j ^ "2 *1 Prosimo, poglejte na I ! iv % % * naslova n dan, ko I Vi. % \ \ poteče. V teb časih I | epli ^ ^ uija cen, potrebuje 1L tf. lovanje. Skušajte i imeti % niaprej plačano. I •-% * ~ ^teV- (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JUNE 29, 1943. — TOREK, 29. JUNIJA, 1943. VOLUME LL fcETNIK Li GLAS NARODA Lisf sloveflslcih delavcev T Ameriki. _— einal Q— Matter SqH—tftth. IM> «> fct P»«t Qffl— — fW Iwj N. I.. »»*» Art fM|iwjf Kanfc M, m I h m1xaj več kov - I ^ oadandoRvaCl% I )) C 'GLAS VAB 002" I # po pošti naravnost ha dom I! (UJI fOiiiwil —Ml li ffMrtftn [j ClTAJTE, KAB YA8 ZANIMA GRŠKA LETALIŠČA NAPADENA Herbert Hoover zahteva živilskega caria POGLED NA PRISTANIŠČE PANTELLERUO, Washington, 27. jun. — Bivši predsednik Hoover je v svojem govoru preteklo nedeljo izjavil, da edini pameten način kontrole živilske situacije bi bilo imenovanj^ "enega samega odgovornega človeka", ki ^ja&eil v svojem področju -tafkcijo živilske produkcije.parazde-litve, cen, odmerjenja, vladnega nakupa žml« ter uvoza in izvoza. To, je dejal Hoover, bi bil najuspešnejši način prepreče-nja inflacije in zato je priporočal sprejetje EHilmerjevega predloga, kateri ima v načrtu te vrste živilsko administracijo. Sedanja živilska administracij«, je .rekel Hoover, je razcepljena v preveč raznih Agencij, kar povzroča samo zmedo, naraščanje cen in kršenje ter ignoriranje tozadevnih pravil in odredi). AJco bi se vse te a-gencije združile v eno a^amo telo, s sposobnim in odgovornim vodstvom v eni sami osebi, te-bi mogti' yri^ikovtitr po-voljnih in gotovih nspehov z ozirom na znižanje cen, kontrolo Črnih tržišč, in tudi končno popolno odpravo istih zaeno z odpravo nepotrebnega pomanjkanj rajnih živilskih potrebščin v enem ali drugem kraju dežele. Vse to bi se dalo po mnenju bivšega predsednika doseči brez nakazovanja subvencij. Seda/nji sistem kontrole nad živili, trdi Hoover, bo, če se bo nadaljeval v bodoče, povzročil resno pomanjkanje živil v mestih in tudi armada bo trpela, kaikor tudi naši zavezniki, ki vsled nepravilnosti našega ži-vilsikega sistema ne bodo mogli dobiti zadostnih količin živil od naše strani. Tudi za povojno [pomoč zdaj zasedenim in opu-' p t oš enim deželam ne 'bo moč točno poskrbeti, ako se živilske administracije ne reorganizira, — pravi Hpover. * J Washington, 27. jun. — Vodje administracije skušajo rešiti iz zavrženega programa za znižanje cen vsaj toliko, da bi kongres dovolil, da se nakaže subvencije direktno farmarjem i in s tem, pravijo, da bi se dalo I kolikor toliko izravnati živilske , cene, ter znižati življenske stroške. V obeh zbornicah je bilo namreč koncem preteklega tedna odglasovano, da se ustavi nakazovanje subvencij živilskim in mednim tvomičarjem potom Comodity Credit Oorpo-I racije. j OOC organizacija je bila sider odobrena za nadailjni dve | leti, toda subvencije bo izplačevala samo, 'kjer se bo uvidelo potrebo spodbude za produei-ranje gotovega važnega poljedelskega pridelka, V tem leži i tudi Tipanje, da se bo dalo na i feraik način p ridObiti kongres, da bo dovolil nakazovanje f?rib-veneij direktno farmarjem. - TU ' Senator O *Miahoney, (dem. iWyo.) je povedal poročevalcem, da je prepričan, da se ibo delo napraviti kompromis v : ^ se nagaja na otoku istega imena, 3d se je podal zaveznikom po 18-dnevnem napadu. Gospodarske vesti iz Jugoslavije Jugoslav Information Center - - ,-------- I jajca so po 30 do 40 dinarjev ! komad. Meso velja 600 dinarjev kg, dočim plačujejo smetano po 850 dinarjev. Žetev je letos videti dosti dobra, tudi sadja bo najbrže precej. * I Vest iz Zagreba j Deutsche Zelitung in Kroa-, tien je poročala dne 13. marca iz zagrebškega tržišča: "V preteklem tednu je dovaz mesa in rib na zagrebški trg opešal-, le malo blaga so privedli. Baz v en kosti ni bilo videti na trgu niti mesa, niti mesnatih izdelkov, tudi 'konjskega mesa ni bilo na ponudbo. Morsikih rib ni bilo in tudi ne žive živine. Trg za sadje pa je sploh popolnoma zapuščen. Glede cen za one stvari, ki I so bile na prodaj, pravi ta I nemški časopis, da so cene poskočile največ zaradi transportnih sredstev. Vest jI I^^TOito oK^^ iz nekega pisma, datiranega od začetka aprila 1943, iz Dubrovnika posnemamo naslednje: Strašno je naraščanje cen v Dubrovniku. Nikdo ne bi verjel kako je vse postalo drago in predrago. Jabolko, pomarančo, jajce računajo danes že 40 kun. Ko smo morali dati popraviti čevlje otroku, ki je zdaj 6 let star, smo šele po dolgem prosjačenju pregovorili čevljarja, da jih popravi — računal pa je 2000 »kun. "Vedno več je odptrih grobov. Vsak dan čugemo o novih, smrtnih slučajih. Najbolj umirajo starci zaradi nezadostne hrane." * Vest iz Beograda Iz privatnih virov smo prejeli poročilo o neftraterih cenah za živež: Mast velja 1500 dinarjev kg, AMERIKANCI NAPADLI JAPONCE NA KJSKI Zadnje dni ameriški aero-plani neprestano napadajo japonsko postojanko na Kiski. V enem samem dnevu so bombniki izvedli sedem napadov na Kisiko. tem ozira, vendar pa obstaja možnost, da bo predsednik ve-tiral predložen dodatek sen. Aikena, ki določa, da se ustavi izplačevanje subvencij, ko hitro se uzakoni tozadevno predlogo, za katero so odglasovali v Obeh zbornicah, nadaljevalo pa se 'bo lahlko s takozvanim " vspodbudraim'' naka z o v a-•njem za pridelavo gotovih pridelkov in mineralov. Senator' Bankhead (dem. tAIa.), ki vodijo proti fronti, so okin-j čane s poljskim cvetjem. Po-j sebno ženske, ki shtžijo v armadi, rade nosijo za čepicami cele venčke poljskih cvetic . . ruska duša se pač ne da spra^ viti v malodnšnost. i Poljaki ubili nadaljnih 9 nacij^kih kriminalcev London. — Tukajšnja radio je podal vest, ki pravi, da so' Poljaki po naročilu tajne organizacije poljskih patrijatov u-bili nadaljnih devet nacijskih kriminalcev, ki so izvajali nad narodom sistematično iztreb-j ljevanje in mučenje. Zavezniški aeroplani so bili v ofenzivi v Osrednjem in vzhodnem Sredozemlju, ameriški težki bombriiki pa so bombardirali dve nemški letališči v Eleusi- su in Hassaniju blizu Aten na Grškem. Napad je izvršil oddelek 9. zračne sile. Te dve letališči pripadata k ~ 1--- ^oa nkmxur TUESDAY, JUNE 29, 1943 » - ■ ....... , . .•. „, _.........." twajhovljh l. vm RAZGLEDNIH Pii« Ana« P. JCdmm -h PEEMOQAEJI IN DEMOKEAC/JA -— esH INVWEOUlTf V %MEBIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVING? BONDS ID STAMPS težav. Med: nepoučenimi ljudmi I še vedno živi ideja, da majner-ji služijo sijajen denar. V zadnji vojni, pravijo taki ljudje, so majnerji služili po dvanajst in več dolarjev na dan. j Vidite ... v zadnji vojni . . od zadnje vojne je preteklo že četrt stoletja in medtem smo imeli dol^o, dolgo krizo, ki je posobno majnerje strašno prizadela ... da pri tem ne omenjam majnecskih stavk in bojev za malo boljši košček kruh«, ~ , So spet drugi in med trni tudi taki, ki znajo pisati precej učene članke in razprave, id mislijo, da majner za svoj ob-!«toj ne potrebuje mnogo, ker 'življenje v naselbinah je poce-»ni. Ko človek govori s takimi I ljudmi Ibi mislil, da vse kar majner potrebuje, je malo krme 'med časom, ki ga ima na raz-' polago, da se malo razgleda po i božjem svetu . . . kadar ne dela, pa se menda lahko kar napa-se tam po zel enih pobočjih, kakor mrilak, ki vlači voziček po rovih. Resoies je, da so bas premo-garji predmet grdega in brezvestnega izkoriščanja, kadarkoli zaveje le nekoliko prospe-ritete. Vsak trgovec spo naselbinah, ki so navadno oddaljene od večjih središč, si misli, da je treba seno sušiti, kadar soln- i •» 7 ' oe sije. Tako gredo cene hitro 1 navzgor za vsako stvar. Se saibše je, kjer imajo kompanije v rokah trgorine. Te znajo de-; lati tako, da majner ju čefcto kar nič ne ostane. l Za tiste hišioe, ki tvorijo na-i se in druge majnerske »asett>i-i ne, so premogarji dolga leta ga- - rali pod zemljo, da so jih pla- - oali ... in plačali so jih tako - drago, da se »a tistem lesenem t premoga rje ve m domčku skoro , vidijo potne in krvave srage, - ki so zabite vanj . . . cesto je lezel družinski oče v prezgod- . nji grob baš zato, ker je hotel . s še tršim delom zaslužiti ne-. koliko več, da bo domeek prej i njegov, ali pa zato, da je B$>loh . mogel sproti plačevati za tiste i planike. In kdo to ve? Maj-ner ji ) sami šil pa ottii recfiri ljudje, j ki se zanimajo za razmere na . našem premogovnem polju. Pa 3 še ti ne pišejo vedno o tem, kot > M morali, ker demokracija je B mnogorezna klina, ki reže ne- - malokrat po volji vsemogočne- - ga dol-arja. , . . . Dalje sledi. Danes, ko se nam takim, ki U nismo ravno vsak hip priprav-J a ljeni znoreti za raznoterimi ji demokratskimi gesli očita, da n I smo razumsko nesposobni ra- s zumeti smisel in pomen demo- i: krscije, je dobro včasih nekoli- J ko posvetiti v kak temačen ko- o tiček naše ljiibe demokracije in č tako vsaj mimogrede pokazati, i da naša pamet na vsak način ni p edina, ki ne poseduje razumske z sposobnosti razumevanja de- n mokradje ... nesposobnost ra- z zumevanja je vsekakor v tem oziru lahko mnogostranska. ' Res, vzemimo naše ameriške t majnerje, med katerimi je zelo 1 veliko Slovanov in med temi,11 _ slovanskimi sužnji črnega de-J^ . manta je tudi veliko število 2 . našdfr slovenskih korenin. iO-. J i glejmo &i življenje teh trpi-j f nov, ki globoko dol pod zemljo,13 _ leto za letom vdihavajo vase| i črni prah, ki jim končno razje' | - pljuča alj drugače prikrajša' > življenje. i Prvič, življenje povprečnega * ttnajnerja je kratko . . . drugič, življenje povprečnega majner-J ja. je težko in polno akibi in 1_,4 ž nasilno nabiranje srbskih rudarjev 1 . OJvDDlilfl ^ ftUMUW Ki fl 0 Vsi prebivalci atesta Beogra- i - da v Jugoslaviji, zasedeni od 1 nacistov rojeni v letih od 1903 ] i do 1907 se morajo vpisati za . o meseo dni javne delavne službe. j ti Talko poroča oddaja iz Budim- , h peste za Časopisje, katero je ^ a zabeležila OWL Šifrirana brzojavka v nem-v- škem jeziku, namenjena le za evropsko občinstvo, pravi, da • L- velja naredba tudi za "janme n uslužbence" ter da bodo uporni elementi poslani v tujino — > i- na jbrže na prisilno delo v N javil, da bodo najbi?že tudi nekatere druge :e skupine delavcev pokazale do-f volj 4'upornosti'' tako da bodo 9~. poslane v Nfemč^k). kj^r bodo ' k zamašile čeiialje bolj Številne luknje v vrstah delavcev, za-poslenih v nemški vojni indu-? stri ji. — OWI. RDEČI KRIŽ JE IZDAL NOVE PREDPISE O PAKETIH ZA UJETNIKE. Narodna centrala amerikan-skega Rdečega križa je objavila, da bodo od 10. junija veljavni novi predpisi za pošiljanje paketov s brano belgijskim, poljskim, jugoslovanskim, joor-1 veškim, holandskim, grškim in ■ vojnim ujetnikom drugih na-I rodnosti Predpisi se bodo 'lahko dobili pri vseh lokalnih odborih Rdečega križa. ) Ujetniki ki so na Japonskem, pa niso vključeni v: te no ve j predpise ker sedaj ni mogoč prenos na Daljni vzhod. . Ameriški Bdeči križ poudarja, da bližji sorodniki ujetnikov združenih narodov lahko pošljejo odrejene pakete s hrano identificiranim ujetnikom samo ako naročijo standardni I paket Rdečega križa, in samo poid posebnimi pravlii, kise lah ko dobijo pri lokalnih odborih Rdečega križa. Vsaki paket sta ne $3.50. i Ista vrsta standardnih pake-! tov katere plača vojska in mor- ■ niča Združenih držav, se red-i no deli vsem ameriškim vojnim ■ ujetnikom. i Sorodniki lahko pošljsejo privatne pakete direktno ameri-riskim ujetnikom vsakih 60 dni in britanskim ujetnikom kate-i rili sorodniki živijo v Združenih državah ali tisti privatniki, t katerim so sorodniki dali svoj - "label" ampak "labels" mora-, jo najprej dobiti sorodniki iz l urada Provost Marshal Gene-l ral. Washington. D. C. Ameriški Bdeči križ ne sprejema prispevkov za standard-toe pakete s hrano za ujetnike Združenih držav, sprejema pa brezmejno prispevke za splošno pomoč ujetnikom Združenih držav. Te fonde potem vpora-bi za nakup in prenos zdravil, cigaret, tobaka in drugih takih fetvari, katere ne dobavijo vojska in mornarica. - Novi predpisi se ne nanašajo ha civiliste v zasedenih deželah. Ameriške podmornice na dain v Pacifiku Mornarici department je naznanil, da so ameriške podmornice na Pacifiku in na Daljnem Iztoku potopile 8 japonskih ladij, med njimi je bil tudi en rušil ec. Od napada na Pearl Harbor je bilo potopljenih 269 japonskih ladij. Gledali&e... Ikwmatograf... Radio smi, pa tudi cerkvene in bojne pesmi. j Svetovna premiera technicolor filma Danes zvečer bo premiera Goerge Afcfcottove glasbene filmske komedije "Best Foot Forward" v Astor Theatre na Broadwayu in 45. ulica, Nep Yozfe. V tej igri, nastopajo Lucille Ball, William Gaxton, Virginia Weidler. Harry James in njegov orkester nastopa na odru. Don Cossack Choir Sloviti rosiki afoor "Don Cossacks" sedaj nastopa v Radio City Music Hall. 2Jbor donskih koaakov je eden največjih in obenem najboljših moških stvorov na svetu. Zbor vodi Serge j Jarov, ki ga je ustanovil pred 22 leti iz nekega kozaškega polka carske armade. Pevci pojo ruske narodne in umetne pe- v" . f ff- l "T Ltobpshutz in Hemenoff klavirski duet, ki nastopa v CBBSTABLANCA OAiENEVAiL Na cm junija od 1030 da li zvečer. SONART REKORDI fit. M671—Na lferljaace. polk* «9 m »oje rotlce 1ladfta pegia—polk* DpQaene UnlT«r«»tj tamboric« orkester fitllf®—Te«e«toka pol|» JJf pl^nlacali—ralček Jerry KoprlvSek In ocfcecter Ta. tos. cenik In ccm ploK M obrnite na: iOHM HMttfUV, Irn^ m w. 42ai St, N«r Y«* J&AJB9W&1 PBLJATELJ V TOgSEČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORA JEDN0TA B R AT SX A,, D E LA YS K A PODPORNA USTANOVA Sprejema možice in ženske v letih od i 6. do 50, in otroVe do 16. leta starosti. : Clametvo: 62,000 T < Premoženje: $10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndak Ave., Chicago, ID. izven evropskega kontinenta, V sedanji vojaii se je pokaza- • lo, da niti Rusija niti Brita-1 nija, niti Aaaerfka, in sati dve od teh sil skopaj ne morajo pre- j magati zavojevalnih narodov, j Lippman veruje, ,da t>i taka koodbinacija bila edina realistična podlaga z& mir in pravi-oo v našit časih. On veruje, da fbi taka zdmšitev spožtovaia 1 svobode dragih, narodov, ako ne radi drugega, pa vsaj da bi i tako tahlk^ držala te narode skopaj. PoMtika razSir^vanja naj bi vodila* k neslogi, kar bi ] samo dalo zavojevalmm naro- i dom možnost, da se zopet oja-«ajo. Samo zveza med velikimi narodi more ohraniti narod- Ine svobode drugim narodom. ' Veliki narodi tfe morejo deteti ' , svet v področja njihovih mtere-!' j1 so v, zato ker %>i ta področja za- i . segala eno v drago. Edina na-1 j da da ee obdrfi mir bi bija v,' . tem, da se zaaiguca svofctoda' . mal&g narodom. Prigovarjanju, da bi male l države bile na milost in nemi-' t lost večjih držav, Lippman od-| i govarja, da ne dobimo nič, ako > spregledamo resnico. Velika t Britanija, itasija in Združene l države bodo edini narodi, ki. . bodo po ttej vojni imeli' močne' . vojske. Kitajska bo tudi mo- j goče velika sila« In zato je , edini način, da se ohrani mir . in sigurnost, ako se ti narodi i združijo v eno zvezo. Kot dokaz, da Velika Brita-i nija in Združene države ne bo- > do nadyladafe male države, na-5 gla&a Lippman, da Velika Rri-č tanija ni nadviadala Irsko, ki r^ je tako majhna, slaba, strategic o,no zelo važna, ter vkljub ne-a/ varnosti irske nevtraBaosti ea ^ Anglijo; te«r da smo ste ma v A--! meriki ponašali slieno proti -I Argentini. - Bistvo razprave Lippmiana, -'je v sledeSem odstavku: bi njihova zveza ostala -j trajna, morajo velike sale z vstvariti nov red, v katerem s!bodo drugi narodi naSIi zako-f.lnito priznanje svofe svobode, a velike sile pa bodo ta zakon o! spoštovale, a »vsi narodi Be ga S »/bodo moraH držati^. — F7JB. Zadnjih 40 let se ameriške ii zunanje obvoze in moznostL Za I njihovo izpolnitev niso dopol-i li njevale Na^o zunanjo politiko n je fcilo nesmogoče in bo nemo- o go če rešiti dokfer ne vstvari^ n «»o močne in sigurne zveze. To pravi v svoji knjigi *'Zu- t nanja politika Združenih dr- s žay — ščit republike*' koJtnn- o fli-et Waiter Lippman, član ž&r- c n alfi stičnega sindikata. On raz- s iaga zakaj je iadlaci^a navadna i iN^ka, navadna ilnzija, razven t seveda oe ne zmanjšamo svoje s obyegie, to je ako prikličemo i Monroejevo doktrino in vh- na- s obaežne prekoo^ansk? ob- <. veze. < Sedaj se te naSfe obveze raz- * prostirajo od A laske do Lužo- J i na^ od Greenlanda do Brazilije, p od Kanade do Argentine. Ta f površina obsega nekaj manj ^ kot 40 odiatot. kopnega, in ne- 5 kaj manj kot 25 odet. prebival- 4 eev zteimffje, katere je treba bra- ' niti. Strategično je zeio ran- J Ijiva ker zračna moe je zmanjšala svet. Severna in Južna 4 Amerika sta sedaj samo dva 1 Otoka v ogromnem oceanskem 1 . jezeru čegar sobate kontrolirajo 3 druge velike s3e. Novi svet ne able dovoliti da se ga izolira < od združenih moči Starega sve-, ta, in eabo mora poiskati v Sta-; rem evtetu sigurne prijatelje. | "Walter Lippman poudarja, da je izolacija postala nacLoeial-[ na ideologijia, ker sto let mi' [ svoje sigurnosti nismo '^zaslu-' žili." Ta se je naslanjala na ibrri-tansko oo4 Monroejevo s doktrino srno pndglasili eeie ko ' nam je bila zasigurana poanoc z angleške strani. Ampak ker^ ta zveza ni bila laskava za našo. samozavest, se ta nefoisnaJna 1 anglo-ameriška alijanca ni ni-" kdar javno priznala. In ameri-1 1 kanski narod je Se naprej spre-j 1 jemal na sebe obvegte,^ brez po-' " misleka kako j?h bo mOgel iz-' ' polniti. Lippmian poukazuje, da če-j 5 prav nismo imeli opraviti z " evropskimi stvarem, so se nas! 3 isvetovne zadeve vtedno tikale. Zato ne smemo dovoliti da ena' i evropska sfla poetane tolikoj 9 močna, da mnre napadati todi> e - ---- NAŠA ZUNANJA POLITIKA ločnpst, danapnemo vse svoje sile na nftprodtfccij^fei fronti, m domš^i fronti in na bojSču samem. ¥e smen^> dovoliti tej najnovejši zvijači sovražne propagande^, d« se uspešno razvije. Ako bomo in kadar bomo napravila invazijo Evrope, o tem nam bodo poro&li naši voditelji sami Do takrat pa je zelo u-mestno, da poskušamo vse vesti, ki govore o " neposredno predstoječi invaziji" s pravilno mero kritike in nezaupanja. "GLAS NAKOPA** _T_ OwMd aad ftUJM bf miHMftl faanaio« P.iaynj', U Oorporatloa) 1 " j i 1 -»■ 1 —; 50th Year __ 1 . n 'V 1 - ■ ■••-------- ■-■ ■. r* rT"-T ^^Ff ^T^Z " * * . .J * ' ' . 1 1 Sft eeto lato Ust m la Masm/to 9L*-** m pol tat« ».— I m mm tata 9UO- — N«w Xort h. Mta Ifto ft^i *a pol tata |8ja U iF^eptve ^a erio teto m tata |W0. "Otaa Naroda" tahaja thU tam uniil mM , aodril t» p«*iflwr- "QLAS NARODA", Zli WEST 18th STREET. NEW VORK U, N. * HohoMi aUM MM invazija Napisal Peter Wood (ONA). Naš sovražnik si je izmislil nov način, da ibi se igral z na- 3 rodi zedinjenih naeij, kakor mačka z mifijo — in sicer na po- š lju propagande. To pot skušajo obrniti mogočno orožje, vojno * živcev, proti ameriškemu narodu in se poslužujejo kot n*j~ važnejše taktične municije strahovanja in sklbosti ; j Že akoro mesec dni svare radio postaje osi6ca pred nepo- i sredino grozečo nevarnostjo invwdie na evropsko eelino. To < sv(ge svarilo so širili preko vseh radio postaj, ki se nahajajo v j njihovih rokah. Danes je radio Beograd, jurtri t>o radio Pariz j ali'Oddaja v Antwerpenu in povrh tega fe dnevni prenosi, n- j smerjeni proti Zedinjenim državam iz radio oddajnih postaj c v Rimu in Berlinu. Nikdo v Washingtonu ne bo "povedal nikomur, da nimamo 1 namena napasti letos poleti evropske celine. Razven tega pa * tudi nek&o—izvaemši peščice najvieqih vojaških voditeljev -naše vlade — ne ve, kdaj in kje ibo prišlo do invazije. Oni, ki * vedo, pa tega seveda ne povedo. Ako bi to storili, bi živ- i ljenja vseh naših fantov, ki onkraj morja služijo v tmiformi, 4 v veliki nevarnosti. Obenem pa ima seveda osišče določene in dosti učinkovite ' možnosti, da vsaj približno dožene, kaj naše vrhovno vojaško vodstvo namerava storiti. Njihova izvidniška letala, ki lete več ] milj nad našimi postojankami v Severni Afriki, vzemajo vsak dan posnetke, ki jim razodevajo naše koncentracije vojaštva, * dovoz -naše oskrbe in zaloge municije. Z lahkoto izslede ladje pripravljene za invazijo, katere tovorimo na dokih v ^evemi -Afriki — ako jih tovorimo tam- Povrh tega! pa imajo še obširne špijonažne mreže v nevtralnih deželah kot Portugalska in Španija, in seveda Švedska in švicarska, k»T jim tudi daje prilikp, da naberejo mnogo vojaških informacij, Si se izmuznejo ven. Hitler in Mns&olini, ko sta se tako dolgo bahala, da zavezniki ne bodo mogli nikdar nakopičiti dovolj vojaških sil, da jih napadejo in jim iztrgajo vse, kar je fašizem s svojimi roparskimi napadi nagrabil v 20 letih nasilja, sta začela v zadnjem oasu peti drugačno pesem. Stalingrad in Severna Afrika sta strategično sliko vojaških dogodkov močno predrugačila. Zavezniki so zdaj v ofenzivi jn njihova sredstva so vj$k dan sil-nejša. Dr. Goebbel&u, Virginio Oaydi in vsem «b-qgim fašističnim zvočnikom, je ta situacija postavila zamotane in težke probleme. Razložiti morajo svojim Ijndstvom 'to endno naključje' — a to še ni dovolj, upoštevati je treiba tadi podjarmljene narode in satelitske vlade. Izjave na radio oddajah osišča, katere smo slišali v teku zadnjih 14 dni, nam kažejo s koliko napetostjo narodi zasedene Evrope Čakajo na odrešenje, katero jim more prinesti edinole invazija evropske celine. Pierre Laval, eden najznamenitejših kvizlingov, je to čisto odkritosrčno priznal v enem svojih zadnjih nagovorov, naslovljenem narodu Francije. Pritoževal se je nad velikanskim navdušenjem » stvar zaveznikov, katero je prefoadila Franciji prva vest^ ki je na radiu oznanila, uspešno invazijo Amerikancev v Severni Afriki. Sovražnik poskuša zdaj vliti več poguma in moči svojesnu narodu, ki ae boji invazije. Več tednov ze razlagajo na dolgo in šij-okp, kaj bi invazija prinesla nacistom in fašistom. Da se drugače izra^mo, poslužujejo ae propagande styahu, katero so prej nporjubljali napram zaveznikom, ki jim je pa danes do-brodožLa za njihov lastni narod, katerega pojemajočo moralo je treba podpreti. Najrazličnejše miste/ijozne laži si iigftiftjp-jejo fašistični propagandi«ti, s katerimi svare in strairnjejo italijanski in nemški narod, češ, da bodo zavezniki o priliki invazije nastopili s strahotno krutostjo. Toda Hitler in niogov vazal, II Duce, vesta, da to ne |>o zadostovalo, da zravna hrbtenico in tilnik njihovim starim pristašem in da jih strne zopet v trdno, strnjeno in trxoasto odporno maso, ki bi bila potrebna, da odbije invazijo. ~ ( Naloga sovražnikov je, da uničijo ogromni prestiž, katerega je zaveznikom ustvarila njihova neprestano naraščajoča si-: la v mislih in srcih veeih narodov v 7^fr°ft°tMih deželah. Toda to izvršiti ni lahka naloga — spomin na Stalingrad in na Severno Afriko je preveč živ in velik v dušah evropskih ljudstev. Vsi vedo, da je rasa nadljudi najmanj dvakrat (jobUa str&šes, pomzen udarec. Za to pa Hitler in Mussolini ^oakafŠata zdaj prepričati evo- uarcile, da c&vezniki niso sigurni $n ne vedo kaj naj zdaj store. Dokazati hočeta, da je Evropa še vedpo nepremagljiva trdnjava in da se zavezniki boje invazijo zares tem cilju je sovražnik širil na tisoče bajk o poskusih invazije.] Tako daleč gredo, da tudi že označijo dan, kdaj bomo nap^fii Evropo — ako ravno vedo, da so vsa taka poročila od konca do kraja izmišljena. Potem, ko omačetii dan mine, ne da bi prišlo do invazije, se sovražna propaganda zopet bahavo obrne k svojemu naroda, Češ, glejte kako bojodjivi so zavezniki, ne upajo ai napasti nas. se nadajo pomiriti razdražene živce svojih nfcmirnih ijudstav. Šteta «pajo tudi, da bodo naa prevarati, da bodo v nas — zedinjenih narodih — v^budiii pra-ena upanja na nenadno zmago, teir t)«ko izpodkopaH našo od- •otf luaom* m mm i«n ' ■11 ■ ■ ■ "'' Kratka Dnevna fegodba Pes In mačka IUIMIB FEIOEL: TUESDAY, JUNE 29, 1942 in, mm ■ 1,1 JI Ji n, Itg.iu.wiu Italija—brlog moralnih propalic Knjiga je pMhoa ffi. vlačna kot darilo za mla* deniča, ki se zanima ag naravo šŠŠtt mieicah Bi WILD P^ LIFE $ V knjigi Je natantino popisano ii» tijenje jKMumesDiii živali, živečih M suhem, r tnarju lo t zraku, tako d» bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno r pestro živalstvo, knjigo bral s vellkis 'zanimanjem, ker bo v njej naiei mi-sikaj U življenja divjih živali. Ur mn dosedaj Se ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to ve-Uko delo Izdati v petih knJisah, tod* je slednjič USla v eni sami knjigi, fcl pa pri vnem svojem skrčenja prtnafea POPOLiKl POPIS ŽIVLJENJA AMB-Bi&KE MVJACINE- Knjigo bo a uOOum bol Uv«*, kar navaja in popisuje vse ilvatt. ki Jih je dovoljeno in prepovedano streljati; fanner, ker so poplaaue avail, ki m polja korUUJo ali fikodajgo ter slednjič ribU, ker se v knjigi naStete VSB RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO-/J2AH. .1 Poleg poljudnega popiaa in pripor*-. Idovanja vsebuje knjiga 2T3 8UK (fotografij) : < slik t naravnih ksmh, J v velikosti cele strani, ter tan TM r'stranL Velikost knjige Je » X t JMn. giiBw eoiaoie aeaavee. ntfčo. ribe. kn-♦ be In ti vrnil, ki aa ravnataka na soban kot 'i vodi dome. — Vezana je * mofiM platno m zlatimi Irkami. POMISLITE. TO KNJJOO LAfi*0 ^ DOBITE SEDAJ ZA C®NO: J Sedaj $3.» J Aiaroate pri i. KNJIGARNI Glas Naroda 216 WS8T X8U 8THS9 Vev York 11, K. T. ter je počastila admirala W. Hj jSdandleya, ambasadorja Zdr. držav s kosilom, katero »a je priredil sovjetski znnanji minister Molotov. ^Dopisnik New York Times v 1 Moskvi, ki se je ravno povrnil nazaj z obiska v Zdr. državah, • je o proslavi te obletnice poročal naslednje: ' ' "Ozračje za re&itev mnogih od teb eventualnih spornih , took za slučaj premirja ste je v ■ ogromni meri zjasnita; videti je, da je ne 1« splavalo po vodi upanje Hitlerja, da bo razdro-. jil zaveznike in taiko izvojeval l zmago, temveč tudi naloga za r ako ohranimo današnje prija-L teljsko razpoloženje5'. OWl r Unije bodo prispevale za > rusko bolnišnico New York. — New York La-, bor War Chest organizacij* L bo oskrbela kirurge in druge inštrumente ter zdravila za vo* J jaško bolnišnico v KtahdševSi, 1 kjer se zdravijo ranjenci is sta-[ lingradske fronte. _ Sidney Htflrasn, predsednik - oblačilne unije, je dejal, 4» sp - unije vključene v organizaciji L CK> že zbrale $25,000 v ta . namen. venska dekleta in to na nači- ' ne, ki jih ni mogoče izraziti v ® dostojni dražbi. Z žabiji in bajoneti so v mnogih alu^ajiii la-Iski banditi defioriraii mSada slovenska dekleta ia jih močili na najogabnejše načine." Ta spomenica, ki je ena sama Obtožba celotne laške rase, polna strahot in sramote, bo go-.tovo definitivuo zaprla usta vsem tistim lahkim, kdčačem v Ameriki, ki jih vodi grof Storža iu ki poskušajo z lažmi in za- y vajanjsem resnice, prepleskatiL la&ka grcoodejstaa pred acoeri-jb ško javnostjo. Hejanja ao pac^ 'pomembnejši dokaz, kakor pa « I vsa jalova prolifašistovska ko- n .kodakanja- - L AMEBISKE BOJ. LADJE * V SREDOZEMSKEM MORJU Ameriške bojne ladje so pri- J plusle v Sredozemsko morje, da f ojačijo angleSko vojno brodov- | je. Ta vest je prišla iz Berlina j skozi Švedsko in Rim pravi, da'J se bodo zavezniki vsak čas iz-j , kreaK na Sardiniji, Siciliji in v J j Italiji. ji j Aingleskih bojnih ladij je v J Sredozemskem morju dovolj, j i4a se morejo »pustiti v boj z i italjanskimi bojnimi ladjami, 1 samo če bi jih bilo mogoče iz- ^ ' vaibifci na odprto morje. Vsled 1 tega je po vsej pravici mogoče 1 domnevati, da so prišle ameri-' ške bojne ladje, da bodo varo-^ vale izkrcanje zavezniških armad v Italiji. ? Pariška radio postaja poroča, da so Nemci pripravljeni na vsak zavezniški vpad, pa 7 naj pride od koderkoli. > "Četudi Nemci ne vedo, od kod bo prišel vpačf, skozi Nor-1 veeko, Francijo, Italijo ali - Balkan, so vendar pripravljeni - in naj se zgodi, kar hoče," ■» pravi francoski radio. N-ato francoski radio navaja 6 naslednjo razpredeJbo nemekih armad: 4(0 divizij v Franciji, Belgiji in na Holandakean. 16 ^ divizij v južni Franciji ob Sre-e dozeniskem morju. 15 divizij na Balkanu in 16 v Italiji. Ako so te divizije popolne, ^ tedaj bi bilo vsega skupaj — i 1,440,000 vojakov. rusi pozdravljajo zdr. narode kot zaveznika po vojkl Fm-a obletnica eovjetsko-a^ merikanskega sporazuma za so delovanje je bila proslavljena v Sidvjeteki Rusiji z Vrsto navdušenih uvodnih člankov v ruskem časopisja, v katerih so hvalili ameriško podporo v vojni proti nacistični Nemčiji in1 pozdravljali Združene države kot dragocenega zaveznika za čas po vojn L V dolgih, n vodnikih je hvali-1 lo sovjetsko časopisje podporo, katero daje ameriški narod vojnemu naporu združenih narodov. Sovjetska viada je dalje tudi naglasala svoje zado-«eenje z čedalje bolj prijetnimi eovjeteko-ameriakimi odnosaji, KUHARSKA KNJIGA: Bif Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $7 »- 'j '- • 4 J ; 0*Kajiga je tndo vezana io ima 821 itnoi*^ Reoapti jo napisani r angleškem jeziku; ponekod pa M> tadi ▼ jezilni naroda, ki mn je kaka jed posebno t navadi Ta knjig* je nekaj posebnega za one, ld ae zanimajo za Šo^olalA * ^ T 11^(nD Imftfeti la KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHING C& 216 West 18th Street New York 11, H. Y. •Člani narodnih organizacij v T Ljubljani taka dekleta, ki so kljub neštevilnim izkušnjam, j zašla v krdela laških moralnih 1 propalic, prixq|erno opomnili, i Prvi opomin je bil, da so nedo- ; stojo im slovenskim dekletom, . ki tvorijo — k sreči — med slovenskimi dekleti malenkostne izjeme, ostrigli lase na belino. , Četudi ta opomin ni pomagal, so uporabljali tudi še druga iz- ^ datnejša sredstva, kar pa se je zgodilo samo v »enem slučaju. • i Na ta način so člani slovenskih narodnih organizacij zaščitili east slovenjih deklet in žena. Ali laška pokvarjenost je neomejena in njihova pohot- . nos t nenasitl jjva. Ko so čast- j Tiiyi in vojaki laške soldateske uvideli, da jim slovenski fantje temeljito kvarijo račune, so pričeli oboroženi udirati v nočnih urah »v stanovanja mirnih meščanov an zveSko inteligenco. Človek, = ki ve kam pee taoo moti, je na = vsak naičdn inteligenten in si bo = vedno znal pomagati celo v naj- 5 zapletenejeih trenutkih svoje- I ga življenja. Pasjo inteiigen- s co pa izpričuje tudi drug sin- = čaj. Kolikokrat mora slišati : pes izrecno željo »svojega «o- { spodarja: naj ae pe» dbeail Oe \ bi pies ne ibil inteligenten, bi Sel = in bi se obesiL Ker je pa in- ; teligenten in ve, da bi se ke- j šal njegov gospodar, ko bi bilo \ že prepozno, ne gre nikamor in j se nikamor ire obesi. Pes m- : arm ne žepa, ne listnice, zato no- j si denar na repn, saj privi pre- j govor, da je dofber centeeim, če j ga pes na repu prinese. To | velja dandanes izključno samto j za oentesime, kajti če bi pes i nosil papirnate lire na repu, bi j •te gotovo tfe biie dobre in se- j rijski številki na obeh polovi- | cah bi se gotovo ne ujeraaii. | r Ali smo mi v tem ozira boljši? j Le odprizufP svojo listnico p j preglejmo lire! Takoj dobimo j I pan- nepravih komadov, takoj jih tudi skuhamo eprarriti zopet j v promet, bodisi pri zaljubljeni trafikanti ji, bodisi pri kradtko-!- vidnem blagajniku bralnega h društva. Kdor živi v (bedi, pb-1 manjkanju, živi pasje življenje. ^Trditev, da je pesje življenje v J nekaki zvezi s paom, je »apa^-» na. Kaj pa je bedi, po- Važno za naročnike Pol«* naslov* nuvidn* d» hA* 1 imate plafano naročnino. — Prr j Met lika pomeni me»er. drnsa dma } In tretja pa leto. Da nam prlbra nite nepotrebnega dela in «1»-jikov, Vas proftimo. da skušate pra < vočafino nartrfnlno poravnati. Po- j ftfiite naročnino naravnost nam ad j« pa plaAajtc wtopnilui f V^-taSlu. Z^toprik bo Va^ i i »rotil potrdilo s» pUtanojjarj^ 5 ----fnino. , California: 1 Ban Franolsco. Jacob Lamdim* ^ Colorado: ,] Pueblo, Peter Culig Walxenburg, M. J Bajuit* 1 Indiana: l Indianapolis: Fr. Markirh { Illinois: Chicago. Joseph BevflC* ' < Chicago. J. Fabian (CSilcago. Cico- | ro in Illinois) ^ Joliet, Jennie Bamblch La Salle. J. Spelicb — Mawoutah. Martin Dolenc 1 North Chicago in Waukegan, Matb j Wardek Maryland: Kitzmiller, Fr. Vodopi*«o Michigan: 1 Detroit, L. Plankar* Mianesota: Cbisbolm, J. Lokaalch Ely, Jos. J. Pesbel 1 Cveleth. Louis OouCe , Gilbert. Louis Vessel Montana: Roundup, M. M. Pan Ian ] Washoe, L. Champa « Nfbrsiks * «. Omaha, P. Broderick New York: 3 Gowanda, Karl fetrniaba* ^ Little Palls, Frank Marte* Worcester. Peter Bode* Ohio: a&xbertou, Ffapk Tfo^a* ». Cleveland, Afiton Bob^k, Cbartea Karllnger*. Jacob Besnlk Girard, Anton Kagode ■ Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton Klkelj Oregon Qty, J. Koblar .HnMimer. John Jerntkar Conemaugh. J. Bresorec* Cov«rdale In ofcoUca, Jot. PaMrntf Export, Louis Sup®»Cte« FarreU, Jerry Okorn Forest City, Math Kandn*. Frank Blodnlkar Greenrt>nrg. Frank Novak Boner City. Fr. Feraocbak Imperial, Vence Paldeh Johnatown, John Polanta* _ KW, Ant. TiaufclJ Luzerne, Frank Balloch Midway, Jote 2nat* Pittsburgh Jn okolica, Philip Progar BteeUqn. A. Hrea TurOe CraeJt Ft Schifrer* ^Weat Keyton, Jueejih Jmu Milwaukee. Wert ABU, Frank Skok* ^hehoygao, Joseph KaktA* Boek Spring*, Look Taucbar* Dfatqumdmie,. Joe RoHcb (•Zastopniki ki teaSo poleg lme-na • fo upravičeni obiskati toflj toge naselbine t nllh okmju, kjer Je kaj nafilb wto>nt naarijanlb ) t^^iJ^TSfS^%2Z pflpOfsfSMn fTpraM *nhi Nirnji" manjkanju? Jasja kaj ne? Pas-;J je žitrjje nje prihaja torej od J pas-iv in ne od psov. Toliko moram omeniti, oe hočem vrni-j ti tej domai&i živali čast, katera.1 se ji večkrat in po nepotrebnem 1 omadežuje. Oe ti kaže p*es je- i 1 zik, ne misli* da se ti roga, daj * mn rajši hladne vode, ali pa ; vsaj limonade s sifonom piti! Vedi, da si sanxo ljudje med se- ' boj in za hrbtom kažejo jezik, : I to pa ne radi žeje! - Stari Slovani so ka jpada tudi Inediii pse. Da bi redili stari i Slovani samo stare pse, nisem bral v nobeni zgodovini. Vidi se iz tega, da je zgodovina v marsičem pomanjkljiva. Zgodovina je pa tudi pristranska.' • Kralju Semn ne privošči ona i niti najmanjšega pinča, med-j tem ko op&uje na do^go in široko Bismarckovo dogo in pse sv. Bc-rnarda. Kdaj si bomp vendar priborili enakopravnost? Ali naj prihajajo vedno in redno lie po našem hrbtu psi drugih narodov v občo zgodovino? t CBroč otožne misli! Sedaj' mačko rv roke in pozor! Mačka, j maeek mačica, mečica, mioLca,] močica, mučica, mucka, mučili,' ► mojcili, mujcilL Samo maček in > mačka sta psovki, vse ostale i besede šepeČe zaljubljenec svo-i ji izvoljenki v uho, vejice med - posameznimi pa nadomeščajo i poljubi, Mačka je zelo {priljud- - na živalica. Dlaka ji je najraz-i Hcnejše barve. Bele maJčke po-r stanejo poleti črne, to pa radi - brezštevilnih bot.lh Sploh ska-1 če jo mačke poleti višje, ker - jim pri skoku pomagajo prej L omenjeni ^kakavci. V enem i prejšnjih odstavkov ano omn- - niH, kako služi -pes kot merilo - za človeško inteligenco. Tudi s mačka opravlja enako službo. - Ona se da zavezati v žakelj in - kdor kupi tako, je bedak, ali pa - zelo raztresen, nerazsoden člo-i vek. Da bodi mačka okrog L vrele kaše., je znano. To tia- ri, Pes nima znamenitih sorod- i nikov, volk mu je stric, lisica , teta, rnakeka se pa ponaša z aristokratsko žlahto, saj ji je Jev, 'kralj vseh živali, menda bratra nec v drugem kolenu. Da bi pa 'obstojala ožja prijateljska vez 1 med temi sorodniki, ni znano, vsaj o kakem medsebojnem do-'pisovanju nam ne ve povedati noben naravoslovec. Razlika (med psom in mačko je po leti ve med tem ko mora ostati pes na tleh in se zadovoljiti z opazovanjem svoje nasprotnice. To so solnčne strani futurizma. Bralec bi pa sam ne mogel priti na tako razlago, zato je moral dobiti v tem ozira preoej obširen pouk. To je pa senžna i^tran futurizrrm. CDasi sta si smrtna sovražnika, ju je narava spravila v en sam razred, ki obsega vse zve- V strašnem, nepopisnem tip- ^ jljenju je danes izenačen ves i slovenski narod v zasužnjeni.' < EJvTopL Prusjaski razbojniki j so našli svojega vrednega učenji ca v strahopetnem laškem ple-ji menu. Divjaetva nebrzdane in do temeljev pokvarjene Sažkfej soldateske*v vseh predelih srečne Slovenije lahko primer-' jamo samo ste s prnsijaSkim. vandalizmom v posameznih de-L lih poteptane Evrope. Vsak dan nairi prihajajo nove vesti o < ■ strahovladi, ki je zajela vso slovensko zemljo. Množestveno 'ubijajo Slovence, rušijo njihove tepe * domačije, požiga jo ce^J le (vasi posiljujejo naša dekleta 1 in žene, na tisoče in tisoče mir-! .nih vaščanov odvajajo v kon-i centracijska taborišča, kjer jih; 1 mučijo do smrti. 1 Sliko sedanjih strahot, ki jih 1 preživlja slovenski narod, nudi zlasti spomenica, ki so jo na-" slovite slovenska dekleta ženi '.prezidearta Roosevelta. ^Pa »po-' menica je kljub nepremoetjji-1 vim zaprekam in velikim težavam dosegla svobodno tujino * in tudi naslovij^nko. Kjhkor v vseh zasedenih pre-. delih Evrope, tako se je tudi i v Ljubljani dogajalo, da so se j] laški vojaki in častniki posku-i šali z vsemi sredstvi dobrtkati e; slovenskim dekletom. D|0(ga-_J jalo se je, da so pri nekaterih ki so verjele siadkim besedam ,' laških pohotnežev, dosegli gvo-{je namene s podlimi in nečasi-o nimi obljubami, ki so talikso 3 vredne, kakor vaaka druga «ofc-[. ljuba tega ladsnjiveiga in nič v vrednega laškoga plemena. vado si razlagajo razni učenja-! ki na različne načine. £ni me-1 Bijo, da je kaša prevrofea, dru-| gi trde, da dela mačka s bojo j vieter, ki naj obhaja poliagomn'}-vedo ka&o, jaz sem prepričanj^ da >je samo kaša tenm kriva, j Postavite pred mačko mesto s vrele kaše fino nasektljan zre- c zek, četudi še neosod jen, in vi- r deli boste, da se ne bo vrtela c mačSta okrog n^jega. p iMačkina dlaka se #v-e£i, ako č i jo gladiš v temi nazaj, t. j. od j ' repa proti glavi. Kako ae m$>-1, ra svetiti šple dlaka leva ali j j tigra pri enakem poskusu v te i mi, si lahko mislimo in sioer si f rajši mislimo kakor bi sami f porušili, ker nikoli ne vemo, ^ da\-ote-li te zveri, da jih meni',, nič tel» nič iapneminjamo v | kresnice. Pasje dneve smo »e ■ omenili pri kopitarjih. Kakih 3 trideset najbolj vrožih poletnih1 ( dni se imenuje po psih; Kaj q pa mačka? Ali zaostaja v tem ozira za psom? Ne, tadi mačku je posvečeno v»e polno dnevov , v leta. Le stejmo vse pondel j- ^ ke, petem 'pepelnično sredo, * dneve po praznikih, sv. Marti- ^ nu, sv. Silvestra, po rojstnem „ in godovnem dnevu, pa jih do- n (bMno lepo število. In to niso'. ,no|ačkine solze'! I Ker mačka spredaj liže, zadaj praska, sodimo, da je hi-1 n&vska. Hinavska bi pa tudi ' bila, <&& bi spredaj praskala in! ' zadaj lizala. Je-li - ta sodba" pra vična J Ne sodimo, da ne bomo sojeni, ee amo pa ae sodi- j li, dovolimo tudi staremu ma& i! ku. da izmijavika svoje nmsdi o j človeku! Evo, je že začeli: - i >! *'Pod našo streho stanujejo »'čudna in velika bit^. Hodijo i po zadnjih dveh nogah, s pred- - njima dvema pa nosijo meso v - svoj gobec. Mjši ne jedo, kar i je za nas vrlo dobro. Po stre-> hah tudi ne plezaj*. Njihovo - mdjavkanje je nam popolnoma - nerazumljivo. Če smo popile '- mJeko in zaužile shranjeno me-i so„ nas vabi dotieno bitje s -* prijaznim obrazom k: sebL Ko r smo se odzvale, jih pa dobimo j z gorjrioo, da gorje nam. Ali a ni to hinavščina? Obraz prija- - zen. smeh okrog usten, za hrb-) tom v roki pa poleno! Varujte i se torej takih hinavcev!" . j Kaj naj rečemo *na te obtož-i bo? Ali je U3DO s«HT.i izzvali z i očitanjem napake, kakršno ima - mo sami v obilni meri! Čisto r pmav se nam godi. TKnavsfca - maffk«, hinavec pa todi človek. Visoška kronika SOMAN — Spisal nr. IVAN TAVČAB. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiii'' TUESDAY, J DNE 29, 1943 ' Patriotični Hrvati ae opirajo Paveliču NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...m ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaze avet, kakor&en Je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam z*»»Uepiimi «»no»aini «iw j« uam uwi 1 v 1 tri tiso* »lik UDU) najboljše barvane alike— aezel, provinc-navaja površino, U «birk» Je tako popolna, da Je ta Vtakeca ne- prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. *), osrednja Evropa (ob izbru- hu vojne), Angle&ho otoCje, Francija, Neae- Seznam mest in trgov—navaja Italija, fevira, noundska. Belgija. Svrf- , , . . 1 v Norvrtka. Danska. Unija »ovjetskih Meia- ime kraja, okraj, in državo, pre- ffstltnlb republik, Bolgaraka, Rnmanoka, Joge- bivalstvo in kraj na zemljevidu. * l-ebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko otočje in Zastave vodilnih držav—v pol- T^J^^S^SST . , , . ' ponska. Pxrink Južna Amerika (severni del), nih barvah, V8ega skupaj DO; ce- Jafna Amerika (Jninl bo vec. A mi na konjih £ tsmo stali prav blizu, ker je Ibil takoukrenil naš grof Pappen-heim. Pripodili so se do nas Midva in Pečarjev Boltežar 2 z Gabrške gore smo stali \ prvi vrsti in takoj smo sprožili na 3 Švedskega kralja svoje samokrese. Malo se je zganil in široki < klobuk z belimi peresi mu je. izginil z glave. Ti pa si zanrpi'l': ^ 4'Glej, Lukež, kako veliko in težko zlato verigo ima okrog , vratu!" No, pa mu je nekdo izmed umazanih pešcev, ki je od- i nesel življenje izpod kopit švedskih konj, ustrelil zadaj v hrtoet * ter ga pognal s sedla. Mi kakor vihar črez njega, da so ga ] pozneje komaj iztekuili naed kupi mrličev. A zlate verige 1 uismo dobili in Bog sam ve, kaki vragi eo nam jo snedli, isaj je imela pripadati nam, ker je bil Gustavu« Adolphus najprej zadet iz našega samokresa! Nebeško je bi/o tako bojevanje ' in lažje ko je opaizil, kako silijo solze po mojem licu. Očetu se je obraz raztegnil, ker prejkotfe pri-čakov.al, da "bo Lukež svoj delež volil njemu, a ne meni. IJolnik je še govorni: — * 'Po mfeni boš gc-tovo vse opravil, Polikarp, ker si mi bil prijatelj in kamerad. Pa si ne delaj preveč izdatkov! Čete je volja, postavi tja, kjer bom iinel večni svoj kvartir, IHesen križec, steve, če bi križec preveč ne veljal!" Prosil je, da bi mu dali vode Pil je, a veliko ni mogel. Tudi je prosil, da ibi ga malo vzdignili ter mu dejali pod; hrbet kaj cunj, ker so ga pričele -boleti kosti. Poiskušal a sva ustreči njegovi želj L Pri tem 6va ga pri eni strani vzdignila, da bi nra kaj mehkega podrinila. A morala se mu je premakniti ostrina, ki mu je tičala v prsih, ker mu je glava omahnila in ker nm je pričela kri teči iz ran*. Tadi ga je bila utrudila dolga govorica in mešati se mil je pričelo. Povzdignil je svoj glas in vprašal: < '\Ali jih slišite, kako buče topovi? Victoria!*' Kri ga je zalila m umri je na trdem ležišču prej, nego je prišel kaplan iz Poljan. Ko se je prikazal dan, smo hodili za sledovi, ki so jih pustili razbojniki za sabo. Malo višje smo dospeli do mesta, kjer je bilo ae polno krvi. Tu so zaklali dva nam ukradena ovna. Nekaj korakov napnej je ležalo v jami pri stezi člo-\ eško truplo. Bil je ustreljen cigan Dnnšan. ■ Kar tam smo ga brez vsakega usmiljenja zagrefoli kakor psa, ki je poginil za plotom. Po Lukežu smo vse opravili, kakor se spodobi. Pokopali smo ga 'blizu cerbven'ega z.'du na pokopališču Sv. Martina v Poljanah. 5Pri glavi smo mu postavili lesen križec. V Lukeževi skrinji sem dobil listek, na katerem je bila podoba sv. evangelista *Lukeža^ To podobico «*em pribil na omenjeni križec, ali dež jo je kmalu spral z njega. (Nadaljevanja prihodnjič.) 4 , Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— ¥ Breezes of Spring Time of Blossom (Cvetni Cas) * Po Jeeeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waits * S pa vaj Milka Moja Orphan Waltz * Dekle na vrtu OJ. Marička, pegljaj * BarHca Mladi kapetane * Gremo na Štajersko ŠtajerlS * Happy Polka če na tujem * Slovenian Dance V and« Polka * Žldana marela Veseli bratci * Ohio VaUey Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptiči ca ta mala I * Pojdi b menoj Dol b planine * Kadar boS ti vandrat Bel t^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-jharmooiko za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE dE MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. New York 1L N. Y. • I< DC IBM. - - Karlovcu, Varaždinu in Zagxv-(bu ne morejo zadostovati zahtevam v"elike an made. Kadi tega smo globoko hvaležni zaveznikom, da veabajo naše vojake." 1 iPoglaivnik je pldšiljai svoje čete na rusko in tudi druge fronte, toda na izrecen Hitlerjev ukaz, so ti oddelki razporejeni v velikih nemških formacijah pod poveljstvom nacističnih oficirjev, tako da imajo le še malo podobnosti s posebnimi oddeki, ki stoje le navidezno pod poveljstvom hrvaških oficirjev, izivežbanih v to s vrh o v neiniškem! ra jhu. v srbiji je poslušanje "uradnih" vesti obvezno v Budimpeštanska radio oddaja, (katero je zabeležila federal Gonunimicatiota Commission je javila, da je srbski ma-rijonetni minister za notranje zadeve izdal dekret, s katerim ukazuje javnim lokalom kot kavarnam in gostilnam, da od-pro svoje radio aparate o priliki oddaje novic, javnih razglasov in drugih "uradnih izjav". Oddaja, usmerjena v Severno' Ameriko, pravi, da naredba zahteva tudi od občinstva; da posluša te uradne izjave. Gospodarji javnih lokalov, kakor tudi gostje, morajo med oddajo ostati mirni in postrežba e hrano mora takoj prenehati. Baje groze stroge kazni vsem onim, M tega ne bi storili. _ j -O— X---O —---- • yviusjc i so sklenili svetniki, da bodo tu-idi sami daroval podobno vso-' to za isti cilj. Akoravno sol nacistom pokorni občinski svet niki upali s to prisilno kontri-bucijo nabrati med delavci visoko vsoto denarja, so vendar dozdaj nabrali šele 600,000 kun, kar bo pač težko zadostovalo, da se popravi in nanovo sezida številne vasi in mesta v tej prefekturi, od katerih so mnoga tako opustošena, da jih ne bo več mogoče popraviti; tako neusmiljena je iborba med jugoslovanskimi patrioti in okupacijskimi četami, katere podpirajo vstaši. — OWL vstafiki Častniki se vežbajo v nemčiji. OWI ,\e dobila poročilo o oddaji zagrebškega radia, v kateri pordca omenjena postaja, I da je poglavnik nedavno posku I šal pred skupino aktivnih in rezervnih častnikov, ki so Se pred kratkim vrnili domov po koncu svojega vežbanja v Nemčiji, odgovoriti na vprašanje, zakaj se morajo Hrvati v Nemčiji izvezbati za vojaško isluž-bo. Poglavnik je hotel razložiti dejstvo, da se tako ubija v glavo hrvaške mlladine nacistična načela, s tem, da je Hrvaška komaj dve leti stara in radi tega nesposobna, da izvež-bsk tefliko častnikov, kot jih zdaj potrebuje. Poglavnik je dejal: I Častniške dole v Sarajevu, SMRTNA KOSA V Calumet, Mich, je bil dne 12. junija ubit v rudniku Anton Mjihelčič, star 58 let in rojen v Srednjem jarku pri Lokvah. V Ameriki je bil 40 dlet in zapušča žalujočo ženo, tri sinove in tri hčere. t V Akron, O, je nedavno u-mrl Louis Stare, star 57 let in rojen v Stopah pri Velikih La-e6čah na Dolenjskem. Zapušča ženo in dva sinova, oba pri vojakih. t V No. Chicago, 111 je dne 16. junija umrla Mrs. Frances Je-senovec, stara 59 let in rojena na Yrlmiki. V Ameriki je živela 36 let in zapušča moža in sina. t V Chicago, 111 je pred dneivi umrla Agnes Avguštin, roj. Betel in vdova, doma iz Velikega Mraševa pri Oerklju na Doifcnj skem. V Amteriki je bila 40 let in zapušča sina in hčer, v Jolietu pa sestro. § THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ ^ MACHINE SHOP PRACTICE £ fY, Spisal mani profesor na Stems ^ CQ - I inMtuU •( Technology * »cMOrf - > g George W. Barnwell - Um MMMMM^MMaaMMMM^a Podlago sa meha-^^ nl&no ^ znanje si m^^BSBvm Cena $1.98 R "Z Ne fled® na to, all st« Me poietnlk. Vam bo ta knjiga 7s ^ »do koristnm in mnogo vredna. NABOClTK JQ PANES 1 C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Ž16 WE8T 18th STREET__NEW YORK 11, N. 5