleduje.)
Tonček (stopi pred špelico): Ali me poznaš? Ali nisem zdaj cel gospod?
Otokar: Ha, ha, ha! Jaz sem pa cel dr-varček, ali pa pastirček! In prekucnem se lahko ali pa na glavo postavim, to me bo Jezušček vesel!
Vida: Pa kako sem jaz srčkana! Otokar, ali nisem čisto Špelica? Ju-hu-hu.
Otokar: Ampak jaz ga še najbolj pihnem. Kar sekiro bom dejal na ramo, pa pojdem k nam na dvorišče drva sekat.
Tonček: Špelica, zdaj sem pa grof! Ali nisem? (Se šeta moško gor in dol.)
Špelica: Jaz sem pa grajska gospa! (Se gizdavo šeta.)
Otokar (stoji ob strani, je vzel palico iz kota in jo dene na rame): Jaz grem pa denarce služit, drva žagat in sekat, da zaslužim večerjico svoji Špelici. (Hodi gor in dol.)
Vida: Jaz ti bom pa skuhala večerjo in punčko bom dala spat. (Se podpre z rol ami v bok.) In jutri bom pa prala.
Otokar: (Vjame z eno roko šoelico z drugo pa Vido, in ta Tončka. Zadajajo v krogu.)
Solnce sije, dežek gre,
siva mačka v brezje gre.
Kaj boš v brezju delala?
»Šibice bom rezala.«
Čemu ti bodo šibice?
»Metlice bom delala.<
Čemu ti bodo metlice?
»Hišo bom pometala.«
Čemu bo h;ša pometena?
»Mlade mucke rajale.«
(Prvi dve vrsti govore vsi, potem polovica izprašuje, polovica odgovar a.)
(Za durmi se zasliši govorici.)
Otokar: Pst! Ali ne slišite? Nekdo gre!
Špelca: Kaj bo pa zdaj? Jaz se bom kar slekla.
Vida: Ne smeš! Vgasnimo luč!
Tonček: Jaz se tako bojim!
Otokar: Saj si grof, kaj se boš bal! (Vgasne luč.)
Peti prizor.
(Duri se odpro, zasveti se visoko, krasno božično drevo, vstopi Milica, za njo se vidi še več oseb.)
Milica: Kje pa imate luč, otroci? Jezušček je že bil pri nas! Pojdimo pogledat, kaj nam Je prinesel!
Otroci (začudeno): Jej, jej! Poglejte, pogleite! Kako lepo! (Odhite ped drevo. (Stena se razmakne.)
Sprememba.
Šesti prizor.
(Božično drevo v lučicah, v zlatih in srebrnih jabolčkih in drugem nakitu. Pod drevescem darovi. Okrog stoje domačini in gostje, vsi so zaverovani v drevesce.)
Milica (še ni opazila preoblečenih otrok): No ljubi otroci, glejte, ravnokar je bil Jezušček pri nas; komaj sem se ozrla okrog, je stal pod smrečico.
Otokar (se skriva za njenim hrbtom): Ko sem vstopil, je planil skozi okno. Videl sem še zlate zvezdice na njegovem čelu in lasje so mu plapolali kot solnčni žarki. Imel je srebrne peruti in bele čeveljčke.
Vida: Joj, kako lepo, škoda da ga nisem videla! Ali se ti je nasmejal?
Otokar: Tako sladko se je nasmejal in zdi se mi, da mi je celo namežiknil
Tonče: Joj, joj, kako lepo!
Špelica: Mmm — mm —!
Milica (prime z desnico Tončka, z le-levico špelico): Poglej, Otckarček, kaj ti je prinesel Bogek! No, Vida, zdi se mi, da si dobila tudi možica iz čokolade.
Otokar (se zasmeje čisto tiho):	Ma-
mica!
Vida (se zasmeje): Mamica!
Milica:	(Pogleda otroke, ostrmi in
sklene roke). Sveta nebesa, kaj pa je tol Kaj pa imate!! Tonček, ali si ti Otokar; Vida, ali nisi Špelica?
Otokar: Jaz sem jaz! Sekiro bom na ramo djal pa pojdem drva sekat.
Vida: Jaz sem pa Špelica in pojdem pometat.
Špelica (si zakrije obraz): Joj, joj gospa ne bodite hudi!
Vida: Kaj ne, mama, da ne? To je vse zaradi Jezuščka.
Tonče: Kje so neki naš očka?
Milica (pokliče moža): Anton, poglej no vendar, kaj si otroci vse ne zmislijo!
Anton: Kaj pa je z vami otroci? Ali se greste maškare?
Otokar: O ne, očka! To je le zato, da se je Jezušček zmotil, kar je prinesel meni, tisto naj bo Tončkovo.
Vida: In kar je moje, tisto Je od Špe-lice.
Kuharica Meta (ves čas sklepa roke in maje z glavo): Ovbe, ovbe, otroci, otroci! Vendar, vendar no! Ali se jim je zmešalo, ubogim otrokom? Ali je pa tale Tonček tako poreden!
Otokar: To pa že ne, Meta! Jaz sem ukazal, zato da dobi Tonče gorko suk-njico. Meni je ni treba.
Špelica (jokaje): Oh, kje so neki očka?
V	takem mrazu in brez suknje!
Mil ca: Nič se ne boj! Očetu se ne zgodi nič hudega!
Natančni gospod (maje z glavo s pridigarskim glasom)? O, ne, o, ne, tako pa že ne, deca! Kje pa je zapisano, da bi smeli tako delati? Ali ste se v šoli tako. učili. (Prime Tončka za glavo in mu gleda estro v cči.) Povej, de-ak!
Tonček (ne odgovori. Plaho gleda gospoda).
Špelica: Nič se ne boj, Tonček, naš očka pridejo po naju.
Natančni gospod: No, no, ti dekelce! Ali te je oče naučil teh predrznosti. (Jo prime za roko.) Čakaj se bomo že zmenili.
Špelica (zajoka): Kje ste očka?
Vida: Nič ne jokaj! Saj te imamo vsi radi in poglej, kaj ti je prinesel Jezušček ?
Natančni gospod: O ne, to še ne sme biti! Nič, jaz pravim nič ne dobita. Naučita e naj spodobnosti in pokorščine!
Otokar: Mama, saj niste hudi! Očka, jaz sem vsega kriv.
Vida: In jaz! Prisilila sem Špelico, da se je preoblekla. Kaj ne, da je Bogek moj plašček nje<j prinesel?
Otokar: In moja suknjiča je Tončkova. Njega hudo, hudo zebe, meni je pa še vroče.
Kuhariea Meta: Ovbe, ovbe! Ti otroci! Saj sem rekla, da jih je sama dobrota. Kaj takega pa še ne!
-Anton: Pa vam bodi, otročički! Ako je vama prav, bo tudi nama, kaj ne Milica?
Natančni gospod: O ne, to že ne sme
ne! To ne sme biti! Kam bomo pa prišli, ako bo vse beračem dovoljeno.
Milica: Le pustimo jih, gospod Kazimir, otroci že vedo, kaj delajo. Na, špe-Kca, svoj plašček! (Razdeli.) In tu imaš rokavice in jopico in rožiče in možica iz čokolade!
= Radio potrebščine =
v največii izbiri ima stalno v zalogi
FRANC BAR. Ljubljana c‘"k‘:*Vf rir**1?*"'
C«*« matu« inilaM	Zahtevajte	novo	iti	Ilc	cenike.
^ Jz sameva žita
ne morete
Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebire
FranFranckof Marni pridatek
Pijača s Pravim Frančkom Vas zamore stolno zadovoljevati, k zrnah kavi na vsak način spada Pravi Franc k.
Anton: Tonček, le bliže stopi! Na, vzemi suknjico in čeveljčke in nogavice. Avtomobil pa se je Jezuščku spotoma pokvaril, zato pa dobiš tudi možica iz čokolade.
Natančni gospod (se odstrani z glavo majaje); Kam pridemo, kam pridemo.
Kuharica Meta: 0, dobri otroci! 0, Tonček, o, špelica, kako sta srečna.
Anton: V resnica, Otokar in ti Vida sta me lotos prav posebno razveselila, ker sta pokazala vso dobroto svojega srca. Ostanita kakor dosedaj, ljubita siromake in se ravnajta po zgledu malega Boga, ki se je rodil v hlevcu in je vse življenje delal in trpel za uboge. Milica, ti nam pa prinesi čokolade, peciva in kar imaš dobrega! Sedimo, Tonček na mojo desno stran in ti Špelica zraven njega.
(Zasliši se trkanje.)
Otokar: Le noter, moj boter!
Vida: Naprej stric, če nesete kaj potic!
Sedmi prizor.
Kljun (vstopi rdeč cd mraza in zasopel): Dober večer!
Špelica: Očka, očka, poglejte me! (Teče predenj v gosposkem plašču.)
Tonče: Poglejte, ali nisem cel grof?
Kljun (presenečen): Otroka, otroka, kaj se pa igrata? Saj bosta vso oblekico umazala in kaj porečejo gospa?
Otokar: 0 ne, o ne, oče Kljun, nič se ne igramo, Jezušček je bil pri nas.
Vida: Nikogar ni pozabil, ne Špelice in ne mene.
Špelica: Očka, že sem se bala, da vas je divji mož.
Anton: Tiho, tiho, otFcci, ali ne vidite, da je oče Kljun tniden in lačen? Le bližje, sedimo, Meta, vi pa nam nekaj prinesite, da se ogrejemo.
Milica: Otroci, stopite okrog drevesca, in zapojmo lepo božično perem!
(Zapojo, zavesa pade.)
Konec.
Karel Čapek:
Pisiro iz Tt«li
Rim.
Bog ve, raje bi pisal o Rcca di Papa, nego o Rimu. Rocca di Papa je malo skalno gnezdo, visoko v albanskih gorah; po ulicah teče od zgoraj gnojnica, v kateri se valjajo črne koze in še bolj črni otroci, trašna množina otrok; ulice so enostavno stopnjice in hiše so kakcr črne kamnite mase, ki — kar je zelo čudno — izgledajo z daljave, na primer z Vatikanovih oken ,kot bele sladkorne kocke. To je Roeca di Papa. A Rccea di Papa nikogar v javnosti ne zanima, Rocca di Papa ni kulturen problem in zato se torej v-rnimo v Rim.
Machar je našel v Rimu antiko. To je čudno, Kar se mene tiče, sem tu v glavnem našel barok. Koloseum je barok. Ves cesarski Rim je očividno baročen. Potem je prišlo krščanstvo in je< na mah napravilo konec cesarskemu baroku. Zaradi tega je Rim umetniško zaspal; pro-budil pa se je pri prvi priliki, ko mu je popustil zategnjen jermen, s katerim ga je zapelo krščanstvo, ko je ponovno zakipelo v novem navalu baroka, to pot v znamenju papeštva. Papeški Rim je enostavno nadaljevanje cesarskega Rima, vsaj kar se tiče arhitekture; in, morda bom sedaj napisal velike neumnosti, a pustite mi jih. Torej, rekel bi to približno tako, da je tu v Italiji, recimo, dvojna razvojna smer: rimska, baročna, svetovna, katoliška, ki se hlapi za ogromnimi dimenzijami, luksusom, dinamiko in zunanjostjo; in druga, primi-tvnejša, resnejša, bclj ljudska, mogoče bi smel to v prispodobi imenovati etrur-ako, ki je v krščanstvu prišla do besede, ki je stvorila mozaike, zlezla v katakombe, poenostavila skulpturo in arhi-tektoniko, se izražala otroško in intimno. A baročna tendenca je od časa do časa vedno prihajala na dan; polastila se je gotike v Italiji in jo spremenila v prenapolnjen, očipl-an barok. Zgodnja rene-sansa je zopet stroga, oblikovno čista reakcija proti baročni tendenci, ki je zmagala v laški gotiki. A polna renesansa, to pravzaprav nova zmaga baročne ideje. In tako Rim ves čas smeri v
barok, barok je njegova materinščina; in zato ima Rim tako malo skupnega z antiko, kot velikomestna cesta.
To pseudohistorično razlago sem zato napisal, da se mi ni treba sramovati, če rečem, da so mi Rim v celoti ne dopa-de. Ne Forum Romanum, ne strašna opečna razvalina na Palatinu, niti kaka druga stvar mi ni zbudila svetih čustev; te maniakalne dimenzije term in palač in cirkusov, ta čudna strast, zidati vedno kclosalnejše, vedno ekstenzivnejše, to je prava baročna obsedenost, ki je pozneje gnala Pavla V., da je skazil Petrovo cerkev. Katoličanovo si pcdaja roko s poganskim cearskim Rimom: a krščanstvo, to je epizcda, katero so s pomočjo Rima kar najhitreje ugonobiti.
Najvljudnejše so v Rimu nekatere male cerkvice: Santa Prassede, Santa Maria di Cosmedin, Santa Saba, pa tudi sv. Klemen, kjer je pokrpan naš narrdni patron sv. Ciril. »Tomba di San Cirillo«, je pravil cerkovnik in kazal razpokano marmorno skrinjo v cerkvenem podzemlju, pokrito s par cšl rbl enimi kamni. Za svetnika je to kar preveč skromno, posebno, če se človek spomni prevzetnih papeških tumb v Petrovi cerkvi.
K posebnostim Rima bi štel mačke na Trajanskem foru; to je travnik pod gladino ulice, ograjen z mrežo; v sredi stoji Trajanov steber, eden najbizamejših spomenikov sveta, okoli pa ste je pr lomljeni stebri. Na teh stebrih sem oni dan naštel nič manj kot šestedest mačk vseh barv. To je krasen pogled; Sel sem jih pogledat še v krasni mesečni noči; sedele so s hrbti proti sebi in vreščale: to je bil očividno nabožen obred. Oprl sem se na plot, sklenil roke in mislil na dom.
Tudi mačke imajo svojega boga, kateremu prepevajo v mesečni noči: Zakaj ne? Ah, nisi ga našel v kruti svetlobi južnega Helija, ne v mrzlem razkošju katoličanstva; morda, morda ti je nekaj šepetal v čistosti Albertinijevega. Somraka ravenskih cerkvic, a dobro ga nisi razumel. Kajti, predvsem ni govoril češko.
Ukrajina.
Thurgenjev:
MOLITEV.
Za karkoli že moli čloeek, vedno prosi za čudež. Vsaka molitev se glasi sledeče: »Veliki Bog, daj, da bi dvakrat dve ae bilo štiri.«
Samo taka molitev je molitev od osebe k osebi. Pa bi kdo molil k vesoljnemu Duhu, Višjemu bitju, kantovskemu hegelskemu, očiščenemu, brezosebnemu Bogu, to jč hkrati nemogoče in nesmi-
Kaj ne mere, osebni, žfvi, pravi Bog napraviti, d* W dvakrat dv« ne btto iliri!
Vsak vernik mora odgovoriti: »Lahko« in mora samega sebe prepričati o tem.
Toda še razum vstane proti takemu nesmisla.
Tu mu pride Shakespeare na pomoč: »Več. je stvari med nebom in zemljo, Hcratio...« itd.
In če mu začno razlagati v imenu resnice, — bo samo ponovil znamenito vprašanje. »Kaj pa je resnica?«
In zato: pijmo, »a se veselimo in jpo-hmo.
_ Ob koncu svetovne vojne se je pojavilo ime Ukrajina in se proslavilo z romantično avanturo t etljure. Kaj se je godilo v Ukrajini od 1. 1918 dalje smo slišali najprej iz nemških poročil in pozneje iz poljskih. Vprašanje Ukrajine je stopilo v zgodovino po zaslugi ruske februarske revolucije in v dobi Ke-renjskega že dobilo pečat separatističnega gibanja. Nemška zasedba je podprla ta separatizem in pripravila tla za teorjo samostojne Ukrajine. Hetman Skoropadski je z nemško pomočjo vladal do prvih zmag bolj-ševikov. Nemiri pa niso prenehali niti trenutek. Med samimi Ukrajinci je bil Skoropadski simbol konservatizma iz carske šole in kmalu je zmagala nasprotna struja s Fet-ljuo. Vpliv ruske oktobrske revolucije je bil tedaj že premočan, da bi priznala Ukrajina kako vlado generalov, ki so iskali opore v inozemstvu. lo vsej Ukrajini se je vnel boj med Rusi in Ukraj:nci, po prvih zmagah bolj-ševikov so se hetmani združili z oficirji stare armade in se borili zoper domačo revolucijo in končno iskali pomoči pri Poljakih K a 06 so povečale razne bande, ki so pod vodstvom Balahoviča. Antonova, Mahnoja in drugih plenile po dežel'. Mahno je bil anarhist, po povratku iz Sibirije pa najnevarnejši poglavar zelenega kadra in kmečkih tolp; oplenil je z njimi velika mesta, napadal nemško armado in ji odvzel mnogo orožja, onle-nil Odeso in brdjanski arzenal, J katerino-dar itd., pobil mnogo Denjikinovih čet, se boril z boljševiki, ki so ga končno rremaga-li. Boj se je vršil pač za najbogatejšo rusko zemljo in 'Evropa je stegala tja svoje prste. Femci so vozili žito in še zdaj ne morejo pozabiti Kijeva. Poljakom pa je bila Ukrajina nujna zaveznica v boju z Veliko Rusijo, ki se je po boljševiških zmagah obračala na zapad. Rdeča armada je preplavila Belo Rusijo in Ukrajino in povsod je revolucija pregnala poinešč;ke (veleposestnike), oficirje in trgovce. Revolucija v Nemcih je krah kai-zerja sta d"la Polj,"kom tolko časa da so lahko mislili na odpor, postali so celo e'-s-panzivni. To lahko razumemo spričo velikega aavobojenja, pa tudi antanta je hitela (-odpirati F oljsko, ker so vsi poskusi intervencije v Rusiji prooadali. Poleg tega pa -so baš v Beli Rusiji Poljaki močan procent mestnega p-ebivaistva in skoraj vsi dvorci so bili poljski. Minsk ima tudi zdaj poljsvo šolo. Ukrajinci pod vlado PetUure so se združili s Pol.rki in prodrli spet do Kijeva. Potem jih je Rdeča armada spet pregnala in stisnila Poljake pod Varšavo. M-ršal Pilsudski je rešil glavno mesto, odrezal boljševike, ki so se umaknili čez nemško Vzhod >.o Prusijo, zasedel del Bele Rus;ie in poslal Želigovskega na dannunzijado v Vilno.
Ukraiinci pa so se v tej vojni popolnoma razpršili. Petljura je izgubil oblast in obenem miloi-t Poljakov. Mirovna pogodba ga ni upoštevala in vrš:li so se spet boji za Lvov. ki so zapustili sledove na poslopjih in posebno na univerzi. Rusi in Poljaki so si razdelili Ukrajino po starem receptu velesil. Ves boj se je vršil za ozemlje in zmagali so s francosko pomočjo Poljaki. Dob'ček pa je imela pri tem tudi Romunija, ki si je vzela že prej Besa rib i o in del Bukovine. Nad 4 milrone Ukrajincev z Lvovom, Tarno-polom in delom Bukovine je dobila Poljska. Karpatska Rusija je zdaj čehoslovašltn. To delitev razumemo le iz dobe v kateri je nastal ukrajinski nacionalizem. Hetmani so se borili zn oblaist s staro metodo, bogata dežela pa je sama dovolj velika, da vzpostavi pokret na boljši osnovU V Galicm so Ukrajinci že pred vojno pripravili tako osnovo, znostdi carski del pa ee je prebudil šele zdaj. Narodno prebujenje UkraJ!ncev je zatrla carska vlada in sirer posebno z odredbo leta 1876, ki prepoveduje uporabo ukrajinšči-ne. Kulturno pa je tedaj Ukrajina odločala tudi vserusko bodočnost. V umetnosti je bda ekspanzivna. Kijevska arhitektura je prodrla na sever pred italijansko in zmagovala tudi v Moskvi. Gogolj je sicer p:snl velikoruski, a Ševčenko je uvedel domači jezik v svetovno literaturo in vsak pisatelj - Ukrajinec je nosil vede ali nevede narodno idejo med Uud-stvo brš z vsebino svojih del. ki odlikuje življenje Ukrajine. Pokret Kiri’o-Metod'j"ev se je širil tako hitro, da je ogrož"l edinstvo ruskega naroda in vlada ga je z-trla le z največjim nnwom; prepovedala )e Tabo ukrajinskega dialekta (1. 1876).
Ukraiinci so si 2"čeli tedaj že ustanavljati svoje šole ki so so snet pojavile 1. 18»V '* burni dobi in revoluciji 1. 1905 je ukrapneko vprašanje zmagalo. Ljudstvo in inteligenca sta našla svojo narodnost zoper-voho carja, kajti ta narod je imel mnogo odličnih tti"!, znanstvenikov in. .umetnikov, ki so snoznall svojo bodočnost. Univerza v Lvovu je bila ukrajinska.
Lenin ie dal Ukrajini samoodločbo ra to geslo je. zmagalo. dežele sta ostali v Sovjetski Rusiji. Odeea Kijev Harkov ^ dan«
ukrajinska meetain vršiee ukrajiniz-icija uprav«.- NModn*	P	a
telektualci. Letošnji jubilej akademika Gru-ševskega je postal narodna manifestacija, ki so se je udeležili gostje iz Galicije in hod-karpatske Rusije. V Harkovu je L kr. naukovo tovarištvo, kjer predava Lozovin (soc. ekonomijo) in Skripnik (narodno vprašanja). Za ljudsko šolstvo je treba vsako leto 1104 no-. v.ih moči, ki jih pripravljajo učiteljišča — 26 pedagoških teiuiikumov in 72 enoletnih tečajev. Tehnično šolstvo je tudi v Ukrajini deležno največje podpore. Ukrajinizirali so od ljudskih šol I. stopnje do leta 1926-7 — 1426, 1. 1927 jih bodo nad 4 tisoč, ustanoviti pa je -bilo treba nad 6 tisoč novih. Te šole bodo prevzele prosvetno delo, ki se je do zdaj vršilo tudi za deco v »Hatah« — čitalnicah. Ukrajinci pa žive kot manjšina tudi izven republike, celo v Sibiriji in na Daljnem vzto-ku. Tudi tam ustanavljajo svoje šole, ki štejejo že 65 tisoč otrok, največ iz industrijskih krajev in na Kavkazu. Ukrajinci se niso učili domačega jezika, a zdaj že lahko vzdr-žu ejo lastno literaturo z mnogimi revijami, knjižnicami in žurnali. Njihovo gospodarstvo prednjači tudi pod sovjeti, saj pomeni Črno morje okno v Evropo in ukrajinsko žito — zlato. Poleg sladkorne industrije se je tu razvila tudi druga moderna industrija vseh vrst do ladjedelstva. Harkov je ruski Manchester.
Savjetska republika Ukrajina uresničuje ideal prvih borcev za narodno svobodo. N en napredek pa vabi vse zunanje dele naroda v skupno državo. Toda ne vseh.
Mnogo ukrajinske emigracije je ostalo v tujini. V Nemčiji, na Češkem, v Jugoslaviji, vseh obrobnih državah, v Franciji in Avstriji, posebno pa v Ameriki, kjer so med rojaki našli novo domovino. Niti oni, ki žive v Poljski niso vsi za komunistično državo.
V Lvovu se vrši boj obeh struj. Sovjetska prevladuje med kmeti in delavci ter mlado inteligenco. Monarhistična pa med bogatimi slo i, od katerih se veleposestniki pogajajo s po’jsko šlahto. Poljaki zatirajo obe, a so bolj popustljivi proti konzervativcem. Z njimi se razgovarjajo za načrt, ki bi jih združil kakor leta 1921.
Gospodarski problem je tudi jedro splošnega. Pod Avstrijo so imeli občine lEUbkrnjr-v©-lika posestva, ki so jih pa Poljaki podrživili-90/« občin ima komisarje, ki so zelo za-aovrnženl. Šolstvo še ni, oziroma le poljsko; plebiscit se je vršil leto« in bi moral prinesti 10 srednjih ter nad 20(0 ljudskih. Pri plebiscitu je sodelovala mladina, ki je v stalnem konfliktu s Poljaki. Poslanci in narodni svet so protestirali pri maršalu Pileudskem, a uspeha še ni. Tudi rumunska vlada je najprej dovolila in potem zatrla plebiscit. Razpoloženje ljudstva je zdaj še bolj nevarno in postavlja novo fronto — Rusi zoper Rumune in Poljake. Vprašanje je torej tudi politično in vodi v konflikt. Na rumunski sirani je položaj še nevarne ši. »Univerzuk piše, da je bila tam že tretja suša in slaba letina. Polenta je glavna hrana (mamaliga) a še za to mora skrbeti dovoz. Vlada je morala dovoliti letos kredit 4 milijone lejev za pobijanje pelagre, ki se širi z gladom.
Omenil sem že ukrajinske intelektualce in njihov pomen. Društveno življenje je med njimi zelo živahno. Največja organizacija je »Pr 'Svita«, potem pa »Tovarištvo T. Ševčenka«, kjer se zbira inteligenca pod vodstvom prof. Galuščinskega, dr. lirika, dr. Rokovskega, škofa Bocjana in slikarja Holodnija. Urednik »Literaturno-naučnega vestnika« in tajnik omenjenega društva, Vol. Gujatjuk je letos jeseni umrl. Odlične revije so »CviU (ilustriran 14 dnevnik), »Koljtura« (Kulturana esečnik) in »Vesti z lugu« (mee.). Najvažnejši dnevnik je »Dilo«, ki ima velik političen vpliv.
Univerzo, ki je bila v Lvovu, je vlada zaprla in uvedla na novo numerus clausus za ukraunske di'ake. Tako je zdaj na poljski univerzi v Lvovu 50 odstotkov Poljakov, 85 odstotkov Zidov in le 14 odstotkov Ukrajincev za prebivalstvo z 70 odstotkov Ukrajincev, 18 odstotkov Polhkov in 12 odstot. Zidov. Zato hodijo Ukraiinci študirat v inozemstvo: Gdanjsk, Prago, Berlin, Podjebrad
V Podjebndih je 3-letna gosp. akademija (rektor Sovgeuiv z varšavske poHtehnikel. V Tragi je ukraj nska univerza s pro*e&orji Kar love univerze (Dorošenko in Kolesa).
V Berlinu je ustanovl'en^»Ukr. znanstveni inšttut« pod pokroviteljstvom nemškega generala Grenerja (prej n. guverner v Kijevu) In s profesori: F"smer, Keller, Skoropis, Dorošenko, dr. Mirčuk in Znlozecki. Njihov id©-olog-monnrhist je Vjače Lininski.
V Parizu izhaja levičarski list »Ukra|n*kJ Visti«. V Ameriki klerikalni »Ukrajinski goloe«', »Narodne Slovo«, (konz.) ter levi »Kanadljski Ukrajinec«. Tudi revij je tam mnogo in ze’o veliko '-e zanimam© Za domovino. Po številnih akademskih klubih sodec, imajo Ukrajinci m noto smisla za organizacijo. Sestavili so načrt za velik »Slovanski
inštitut«.	,	.	,	, .	,, . .
Za kratko dobo ln delno svobodo, kt to t© dosegel ukrajinski narod, ©i je P«tavil že veliko zgradbo. Kako bogat je ta n"ijod gmotno in duševrjo pa dok°zuje najbolj silen razvoj njegove prve republike ob Dhjepru.
• >n*J,vne vesti.
:xx:
Vesele bož'čne praznike želi vsem naročnikom in prijateljem
uredništvo In uprava.
ZA UNIVERZO ŠE GLEDALIŠČE.
Prejeli smo:
Državno Narodno gledališče v Ljubljani bo imelo v tekočem proračunskem letu 1926/27 za 804.864 Din man,e izplačane dotacije, nego je v finančnem zakonu cd Narodne skupščine bilo odobreno. Radi tega pride slovensko gle-■dališče v Ljubljani v zadnjih mesccih tekočega budžetskega leta, to je v janu-^ju, februarju in marcu 1927 v največje denarne težkoče. Budžetno cddelenjei v Beogradu pa je poleg tega predlog uprave tako reduciralo, da bo v bodočem toudžetskem letu 1927/28 za Narodno gledališče v Ljubljani dotacija še za 1 milijon 340000 Din manjša, nego je bila za leto 1926/27 napovedana. Uprava ima cd Ministrstva Prosvete strog nalog, da izvrši tekom januarja, februarja in marca 1927 naj večje redukcije v csobju in da pod nobenim pogr jsen ne me prekoračiti • predvidenih kreditov.
Upravnik Matej Hubad.
K temu obvestilu dostavljamo samo eno vprašanje. Za koliko pa je bil reduciran prcraJun beograjskega gledališča?
— Sarajevski profesorji brez honorarjev. Minister trgovine in industrije dr. Krajač je izdal odlok, po katerem se ima/) izplačevati honorarnim profesorjem na sarajevski tehnični šoli henorrr-ji po 30 Din cd ure. Tega odloka inšpektor glavne kontrole radi neke formalnosti ni hotel vidlrati. Zadevna inter-venci a je ostala brez uspeha.
— Svobodna »na na Šumaku. V kratkem se vnp(slavi v ministrstvu za trgovino in industrijo posebna komi ija, ki bo pretresala vprašanje svobodne cone na Sušaku. V komisijo bedo p klicani tudi aasiopniki zainteresiranih občin in korporacij.
— Napredovanje zdravnikov. V ministrstvu za nar dno zdravje so podpisani dekreti o napredovanju državnih zdravnikov in sanitetnih činovnikov, ki so po uradniškem zakonu upravičeni do napredovanja.
— Vseslovanski zdravniški kongres.
Te dni se je vršila v Pragi konferenca delegatov slovanskih zdravniških organizacij, ki so se je udeležili sledeči delegati: za češk« zdravnike dr. J.rasek, za slovaške prof. dr. Pešina, za jugoslovenske posl. dr. Ivkovič, za neapeljske dr. Jaki m akt ?a ruske prof. dr. Redlich, za ukrajinske prof. dr. Matušrenko, za bolgarske dr. Kirov. Na konferenci so bila sprejela pravila zveze slovanskih zdravnikov ter je bilo sklenjeno, da se vrši I. vseslovanski zdravniški kongres meseca maja 1927 v Varšavi.
— Direkcija državnih žcloznic v Ljubljani sporoča: V nedeljo, dne 26. t. m. bo vozil na progi Kamnik — Ljubljana poseben turistova!« vlak z odhodom iz Kamnika ob 20.28 in s prihodom v Ljubljano cb 21.40.
— Preglej prodora skozi Ivan-planino. Te dni sta odpotovala na Ivan-planino ger.loga profesor beograjske univerze DeČkovič in profesor zagrebške univerze Koch, ki sta poslana tja, da si ogledata teren, skozi katerega se virta predor, ker so se pojavile pri vrtanju težkoče.
— Društvo pravnikov v Sarajevu. V krogih sarajevskih pravnikov se je pričela akci„a za ustanovitev pravniškega društva, v katerem bodo organizirani vsi pravniki, neglede na to, v kakšni službi 8® nahajajo. Doslej so imeli svojo organizacijo samo sodniki. Ve:.t o ncvo za-početi akciji je bila v vseh pravniških krogih s simpatijami sprejeta.
— Diplomski izpit za inženjerja kemije na tehniki v Ljubljani je pretekli te-Gen • ~ Ji:*-  v ................... --	-•
— V Italiji se uveile tuli zračna policija. I.al janski ministrski svet bo ede-br.l na prihodnji seji, ki se vrši dne 4. januarja, pravilnik s katerim se reformira politična služba. Kot poročajo, se uvede s tem pravilnikom tudi posebna zračna policia, ki bo vršila svojo službo na aeroplanih. Prvi poizkusi se izvrše v Rimu.
— Nove mere za pobijanje draginje v Italiji. Italijanska vlada pripravlja nove zakonike more za pobijanje draginje. Minister za narodno gospodarstvo Bel-luzzo bo predložil na prihodnji seji ministrskega sveta tozadevno konkretne predloge.
— Zopetna uvedba porote na Madjar-skeni. Madjarski justični minister Pavol Pesty je izjavil te dni ne.kemu novinarju, da se namerava zavzeti za to, da se uvedejo na Madjarskem zopet porotna sedišča, razven tega namerava predložiti minister nov načrt tiskovnega zakona.
— Vsak svoj lasten prometni policist. Neprestano naraščanje prometnih nesreč — promet v ne\vyoršluh ulicah zahteva povprečno dve smrtni žrtv.i na dan — je dal ne\vyor5ki prometni policiji povod, da je izdala nove prometne predpise, na podlagi katerih ima vsak pešec pravico prometnega policijsta. Teh pravic oa se sme posluževati samo na cestnih križiščih. Prometna naredba policije naglasa izrečno, d,i pešec ne sme prekoračiti ceste, kjer bi se mu zljubilo.
Vili. elitni medicinski ples
Union 20 januarja 1927
v
—	Samomor v klosetu vlaka. Poslovodja zagrebške oziroma somborske delniške družbe »Chromos« Vekoslav Brc-kovič je poneveril in zapravil tekem daljšega časa 213.822 Din. Sredi meseca novembra ga je stavila tvrdka radi tega na odgovor. Obljubil je, da bo dolg poravnal in 'cdistcpil je družbi neke svoje terjatve«, s čemur pa pc-ne verjemi znesek
niti daleko ni bil pokrit. Mesto, da bi bil skušal stvar urediti, je inkasiral 18. novembra v imenu družbe pri tvrdki B. v Ljubljani 19.000 Din ter jih zopet pridržal zase. Minuli pondeljek so ga pozvali končno prav energično za odgovor, vsled česar jo pobegnil s svojim avtomobilom iz Zagreba ter pijančeval par dni v okolici, odkoder je pisal ravnatelju družbe, da bo izvršil samomor. Tega pa ni vzel nihče resno, vendar pa je zahtevala družba cd zagrebško policije, da naj Brckoviča aretira. No, Brckovič je to preprečil. Predvčerajšnjim si je pognal med Zagrebom in Vrabčami v kloretu osebnega vlaka kroglo v glavo ter obležal na mestu mrtev,
— Najstarejši Hercegovec umrl. V Po-tocih pri Mo<staru je umrl najdarejd Hercegovec, Risto Kclak, ki je dopolnil pravkar 113. leto svoje starosti. IČolak je bil do zadnjega časa zdrav in svež. Na izne-nadenje svoje okolice se je jel zadnja leta pomlajevati. Zrasli so mu namreč novi zobje. Umrl je tako mirno, da so vsi mislili, da je zaspal. Zaspal je res, toda za vekomaj.
— Obsojena policaja. Predvčerajšnjim sta stala pred okrožnim sodiščem v Subotici Marko Grujič in Marko Moskovič, policijska stražnika v Trinoku. Obtožnica jima očita, da sta pred šestimi meseci ubila slepca Sakasa. Oba trdovratno tajita. Kljub temu je bil zločin tako jasno dokazan, da ju je spoznalo sedišče krivim ter obsodilo vsakega na tri leta težke ječe.
„z odličnim uspehom položil g. S' alic-ky Zdeni£0, sin pred kratkim umrlega, odličnega strokovnjaka, kmet. svetnika in ravnatelja B. Skalickega iz Novega mesta.
—	Upokojitve. Trajno so upokojeni: predmetni učitelj na Srednji tehnični so-Si v Ljubljani Ivan Barnot in višja pisarniška oficijala Milan Klemenčič in Ivan Rozman, oba pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Do božiča znižane cene!
Zimske suknje in druga oblačila nudi v največji izbiri
J. MA e E K, LJUBLJANA,
ALEKSANDROV A CESTA STEV. 12.
—	Stavka. Med delavci na parni žagi »Krivaja« v Zavidovičih pri Sarajevu je izbruhnila nedavno stavka. Sprva je stavkalo 3000 delavcev. Iz Beograda je bila poslana posredovalna komisija. Ker pa se je izjavila komisija proti zahtevam delavcev, so se pridružili stavkujožim še vsi ostali delavci, tako da stavka sedaj vsega skupaj 4500 delavcev.
— Katastrofalna eksplozija na morju.
Iz Madrida poročajo: Na nekem motornem parniku v luki Mahcn na otoku Minerki je eksplodiral te dni bencin. 32 mož posadke je mrtvih, 40 potnikov težko poškodovanih. Čo ne bi bila prišla nemudoma pomoč, bi bila večina enih mornarjev, ki so ostali živi, utonila, ker je vrgel zračni pritisk vso posadko v morje.
— Žrtev svojega ljubimca. 451etna poštna uradnica Gabriela Davet je postala te d.ii žrtev svojega ljubimca. Vdova ni mogla preboleti smole, da ni mogla najti nobenega moža. Poizkusila je svojo srečo z inserati v listih. Na ta način je nršla nekega 301etnega Parižana, ki ji je pa končno izjavil, da jo kljub vsej ljubezni, ki jo čuti do nje, iz rodbinskih ozirov ne more poročiti ter predlagal, da gresta skupno v smrt. Heroično je dama na to pristala. Možakar je pripravil za oba zastrupljeno pijačo. Ko je uto^a ljubezniželj-na poštna uradnica svojo kupico izpila, je umrla med strašnimi bolečinami, dočim je mož kar, ki je nalil v svoj kozarec 6'sto vino. pobegnil, pri čemer pa ni pozabil vzeti seboj 15CO irankov — prihranka svoje žrtve.
— Velikopotezno goljufijo so razkrili te dni v Newyorku. Pred dvema mesecema je Objavil neki Avgust Haoksher, ki je bil reven V« cerkvena m/S, du se ustanavlja delniška družba z akcijskim kapitalom ICO milijonov dolarjev, ki namerava zgraditi mesio dosedanjih nezdravih stanovanj v newyorških predmestjih ao-va, zračna in udobna sta;nova-n.'a. Kaokaher je naznanil v objavah, da je med ustanovitelji družbe razven njega, 50 ameriških milijonarjev. Obenem je razposlal po predmestjih agente, tki e.o nabirali podpisa akcij. L:udje, ki stanujejo v nezdravih stanovanjih &o hiteli podpisovati, da je bilo veselje. V kratkem času je izdalo za akci e nad 4000 ljudi domalega vse svo'e prihranke. Bankam se je zde’o čudno, da dvigajo ljudje nakrat v tolikšnem številu vloge, vsled tega so jele poizvedovati po vzrokih nenadnega »runa« in tako je prišla sivar na dan, vendar pa so Hacksher in njegovi komplici grozečo jim nevarnost pravočasno izvohali ter brez sledu izginili. S seboj so odnesli več milijonov dolarjev, za katere so osleparili večinoma reveže.
Obleke lastnega izd tke
Van 'Udi najceneje JOS-ROJINA., Ljubljane
\lek%«tndr*>v<i c. > .
—	Ra'ši v smrt kot v Horthyjcvo ječo
na aj. Urednik madjarskega sccialnode* mokratičnega centralnega organa »Nep-
szav« Je b.l obsojen, kot smo svoječa^no poročali, ker je opisal v svojem listu škandalozne razmere v budimpeštanskih 'cdgonskih zaporih, na dve led zapora. Krvoločni sodnik Toreky ni hotel zadišati nobene cd njegovih prič in ni pri-puu, 1 d-ji a?a resnice. Ko je bil Barabas pred por tedni po končanem procesu začasno iz zapora izpuščen, je pripoved« val sv. jim prijateljem o rečimu, ki vlada v zaporih, gerostasne stvari. Ponovno se je izrazil, da rajši umre, kot da bi se vrnil še kdaj v zapor. Upal je, da bo o Božiču amnestiran. <To se pa ni zgedilo. Mesto obvestila o amnestiji, je dobil v torek poziv, da mera 3. januarja naete piti kazen. Ta poziv je učinkoval na Barabasa tako porazno, da si je> prerezal žile na roki in zavžil precejšnjo dozo ve-ronala. Njegovo stanje je opasno.
—	Književna tombola. Jugoslo venska Matica rrredi cd 4. februaarja do 25. marca 1C27 svojo III. književno tombo-
lo.	Žrebanje se prione 4. februarja. Dobitke tvorijo samo slovenske leposlovne knjige in sicer 1E0 amb po šest po šest knjig, 120 tern po deset knjig, £0 kva-tern po štirinajt knjig, 50 činkvin po sedemnajst knjig in 5 tombol po sedemnajst knjig in knjig po prosti izberi cd 500 do 2CC0 Din. Glavni dobitki tvorijo vsi letniki »Ljubljanskega Zvona«, ki imajo pcJeg raritetne tudi veliko denarno vrednost. Tablice po 3 Din so na prodaj pri vseh šolah in pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji.
—	»Gospodinjski koledar« Jugoslovenske Matice je najlepše novoletno darilo našim gospodinjam. Cena Din 20, za člane Din 15. Naprodaj pri pcdružnicah Jugoslov. Matice in v vseh knjigarnah.
Ljubljana.
Mesto cvetja za umrlo gospo Miro
. 1-.Prvi rePre2entančni ples slušateljev ljubi anske univerze. V leicšnjem šolskem ldu se ja med slušate ji posameznih fakultet ljubljanske univerze prvič dosegel sporazum, da združeni pri-rede skupen velik elitni ples 16. februarja 1927. V ded toga odpadejo vsi običajni p samezni elitni plesi, ki so bili dosedaj v navadi, kot juridični, tehniški i. dr. Za ta prvi reprezentančni ples bo pripravljalni odbor zaprosil za najvišje p o roviteljstvo Njega Veličanstva kralja Aleksandra. Prepriprave so v polnem teku ter j? pričakovati lepega uspeha. Podrobneje še poročamo.
1— Društvo železniških vpokojencev obvešča svoje člane, da se vrši v nedeljo 9. januarja 1927 1. obo 2. uri popoldan redni občni zbor v salonu pri Lovu, Gosposvetska cesta štev. 16, Ljubljana na katerem poroačjo predsednik in delegati Saveza. Člani vljudno vabljeni. — Odbor.
1— Društvo »Soča« v Ljubljani priredi
31.	t. m. ob 20. uri svoj »Silvestrov večer« v reeta vrači ji »Ljubljanski dvor« s prav zanimivim in raznovrstnim vsporedom. Prehod iz starega v novo leto bo spremljal času primeren nagovor. Prireditev je brez vstopnine. Na ta domači presrčni družabni večer vabimo člane in prijatelje diruštva. dajemo znaten popust, na kar slavno obSi»-stvo najuljudneje opozarjamo. — Jo«. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova štev. 3. \
—	Pri nakupu oblek za Boži* in Noro let«
VOLITVE V CESTNE ODBORE V RADOVLJIŠKEM OKRAJU.
V	nedelo so se izvršile volitve za
ol	rajne cestne odbore. Za okoliš Radovljica je bil izvoljen za načelnika kandidat za oblastne volitve radovljiškega okraja SKS g. France Vidic, župan iz Lesec, za Bled in Bohinj g. Ivan Plemelj, s.avbeni podjetnik na Bledu, za Jesenice-Kranjsko goro g. Franc Jakelj, livli župan na Dovjem. Vsi trije načelniki so pristaši SKS.
Po skoraj 201etnem beju med klerikalci in liberalci so prešle vse te funkcije v roke SKS.
Upamo, da brdo znali voditi novoizvoljeni možje glede čednega vprašanja, ki je jako pereče, pravo gospodarsko politiko. To tem bolj, ker bo g. Vidic ki je obenem kandidat za oblaslne v litve, to zadevo na pristojnem mestu lahko zagovarjal.
1-
Furlan je daroval gospod Srečko Vršič znesek 100 Din za slepce. Denar brani uprava »Narodnega Dnevnika«.
Dopisi.
Hutlajama pri Laškem. V nsšem rovu TPD so se ponesrečili v mc^ecu decembru že trije rudarji. Enega je precej epasno zmečkalo, drugemu je zlomilo n go, v sredo pa se je zgodil p'cobno žalosten slučaj. 39 l:>'.ni Josip Breznikar, doma iz Zagorja, se je ponesrečil snurt-no. Reveža j« zasulo in po 8 urnem trpljenju so ga privlekli mrtvega iz zemlje. Ali niso morda varnostne cdredbe 'pomanjkljive*?
Laško. Kakor smo že pisali, se je v Delniški pivovarni ustavilo ve delo. 16 delavcev, ki so bili že do 30 let za pod e-ni, s-) se sedaj na zimo enostavno odpustili. Pivovarno menijo opustiti in slad, steklenice, sode itd. prevažajo v pivovarno Union v Ljubljani in G6tz v Maribotr. Vsestranska želja je, da se ali obrat zopet obnovi, ali pa, da se merodajni činitelj rtrnejo in ustanove novo pivovarno. — Naš okrajni zastep je pri svoji letošnji proračunski seji s’ lenil 94% doklade, ker znašajo izdatki za leto 1927 celih 3,€86.115.27 Din. — 20. I m. se je zaključil tečaj za obrtno knjigovodstvo, ki ga je priredilo Obrtno drušIVo.
KRATKE VESTI.
Bolgarska vlada oficielno zanika, da bi hotela skleniti z Albanijo pakt prijateljstva, sličen italijanskemu.
Češki fašifeti so izvolili za svojega diktatorja generala Gajdo.
Filipini zahtevajo, da postanejo član Zveze narodov. Ameriške svobode torej Filipini niso nič kaj veseli.
Mandat znanega madjara’ ega fašista in voditelja tolp Ivana Hejasa je bil uničen.
Vesele božične praznike in srečno NOYO LETO
iell
FRANC PAVLIN, trgovina s Špecerijskim in kolonljalnim blagom
Centrala: OradilE« 3.	Podruinici:	Tr*	Tabor	4., Borštu'k«* trg 4.
Gospodarstvo. Železniška zveza Slovenije s Sušakom
Akoravno je že popolnoma jasno, da pride tako z gospodarskega kot tehničnega stališča od vseh obstoječih načrtov m železniško zvezo Slovenije z morjem v poštev edino le Klodič — Hrovat — Kavčičev projekt, se najdejo pri nas še vedno ljudje, ki forsirajo vzlic uzakonjenju omenjenega projekta še vedno povsem neekonomične in tehnično manj vredne železniške zveze.
Dasi je bila stvar več kot dovolj vsestransko pojasnjena, hočemo radi še vedno se ponavljajočega oporekanja od nasprotne strani, vendarle seznaniti slovensko javnost z oceno ing. Szavits-Nos-san-a ing. M. Klodičeve brošure iŽelezniška zveza Slovenije s Sušakom«.
Ing. Szavits-Nossan izvaja v svoje oceni priobčeni v »Tehničnem Listu« št. 21 z dne 10. novembra 1926 sledeče:
»Gosp. ing. M. Klodič, pomočnik ravnatelja zagrebške železniške direkcije razpravlja v tej študiji na konkretnem temelju, ki je podprt z mnogobrojnimi tehničnimi in finančnimi podatki, o važnem vprašanju železniške zveze Slovenije z Jadranskim morjem odnosno s Sušaško luko. Avtor se je bavil že neštetokrat in izčrupno s tem, za naše gospodarstvo zelo važnim vprašanjem in slovi danes s polno pravico kot eden od najmerodaj-nejših strokovnjakov v tej stvari. Ta okolnost, kakor tudi činjenica, da se naslanja ta študija na službene in merodajne podatke Direkcije za gradbo Novih železnic, ki je svoje delo glede tega vprašanja nedavno dovršila, daje temu delu posebno strokovno važnost.
V uvodu dokazuje avtor veliko važnost kar najkrajših železniških zvez iz Maribora in Ljubljane na Kvamer, ter razlaga na podlagi faktičnih dolžin, da je najkrajša zve/a za Slovenijo ona s Kvar-nerom in Sušakom z 323 km in ne na Split, ki bi imela 464 km dolžine. Nato sledi opis diveh drugih varijant in sicer proge Črnomelj — Ogulin in Kočevje — Brod na Kupi — Brod Moravice (proga dr. Musila). Ker je prva varijanta važna specijetao samo za zvezo za Dalmacijo in radi tega ne prihaja v poštev kot najkrajši dohod Slovenije k morju, izpade ista iz nadaljne diskusije. Naproti temu se spušča pisatelj podrobno v oceno Musilovega projekta iz leta 1920, ter doka-
zuje, kako ta, iz tehničnega, geologičnega in obratnega stališča ne more odgovarjali zahtevam za najracionelnejšo zvezo Slovenije s Kvamerom. (Veliki vsponi, nesporna opasnost plazovin, nepo voljna dispozicija za potrebe obratne službe, vzdrževanje itd.)
V nadaljevanju teh razlaganj opisuje avtor nastanek vzakonjenega projekta Kočevje odnosno Črnomelj — Vrbovško — Sever — Srbske Moravice, ter navaja, kako je Direkcija za gradnjo novih železnic let 1923-25 trasirala in proučila vse tu v poštev prihajajoče proge. Nato ■sledi ocena novih, projektiranih prog na eksaktni podlagi virtuelnih dolžin in efektnih stroškov trakci je, ter spored gradbenih stroškov. Za bolje razumevanje je sestavil pisec pregledno tabelo gradbenih objektov vseh v poštev pri-hajajočh varijant, ki daje zelo zanimiv pogled v tehnične posebnosti poedinih prog.
Zelo zanimiv je nadalje oris železniških zvez Avstrije, Čehoslovaške in Slo, venije z morjem. Pisec se dotakne tudi strategiške važnosti projektirane proge, ter prinaša nato izčrpen opis — po njegovem nabljboljše vai ijante Kočevje — Vrbovško sever, ki skrajša vezni čas od Ljubljane do Sušaka v celoti na 5 in tri-četrt ure. Most čez Kolpo pri Radencih, kakor tudi najdaljši predor Lovnik so opisani v poglavju z naznačenjem približnih gradbenih stroškov.
V nadaljevanju svoje študije se bavi pisec podrobno z rentabilnostjo, elektrifikacijo pogona, gradbenimi stroški in finančnim programom, kjer iznese mnogo lepih idej.
Na koncu razpravlja pisec o osnovi za povečanje sušaške Mie, o gradbi pristanišča v Martinščici, ter o železniški zvezi teh luških naprav z izvedbo potrebnih skladiščnih objektov.
To mnogovredno delo, ki je dragocen donos k strokovni pojasnitvi železniške zveze Slovenije s Kvarnerom, priporočamo vsem gospodarskim in tehničnim krogom, posebno pa železniškim oblastem. Piscu pa, ki je z neumornim trudom doprinesel jako važno delo za našo tehnično književnost, čestitamo.«
Ing. Szav itz-Nossan.
A. Vikin:
Mednarodna rudarska kriza.
Leto 1926 se končava v težkih razmerah posebno radi tega, ker nastopa z vso ostrostjo v mednarodnem gospodarstvu grozeča kriza. V najtežji agoniji pa se nahaja premogovna industrija vsega sveta, ki preživlja — z malimi izjemami — težko krizo, ki se nahaja v štadiju odločitve: ali popolnega poloma, ali zopetne upostavitve z zdravimi reformami in s sanacijo v splošnem.
Vzrokov za sedanjo krizo v premogovni industriji je mnogo. Naj zadostuje, da omenim samo najvažnejše.
1. Moderni rtusvoj tehnike. Industrija, pa naj si bo to tekstilna, lesna ali sploh katerakoli — vedno bolj racionalno izkorišča električne sile
2. Sredstva za ukorišfcanje so se prenesla popolnoma na dirugo pot. Danes se že ne kuri pri moderno urejenih industrijskih podjetjih s premogom ali nafto, temveč se uporablja že v vedno večji meri vodne sile
8. Glavni vzrok tej težki premogovni krizi je tudi stagnacija težke industrije.
Industrijsko razvite države in lastniki vele industrijskih podjetij se danes trudijo, da odpravijo parne lokomotive in lo-komobile, ki požro tolike kvantitete premoga ter da namesto nljh elektrificirajo svoje železnice.
Pred parimi leti je svetovna produkcija premoga zaznamovala gigantski napeh. V predvojnih letih (1900—1913) je na primer naraščala svetovna produkcija premoga za povprečno 43 milijonov na ]eto.. Največjo višino pa je dosegla produkcija premoga v letu 1925, ko je do-oegla 1.340 milijonov ton, dočim je bila M produkcija premoga, v letu, 1913 »samo« 792 fniKjonoV^tori.Od kita 1925 pa se je fevršil v premogovni industriji velik preobrat; svetovna produkcija premoga je • načela rapidno padati.
Kakor hitro «e je pojavila, kaka k.ma v premogovni industriji, kot neposreden
vzrok stagnacije težke industrije, se je dvignila produkcija nalte (petroleja), to pa iz razlogov, ker je nafta cenejša in boljša od premoga.
Leta 1913. se je sicer produciralo samo 52 milijonov ton nafte po vsem svetu, ali leta 1924 zaznamuje svetovna produkcija nafte že 141 milijonov ton. Z drugi-ifii besedami bi razvoj produkcije nafte lahko takole izrazili: L. 1913 je prišlo na 100 ton premoga ca 3.8 tone nafte, v letu 1924 pa na isto količino premoga že 10.5 ton nafte. Od predlanskega leta dalje pa se rapidno veča svetovna produkcija nafte.
Tako vidimo, da nafta danes že nadomešča premog. Tudi vodne sile delajo veliko konkurenco premogu, ki se navadno izrabljjao v različnih panogah industrije, in ki služijo deloma proizvajanju električne energije. Posebno papirna industrija izrablja največ vodnih sil, ki igrajo eno izmed zelo važnih vlog v industriji. (Po neki statistiki je celo razvidno, da že sedaj obstoječe vodne turbine krijejo četrtino potrebe energije v svetovni industriji. Op. p.)
Poleg nafte nastopajo torej tudi vodne sile kot odločujoč faktor v svetovni industriji.
Kot zažen in znaten udarec premogovni industriji v zadnjem času je tudi zastoj težke industrije, kjer so se pojavili že pred meseci prvi simptoni težke krize. Opaža se danes, da se gradi manj ladij, da se izdelava in gradi manj železnic (železniško omrežje je skoraj v popolnem zastoju), zmanjšala se je produkcija surovega železa in drugih kovin, tovarne lokomotiv delajo komaj -z dvemi 'tretjinami predvojne kapacitete, v splošnem: produkcija in aktiviizaclja težke industrije se je znatno zmanjšala, v industriji je nastopil grozeč zastoj. Te težke sfere v svetovnem gospodarstvu so glav-ni vzrok krlfci v prembgovni Industriji.
Enrilo
Hinka
Splošno priljubljen
kavni nadomestek,
okusen i cenen.
Dobiva se v vae&
dobro osoMraniO	'
HolonigalniO trgovina^.
K sanaciji je danes vsled splošne gospodarske krize in slabe finančne konjunkture težko misliti. Potrebna bi bila samo temeljita reorganizacija. Poskusi štraj-kov (primerjaj angleški rudarski štrajk delavstva, ki naj bi gospodarsko (premogovno) krizo sprejeli na svoje rame, nikakor ne bi pomenili kakega koraka k izkoriščanju, kvečjemu hi le nekoliko omilili krizo.
Rudarske krize se ne bodo prej sanirale, dokler ne bodo rudarske) premogovne) industrije izvedle temeljito reve-zijo in temeljito reorganizacijo, ki edino more omiliti krizo. Premogovna industrija se mora tudi prilagoditi novim razmeram in svoj nastop za sanacijo usmeriti peenostavnem načrtu. Edino v tem je možna rešitev, edino to lahko prepreči še hujšo gospodarsko krizo.
Angleški štrajk rudarski delavcev je bil prvi grozeč simpton za hitro rešitev premogovne industrije, ki ji posebna na Angleškem grozi pogin, to je bil prvi organiziran znak angleškega delavstva, da je sedanja gospodarska kriza, zlasti kriza v premogovni industriji neprenosljiva. — Štrajk je sicer končan, kriza pa se še z večjo ostrostjo nadaljuje. Posledice temu in pa temna bodočnost bi vsaj morale narekovati zainteresiranim krogom, da izvedejo pravilno rešitev: da so kriza v premogovni industriji omili in odpravi, da se — magari z najenergič-. nejšimi ukrepi — manira gospodarska kriza po vsem svetu.
NAVODILA ZA PRIPREMO KOŽ DIV-
JAČINE.
Za dobro kakovost kože je posebno važno, da se divjačini, čim je poginila, nemudoma odere koža, kajti že po nekaj urah začenja proces gnitja. Temu je predvsem podvrženo lasišče in posledica je, da se dlaka več dobro ne drži usnja ter izpada. Kako se vrši odiranje kože, je več ali manj že splošno znano. Na zadnjih nogah se koža prereže in povleče živali preko glave. Posebno pa je treba paziti, da se repna kost do skrajnega konca izloči in enako tudi nožne kosti do krempljev. Pri sušenju je posebno važno, da se prepreči vsako delanje gub; zrak mora imeti povsod neoviran dostop. Koža se suši najpreje z usnjem na ven in to na zraku; izključeno je vsako hitro sušenje pri peči. Vsled premočne toplote bi se namreč stopila v koži vsebovana maščoba in zato bi usnje v poznejši predelavi razpadalo. Ozka pas usnja, ki ostane po izločitvi repne kosti, je najbolje, če se izpolni s kosom papirja, ravnotako šape, ako jih nočemo napeti z lesenimi klini. Kadar je koža napol suha, jo obrnemo z dlako na ven. Z rbrnitvijo se pa ne sme predolgo čakati, sicer postane koža presuha in se le težko da še obrniti. Kože se suše ali na nalašč za to vrezanih deskah, ali s pomočjo posebnih napenjačev za kože.
SEJM ZA KOŽE DIVJIH ŽIVALI.
Uprava Ljubljanskega velesejma deluje vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani že četrto leto za izboljšanje organizacije prodaje kož divjih živali v naši državi, zlasti v Sloveniji. Divja koža je narodno bogastvo, ki se do danes še ne upošteva dovolj. Pri prodaji naših kož posnamejo smetano po večini inozemski prekupčevalci, ki ne plačujejo polnih i cen in oškodujejo s tem posameznika kot državo.
Lansko leto smo pričeli uvajati organizirano prodajo kož divjih živali draž-
benim potom. Skromni so. bili poČotki,
no upamo, da se ta važna panoga našega gospodarstva ugodno razvide. Zato pa je p treben skupen nastop vseh prodajalcev kož, da se zamoremo izkazati na-prain inozemskemu kupcu s čim večjo kvantiteto in se mu s tem izplača pot.
V letu 1927 se priredi dne 24. januarja, torej na prvi ponedeljek po sv. Neži tradicijonelnJ detajlni sejni, na katerem se bo v detajlu prodajalo in kupovalo, glavni pomen pa leži v tem. da bo vele-sejm tega dne kot zadnji termin kože sprejemal v svrho organizirane, en teden pozneje vršeče se prodaje dražbe-nim potom. V Vašem interesu je, da vpošljete kože že poprej, da se jih zamere pravočasno in pravilno sortirati ter s tem najbelje sta ti ti Vaše koristi.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 23. decembra 1926.
Blago: E k s e k u t i v n a prodaja: Smrekov© deske, I., II.: 11-342 m’,
24 mm, od 17—.30 cm širine; 20-028 m3, 28 mm, fx 25 cm širine; 5-355 m3,18 mm, od 18—35 cm širine; 20 m3, 12 mm, od 16—35 cm širine; 40 m3 38 mm, od 17 do 35 cm širine; 40 rn%' 48 mm, od 17 do 35 cm širine, fe_ vag. meja den. 610, bL 610, zaklj. 610; Smrekovi morali, osttro-
rebi ,nw>nte: 100 kosov 33 X 66; 100 kosov 46 X 46, Ico vag. meja uen. mo, m-010, zaklj. 610; hrastovi frizi I.: 10 in8: 30% 5, 6 cm, širine, 25—30 cm dolžine; 70% 6, 7 cm širine, 35—50 cm dolžine; 8-50 m3: 15% 7 cm širine, od 30—35 cm dolžine; 85% 7 cm širine, od 40, 45» 50 cm dolžine; 20 m3: 15% 7 cm širine,
25 cm dolžine; 28% 7 cm širine, 40 cm dolžine; 28% 2 cm širine, 45 cm dolžine; 28% 7 cm širine, 50 cm dolžine; fco vag-meja den. 900, bi. 900, zaklj. 900; 190 m* tramov po noti, monte, fco vag. meja den. 300, bi- 300, zaklj. 300.
Curih, 23. decembra 1926. Beograd 9.125, Newjork 517.31, London 25.1025, Pariš 20.65. Dunaj 73.05, Praga 15.325. Milan 23.15.
PARNI STROJ IN PARNA TURBINA.
Ing. Gvidon Gulič. Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1926. Naša tehnična literatura je s tem dobila zopet novo knjigo. Knjiga obravnava iz praktičnega stališča parni stroj in parno turbino ter je v prvi vrsti namenjena številnim strojnikom in trojniškim pripravnikom. Prvi najdejo v njej vse potrebno za izpopolnitev svojega vnanja, drugi pa najboljšo pripravo za strojniški tapw. Knjiga je neobhodno potrebna enim in drugim, ki jo bodejo tudi toplo pozdravili. Knjiga bo tudi dobro služila kot učna knjiga za strojno delovodsko Sok) Srednje tehnične šole ter za strojno Solo mornarice. Tekst izpolnjujejo nad 150 slik, ki so praktično posebej razvrščene, tako da olajšajo poglobitev v snov. Nepotrebno je povdarjati, da bo priključeni slovarček mnogo pripomogel k izpopolnitvi tehnične terminologije. V dodatku o uporabi KS delavnih strojev bo pa marsikdo našel optrehne in iskane podatke o porabi energije enega ab drugega delavnega stroja. — Ing. Štolfa m. p., inženjer Gradbene direkcije.
Knjiga, ki je zelo okusno opremljena in bogato ilustrirana, velja vezana v celo platno 80 Din.
Na razpolago je tudi še knjiga istega pisatelja >Parni kotel«. Učna knjiga za kurjače, posestnike parnih feotlov in delovodje. Tudi ta knjiga je ilustrirana in velja vezana 30 Din. Obe knjigi sita našim strojnikom neobhoftno potrebni.
KOLIKO HRANE POTREBUJE ČLOVEK?
, Med vojno in v prvih povojnih časih, io je bilo premalo živil na razpolago, je to vprašanje bilo za vsakogar zanimivo. Dandanes se ž njim manj pečajo, dasi spričo cen živil tudi sedaj ni brez 'vsake važnosti. V splošnem mislijo ljudje, da more storiti bogataš za svoje zdravje in telesni razvoj več kot pa oni, ki ima -bolj slabo napolnjeno listnico. Zato pa bo odveč, če opomnimo na to, kako malo potrebuje pravzaprav človeško telo.
Neki ameriški znanstvenik je kontroliral 27 oseb ne samo par mesecev, temneč par let ter se pr,i tem ni oziral na njihove subjektivne navedbe, temveč je delal natančne kemične in druge poizkuse. Ugotovil je pri tem minimalne količine dušili vsebujočih in dušika prostih snovi, ki so potrebne, da obdrže človeka v telesnem ravnotežju, pri dobrem zdravju in delazmožnosti. Rezultati so frapantni. Izkazalo se je, da so rabile to osebe približno lA količino hrane, ki se je smatrala za aboslutno potrebno.
Minimalna količina hrane mora seveda zadostovati za ohranitev telesne teže, zdravja in vztrajnosti. Razven tega rabi človek, dokler raste, gotovo količino hrane za razvoj kosti, mišic itd. Iz previdnosti je treba uživati nekoliko več kot ugo-
tovljeni minimum. Vse ostale pa je luksuz in obenem škoda za človeško telo. Nepotrebna količina hrane se izpremeni v tolščo, ali jo pa morajo organi iz telesa zopet izločiti. Posledice so, razven ode-belelcsti, protin, vnetje ledvic, različne ibolezni žilevja in prebavil, posebno če zavživa človek preveč mesa.
Razven soli rabi človeško telo beljakovine, tolšče in cgljikohidrate. Beljakovine so takorekoč gradbeni materija! za tkanine, zato jih potrebuje človeško telo v večjih količinah, dokler je v razvoju, tolšče so takorekoč kurivo, ogljikohidrati pa obratni materijal za organe (na pr. sladkor za mišice). Že iz tega sledi, da v gotovi starosti ni dobro, če uživa človek preveč beljakovin, na pr. mesa. Primerna hrana mora vsebovati vse te tri sestavine, in sicer v gotovem medsebojnem razmerju, dasi se medsebojno deloma tudi lahko nadomeščajo. Pri pretvarjanju v telesu proizvajajo vse te snovi t iploto, celokupna vsota se imenuje kalorijska vsebina hrane.
V	Ameriki so ugotovili pri poizkusih n 15.000 osebami, da rabi moški, ki upravlja težko telesno delo, povprečno 5500 kalorij, moški, ki opravlja lažje fizično delo, 3050 in moški duševni delavec aii pa ženska, ki opravlja lahko telesno delo, povprečno 2700 kalorij. Osebe, s katerimi so delali poizkuse, so čutile
potrebo, da zavžijejo vsak dan temu številu kalorij odgovarjajočo količino hrane, pri tem pa je soodločal apetit, navada in mnenje, da je treba mnogo jesti, če hoče biti človek zdrav. Ko so pa nadaljevali poizikuse ne oziraje se na omenjene subjektivne momente, so našli vise druge rezultate.
Od šestih duševnih delavcev je rabil vsak po 1600 do 2000, maksimalno 2400 kalorij. Dieta, ki so jo uživali ti duševni delavci več mesecev, seveda z odgovarjajočimi izpremembami, je obstojala iz sledečega: obed: 30 g pšeničnega kruha z 90 g smetane, 30 g pšeničnih žemelj s llA g surovega masla, čaša čaja z 10 g sladkorja ter 60 g močnate jedi; večerja: 120 g grahove juhe, 30 g koštrunovega kotleta, 52 g krompirja, 15 g surovega masla, 60 g močnate jedi, pol čaše kave z 10 g sladkorja in 15 g sira. Pri tej rest riugirani hrani so se počutili možje popolnima zdrave, bistveno bolj zmožne za duševno dela in nobeden od njih se ni hotel povrniti k svojemu prejšnjemu načinu življenja.
Slične poizkuse so napravili tudi z ma-nuelnimi delavci in ugotovili iso, da rabi človek, ki opravlja težko telesno delo, 25C'.) kalorij. Menu je obstojal iz sledečega: zajterk: 180 g praženega sira, 60 g sirupa, 180 g pečenega krompirja, 90 g kruha in čaša kave; večerja: 150 g sele-
rije, 30 g orehov, 30 g sira, 90 g krompirja, 120 g riža s smetano in jajci ter čaša čaja.
V	splošnem so poizkusi ugotovili, da jedo ljudje ravno za polovico preveč. Ljudje, ki so uživali omenjeno restringi-rano hrano, so bili mnogo bolj zdravi, delazmožni, pa tudi fizično močnejši kot so bili preje.
Človeška hrana naj bo mešana, deloma naj uživa človek mesne jedi, deloma sočivje itd. To zahteva ustroj njegovih prebavil.
Če hoče kdo izvajati iz teh ugotovitev praktične konsekvence, ni treba, da bi sestavljal poedine menu-je potom računanja ter ugotavljal, koliko kalorij vsebujejo. Praktično gre zgolj za to, da re-stringira količino hrane na potrebno mero. Za to ni treba kemičnih preiskav, temveč zadostuje, da poskusi skrajšati običajno količino hrane na pr. za eno četrtino ter opazuje, kaj je s tem dosegel. Na apetit se mu pri tem ni treba ozirati, zakaj še filozof John Locke je dejal, da se izpremeni želodec onega, ki uživa konstantno preobilo hrano, takorekoč v bu-dilnik, ki se oglasi vsak dan po pet- in večkrat. Če jč človek trikrat na dan, je dovolj.
<*udyard Kipling:	129
Knjiga o džungli.
»Ostanite pri ostalih,« je rekel Mowgli svoji če-tvorici. »Vsak zob bomo potrebovali. Phao in Akela morata vse pripraviti za boj. Jaz grem, da preštejem 'tiste pse.«
»To je smrt!« je viknil Won-Tola in deloma vstal. »Kaj premore tak brezdlakavec zoper rdeče pse? Celo marogasti, pomnite «
»V resnici si zunanjik,« mu je zaklical Mowgli v odgovor, »ampak govorili bomo potem, ko bodo rdeči psi mrtvi. Dober lov vsem!«
Razburjen je odhitel v temo; niti pazil ni, kam je položil nogo in naravna posledica tega je bila, da »e je izpotaknil nad velikimi zvitki Kae, ki je ležala blizu reke in prežala na jelene.
»Ksssa!« se je razsrdila Kaa. »Ali je to džungelsko delo, da lomastiš okoli in mi kvariš nočni lov, posebno sedaj, ko se divjačina tako lepo giblje?«
»Jaz. aom kriv,« je rekel Mowgli in se pobral. »Ampak veš, tebe sem še iskal, ploskoglaVRa; vsaRo-krat, kadar se snideva, si daljša in širša. Nimaš enakega v džungli, modra, stara, močna, prelestna Kaak
»No, kam pa te pelje danes pot?« Kain glas je bil milejši. »Ni še mesec tega, ko mi je človeček z nožem metal kamenje v glavo in me obsipal z grdimi imeni, ker sem spala na odprtem prostoru.«
»Da, in razgnala jelene na vse vetrove; takrat je Mowgli lovil, taista ploskoglavka pa je bila preveč gluha, da bi slišala njegov žvižg an pustila jelenju pota prosta,« je odgovoril Mowgli mirno in s6del na pisane zvitke.
»In prav tisti človeček prihaja k isti ploskoglavki z mehkimi, šegetajcSimi besedami in ji pravi, da je modra in močna in lepai, taista stara ploskoglavka pa mu verjame in pripravi v zvitkih prostora za človečka, ki je lučal kamenje in... Imaš-li sedaj dovolj lagodno? Ali bi ti Bagheera mogel dati tako dobro počivališče?«
Kaa je kakor po navadi naredila pod Mowglijevim telesom nekako mrežnico. Deček je iztegnil v temi roko in pritiskal mogočni vrat k sebi, dokler mu ni Kaina glava počivala na rami; tedaj pa ji je povedal \ se, kar se je bilo v zadnji noči prigodilo v džungli.
»Že mogoče, da sem modra,« je rekla Kaa na koncu, »gluha sem pa gotovo. Drugače bi vendar slišala tisti Pheeal. Ni čuda, da so travojedi nemimi. Koliko pa je rdečih psov?«
»Nisem jih še videl. Prišel sem naravnost k tebi. Starejša si c-d Hathija. Vendar, ej, Kaa« — in zvijal se je veselja pri teh besedah, »dober lov bo to! Malo izmed nas bo videlo drugi poldan.«
»Udariš tudi ti pri tem? Pomni, da si človek, in
pomni, katero krdelo te Je prognalo. Pusti, naj volkovi sami opravijo s psi. Človek si!«
»Orehi lanskega leta so letos črna prst,« je odgovoril Mowgli. »Resnica je, da sem človek, ampak v želodcu mi je, da sem nocoj izjavil, da sem volk. Poklical sem reko in drevje za pričo. Član svobodnega ljudstva sem, Kaa, dokler rdeči psi ne odidejo.«
»Svobodno ljudstvo,« je zagodrnjala Kaa. »Svobodni tatovi! In ti si se zavezal ž njimi v smrtni vozel zaradi spomina na volkove, ki jih ni več! To ni dober lov!«
»Ali tako besedo sem bil govoril. Drevje ve, reka
je priča. Dokler rdeči psi ne odidejo, se beseda ne vrne k meni.«
»Ngsš! To izpremeni vse načrte. Menila sem te vzeti seboj v severne močvare, toda beseda je beseda, celo beseda majhnega, golega, brezdlakastega človečka. Veš, jaz, Kaa, ti povem  --------«
»Dobro premisli, ploskoglavka, da se še ti ne zavežeš v smrtni vozel. Nobene besede ne potrebujem od tebe, ker dobro vem — —«
»Pa bodi torej,« je odvrnila Kaa. »Ne dam nobene besede; ampak kaj nameravaš v svojem želodcu narediti, kadar pridejo rdeči psi?«
»Čez Waigungo morajo plavati. Nameraval sem jih počakati v plitvinah z nožem, kjer bi imel krdelo za seboj. Tam bi jih zabadali in klali in zavrnili po reki navzdol, ali pa bi jim nekoliko shladili vratove.«
»Rdeči psi se ne obračajo in njihovi vratovi so vroči,« je rekla Kaa. »Ko bo ta lov pri kraju, ne bo niti človečka niti volčjega mladička, ampak same suhe kosti.«
»Alala! Ako umrjemo, umrjemo. Ampak jako dober lov bomo imeli. Želodec mi je še mlad in nisem še videl dosti deževij. Nisem ne moder ne močan. Ali imaš ti boljši načrt, Kaa?«
»Videla sem sto in sto deževij, Hathi še ni imel prvih zob, ko je bila moja sled v prahu že velika. Pri prvem jajcu! Starejša sem kot mnogo dreves in sem videla vse, kar se je z džunglo godilo.« svoja leta.«
»Kar je, je bilo. Kar bo, ni drugega kot pozabljeno leto, ki se vrača. Bodi malo tiho, da preštejem tista
»Ampak ta lov je nekaj novega,« je dejal Mowgll. »Rdeči pes Se nikoli ni bil prišel čez našo pot.«
(Dalje prihodnji®.)
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MM
I
S
I
Prvi in najstareiši soecijalni artistični atel,e za
črkoslikarstvo
na steklo, kovine, les, zid, platno Itd.
Pristou & Bricelj
Ljubljana Ustanovljeno 1. 1903.
Šelenburgova ulica št. 5.
Telefon Številka 906.
Aleksandrova cesta št. 1.
a
■
s
■i
■i
:
■
s
■
■i
s
_ Izvršitev tolna, okusna in precizna, v najmodernelšem žargonu. Speci- = a jalista v i vrševanju steklenih napisnih firm; slikanle grbov pa predpisih. ■ «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■——■■■■—■■——
Mag. štev. 30.945/26.	"	“
Razpis dobave.
Mestna občina ljubljanska razpisuje za mestne režijske vožnje dobavo sledečih krmil in sicer:
42.000 kg suhih, prvovrstnih pšeničnih otrobov;
50.000 kg banaškega ovsa, oziiroma zdrave koruze ja
20.000 kg pšenične slame.
Dobava se naj vrša sukcesiivno in to tako, da bode otrobe in oves ali koruzo dobavljati vsak drugi mesec po en vagon. Izplačevalo «e bode istotako sukoesivno kakor se vrši dobava. Odtegljaji se upoštevajo kot pri dobavah za državo, t j. 2% takse, 1% poslovnega davka ter Vi % kolkovine.
Pravilno opremljene kolekovane ponudbe z vzorci in navedbo cen v,poslati do dne 30. decembra 1926 opoludne mestnemu gradbenemu uradu.
Cene se razumejo Iranko skladišče mestna pristava, Povfietova «ee«ta štev. 8.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 22. decembra 1928.
Srečno in veselo Novo leto
želi svojim gg. članom
NAČELSTVO „HERA“
stavb, regislr. z z o. z. v Ljubljani
Rodbina Olupova
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem
in znancem vesele božične praznike
in srečno Novo leto. Obenem priporoča
s^olo trgovino z oblekami, ravno tako pa tudi svojo go-tilno Pod trančo v kateri se točijo najboliša štajerska in dolenjska vina. Za oraznike čez ulico 1 Din ceneje.
TRIKO - PERILO
*a moške, žene In otroke, volna v ra/.nih barvah rokavice, nvgavce, dokolenlce, nahrbtniki za šo a-|e in lovce, dežniki, kloti, Sifoni, žepni lobd. palice, vilce, noži, škarje, potrebščine asa Šivilje, krojače, Čevljarje, In orlvce
edino le pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
bllau Prciemovega >90(11« nllca NaJnllJa eanal	Na 'sliko In malo
Pisarniški
prostori
primerni za odvetnike, notarje, zdravnike, trgovce,
obstoječi iz
3 sob
na Miklošičevi cesti
se oddajo
z dnem 1. jan. 1927.
Vpraša se pri .Oblačilnld
„GR0H“
CAJUMMCO MSUDNltal m ta>m.
CU1KI SUBEAU	^
LJUBLJANA. Kolodvorska a lica 41.
PODBUInicKi Maribor, Jesenic«,
* «• Mrak« a padajoč« posl« Mjkitr«)« ta pod k» tsslslsai	o Ji*
druftbe • polniti vos S. O. N. M •ksprean« poltlfk«.	f
Mali oglasi.
Za vasico besedo se piaia 50 par, za debelo tiakaso pa Din 1.—.
Gospodinja
ISČe mest« piri boljiea go«podu event. vdovcu ■ dvemi ali tremi otroki. Vajena je v»eh klinih dal kakor tudi šivanja. Ponudbe prod na uprav* lista pod »Dobra iinjs«.
Kontorlstinja
vešča vseh pisarniških dal ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jesfli išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi nekaf mesecev brezplačno. Po-nudbe prosi na uprav« Usta pod »Marljiva«.
Stekleno
strelno opeko imajo stalno v salofi Zdrofteos opekarne d. <L v Ljubijsai
Oglašujte v „Narodnem Dnevniku".
Bonačev
beležni
koledar
1927
je iz-e in se dobi v vsth trgovinah s papirj m v Sl »vvniji po I& Din. Koledar je el* gantno opremljen in ima pol< g rimskokatoliških in p'av sl vnih prazmkt.v tudi c*-luleln koledarski M re u led. Kj*r ni naprodaj, i ej se i er* či direktno pri
I. ISnmič sin v Ljubljani
T oovcem «<ri ■ »rm rahat.
Bonačev
beležni
koledar
1927
SLOVE ' SKA MATICA
priporočd tele svoje knjige:
Dr. M uot čni : Slovanska zemja VI. del V. jvod n* Koroška, 2 zvezka Din 2n -Dr Fr. Kovačič: Slove 'ska zemlja VII. del Z(|udo'ina Štajerske in Prekm. Di>* 70 • Dr D<au fin Lončar; Politično življenje
Siove cev.................Din	i) •
Dr. l\an L*h: Ce-ka	antologiia	Din	15-
L rmonlov Borštnik: junak našega
časa.......................Lm	10*
Zenlie>id >lo»enskega	ozemja	D n	50-
III. zvezek dr. Mene nge je^ih zbranih spisov............................Um	2«	-
Vesele božične paznike in s ečno N vo It«
žel! vsem cenj odjera'cem i > se priporoča v tu dalje
STANKO FLORJANČIČ
trjovina z ielznino - SV PETRA CESTA 35 Podiužnlo v Šiški.
S
Za B ž č in Novo leto 10 °|. ooousta
Najboljši šivalni stroj in kolo
I« edino I«
a	 im, o
m»	  •»
O
«s
e
C
VU
J-
ITI
•?
a
r“
pi
X)
Čreva
vsakovrstno po »i*iuy< d«<ej^i « eni ka^or vsako leto utno v /aloui Kupim tudi
surovi In •»topljeni lof
in aa plačam |>o n<i|vis|i rin.mi c»-ni.
Jos.Ben man, Ljubi ana P -ijarska c 85
• ,	%:,■	O****
C
/,n	• hrl In ndu»tri|u
v v	«•»	»
Istotam p e!»]*i stroj DU8IED
•*ou* • .r c > o o e/	Cttfli
V e ;:e'Aaqa. akcija
* d n* 00 o**. icA
J jr p jinhr r L!ui>:;3:m	| "
0'*>u ne «m
IBBBBBBBflflBBBOOZBBBBflBBEIfl
IS
M
m
m
m
a
>ORIENT<
tovarna oljnalih barv, lakov, ffirnežev in siekldr^kega Kleja
je preselila
svoje prodajalniške prostore na
Dunajsko c 14
(Mathianova hiša polej trgov ne S hneider & Ver. všek) ler se priporoča cenjenemu občinstvu za blag hotno na-daljno naklonjenost.
Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene.
IBBflBaBBBBBBBBOEBBBBBflB
I
Primerna božična in novoletna darila do najnižjih dnevnih cenah ima na v« liki izbi-i v Mariboru
SLAVKO ČEKNET.Č
Aleksandrova cvsi« 23.
nem asm
*olto» I II <•!•> i!
Dobro znana tvrdka
kupuje vsako množino bu kovega oglja in suhih bu kovih drv. Ponudbe: ca sella postale 341, Trieste
** tonm vinskega kisa, d. z a. z., Ljubljana,
nudi
najtlnejši Ir* najokusnejši namigni Icls Iss vinskega kisa.
3T KAKTBVA JTK PONSUJBOI	-
Tehnično In hlgljenSSno najmoder-*»«J« urejena kisarna v Jugoslaviji.
s IjoMtESB«.	M.	Ih, EL. ■ ■rl«ln>|ij»
O
HEKTOGRAFICNI, KOPIRNI, RAČUNSKI IN POVOŠČENI ZVITKI
za re<jis! ime Magajne in računske slrM<\ ha vp, matrica in sppcijril i napir za razmnoževanj'', ba vni trakovi Pico in BracO kr ogljeni papir. LUD. BARACA, Lfublfa ^ cl 9 Še'enburoov.1 ul. 6- — — Tr'efon 980.
KMETSKI HRA
OMNI SOM
Ratun poitne hrani niče it. 14.257	reg.	».edr.	z neum. Zdv.	Btroav**:	„KHETSA!	DOM'. IH«fcn Sev 24J
v Ljubljani, Tavčasjeva (Sodna) ollco. šlev. t, pritličje
Daje:
o%
PosoflTo ra vttnjilbo, proti poroStvu ter T8S<a'i premifnln In vrednostnih papirjev ter dovoljuje Uredile v Ukočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Oi»restuje vloc« na ^2 0/ hrpr oc% knjižice	/»	povedi
čistin
V Te stalne vloge In vlage u tek r?ftru po d«»rvori'.
Preskrbuje:
KnvcHc. trkaš®. sreCke In vrtdnoMne pardrje ter č.<il£e in nakaznice (nakazila) na druga mesta.
Uradne ure:
Vsak delavnik od 8. — 12.«/, in od 5. —4.’/r
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
•»**>. ^KaggEasaaaHBaaacsgr m
Pisma: Zcbljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa,
Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice, fcebljj za ladje, irnl ali pocinkani, žeblji za zgradbe, lea itd.
2eb Spo S po
ji za čevlje.
[ke za odre !n prage, jke za ladje In splave Železne brane.
Zobje za brane.
Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd.
Vijaki z maticami.
Podložne plocice.
Matice.
I	Zakovico za tenderje, kotle,
mostove, sode, pločevino, kolesa itd.
Vijačni čepi.
I	Verige.
Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme la rodne žage in mline. ^
Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih in risbah najceneje.
Costrovani cenik! na razpolago.	Prodaja	se	samo	na	debelo	trgovcem.
8« priporo«« m OBk ) vseh trgovskih, obrtnih, Induatrtjaidk Ib undnlh tlakovta
TISKARNA MERKUR
ntOOVSKO • MOUITtHUIIU O. D.
iiMtaa knjigo ^TBUSFOll IT.
m UUBUANA, Simon,Gregoriiieva ulica 13.
Tlak* ftuopls«, knjt-g% broftur«, cenik*, tabel«, iutut«, r%~ Mia. letak«, l«paks, poMtnlss l. t» d.
TBLEFON ŠT. bt>t
UdajaMlj: Al«k«*ader tihulku. - Urejuj«: Vladi Mir Sm«k, - Za llakarno »Merkur« odgovarja: AadreJ »ever. Vat v Ljubljani.