x. . Stev. >> GLASILO 0^4 DNEVNIK -NE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prepričani smo, da so naše zahteve po jamstvih z bodočo kompro* misno rešitvijo tržaškega vprašanja tako elementarno pravične, da so zares same po sebi umevne J 183 (2802) Poštnina plačana gotovini Spedizione in abboi.. post. l. *r. TRST, sreda 4. avgusta 1954 Cena 20 Ur Raznarodovanje faši stični v 9de”'- o katerih smo snli dneh obširno pi- sprL. ‘ evata, da danes %nTo/lmo nekoj b^d o ni Zdovrju in ° fantič- *Znt aji' Čeprav rtai i!jj„ ' Prol‘ obojemu že te’ 'nhT zaman protestira r««amri “ ukinitev bodisi ‘tiine °T]a bodisi f°ši' namreč <-a,konoda^. Mislimo ituari,,’,, se bod° morale danjjh Zl, 2 rezultati se- tianiih . 2 duhati se- tiistii rZ<9a^an- ° komPro-*ar‘ja h j 111 trza^kega vp ra- J. . cUCLf. i> f««, .. . , , sanja trzaskega vpra• V*Č«o ven/ ,t6m V°Qledu 1 mrtu<* toefce. premakniii h™nendeVa' ki se tiče ta-“«8» načr-T^ <fcp,i,?tJ“dt «»*«■ eleznic ,ndustrijskih ^ uJ ' cesf itd nnprapt , ^lim !tl ^ »tadal ’ni n. p 2oe;- ' ut ° lit * Seda"i Uje- da bi b ’":iČ0Batanji Z s sedanji-2! n°r.0i« b£°-^ti, sin povs°d irne- 5in0 sl°venskii> ....; nCcitQsi7i * povsod ; nil5“tia slovenskih d!°. rneZTnščini. vasi v h 7*0 tne*n-n*čini> v 'SZ0^i(no w. Predelih tudi si0vMlSlirno> ^a “lice" ttcjj. anioi /cate ’enci pravico ‘lili ni°, L u K' ‘Oči), Jlttttnih 67!oya't« \.xkmevni?Zzeh’ »OH tstveni^-l uri>etni ^žlniklh in »tl. ttli •rih po poli- dru- e im ni0Zeh prav 'k« n ’ *omeS° to pravico n4i' Zbosti Z1 ltalljan- „ • Prav bi bilo •e ^ utic '*!ili(l “elj-. Atestu preime 0Sc*L.K'ere ul lQkm h p borbi 1,13 .,2P0d fašizma in po za > ®d‘tio saj , ----- 9?2ai, ^esio Je Ptetida ____ “l,c j ®aron. demokratičnih . pače “ittie B’ takšnih ttftf^' Pa : 1 - , “Otte«!. mnogo . ..... hJ Z,*0 dgL raznih mo-eč it trn,. ' °d tega, da ?n.,“n0 n., 2Qsluge • ulict mo- ' 2Q»lu - ‘“Sluge, tem- p “s ° < ueč ima- ž O j« o ar/aii2nia- wo » tesni !nnr' ° kat in Pob '5 kater° .p’safi ttam zvezi eri mo-danes je dal o ;;cSd eaic"0^ eien 4 *čeni:vzemu n'^c9a načrta in dr*,.. estalno »n«. »ritne emu „ načrta drža":stalno name-n-er Prev, nslužbengev ^rev zemn ... n-“^ S1"« i.1"-. S£,™: z* !ižni5e ne hn^.'“ rtšizen ljtPnaZa!:tevati0 dnik°U nave-^ine\ aMč'da.s,e ^ ^zlV^na^zak *e ue' uro je rt konodaja t *d s*d£ k °in°st da-tu f >*i '8e° srfe *•« ,a ^ fcat!* žn°snejs u6061 0 ali,!re»“ cil lkomPro- Letn, !r.stu “L bi' se Z 20 Osno-. . 8ei O °ben^ “cija Jnm°ra biti S1 takšlŽ^Z°y ”‘ed ^ ■ffšrfs S°‘isln„.“ pijani eAen.a- d°- Nisln U »elO«. do-\ pvenski 3 v' se kakšen j0 ' 2" h'lC]?ra'> zaJaUstlmir“za. ;e ‘Sbn°- da *^i še 6 2ai<:one oh3 nekate- Ato., enkrat . , tej pri. Ajpri enkrat n 1 *«i pri. “e !?, ajbolj „?? 1'to <°;de 'Poda t fašistu. °d «•«.!928 ^ dvorna item 383, s katerim se prepoveduje staršem, da bi dali svojemu otroku slovensko krstno ime. Prav enak temu je zakon štev. 898 od 24. maja 1926 o poitalijančenju slovenskih rodbinskih imen. V zvezi s tem zakonom je sicer izšel neki ukaz ZVU, ki daje možnost vlaganja prošenj za povratek izvirnih priimkov vendar pa mi stojimo na stališču, da mora tisti, ki nam je s silo priimke poitalijančil, to nasilje vsaj po devetih letih odstraniti, ne da bi ga za to ponižno vsak posameznik moral prositi. Takoj za lema dvema zakonoma imamo kr. dekret od 29.111.1923. štev. 800, s katerim so bila poitalijančena slovenska krajevna imena. Vsi se še spominjamo, da je izvedbo tega zakona pomagal izsiliti še pred kratkim p nabrežinski občini sam conski poveljnik. Na sodniji se še vedno uporablja kr. zakonski dekret od 15.X.1925. štev. 1796, ki pravi, da mora sodni uradnik na sodišču uporabl ja ti samo italijanščino in da morajo biti vsi dokumenti izstavljeni samo v italijanščini. N.a sodnijah uporabljajo tudi še vedno člen 137 kazenskega postopnika od 19-X.1930 in člen 122 civilnega postopnika od 28.X.1940, ki sta še vedno v veljavi in ki predpisujeta izključno rabo italijanščine na sodišču. Tu je dalje dekret o asimilaciji nameščencev iz leta 1930, kakor tudi vsi dopolnilni dekreti, na podlagi katerih so bili tako rekoč vsi Slovenci in Hrvati, državni nameščenci, upokojeni, odpuščeni iz službe ali pa premeščeni v notranjost Italije. Ali ni sramota, da se namesto ukinitve tega dekreta, ki je star sedaj že skoraj četrt stoletja, kljub že davnemu porazu fašizma, še vedno misli na uveljavljanje podobnih zakonov, kar nam najbolje dokazuje že omenjeni zakonski načrt s svojim členom 4? Končno imamo v veljavi še celo vrsto fašističnih zakonov in odredb o ureditvi denarnih zavodov, s katerimi je fašistični režim uničil vse slovenske kreditne ustanove, hranilnice in zadruge. Ne samo te, ukiniti je treba tudi vse tiste fašistične zakone, ki jih nismo našteli in ki delujejo na diskriminatorski način glede rabe slovenščine. Med temi je vsekakor tudi ukaz ZVU, štev. 183, od 9.11.1949, s katerim se na poniževalni način eiz praktičnih razlogov» dovoljuje delna raba slovenščine samo v štirih slovenskih občinah in v tej zvezi žaljivo avtentično tolmačenje conskega predsednika od U. maja 1950. Sem spada tudi člen 147 zakona o višjih šolah štev. 1592 od 31. avgusta 1937 in člen 13 pravilnika k temu zakonu, ki otežujeta vpis abiturientov z diplomami pridobljenimi v Jugoslaviji, coni B ali v kateri koli drugi državi, na italijansko univerzo. Samo po sebi je umevno, da nam mora biti s kompromisno rešitvijo dano jamstvo, da bo v naši coni z zakonom prepovedano sleherno izražanje nacionalne in rasne mržmje bodisi z besedo bodisi z dejanjem. Pri tem mislimo tudi na prepoved vsakega diskriminacijskega dejanja, ki bi ga zagrešil proti prebivalstvu slovenske narodnosti šovinistični državni ali drugi javni uradnik. Končno smo mnenja, da spričo še nedavnih žalostnih izkušenj ni potrebno posebej poudariti, da nas mora bodoči sporazum izrecno in učinkovito zavarovati pred snovatelji in izvršilci pogromov. Pri vsem tem pa naj še povemo, da se nam zdi res, prav zares zelo tragično, da moramo o vsem tem pisati, ko je vendar za odstranitev fašizma in njegovih sledov padlo toliko žrtev, med katerimi so bile žrtve našega ljudstva relativno največje. Zato smo tem bolj prepričani, da so naše zahteve resnično same po sebi umevne. Colette umrla ŽIVAHNA DELAVNOST V ZVEZI S TRSTOH V WASBIN0T0ND, LONDONU IN KIHU Razgovor veleposlanika Tarchianija s Fosterom Duliesom - Dulles hoče «rešitsv prej Videti, preden ji verjame» - Agencija «Un:ted Press» meni, da bo sporazum objavljen v ponedeljek - Rimski razgovori predstavnikov tržaških iredentističnih strank PARIZ, 3. — Danes je v Parizu v 81. letu starosti umrla Sidonie Gabrielle Colette, znana francoska pisateljica. Napisala je veliko število romanov in nekaj odrskih del, ki pa so imela manjši uspeh, pisala pa je tudi kritike. Ukvarjala se je tudi z gledališčem — sama je igrala v nekaterih svojih delih — in nastopala celo kot plesalka. V prvih desetletjih tega stoletja je bila v središču pariškega kulturnega življenja. WASHINGTON, 3. — Italijanski veleposlanik v Wa-shingtonu Alberto Tarchiani je imel danes opoldne poluren razgovor z ameriškim državnim »ajnikom John Fo-ster Duliesom. Kot poročajo iz italijanskih virov in kot je izjavil tudi sam Tarchiani, sta govorila o «zadnjem raz-voju pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja in o stopnji. do katere so pogajanja napredovala«. Kot je izjavil Tarchiani, sta z Duliesom razpravljala tudi o »napredku procedure za ratifikacijo EOS v italijanskem parlamentu«. Kot potrjujejo v italijan-skem veleposlaništvu, je današnji razgovor zahtevalo veleposlaništvo med včerajšnjim razgovorom svetnika Luciolli-ja z namestnikom državnega tajnika Bonbrightom. Veleposlanik Tarchiani ni hotel komentirati časopisnih vesti, da je sporazum med Italijo in Jugoslavijo o STO zelo blizu. Na neko vprašanje novinarjev pa je izjavil, da spada vprašanje avtonomije za Trst med italijanska notranja vprašanja, ki se obravnavajo po italijanskih zakonih, da pa to ne more biti predmet mednarodnega sporazuma. Tudi državnemu tajniku Dullesu so med njegovo današnjo tiskovno konferenco, ki je bila uro pred razgovorom s Tarchianijem, postavili več vprašanj o razvoju pogajanj o Trstu. Dulles je najprej izjavil, da oma razloge za mnenje, da bosta Italija in Jugoslavija lahko kmalu podpisali sporazum, ki bo končal sporno tržaško vprašanje«. Dulles je nadaljeval, da sta se stališči obeh dežel znatno zbližali in da ureditev ostalih nesoglasij ne bi smela predstavljati nepremostljivega vprašanja. Vendar je ameriški državni tajnik poudaril,-da ne more potrditi govoric o skorajšnjem sporazumu med Rimom in Beogradom. «Trst — je dodal Duiles — ie eno izmed onih vprašanj, katerih rešitev je treba videti, da človek verjame. Rad bi pa verjel, da so ti glasovi resnični.« Agencija «United Press« pa poroča iz Trsta, da so »zanesljivi viri« danes zvečer izjavili, da bo sporazum o Trstu objavljen prihodnji ponedeljek. 9. avgusta ob 10.30 po srednjeevropskem času. Kot poudarja agencija, vest doslej ni uradno potrjena, »prišla pa je iz tolikih virov, da je mogoče sklepati, da ne gre za nov lažen alarm«. Po teh virih bi bil sporazum objavljen obenem v Rimu, Beogradu, Washingtonu, Dondonu in Parizu. Svojo hipotezo opira agencija »United Press« na nedavno diplomatsko dejavnost v zvezi s Trstom, zlastj na dejavnost italijanske diplomacije. Tako sta angleški veleposlanik v Rimu Sir Ashley Clarke in ameriški odpravnik poslov Elbridge Durbro\v vče. raj obiskala italijanskega ministra Piccionija in z njim razpravljala, kot poroča ves italijanski tisk, o italijanskem vprašanju. Danes je na lastno zahtevo govoril italijanski veleposlanik v Washingtonu z ameriškim državnim tajnikom Duliesom. Poleg tega navaja agencija kot znak bližnjega sporazuma današnji rimski razgovor tržaških predstavnikov štirih italijanskih strank s svojimi centralnimi in rimskimi forumi. Agencija «United Press« še dodaja, da bo imenovan italijanski «visoki komisar« za cono A. ki bo nadomestil angleškega poveljnika cone. Najverjetnejši kandidat je po mnenju agencije sedanji politični svetovalec pri ZVU Cristoforo Fracassi. Včeraj se je Fracassi v Rimu razgovar-jal s podtajnikom v italijanskem ministrskem predsedstvu Scalfarom. PO MOUNT EVERESTU PADEL DRUGI NAJVIŠJI VRH SVETA KARAČI, 3. — Pakistanski radio je sporočil, da je italijanska ekspedicija pod vodstvom prof. Ardita Desia dosegla vrh K 2 v Himalaji, visok 8610 m, doslej neosvojeni drugi najvišji vrh na svetu za Mount F.verestom. Poročilo o tem, da je vrh dosežen, so člani ekspedicije poslali po radiu v Karači. Prvo kratko sporočilo ne navaja podrobnosti, tako da še ni znano, kateri člani odprave so dosegli vrh. Poročilo pove le, da vihrata na vrhu italijanska in pakistanska zastava. Vrh K 2, ki je znan tudi pod imenom Godwin Austen po raziskovalcu, ki ga je prvič i odkril in vnesel v zemljevid, I leži na meji med Kašmirom i in pakistansko pokrajino Jamu | in je že od nekdaj znan kot I eden izmed najteže dostopnih vrhov na Himalaji. Prebivalci severnega Pakistana ga imenujejo Čagoki ali »orjaški hrib«. Italijanska ekspedicija prof. Desia je že deveta, ki je poskušala doseči vrh. Vse dosedanje ekspedicije niso uspele, temveč so imele eno ali več smrtnih žrtev. Zadnja žrtev, 'U jo je K 2 zahteval, je bil v lanskem avgustu 26-letni ameriški geolog Arthur Gil-key. (Od našega dopisnika) RIM. 3. — Danes so bili v Rimu predstavniki štirih italijanskih strank iz Trsta. V prostorih italijanske poslanske skupine so govorili s predstavniki svojih rimskih central, kot poroča agencija ANSA o vprašanjih upravnega, socialnega in gospodarskega značaja v zvezi s tržaškim vprašanjem. Sestanek se je popoldne nadaljeval. V imenu centralnih vodstev italijanskih strank so bili navzoči Fanfani in Moro za DC. Matteotti za PSDI, Malagodi in Bozz; za RLI, I-a Falfa in Reale za PRI Iz Trsta pa so prišli Romano in Rinaldini za DC, Lonza in Cesare za PS VG, Forti, Morpurgo in Gat-tegno za PLl ter Geppi ter Fragiacomo za PRI. Kot pravi poročilo, ki je bilo izdano po sestanku, so tržaški romarji prikazali «stališča in zahteve tržaških demokratov v zvezi s sedanjimi pogajanji o Tržaškem ozemlju; tržaški predstavniki so te predloge in zahteve obširno obrazložili, sekretarji štirih strank pa so zagotovili, da jih bodo z vso potrebno podporo predložili vladi, da bi jih ocenila in v največji meri upoštevala pri zaključevanju pogajanj«. Današnji italijanski tisk večinoma govori, da rešitev tržaškega vprašanja ne utegne biti daleč, obenem pa opozarjajo, da že niso bile premagane vse težave. Obenem je v komentarjih opaziti ne-Kako pozivanja k naglici zaradi bližnjega podpisa balkanske zveze. Današnja turinska «Stam-pa» povezuje tri dogodke: Stefanopulosovo izjavo o bližnjem podpisu balkanske zveze, Riccionijev razgovor s Clarkom in Durbrorvom in obisk predstavnikov tržaških iredentističnih strank. List pravi, da razlagajo nekateri te dogodke optimistično, drugi pa pesimistično. Nadalje pravi list — in isto mnenje izraža tudi «11 Corriere della Sera« — da se utegne po podpisu balkanske zveze stališče Jugoslavije okrepiti in da bo Beograd to verjetno hotel tu-d.^ izkoristiti. Nato pravi »Stampa«; «Postavlja se alternativa; ali bo podpis balkanske zveze obenem s podpisom sporazuma, ali pa nas je Tito na diplomatskem področju grdo potegnil«, in nadaljuje: »Treba je reči, da sporazum o Trstu ni pred vrati in da ne bo obenem s podpisom balkanske zveze. Prav tako je treba opozoriti, da se alternativa, ki smo jo omenili, ne kaže v tako hudi luči, kot bi se utegnilo zdeti na prvi pogled«, To pa zato, pravi list, ker balkanska zveza brez Italije ne pomeni mnogo, italijansko sodelovanje pa je možno šele po sporazumu o Trstu. Nato izraža turinski list mnenje, da so teritorialna in gospodarska vprašanja v zvezi s Trstom že urejena in da «zdaj preostaja vprašanje manjšin poleg problemov, ki jih glede Italije postavljajo sami Tržačani, ki pričakujejo od Italije režim »zdrave avtonomije«; treba bo pozorno proučiti te zahteve, da hi se izognili nevarnosti, da bi po paradoksu sami Tržačani prisvojili nekatere stare Titove zahteve v korist Jugoslavije«. V zvezi z vprašanji, ki jih omenja «Stampa», govorijo nekateri italijanski listi o tem, da zahteva Jugoslavija, naj se podpiše dokument, ki bi predvideval točna in podrobna določila za vse mogoče primere. O sedanjem stadiju pogajanj poročila v italijanskem tisku niso soglasna, vendar omenjajo v glavnem vsi listi, da je Italija pred časom dala protipredloge na načrt, ki ji je bil sporočen, in da je Jugoslavija na nekatere njene pripombe odgovorila, na druge pa še ne. «11 Corriere della Sera« dodaja _ k temu, da ureditev vprašanja STO ne bo dosežena z načelnim sporazumom, temveč s pogodbo z zelo podrobno razčlenjenimi določili, iz česar da izvirajo tudi sedanje težave. A. P. mn Danes poteče 35 let, odkar so fašistične škvadre izvršile po okupaciji Trsta prvo veliko provokacijo. Po napadu na delavske otroke, ki so se vračali z izleta, so fašisti opu-stošili v Ul. Madonnina Ljudski dom, potem ko so s puškami in bombami vdrli vanj. Istega dne so opustošili sedeže eEdinostin in «11 Lavoratorea. Niti eno leto za tem so požgali Narodni dom v središču mesta in druge narodne domove. Dne 6. februarja leta 1921 — tri dni po Mussolinijevem obisku Trsta — pa so fašisti požgali še sedež «11 La-voratore#. Dva dni nato so požgali sedež Delavske zbornice v Tržiču. Ljudski dom v Ul. Madonnina pa so fašisti požgali dne 1. marca 1921. Tržaški proletariat je na fašistični zločin odgovoril s splošno stavko, med katero je zgorel del ladjedelnice Sv. Marka. Po urejanju odnosov s Tunizijo čaka Francijo vprašanje Maroka Blelanopulos: C. trn. bo podpisano na Bledo balkansko zavezništvo Med JLA in grško armado je bil dosežen v Solunu sporazum o vseh obravnavanih vprašanjih Protestna nota FLRJ zaradi umora m. malčica na atnanski meji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — V Beogradu in v Atenah so hkrati iz-1 dali danes uradno poročilo o i razgovorih, ki so bili v Solunu med predstavniki JLA I in grške armade. Poročilo j pravi; »Vojaški predstavniki | grške armade in JLA. ki na- j daljujejo s sodelovanjem, so 1. avgusta zaključili razgovore v Solunu. Dosegli so sporazum o vseh obravnavanih vprašanjih.« Grški zunanji minister Ste-fanopulos je izjavil danes v Atenah, da bodo zunanji ministri Jugoslavije, Turčije in Grčije 6. avgusta na Bledu podpisali balkansko zavezništvo, ki ho okrepilo varnost treh držav in povečalo obrambo svobodnih demokratskih držav. Na vprašanje, ali so pogoji za podpis trojne zveze dozoreli, je Stefanopulos v izjavi listu «Vardini» izjavil, da so tri države prišle do skupnega spoznanja o potrebi tesnega sodelovanja v cilju obrambe njihove neodvisnosti, svobode in gospodarskega napredka. Dolgotrajne borbe vseh treh držav in njihove številne žrtve so pokazale, kako je v treh narodih globoko vrezano čustvo za neodvisnost. «Ti narodi, je nadaljeval Stefanopulos, prav tako dobro vedo, kako naj organizirajo svojo skupno obrambo. Poudaril je, da se sedanja zveza med tremi država- mi razlikuje od nekdanje bal-' kanske antante, med drugim tudi po tem, da ni zaprta in | omejena, temveč je nasprot-| no tudi odprta za nebalkan-ske države.« Nadaljujejo se demonstracije in izgredi po vsem Maroku - Večje število ranjenih zaradi streljanja policije - Tahar Ben Amar je predložil tunizijskemu beju seznam novih ministrov - »Neodestur" sklenil sodelovati v novi vladi Stefanopulos se je sestal danes s številnimi voditelji grških strank in obvestil voditelje grške opozicije o splošni zunanji politiki grške vlade, posebno glede vprašanja balkanskega zavezništva ter sodelovanja med tremi balkanskimi državami. Grški obrambni minister Kanelopulos je izjavil danes atenskemu listu «Vardini», da bo s podpisom vojaške zveze z Jugoslavijo in Turčijo postal pomen Grčije kot čini-telja miru in varnosti še večji. Dodal je, da še nikdar ni bila obramba Grčije organizirana tako, kot se sedaj organizira v okviru balkanske zveze. Jugoslovansko tajništvo za zunanje zadeve je pozvalo danes albanskega poslanika v Beogradu, Bato Karafilja, ki mu je opolnomočeni minister Dragoje Djurič izročil noto, s katero protestira jugoslovanska vlada pri albanski vladi zaradi umora vojaka JLA Momčila Malčiča 30. julija s strani albanskih obmejnih organov. Jugoslovanska nota zahteva, da se takoj pokličejo na odgovornost in kaznujejo krivci tega zločina in da se o tem obvesti jugoslovanska vlada. Nota za- hteva, da se družini ubitega vojaka plača materialna škoda. Poleg tega sporoča jugoslovanska vlada, da je ukazala svojim organom, naj na jugoslovanski strani ustavijo vsa dela pri obnavljanju obmej-nik znakov, da bi tako zaščitila življenje jugoslovanskih ljudi, ki so zaposleni pri teh delih, dokler ne bo albanska vlada nudila potrebnih dokazov o svoji pripravljenosti, da se bo natančno držala določb sporazuma, ki je bil dosežen svoj čas glede jamstev za varnost in nemoteno delovanje skupin, ki obnavljajo obmejne znake. Jugoslovanska nota ugotavlja nadalje, da so dejstva, o umoru jugoslovanskega vojaka ugotovljena z zapisnikom lokalne mešane jugoslovansko-albanske komisije za reševanje obmejnih incidentov, ki je 1. avgusta izvedla preiskavo ter soglasno ugotovila dejansko stanje. V noti je nadalje poudarjeno, da je odgovornost albanskih organov toliko večja, ker so izvršili ta umor v času, ko je ubiti jugoslovanski vojak Momčilo Malčič skupno z ostalimi pripadniki JLA izvajal jugoslovansko - albanski sporazum o obnovi in postavljanju obmejnih znakov, kar je imelo vsaj po mnenju jugoslovanske vlade namen pri. spevati k normalizaciji položaja na jugoslovansko-alban-ski meji. B. B. TUNIS, 3. — Tahar Ben A-mar, ki mu je tuniški bej včeraj poveril sestavo nove vlade, je danes predložil beju seznam ministrov. Po kratkem razgovoru z bejem Ben Amar ni hotel povedati, kdo vse bo sodeloval v novi vladi, ker mora vladno listo najprej odobriti bej. Medtem je voditelj stranke »Neodestur« Habib Burgiba izjavil, da bo njegova stranka podpirala Ben Amara, ker je «dober patriot, ki je že dokazal svojo sposobnost«. Danes se je z Burgibo sestal vplivni član vodstva «Neodestura» Mongi Slim, ki je nato odpotoval v Ženevo, kjer je bil zvečer sestanek glavnih predstavnikov stranke. Udeležili so se ga bivši minister v Šeniko-vi vladi Mohamed Badra in podtajnik «Neodestura» El Balhavan, ki živita v emigraciji v Kairu, ter Šalah Ben Jusef, bivši glavni tajnik stranke. Kasneje se jim je pridružil tudi Mongi Slim, ki je prinesel Burgibove direktive. Na sestanku so tuniške osebnosti ugotovile, da je treba čimprej sestaviti tuniško vlado, ki se naj takoj začne pogajati s Francozi, in da naj «Neodestur» v vladi sodeluje. Šalah Ben Jusef je po sestanku izjavil, da so sklepi v glavnem soglasni z Burgibovimi direktivami in da bo udeležba «Neodestura» v novi tuniški vladi «važna». Doslej pa še ni znano, ali vsebuje seznam ministrov, ki ga je Tahar Ben Amar predložil beju, tudi o-sebnosti iz stranke »Neode-stur«, ki je glavna tunizijska stranka, ki se bori za neodvisnost od Francije. Kot je izjavil francoski minister za tunizijska in maroška vprašanja Fouchet. ki se je danes vrnil iz Tunisa v Pariz, želi francoska vlada, da bi nova tunizijska vlada obsegala predstavnike »vseh sedanjih političnih tendenc«. Po Fou-chetovem mnenju se bodo pogajanja začela v nekaj tednih. Toda medtem ko kaže, da so se začeli na bolj zdravi osnovi urejati odnosi med Francijo in Tunizijo, se z vso ostrino postavlja pred javno mnenje vprašanje Maroka, ki prav tako terja rešitev. Zaenkrat še ni znakov, da bi se francoska vlada tudi glede Maroka odločila za podobno pogumno dejanje, ki bo morda presekalo nevarni tunizijski vozel. Poročila iz Maroka govore o nadaljevanju neredov in nastopov policije proti mani-festantom, ki jih je spravila na ulice vest o francoski pobudi za ureditev odnosov s Tunizijo. Obenem poročajo, da so postavili brata bivšega sultana, Mulaja Abdeslama, pod policijsko nadzorstvo, ker ie baje na področju Feza delal propagando za brata Ben Jusef a. ki so ga Francozi lani odstavili. Obenem se nadaljujejo atentati in sabotažna dejanja maroških nacionalistov. Včeraj zvečer je bil ubit načelnik šestega okraja v Casablanci. Iz Rabata poročajo o poskusu požiga neke evropske trgovine. V Oudji je bil ubit neki francoski dro-gist mohamedanske vere, poročajo pa o napadih na številne druge drogerije, katerih lastniki niso hoteli zapreti trgovin. Do večjih neredov je prišlo danes v mestu petitjean, kjer so se spopadli Maročani z 2i-di. Bilo je več mrtvih. Kasneje je v istem mestu, kjer so čistilnice nafte, prišlo do de- monstracij; policija je strelja, la na demonstrante in tri ranila. V Fezu so demonstranti nosili po ulicah slike odstavljenega sultana. Tudi tu je policija streljala in več demonstrantov ranila. Miie 19 pomoD lun WASHINGTON, 3. — Ameriški senat je sklenil s 45 glasovi proti 41 zmanjšati za pol milijarde kredite, ki jih je predsednik Eisenhower zahteval za pomoč tujini v finančnem letu 1954—55. Eisenhower je zahteval 3110 milijonov dolarjev. Po uporu v Guatemaii GUATEMALA CITV, 3. — Vojaški upor v Guatemaii, ki je izbruhnil včeraj zjutraj, se je končal s tem, da je moral polkovnik Castillo Armas razpustiti svojo «osvobodilno vojsko«, se pravi, oddelke, ki so nedavno vdrli v Guatemalo, jo zasedli in omogočili Arma-su, da je zamenjal zakonito vlado predsednika Arbenza. Po 14 urah borb v glavnem mestu je bil dosežen sporazum o premirju med redno vojsko in Armasom: s sporazumom je Arrnias sprejel, zahteve, ki so jih postabili voditelji upora. Sporazum je bil dosežen tudi s posredovanjem ameriškega veleposlanika Jchna Puerifoya in nadškofa Mariana Rosella. redni vojski «likvidirati» Ar-masovo «osvobodilno vojsko« in da je bila vladna junta za nekaj časa dezorganizirna. Zdi se, da si je opomogla šele po intervenciji ameriškega veleposlanika in guatemalskega nadškofa. Poročilo, ki ga je izdalo poveljstvo vojske, pravi, da se je «vojno stanje, ki je nastalo j v deželi zjutraj zaradi slavne i pobude gojencev vojaške aka-1 demije«, končalo s sporazu-mom med predstavniki vladne junte in vojske na osnovi zahtev, ki jih je postavila vojska. Poročilo izraža tudi zvestobo vojske vladi juriti, ki jo sestavljajo polk. Castillo Armas, polk. Elfredo Monzon in major Enrique Oliva. Dve glavni zahtevi, ki ju je Armas sprejel, sta razpust »osvobodilne vojske« in obljuba, da vladna junta ne bo izvajala represalij nad uporniki. Prve posledice Johnovega prebega? Kljub sporazumu o prenehanju sovražnosti je položaj v guatemalskem glavnem mestu še vedno precej zmeden. Guatemalska vlada je sporočila, da je bilo v včerajšnjih bojih 25 mrtvih in 70 ranjenih. Sodijo, da se je med včerajšnjimi dogodki posrečilo BERLIN, 3 — Vzhodno- nemški notranji minister WU-li Stoph je danes zvečer naznanil, da so v zadnjih dneh v Vzhodni Nemčiji aretirali večje število agentov »organizacije Gehlen« (zahodno-nemške obveščevalne službe), ameriške tajne službe zahod-nonemškega «urada za zaščito zvezne ustave«. Kot je znano, je «urad za zaščito zvezne ustave« vodil dr. Otto John, ki je nedavno prešel v vzhodni Berlin. Minister Stoph v svojih izjavah ni omenil Johna, temveč je dejal, da so aretirane agente polovili po izpovedih nekaterih pred časom zasačenih vohunov in po materialu, ki ga je dal na razpolago neki Gerhard Kapahnke, ki da je bil podravnatelj berlinskega urada »organizacij* Gehlen« in ki je pribežal « vzhodni Berlin 31. julija. ZAVLAČEVANJE KONFERENCE 0 ODGOVORU ZAHODNIH DRŽAV NA SOVIETSKO NOTO Namesto že prejšnji teden se bo konferenca verjetno začela v četrtek - Dulles o možnosti, da se odgovor odloži, dokler francoski parlament ne bo začel razpravljati o EOS - Načrti za nemško vojsko LONDON, 3. — V londonskih diplomatskih krogih predvidevajo, da se bo sestanek angleških, francoskih in ameriških izvedencev, ki bodo sestavljali skupni zahodni odgovor na zadnjo sovjetsko noto, začel v četrtek. Konferenca, ki ji bo predsedoval stalni podtajnik v Fo-reign Officeu sir Frank Roberts, bi se morala začeti že prejšnji teden, nato pa danes ali najkasneje jutri. Foreign Office ni hotel pojasniti vzrokov za zavlačevanje konference o odgovoru na noto, ki jo je sovjetska vlada izročila že pred desetimi dnevi. Sodijo pa, da je za to več vzrokov. V prvi vrsti kaže, da še niso končana sondiranja pri raznih drugih zainteresiranih vladah. Kot je znano, so se vlade treh velesil začele posvetovati o odgovoru na sovjetski predlog, naj se skliče konferenca o evropski kolektivni varnosti, z vladami držav atlantskega pakta ter Avstrije in Zahodne Nemčije. Prav tako ne izključujejo, da niso z zamudo v zvezi nedavni ameriško-kitajski incidenti in Mendes-Franceova zaposlenost s tuniškim vprašanjem. V londonskih dobro obveščenih krogih ne pripisujejo mnogo verjetnosti vestem, ki jih je objavil ameriški tisk, da bi utegnil Churchill odpotovati v Moskvo na razgovore z Malenkovoro, da bi se tako izognil direktni zavrnitvi sovjetskega predloga. Na drugi strani pa je znano, da Churchill nikoli ni skrival svoje želje, da bi se sestal z Malenkovom; obenem pa je tudi nedavno v spodnji zbornici dal razumeti, da razgovorov te vrste ne kaže for-sirati, kajti ko bi se končali z neuspehom, bi se mednarodni položaj poslabšal. Po mnenju londonskih krogov bo angleško - francosko -ameriški odgovor «v bistvu negativen«, ne bo pa «vzel Rusiji možnosti do iskrene politike mirnega sožitja«. Ver. jetno bo odgovor opozoril, da zadnji sovjetski predlog ne dodaja ničesar novega k predlogu 31. marca, ki so ga zahodne velesile zavrnile 7. maja. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles pa je izjavil danes na svoji redni tedenski konferenci, da se utegne zahodni odgovor na sovjetsko noto zamuditi, dokler francoska narodna skupščina ne bo začela razpravljati o ratifikaciji evropske obrambne skupnosti, o dnevu odgovora na zadnjo sovjetsko noto še razpravljajo med zahodnimi prestolnicami, toda ZDA nimajo pri tem nobene naglice. Dulles je odgovarjal nekemu novinarju, ki ga je vprašal, ali so ZDA naklonjene odložitvi odgovora do sklepa francoskega parlamenta. V ameriških uradnih krogih imajo sovjetsko noto za nov poskus vplivanja na Francijo, Dulles je tudi dejal, da ne razpolaga z elementi, ki bt omogočili trditev, da bo Francija v določenem času začela proučevati vprašanje EOS i® da zaradi tega ne more dati končnoveljavnega odgovora. Medtem pa sporoča dnevni# ameriške vojske v Evropi «Stars and Stripes«, da bo V kratkem ustanovljena ameriška komisija, ki bo razdeljevala vojaško opremo, ki so jo ZDA dale na razpolago nemškemu kontingentu v evropski vojski. Komisija, katere sedež bo v Bonnu, bo odvisna od ameriške skupine vojaške pomoči, ki bo priključena glavnemu stanu evropske vojske v Parizu. Medtem poročajo iz Londona, da bo na dnevnem redu letne konference angleških sindikatov 7 resolucij proti nemški oborožitvi. Resolucije je predložilo 7 sindikatov. Kot je znano, se je doslej približno 3,200.000 delavcev, včlanjenih v sindikate, izreklo za oborožitev Nemčije, 2,600.000 pa proti. Zahodnonemški informacijski urad sporoča, da kancler Adenauer ne bo odpotoval v ZDA, kjer bi moral 30. avgusta govoriti na kongresu organizacije »American L*-gion«, kamor je bil povabljen. Kanclerjevo potovanj* je bilo odpovedano, ker ga k temu sili «razvoj političnega položaja, zlasti pa možnost odložitve bruseljske konference ministrov evropske obrambne skupnosti«, SFOMUisKI DIEV1 Na današnji dan je bil leta 1792 rojen Shelley Bisshe, angleški pisatelj. Umrl je leta 1822 DANES, sreda 4. avgu«t» Dominik, Ljubnčica -Sonce vzide ob 4.50 in z^oM 19.31. Dolžina dneva 14.41 uu vzide ob 10.49 in zatone ob JUTRI, četrtek 5. avgust* Mar. Snežna, Predobra _ 0 CARINSKIH UGODNOSTIH OBMEJNE TRGOl/INE MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO V • . A m rovecanu ) trgovine z t Hiznj: im zaledjem fp lahko vol iva na znižani ie eei n na drobno 9 Demokrist juusko glasilo «La 3*rora» zahteva izpremembo carinskih predpisov o uvoxu hlaga iz »lu^oslavi je in cone B v Trst, zamolčuje pa dejstvo, da prav oni podpirajo špekulante, ki se okoriščajo s carinskimi ugodnostmi široka blagovna izmenjava bi morala nujno vplivati na celotno mestno gospodarstvo, ki je danes v veliki krizi. Zato so bili prav sedanji razgovori za večjo trgovinsko izmenjavo med Trstom in Jugoslavijo v Trstu sprejeti z zadovoljstvom. predvsem med delovnim ljudstvom, ki upravičeno pričakuje v vsakem novem naravnem stiku mesta z njegovim zaledjem velike koristi, če ne bodo ti stiki naleteli. kot do sedaj, na namerno sabotiranje zainteresiranih politikantov, ki hočejo te naravne stike popolnoma onemogočiti. Kot smo že poročali, so se pred časom začeli razgovori med predstavniki jugoslovanske vlade in ZVU za podpis trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in cono A STO. Do danes nismo v tržaškem italijanskem reakcionarnem tisku opazili še nobenega direktnega napada na te razgovore, kot se je to dogajalo, ko smo mi ali pa kakršen koli predstavnik predlagali nujnost takšnega gospodarskega sodelovanja med našim mestom in Jugoslavijo v obojestransko gospodarsko korist. Toda ta molk je samo prikrit. Zadnja številka glasila tržaške podružnice italijanske demokrščanske stranke «La Prora« objavlja članek pod naslovom «Carinski abonmaji v korist špekulantom«, v katerem skuša dokazati, da so dosedanji carinski predpisi o krajevni trgovini med cono A STO in jugoslovanskimi obmejnimi področji ter med cono A in B STO izključno v korist jugoslovanskim izvoznim podjetjem in skupinici tržaških trgovcev. Hkrati pa poudarja, da je italijanska država zaradi teh carinskih olajšav letno oškodovana za težke milijone, ki gredo v žepe špekulantov in ne v splošno korist tržaškega potrošnika. Na osnovi teh ugotovitev prihaja demokrščansko glasilo do zaključka, da ni prav, da se italijanska država odpoveduje svojim carinskim pravicam v teh trgovinskih poslih v korist skupinice trgovcev, ki izkoriščajo v svojo korist sedanje carinske ugodnosti in predlaga, da bi bilo treba pregledati vse dosedanje odnose uvoza blaga z jugoslovanske strani v Trst. Ker pa so carinske olajšave za obmejno trgovino nujne bi bilo potrebno, pravi «La Prora«, stvar urediti tako, da bi bile te olajšave v korist prebivalstva našega področja in ne jugoslovanskih izvoznih podjetij ter skupine krajevnih trgovcev. V nasprotnem primeru bi se samo nadaljevala absurdnost, da se italijanska država odpoveduje do. ločenim carinskim dohodkom v izključno korist dobro znanim podjetjem in jugoslovanskim združenjem, ki se okoriščajo teh ugodnosti za protiitalijansko propagando. Gornji predlogi in nekatere ugotovitve niso napačne, ko ugotavljajo, da od določenih carinskih ugodnosti tržaški potrošnik nima nobene koristi. Toda o vsej tej zadevi si moramo biti bolj na jasnem. Izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj v Trstu je v rokah italijanskih funkcionarjev, ki poslujejo po direktivah rimskega ministrstva za zunanjo trgovino. Tudi vpia-šanje tržnih cen na drobno na tržaškem trgu je v rokah samih italijanskih šovinističnih funkcionarjev, ki odločajo o vseh tozadevnih vprašanjih. Zato ne vemo, zakaj demokrščansko glasilo sploh vmešava v to zadevo jugoslovanska izvozna podjetja, ki poslujejo s tržaškimi podjetji na osnovi tržnih cen in obstoječih carinskih predpisov V našem listu smo že večkrat poudarili nujnost širše trgovinske izmenjave med področjem A STO in Jugoslavijo, da se nudi tržaškemu prebivalstvu možnost nabave blaga po nižjih cenah, kot ga lahko dobiva z italijanskega trga. To nam potrjujejo tudi gornje ugotovitve demokrščanskega lista. Da pa cene na drobno jugoslovanskega blaga in blaga iz cone B STO, ki prihaja na tržaški trg, niso nižje od italijanskih, ni nobena krivda jugoslovanskih izvoznih podjetij, ampak tržaških trgovskih krogov. Po našem mnenju sega ta krivda še više in je poleg špe-kulantskega tudi političnega značaja. Rekli bi, da je bolj političnega, kot kakršnega koli drugega značaja. Določeni italijanski imperialistični kro- gi imajo korist, da preprečujejo vsak stik Trsta z bližnjim zaledjem. Zato se trudijo, da bi preprečili tudi najmanjšo trgovinsko izmenjavo med Trstom in Jugoslavijo. (Za primer naj nam bo videmski trgovinski sporazum obmejne trgovine med goriško pokrajine in Slovenijo, ki ga rimska centralistična oblast nenehno ovira). Da bi dosegli ta svoj cilj, morajo dokazati, da niti carinske olajšave za uvoz jugoslovanskega blaga v Trst ne zadostujejo no. Ko pa niti takšna «žrtev» ne pomaga k znižanju cen uvoženega blaga, potem je nujno, da se takšna izmenjava in trgovina ustavi. To hočejo dokazati in takšno mnenje hočejo ustvariti med tržaškim prebivalstvom zainteresirani italijanski imperialistični krogi, kot tudi «La Prora«. Po drugi strani pa imamo opravka tudi s potrošnikom. Ta danes dobro ve, da bi povečanje trgovinske izmenjave med Trstom in Jugoslavijo za znižanje cen na drobno samo koristilo tržaškemu tr- uvoženega blaga. Vsaka takšna trgovina naj bi bila torej po vseh gospodarskih zakonih negativna in nekoristna za katero koli državo, ki »žrtvuje« na stotine milijonov letno carinskih dohodkov, da omogoči obmejno trgovi- Preusmeritev proge avtobusa št. 29 Občinsko podjetje ACEGAT sporoča, da se bo od danes naprej smer avtobusne proge štev. 29. za določeno dobo, dokler bodo trajala popravljalna dela na cestišču v Istrski ulici, spremenilo v toliko, da bodo vozila, ki prihajajo iz mesta, obrnila s Trga Baiamonti po Ulici Baiamonti do Ulice Soncini. gu, da bi se s tem povečanjem samo znižale cene na drobno uvoženega jugoslovanskega blaga, ampak da bi tudi tržaška trgovska in industrijska podjetja lahko izvažala svoje blago in svoje proizvode v Jugoslavijo. Takšna Osvobodilna fronta Sestanek članov OF II. okraja v Trstu bo jutri 5. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Na dnevnem redu važni aktualni problemi. S SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA!V PONEDELJEK SPLOVITEV NOVE LADJE še en dokaz hlapčevanja Tudi z novimi naročili kominformovcev ital. imperializmu slaba zaposlitev v ladjedelnicah PRIPRAVE ZA Jim MLADINA S FLAVIJ organizira svojo prireditev Goriški mladinci so že najavili svojo udeležbo, prav tako tudi mladinska godba iz Litostroja - Izvedena bo nabiralna akcija V mestu, predvsem pa v tržaški okolici, se te dni sestajajo mladinci in mladinke na svojih sestankih, kjer razpravljajo o »Dnevu tržaške mladine«, ki bo 12. septembra letos na Opčinah. Ta dan bo naša mladina podala pregled svojega delovanja na kulturno prosvetnem področju, istočasno pa bo pokazala tudi svoje udejstvovanje v raznih športnih panogah. Jasno je, da je z organizacijo take prireditve, ki se bo dejansko začela že teden dni prej, dosti dela in bo treba premostiti številne težave, ki nastajajo ob na videz malenkostnih problemih. O zamisli letošnjega »Dneva tržaške mladine«, ki bo prav gotovo ena izmed največjih prireditev v tem letu, smo že pisali, zato naj danes dodamo le nekaj podrobnosti. Goriški mladinci, ki se sedaj pripravljajo na svoj mladinski praznik v Doberdobu, so vabilo k sodelovanju sprejeli, naknadno pa bodo sporočili, s katerimi točkami se bodo udeležili glavne prireditve «Dneva tržaške mladine« na Opčinah. Na našo prireditev se pripravlja tudi mladinska godba iz ljubljanskega Litostroja, ki je že vložila vse potrebne listine za prihod v Trst. Vabilo je bilo poslano tudi koroški mladini, ki pa zaenkrat še ni odgovorila. Toda splošno mnenje je, da bo 12. septembra v Trstu Na seji občinskega sveta so sprejeli reso-ip0 podatkih sindikatov bodo z napovedanim programom gradnje ! nastopila tudi mladina iz Slo- . I — _— . .... .... . . ..... . .. . I venske Koroške. lucijo, ki dejansko zahteva, da pride miljska j 50.000 ton ladjevja zaposlili komaj 38 odstotkov ladjevja občina v celoti pod italijansko upravo Miljski župan kominformist li kominformovce, da vedno Pacco napenja vse sile, da bi j bolj odkrito prehajajo na ita-spravil Hrvatine in druge va-jlijanske imperialistične pozi-si Miljskih hribov pod Itali- cije. zaradi česar se bodo pred jo. V ta namen se je pred- svojimi množicami še botj včerajšnjim sestal s tajnikom PSVG prof. Lucijem Lonz.o in s predsednikom italijanske liberalne stranke odvetnikom B'ortijem. Rotil ju je, naj posredujeta v Rimu, da se ne bo cepilo ozemlje miljske občine, kar naj bi povzročilo tudi veliko krizo v Miljah samih. V zvezi z županovimi napori za priključitev Miljskih hribov k Italiji je bila tudi včerajšnja seja miljskega občinskega sveta. Na seji so kominformovci skušali varati milijsko prebivalstvo, da se borijo proti razdelitvi, toda zavezništvo s krščansko demokracijo, '.talljahsko republikansko stranko in PSVG v Miljah jih je prisililo, da so odkrito oovedali, kaj hočejo. V resoluciji, ki so jo soglasno sprejeli s predstavniki o-menjenih strank, izrazajo odločen in nepopustljiv odpor proti vsaki odločitvi, ki bi odtrgala nadaljnje prebivalce in kraje od railjske občine v okviru spremembe sedanje Morganove črte. V resoluciji nadalje zahtevajo od italijanske vlade, naj stori vse, da miljska občina ne bo utrpela nobene nove okrnitve. Torej se kominformovci ne upirajo razdelitvi Tržaškega ozemlja, kot skušajo prikazati na raznih sestankih in zborovanjih, marveč nasprotujejo le taki razdelitvi, ki bi dodelila Jugoslaviji Hrvatine. Božiče itd.; to je, nasprotujejo delitvi miljske občine. To nasprotovanje pa ne pomeni nič drugega, kot spraviti pod italijansko oblast vse miljske občane, kar je težnja tudi c množicami se razkrinkali in sami dokazali, da so konec koncev najboljši hlapci italijanskega imperializma. področja A STO, ^jer imaj° I sjjjijp, italijanskih šovinistov vso carinsko m gospodarsko- KesolUcija. ki so jo sprejeli finančno oblast v rokah rim ski funkcionarji. Ce določena tržaška podjetja dobivajo jugoslovansko blago ceneje kot italijansko, potem bi bilo nujno in potrebno, da bi bilo to blago nudeno širokemu potrošniku ceneje kot italijansko blago iste vrste. Pri določevanju cen in nadzorovanju domačega tržišča pa imajo prste vmes prav ljudje, ki najbolj podpirajo italijansko gospodarsko politiko v našem mgstu. Zaradi tega moramo vzroke, zakaj tržaški široki potrošniki ne uživajo imenovanih caiinskih ugodnosti obmejne trgovine z Jugoslavijo in trgovine med cono A in cono B STO, iskati prav pri ljudeh, ki so v Trstu na odgovornih mestih. sinoči v Miljah, torej naj bolje razkrinkava Vidalijevo de-demagogijo, kar dejansko pomeni sprejetje razdelitve' Tržaškega ozemlja z edino omejitvijo. da se miliske občine ne smejo dodakr.iti. to te da mora priti v celoti pod italijansko upravo. Zavezništvo z ostalimi iredentisti torej si- PKEDEN DOPUST, GRESTE NA naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L IS®.— Telefonirajte na št. 37-338 Razpis natečaja za popravilo eleklr. napeljave v cerkvi sv. Jakoba Na združenju obrtnikov v Ulici Ghega 1 je izobešen razglas licitacije del tržaške občine za generalno popravilo električne napeljave v cerkvi pri Sv. Jakobu. Na istem sedežu je izobešen tudi razglas civilnega tehničnega urada za popravilo cerkve in zvonika v Prebenegu. Zainteresirani obrtniki se lahko z omenjenimi razglasi seznanijo. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA Zaradi revolverja dobila po 1 leto zapora Pištola ni običajno darilo in te lahko spravi v zapor, tudi če si bil član policije. Tako se je zgodilo včeraj z dvema prijateljema, ki sta dobila vsak po leto dni zapora. Giuseppe Rumer in Cuder sta bila več let v službi pri policiji in sta si bila dobra prijatelja. Nekega dne v decembru 1952 je Rumer obiskal svojega prijatelja Cudra, ki mu je ob tej priiiki daru-val lepo pištolo kal. 9 in 51 r.abojev, Rumer je pištolo zavil v par svilenih nogavic in jo imel skupno z naboji v neki omari doma tudi ko ni bil več pri policiji, dokler niso organi javne varnosti izvršili na njegovem domu preiskave in dobili orožje. Obtoženca sta priznala svoje dejanje,- odvetnika Kezich in V. Bologna sta vneto zagovarjala svoja klijenta, kljub temu pa je zavezniško sodišče obsodilo vsakega na eno leto zapora. Obsojenca so u-genti javne varnosti takoj odpeljali v zapor, njiju ženi pa sta med jokanjem padli v nezavest. V ponedeljek bodo v ladjedelnici Sv. Marka splovili prvo 6.400-tonsko tovorno ladjo, ki jo gradijo za Tržaški Lloyd in ki bo vozila na progi za Belgijski Kongo. Tako bo ostalo prosto eno splovišče. Kmalu potem bodo splovili še drugo enako ladjo. Ob splovitvi te ladje ocenjujejo delavci položaj v ladjedelnici in ugotavljajo, da ni tako rožnat, kakor bi hoteli prikazati predstavniki oblasti. Sicer so prav te dni sklenili pogodbo za gradnjo dveh ladij za družbo «Adriatica». za katero so bili določeni krediti že v proračunu za prvo polletje 1954. Stroški za gradnjo teh dveh ladij bodo znašali okoli 5 in pol milijard lir, od katerih pojde iz proračuna 1 milijarda in pol. Čeprav so listi te dni poročali, da bodo začeli graditi ti dve ladji v najkrajšem času. pa delavci o tem niso prepričani, ker vidijo, kako dolgo se zavlačujejo priprave za gradnjo 8.000-tonske ladje za plovno družbo «Lus-sino«. Gredelj te ladje bodo postavili namreč šele oktobra meseca. Ce bodo držale vse obljube, bo znašal program gradnje ladij okoli 50.000 ton, oziroma 6 ladij. Vse to pa je še premalo za zaposlitev vseh delavcev in bo morala ostati zato vsaj polovica suspendiranih delavcev doma. Res je, da bosta mešani ladji za družbo »Adriatica« nudili več dela kot ostale in da se bodo okoristili z naročili tudi razni obrtniki in mali industrijci, toda vse to je še premalo. Spričo tako počasnega tempa gradnje ladij pa so seveda tudi večji gradbeni stroški, kajti stroški so v obratnem razmerju z izkoriščanjem naprav. Po podatkih sindikatov pa bodo sedanja naročila zaposlila le 38 odstotkov delovne sile. kar je sicer napredek v primerjavi s podatki o zaposlitvi delovne sile v ladjedel- Organizacija tržaškega mladinskega festivala bo seveda zahtevala precejšnjih stroškov. Ker mladina nima finančnih sredstev, je pripravljalni odbor sklenil, da bodo izvedli nabiralno akcijo v korist »Dneva tržaške mladine«. Mladinci in mladinke na terenu bodo dobili posebne bloke, s katerimi bodo obiskali prijatelje in znance, ki ob tej priliki prav gotovo ne bodo odrekli svoje pomoči. Med sestanki, ki so te dni na našem podeželju, naj omenimo onega, ki je bil predvčerajšnjim na Plavj ah. Sestanku so prisostvovali številni mladinci in mladinke, ki so po daljši diskusiji sklenili, da bodo v okviru »Dneva tržaške mladine« organizirali teden dni poprej lokalno prireditev v domači vasi, na katero bodo povabili razne mladinske skupine iz mesta in vasi tržaške okolice, medtem ko bodo sami sodelovali z enodejanko ali zborno recitacijo ter domačo god nicah v maju, pa vendarle ne more zadovoljiti delavstva, ki j je še vedno zaskrbljeno. Se j bo, ki že nekaj časa pridno mnogo slabše pa so perspekti-: vadi. ve za ladjedelnico Sv. Roka v | Čeprav bo z organizacijo Miljah, ki bo ostala že sep- I te prireditve precej • dela, saj tembra brez dela. | bodo morali mladinci posta- Ko je 58-letni Serafino Ter-rone iz Ul. Stuparich 6 v ponedeljek zvečer prisostvoval fimski predstavi v kino dvorani Armonia, mu je neznanec odnesel iz žepa denarnico, osebne dokumente in tisoč lir. ŽEPARJI SO SE LOTILI | MARLJIVO SVOJEGA DELA i Hc» /j i*!ilvniv čez Vil tvdn v l Včeraj zjutraj je z vlakom, ki odpelje s tržaškega kolodvora ob 6.5S, odpotovalo 120 otrok v Manijo v Mekinje pri Kamniku Največ otrok je v,topilo naPro.eku m na Opčinah, kier je sl,kal tudi naš fotoreporter. Otroci so btl. neseli m zadonoljm saj je večin u med nnmi že bila v kolonijah v Sloveniji m zato vedo, da se bodo naužili svežega zraku, dobre hrane ter prebUl tri tedne v prijetni družbi »vojdi tovarišev V ponedeljt.t so bili žeparji marljivo na delu. V tramvaju je neznanec vzel 45-letnj Mariji Biondi por. Berardi od Zg. Magdalene 786 denarnico, 9.500 lir v gotovini in osebno izkaznico. Antonio Longobardo iz Ca-tanie pa je javil policiji, da mu je neznanec ukradel blizu Trga Unitb 15.000 lir, ki jih je imel v žepu jopiča. Na Trgu Ponterosso je drugi žepar, ali morda vedno isti, ukradel denarnico, ki jo je imela 46-letna Aida Coen por. Pacher iz Ul. Genova 2 v svoji torbici. V denarnici so bili dokumenti in 8.500 lir. Spet v ponedeljek zvečer je spretna čeparjeva roka odnesla denarnico 42-letnemu Jo-sepu Cesaratu iz Ul. Ghega 2. Cesarato je imel v denarnici 2.000 lir in osebne dokumente. * * * Samo za hip je 31-letni Angelo Mazzoli iz Rima v ponedeljek zvečer pustil na tleh blizu blagajne na železniški postaji svojo aktovko, ko je kupoval voznj listek, pa mu jo je že neznanec odnesel. V aktovki je imel Mazzoli razno perilo in druge stvari v skupni vrednosti 15.000 lir. * * * Ida Degrassi, ki stanuje v Ul. del Pešce 1, je v ponedeljek opolnoči javila policiji, da so Ji neznanci ukradli iz avtomobila nekega njenega znanca usnjeno torbico, v kateri je Imela 4.000 lir in osebne dokumente, poleg tega pa so ji odnesli tudi volnen pulover. Skupna škoda znaša 8 tisoč lir. * * * Vsem žeparjem, ki so bili v ponedeljek tako marljivo na delu, Je šlo po sreči, le 37-letnj Antonio Cangiano, doma iz Rienza in zdaj bivajoč v Trstu v Ul. Trento 9, si je opekel prste. Hotel je namreč od. nesti denarnico 47-letni Emi Glavina vd. Ban iz Ul. Mar-chesetti 10 in ji je že vtaknil roko v žep, ko je hotela vstopiti v avtobus št. 29. Pa je ženska zaslutila roko, pustila avtobus in takoj prijavila malopridneža agentu upravne policije, ki je bil tam blizu v službi. Tujega malo spretnega žeparja so odpeljali na poveljstvo civilne policije nato pa za rešetke. Prijavili so ga sodnim oblastem in se bo moral zagovarjati zaradi poskusa tatvine. IZPRED S0D1SCA ZA DOLOČEVANJE NAROKOV 4-članska roparska tolpa končno v rokah policije Obloženi so ropa in 20 talinskih vdorov, medlem ko se bo moralo 7 oseb zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga Organom javne varnosti se je posrečilo v kratkem času spraviti na varno roparsko tolpo, ki je kradla po raznih lokalih, trgovinah in zasebnih stanovanjih. Včeraj je ta pisana družba prišla pred sodišče Za določevanje narokov. Na zatožni klopi so bili; 28-letni Florjan Cernac, njegov 22-letni bratranec Kristjan Cernac, begunec: 26-letni D:i-rio Kozlovič; 21-letni begunec Silvester Kozlovič; 1 Ana Pe-taros; Albin Racman; Ivana Skopinič; Giuseppe Bonano: Liljana Živec, Ivana Turk in begunec Mario Buzan. Prvi štirje so obtoženi ropa in 20 tatinskih vdorov, ostali pa so obtoženi, da so nakupovali ukradeno blago. Sodnik Curry je določil, da bo vso skupino sodilo zavezniško sodišče. Florjan in Kristjan Cernac ter Pario in Silvester Kozlovič morajo ostati še v zaporu v pričakovanju razprave, medtem ko so ostali obtoženci na prostem. Roparska skupina je imela za svoje umazane posle svojo vespo z evidenčno tablico TS 10931, da so se lahko hitro kretali in odvažali ukradeno blago, za napade pa so rabili tudi pištolo in žepni nož. Najprej je bil aretiran 26-letni Dario Kozlovič, nato Florjan Cernac in ostali. Pri svojem zadnjem podvigu so imeli malopridneži pač smolo. Dne 17. julija ponoči se je 38-letni Bruno Pertot naglo zbudil, ko je slišal v sobi ropot, pa mu je neznanec že svetil v obraz, ga udaril po glavi in mu zagrozil, naj molči in odda, kar ima. S pomočjo nekega drugega svojega pajdaša je Pertota zavil v odejo, nato pa sta odnesla, kar jima je prišlo pod roko, obleko, dežni plašč, zimski plašč, čevlje, zlat prstan, uro ter 30.300 lir v gotovini. Pertot je takoj obvestil policijo, ki je nemudoma začela iskati roparja. Agenti civilne policije so imeli dober nos, malo pozneje so ustavili na cesti nad Lonjerjem nekega vespista, pri katerem so dobili žepni nož, svetilko, uro, 22.947 lir ter par rokavic, ki jih je pertot spoznal za svoje. Vespist je bil 26-letni Dario Kozlovič, ki ga je policija aretirala, nakar so sledile še aretacije drugih članov ropaiske skupine. Kakor je razvidno, so V tej družbi tudi trije begunci, ki so prav gotovo izjavili ob prihodu na naše področje, da so politični begunci in so ta. ko dobili zavetišče za svoje «politično» delovanje. Pred sodišče za določevanje narokov so včeraj prišli tudi Stefano Fabcic, Bruno Ruman, Giuseppe Vuk in ,Podreš Vidal. Fabcic je obtožen tatvine, ostali pa, da so kupovali ukradeno blago. Med trmi bi morala biti tudi Ce-sure Teseerini in Giovanni Bandera, toda Bandera je v bolnici, Tesserinija pa še niso mogli izslediti. Razprava je bila odložena, ker se je zadnje dni izvedelo, da je obtoženi Fabcic izvršil še neko drugo tatvino, in morajo zaradi tega še izpopolniti preiskavo. Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15 bo zaradi počitnic zaprta od 4. avgusta do 6. septembra 1.1. viti oder na prostem, ga okrasiti, napraviti plakate itd., smo prepričani, da bo plav-ska mladina, ki se je že večkrat lepo izkazala, tudi tokrat pokazala svoje organiza^ cijske sposobnosti ter storila vse, da bo prireditev kar najbolje izpadla. ŽIVLJENJSKI STROSKI V MESECU MAJU In dejansko slanle Po podatkih področnega u-rada za delo so se življenjski stroški v preteklem maju teoretično znižali za 1,9 odst. sorazmerno s stroški v aprilu. Po teh ugotovitvah so stroški štiričlanske delavske družine znašali v omenjenem mesecu 41.798 lir namesto 42.596 v aprilu. Toda to so le teoretične ugotovitve. Trgovinska zbornica je ugotovila, da se je v mesecu maju od 57 prehrambenih artiklov 30 podražilo, 17 pa pocenilo. Med najbolj podra-ženimi prehrambenimi predmeti so: surova kava (8,4 odst.), kakao v prahu (5,15 odst.), telečje meso prve vrste brez kostj (4,8 odst.), ovčji sir (4,45 odst,), jajca, čokolada, mast, surova gnjat, prašičje meso, mortadela, ka-vin nadomestek Frank, pšenična moka 00, goveje meso prve vrste s 25 odst. kosti, itd. Glavni predmeti, ki so se pocenili pa so; koruzna moka (3,75 odst.), soljene ribe (3,7 odst.), maslo druge vrste (3,3 odst.), maslo prve vrste, navaden riž, boljši riž, paradižnikova mezga, pasterizirano mleko, itd. Hkrati so se pocenile tudi nekatere povrtnine sezonskega značaja. Iz gornjih podatkov je razvidno, da so se podražili prav takšni prehrambeni artikli, ki se z veliko težavo pocenijo. Zato je teoretična ugotovitev znižanja življenjskih stroškov v maju res le teoretična. Praktično ti podatki za naše gospodinje ne morejo priti v poštev, ker so vezane predvsem na tiste predmete, ki so se podražili. Sicer je vprašanje cen in plač našega povprečnega delavca vedno odprto. Ce bi hotel delavec živeti na osnovi statistike, ki jo sestavljajo ljudje, ki imajo ^dvakrat, trikrat in večkrat višje plače kot delavec, potem bi moral zaslužiti vsaj 10.000 lir mesečno več. —De~ janske cene in potrebe delovnega človeka pa so danes takšne, da bi se morale povprečne plače gibati okrog 60 tisoč lir mesečno za štiričlan-ko družino, kjer je zaposlen samo glavar družine, da ne govorimo o družinah, kjer je glavar brez dela. Nerodni padci Ko je včeraj popoldne 68-letni natakar Sante Girardi šel po stopnicah v gostilni «Ai due amiei« v Miramar-skem drevoredu, kjer je zaposlen, je nerodno padel in si verjetno zlomil koleno leve noge. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 30-40 dnevih. *** Na delu v Tovarni strojev pri Sv. Andreju je tudi včeraj popoldne nerodno padel 47-letni delavec Natale Subel-li iz Ul. Porta 95. Peljal je samokolnico po nekem lesenem mostiču, pa se mu je zvrnila in je padel z višine enega metra ter si pri padcu verjetno zlomil komolec leve roke. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek v glavni bolnici in bo ozdravel v 10 do 30 dneh. * * * V svojem stanovanju pa je včeraj nero'dno padel 66-letni Federico Sanzin iz Ul. San Lorenzo in Selva 36. Mož je bil zelo vinjen in si je pri padcu zlomil desno ramo ter zapestje desne roke. Morda bo ozdravel v 40 ali pa v 70 dnevih. OD VČERAJ DO DANES Darovi in prispevki Za poplavljence v Slovenije daruje Jožiča Malič 1.000 lir. a , 15.00 Skladbe .-lovenskm^ 3 Iteljev; 17.00 Igra Jer! f Edelhagen;. 17.30 Narod*: Izleti Izlet na Gradišče. SHPZ obvešča, da je izlet, ki bi moral biti 15. avgusta na Gradišče, odložen. SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. 14., 15. in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak dan na sedežu. Od 14. do 22. avgu6ta bo taborjenje na Vršiču. Vpisovanje še danes in jutri. Motokiub »Adria« Dolina _ Milje priredi 14., 15. in 16. avgusta izlet v Ljubljano, na Bled, Vršič, v Bovec. Vpisovanje na sedežu v Dolini do vključno 5. avgusta. PD »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana priredi za člane in prijatelje društva dne 22. t. m. izlet V Idrijo, združen z ogledom rudnika živega srebra. Vpisovanje do 8. avgusta na stadionu «Prvi maj«, vsak dan med 20. in 21. uro, v nedeljo pa med 10. in 11. uro. Razna obvestila KONCERT REPRODUCIRANE GLASBE V ZAVEZNIŠKI ČITALNICI V Zavezniški čitalnici bo v ciklu koncertov reproducirane glasbe danes 4. avgusta ob 19. uri program glasbe po želji poslušalcev. Na sporedu bodo sledeče točke: 1. Sergej Prokofiev . Uvertura k hebrejskim temam, op. 34; 2. Aaron Copland . «Portret Lincolna«; 3. Randall Thompson -»Simfonija št. 2»; 4. Edvvard Grieg - »Suita št. 1 op. 46» iz «Peer Gynta». Koncerti so vsako sredo ob 19. uri in je vstop prost. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes bo zadnja predstava operete «Cin-ci-la» po znižanih cenah. Pri gledališki blagajni in v centralni blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo. Rossetti. Zaradi počitnic zaprto. Ezcelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 16.00: »Nocoj sem zmagal tudi jaz«, R. Ryan, A. Totter. Nazionale, 15.30: »Sijajna bestl-ja», C. Alvarado, Miroslava. Fiiodrammatico. 16.30: ((Atlantski uporniki«, A. Lansbury, M. Stevens. Arcobaleoo. 16.30: «Nihče nj izdal«, V. Belmont, V. Musolino Auditorium. 16.30: «Vedno st lagala«, M. Douglas, M. 0'Hara. Astra Rojan. 16.30: »Strah Londona«, P. Lavvford, D. Addams Cristallo. (Trg Peruglno) 16.00: «Zaklad svete reke«, J. Payne, R. Fleming. Grattacielo. 16.30: «Večno žen- ska«. VV. Holden, G. Rogere. Alabarda. 16.30: ((Polžaste stopnice«, D. McGuire, G. Brent. Armonia. 15.15: ((Jastrebi ne leta. jo«, A. Steel, D. Sheridan. Aurora 16.30: »Gangsterji«, A. Gardner, B. Lancaster. Garibaldi. 16.00: «Oiiečaščena», M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.30: «Sum», G. Grant, J. Fontaine. Italia. 16.30: »Delirij«, F. Arnoul, R. Vallone. Viale. 16.00: «Dvanajstorica ga kliče oče«, C. Webb. Jutri: ((Filipinski uporniki*. Kino ob morju. Zaradi počitnic zaprto. Massimo. 16.30: ((Budimpešta 810» K. Toinay. Moderno. 17.00: #Samoa», G. Cooper. Savona. 16.00: «Tržaško dekle«, C. Del Poggio. S. Marco Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto. Azzurro. 16.00: ((Skrivnost čr- nega gradu«, S, McNally. Mladini izpod 16-let prepovedano. Belvedere. 16.00: «Tarzan na vojni stezi«, L. Barker. Marconi. 16.30: ((Dekleta za možitev« P. De Filippo. Novo cine 16.00: «Vedomci», G. Kelly. Odeon 16.00: «Zakon morja«, B. Donlevy. Radio. Zaprto zaradi obnove. Venezia. 16.00: «Zadnje maščevanje«, E. G. Robinson. POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.00: «Tretja z desne«, R. M. Litto. Rojan. 20.00 in 21.45: »Zenski raj«, A. Neagle. Paradiso. 20.00 in 21.45: »Bisar-ca», S. Pampanini. Ponziana. 20.00: «Furija in strast«, T. Curtis Arena dei flori, Ž0.15: «Zelenl delfin«, L. Turner. Garibaldi. 20.15: »Onečaščena«, M. Vitale. Secolo. 20.30: «Oči brez nasmeška«. J. Jones SREDA, 4. avgusta 1954. JIIU0M1.0VA5HKA CONA TUST A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45 13.30, 19.00 in 23.30 ROJSTVA, SMRTI IN POROKE raznega blaga in 5 potniki; iz Dne 3. avgusta se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok Je bilo 6, umrlo pa je 11 oseb. POROČILI SO SE: pomorski kapi tan Lucio Sori ni in gospodinja Marta Pavletič, kapitan trgovske mornarice Vincenzo Lazzari In gospodinja Paola Kosmazh, natakar Spartaco Car-mi ip uradnica Maria Antonelli, upokojenec Bruno Poggini ln gospodinja Marghemita Zafredi, agent CP Ivano Zonch in gospodinja Giu,liana Degrandi, kurjač Spartaco Sabadin in gospodinja Maria Lucia Civitan. UMRLI SO: 54-iietnii Bruno Dunatov, 59-letni Luigi Timeus, 61-letna Elena Suber por. Sto-cker,68 letni Nazario Vatovanl, 72-letni Malig Tahiri, 1 dan stara Maria Pia Pischianz, 5 mesecev stara Franca Pelosa, 32-let-ni Lovrenc Sedmak, PRIHODI IN ODHODI LADIJ V ponedeljek so priplule v Trst: iz Molfette it. ladja »Toni« s 1200 t rude; iz Rio Marina it. ladja »Costante« s 450 t železne rude; Iz Benetk It. ladja »Valiiorita« s 45 potniki; z Reke Jug. ladja »Učka« s 180 t Gradeža it. ladja #Grado» z 61 potniki; iz Benetk it. ladja «Mes-sapia« s 199 t raznega blaga in 39 potniki; z Reke jug, ladja »Bakar« s 36 potniki. Odplule so: proti Laurenho Marcquese angleška petrolejska ladja »Lucerna« s 3266 t bencina; proti Ravennl it. petrolejska ladja »Maria M.» z 214 t bencina; proti Benetkam it. ladja »Valfiorita« s 30 potniki; proti Reki Jug. ladja »Učka« z 200 t raznega blaga in 5 potniki; proti Patrasu grška ladja »Košani« s 320 t lesa; proti Benetkam tt, ladja «Marco Foscarini« prazna. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 31,9, naj nižja 21,3, ob 17. uri 28,2. Zračni tlak 1015,5 pada. Veter seve-rozapadnik 6 km/h, vlaga 48 odst., nebo jasno, morje nekoliko razgibano, temperatura morja 24 stopinj. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan, 2; picolola, Ul. Orlani, 2; Alla Salute, Ul. Giulia, 1; Serravallo, Trg Cavana, I; Harabaglia v Barkovljah In Nicoln y Skednju. 5.50 Jutranja glasba; 6.50 Pre-ed tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 14.45 Beležke o kulturnem življenju; 14.45 Od Triglava do Jadrana; iz Levče in Gruža; _vsako čila v hrvaščini; 18.15 za gar nekaj; 19.20 Šport, Glasba za lahko noč. T It IS T * »• 306.1 m ali 980 KC-stK 11.30 Lahka glasba; vsakega nekaj; 13.00 P^str retna glasba; 13.30 Jo8® ^ ska folklorna glasba; H« turni obzornik; 14.25 |! ■glJJ»' mazurke; 17.30 Plesna s .j,, 18.00 Mozart: Koncert za v „ in orkester; 19.00 Zdravni Gj dež; 19.15 Pestra glasba Šport; 20.05 Slovenski 20.30 Parada lahkih ort!YB1il 21.00 Aktualnosti; A1’ »» pianisti: 22.00 Književni« meftnost: 22.15 Simfomč« cert; 23.00 Večerni ples. 1’ It S T •• 12.00 Igrajo razne Plesna čajanka: 18-20 Za -J gar nekaj; 20.25 Panski 21.05 G. Rossini ((Viljem dirigira Nino Sanzogno. M, « V E » 1 J * 327,1 m. 202.1 m. 212.4 Poročila ob 5-00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 10,^ 12.00 Ljubljanski ■ poje slovenske narodne’ iTp 12.20 Kmetijski nasveti; ugp vel Sivic: Divertimento vir in orkester, Paul Simfonični scherzo; fji* dije za razvedrilo; 14,ln£i# stična oddaja; 14.40 * L demokrotičnim u- *« o Sicer 20 "°P“d sedež delavskih n« j,, ' u Ulici Madonni- ylta 1929. *»ifcon preidem° na opis b‘ hoteli v h 0Tis«ti tedanje P«i|a „ iTrs,tu' dalija je ,0> f ezmagovi- *orJol\Gen*ral Pet iti di i. zač™ni vrhovni »«h v n° ttali^nske suvere- Sinah ° Vnkl jučenih po- l'tode J imenu svoje l>ui!tvua00tOVil tukajšnjemu Prci>icf »- VSe . ^ern°kratične ki rnu in, suobolčine, fci naj l;rohitia» zagotovila «demo- Kn,k oblast *?azije l. 0Z italijanske bur- tre nacio- «<7 krogov Stran PostOt)ila t« se je do- ?Serji *£*?. ">so bili ka-i udarna cItn'^I reda, am-n“Tbi Psoti S"a ^Pžoaeije o ®rednim ,proletarskim in ES "tirali in ’ ''""u banj- Po' nacionali- k, niso bili "dam m arditom, n, - -111 ,j„, n3co močni, da *kiV ^'nter nV1Ski odpor. In kln.*- 2 u tnPada na delav-kn‘ VnmerMadonmna je ’» ,r»o n„’.. potrjuje "auedii. tOr J J' le n ra 3939 P°" "Ujtii, °Pa kakih ti- vrok^kih hlnn ^tčalt, i. mladincev in ».j 'Je*, kj dnevne (detr.e »odr, 03; dneone tdetr.e !° jo Delavske *e 3"r« Ziza!e 'n oskr- lJi }r°ke i, eaiku. Najmlaj. ^onni«a pr°endiie ' JDl orf "Phone mar» sedezem ru^'e do^r- d0 bi >" in fcaZb,rala skupina ii ’ da bi n, 0 2 name- *Sl* ale ljudi Spalil matere ^Olc ’ ne^Qjkrnt 30 se tu h 'som. rof "streli! s sa- ila elow»>ca o,, , ie u protinap„Jna *e sicer sti ja,".b‘"jerjem uendar P« It n,,. Po "spelo odne-Ho,že"Udil „ “ /unoui napad dr '"je. pr '"'stu veliko ""u. ° 'o sleS0,”1 P «»- S m«»tu . ' 1 Vretepi po f° rt Je Pred kratkem Pt"t, brala d blodno pa-•.'!>< ^"»iica, ki je 2e 11 temu na- ^ r» P,°Slo,;i sindikalna j- "tsledr, ° splošno staa-)e bi,aed"n dan. in stau. •tič “4« "e ,;. lii 2c°:tan*ki ,rt ti „ ' ®d tu s Vovzpeli na d»0p8pelo. na - na St"dV; Jap"' strelja-l^0 d'0,K de>" "at 2b°roualce l«Ucj Ker - ’ 1(1 h, -• so , ’ •• so dom n'ti prn, m°rali d'3’ proti tem — J‘m ten rMl 1® bit n u1* • ‘n t0 . hrbet •lpjerji i„ tzkoristi- Jo«no !n° sodra„ ?taln na- “uurofi i . 9donnjnapadla „'h 3e P°- ,p'lo K„ S'daj>d s ui. P p- ■—•Joli so s ka Si ,oPd°: in dal® *«>oroBa“ U dobesed91 pr°ste n“ClonaIi-* u- PPeplaj,«0 Ta •^mU« £>«« sedež fdzbiia Kar ni mogla uničiti, je pa odnesla. Hiše pa niso zažgali, to je storil nekoliko pozneje šele Giunta. Toda delavci, ki so se dve uri upirali napadu, so bili že v zaporu. Povsem razumljivo, da je to dejanje vzbudilo v mestu še večje ogorčenje in sklep o prekinitvi stavke je bil preklican. Stavka se je naslednjega dne nadaljevala, tako strnjena in popolna, kot prejšnji dan. V tem pa je general Petit-ti di Roreto uvidel, da je napetost vendarle prevelika in da se ni igrati. Hkrati pa tudi razmere za večji teror še niso bile dozorele. Na zahtevo zastopstva delavcev je dal izpustiti vse one sindikalne zaupnike, ki so jih prejšnji dan aretirali na sedežu v Ul. Ma-donnina in dal še koš obljub. Stavka je prenehala in v mestu je usaj navidez zavladal red in mir. Vendar pa samo na videz, kajti nacionalistične sile, ki so imele vse dokaze, da smeje početi vse, kar se jim ljubi, so se še bolj razbohotile in nadaljevale svoje delo. Od tedaj dalje je bilo v Trstu več tovrstnih napadov, med katerimi je bil prav gotovo največji in hkrati najbolj brutalen požig Narodnega doma. In ko se danes spominjamo tega dogodka, ko se spominjamo napada na osrednji sedež Delavske zbornice v Ul. Madonnina, se zavedamo, da so tudi danes družbene sile v Trstu skoraj prav tako razdeljene kot tedaj in zgodovina zadnjih let nam potrjuje, da je tudi oblast na isti strani, kot je bila tedaj. Saj drugače v teh razmerah niti biti ne more. Vendar pa obstaja ena razlika in sicer, da je proletariat mnogo bolj razcepljen kot tedaj in da je določenim političnim vodstvom uspelo te napredne proletarske sile v precejšnji meri uspavati, To je prav gotovo negativna bilanca. Toda zgled na tedanje dogodke, zgled na strnjenost demokratičnih in proletarskih sil in spomin na njihouo odporno silo v borbi proti nacionalizmu in šovinizmu vladajoče kaste, bi morai ob tej priložnosti iztrezniti vsakogar. Kar se pa tiče oblasti in onih sil, ki jo predstavljajo, pa bi se morala zavedati, da so vendarle v svetu sile, ki ne bodo dopustile, da bi se primer iz leta 1S19, kakor tudi primeri, ki so temu sledili mogli ponoviti. RAZSTAVA «2000 LET PIVAn Pred kratkim 50 odprli v danskem mestu Afrchunu razstavo «2000 let pivao. Glavna privlačnost razstave je pivo, pripravljeno po receptih starih Germanov, ki so živeli na Danskem. Do teh receptov so prišh s kemično analizo suhih usedlin piva na dnu vrča, ki so ga odkopali skupaj z nekim 2000 let starim germanskim grobom. Vrč je iz govejega roga, z analizo pa so ugotovili, da so delali takratni prebivalci pivo iz pražene pšenice, rožmarina in medu. Nastop pevskega «1. Vojko* pod vodstvom U. Vrabca na nedeljski proslavi 50-Ietnice pro- seške godbe. PO „U ŠPEHU" V GUATEMALI United Fru pripravlja nap pany starico Prišlo je do nove senzacije, ki pa ni mogla presenetiti nikogar. Nicaragua. odnosno njen diktator Somoza se je nenadoma odločil in poslal na mejo s Costarico svojo pehoto, tanke in topništvo. Sosedna Costarica je baje začela s »sovražnimi provokacijami«, pred katerimi se je, seve, treba braniti. Tako približno se glasi kratko poročilo, ki se čuje kakor osmrtnica, topot za majhno Costarico. Tako bo v interesu mastnih ekstraprofitov ameriške družbe Uniter Fruit Compa-ny zraven Gvatemale še Costarica ob svojo suverenost in svobodo. Seveda se ne bo mogla niti toliko upirati napadalcu, kolikor se je upirala Guatemala, zakaj razen nekaj malega policije Costarica sploh nima lastnih oboroženih sil. In končno, kakšen učinek bi imelo upirati se nekomu, za katerim je moč, kakršno predstavljajo danes ZDA. Za- SUKA IZZA KULIS AMERIŠKE DIPLOMACIJE Admiral Radford je nameraval uporabiti atomsko «taktično» orožje Zakaj sta Churchill in Eden tako naglo odšla -v ZDA - Najnovejša Churchillova odkritja - Človeštvo ie bilo na robu prepada * Pr e t nje, ki niso spadale v «stil» Dullesove diplomacije - Cburcbill in Eden pa naj bi se bila odločno uprla Kot javljajo dopisniki velikih iistov, je Winston Churchill odkril «ozkemu krogu poslancev svojih pristašev«, da je bil povod njegove poti v Washington, nevarnost atomske vojne v Indokini. Značilno je, da je bilo to Churchillovo odkritje objavljeno takoj po uspešnem zaključku ženevske konference o Indokini, pa četudi se o njem prej ni govorilo. Churchilla je baje vznemirilo to, da je ameriški zunanji minister Foster Dulles predlagal, naj bi se v indo-kitajsko vojno vmešali Velika Britanija in Amerika, češ da je to edino sredstvo, da se na tem ozemlju ohranijo francoski položaji. Churchilla pa je baje še bolj vznemirilo to, da je ameriški admiral F.adford, ob priliki svojega obiska v Londonu, izrazil svoj pristanek, da bi se sile, ki bi morebiti bile poslane v Indo- kino, izpopolnile z enotami z atomskim »taktičnim« orožjem. Ker je zamisel o pošiljanju atomskih enot prišla od častnika, ki zavzema tako visok položaj (Radford je namreč šef ameriškega generalnega štaba), ni preostalo drugega, kot storiti pač vse za preprečitev atomske vojne. Zato je bilo potrebno govoriti s samim Eisenhower-jem in proučiti razmere z vseh strani. Churchill je rekel, da je pri tem zavzel negativno stališče, ker bi u-poraba atomskih izstrelkov dala sovražniku povod, da bi tudi on uporabil enako orožje, kar bi v skrajnem primeru pomenilo začetek atomske vojne z vsemi ustreznimi posledicami. Churchill zatrjuje, da so za to nevarno možnost vedeli tudi drugi državniki in da je na primer indijski premier Nehru v nekem svojem govoru v Allambahu 11. julija rekel, da je človeštvo v trenutku, ko se je začela ženevska konferenca bilo prav na robu prepada. Churchillor ve besede samo potrjujejo dejstvo, da je neposredno pred začetkom ženevske konference prišlo do spora med Londonom in Washingtonom glede ameriškega in britanskega vmešavanja v Indokini, odnosno glede samega ameriškega vmešavanja v tej vojni. O tem se je sicer že nekaj vedelo, saj je bilo govora o tem že tedaj, ko sta Dulles in Radford prišla v London in sta se jima Churchill in Eden odločno uprla. V Churchillovih odkritjih je novo to, da je bila Amerika pripravljena uporabiti atomsko zastoja ženevske konference, v času francoske vladne krize in ko sta se Cuenlaj in Molotov odpeljala domov. To pomeni, da je že tedaj pretila nevarnost, o kateri govori Churchill, in da se je admiral Radford in Dulles še nista odrekla. Vse kaže, da so Laniel, Bidault in Pleven, ki so bili tedaj na vladi, vedeli, da je ta ameriška zamisel še vedno živa in da so zato zavzeli na ženevski konferenci tako odločno stališče. V poučenih krogih menijo, da je bil inspirator in iniciator takega ameriškega vmešavanja vprav admiral Radford, dočim je bil Dulles politični eksponent istega. Vsekakor pa ni bil Dulles glede tega osamljen. V času, ko je Dulles grozil z neposrednim vmešavanjem v indokitajsko vojno in ko je obtoževal Kitajsko, da se je ta že vmešala, se je poskušalo tolmačiti, da je vse to samo neki «stil» Dullesove grobe diplomacije, ki da ima edini namen prestrašiti nasprotnika za diplomatsko mizo. Toda tudi prejšnja dejstva in še posebno to, kar nam odkriva sedaj Churchill, dokazuje, da to ni bilo samo «stil» Dullesove grobe diplomacije. V nekem «opisu» admirala Radforda iz zadnjih dni, to se pravi iz časa, ko je mrzlično pripravljal ameriško in angleško intervencijo v Indokini, intervencijo, o kateri govori Churchill, smo čitali to-le; Admiral je prav gotovo »pravi McArthur mornarice, prepričan o prvenstveni važnosti Azije, prepričan tudi, da orožje, pa četudi je šlo samo 1 bi zmaga v neki taki perife- za »taktično« orožje. Drugi važen moment pa je ta, da sta morala Eden in Churchill za preprečitev tega iti kar k samemu Eisenhoverju. Oba-dva sta bila v Washingtonu ob koncu junija, t. j. v dneh nčni vojni (na pr. v Aziji, op. ur.) mogla preprečiti strahote popolne, svetovne vojne. Admiral Radford je (kakor tudi McArthur) želel, da bi se bilo šlo na Koreji do konca, to pomeni, da bi se obra- čunalo s Kitajsko. On meni, da so tega mnenja tudi neki drugi Američani in da je A-merika, s sprejemom pogojev v Panmunjomu, sama sebi zadala udarec. Glede vprašanja Indokine zastopa Radford ista načela in ta svoja načela izraža povsem odkrito in odločno. On sprejema vse zahteve, ki sta jih glede ameriške pomoči postavila Bidault in Laniel in je «po ovinkih« poslal letalonosilke ameriške VII. flote v Tonkinški zaliv. Izjavil je, da bi samo en dan zavlačevanja z intervencijo mogel povzročiti popoln poraz ne samo Francije, ampak tudi Amerike in Anglije v A-ziji. Radfordovo osebno mnenje je, da mora Amerika, pa četudi sama, nastopiti v Aziji in seveda tudi v Indokini, da ne bi južnovzhodni del Azije padel v roke Maocetun-gove Kitajske in Sovjetske zveze. Admiral Radford pa zatrjuje, da je treba priskočiti na pomoč čimprej in sicer dokler je v Indokini še francoska vojska, ker bi se sicer po popolnem francoskem porazu ne bi bilo lahko vrniti v te kraje. To je njegova popolna slika. V času, ko se je o admiralu Radfordu in njegovih načrtih tako pisalo, se ni omenjalo to, da namerava uporabiti tudi atomsko orožje. Nasprotno, poudarjalo se je, da si Radford zamišlja kako bi bilo potrebno v Indokini intervenirati vprav zaradi tega, ker bi edino to vmešavanje moglo rešiti jugovzhodni del Azije brez uporabe atomskega orožja, kajti če bi Indokina padla v roke «Maocetungovega satelita« Ho-šiminha, bi se moralo, za ponovno vrnitev na to področje, uporabiti atomsko orožje. Po Churchillovih odkritjih pa se vidi, da je Radford nameraval v Indokini že tedaj upo- LOVA ivljenj: IH NARODOV V zadnji številki tržaškega tednika eGospodar- stvoy> smo zasledili članek pod gorpjim naslovom. Ker menimo, da bo članek marsikoga zanimal, ga objavljamo v celoti: Ko sem po dobrem poldrugem mesecu zopet obiskal Reko. me je zelo iznenadil v tem kratkem roku dosežen gospodarski napredek, izražen v občutnem znižanju prodajnih cen industrijskih izdelkov. To znižanje sem opazil predvsem pri tkaninah in čevljih. Ne samo, da so se izdelki pocenili, tudi njih kakovost se vidno boljša, posebno pri čevljih, ki sem jih zares občudoval. Glede njih trpežnosti mislim, da že prekosijo italijanske. Moram reči, da me je iznenadila njih okusna izdelava, ko sem jih primerjal s če-vlji, ki sem jih gledal pred leti v jugoslovanskih trgovinah. Niti po izdelavi ne zaostajajo vet za italijanskimi. Med osnovnimi jestvinami je igral do zdaj riž važno vlogo pri pošiljanju darilnih pošiljk iz Trsta v Jugoslavijo. Toda zdaj se je tudi riž znatno pocenil. Pri jestvinčarjih se je namreč pojavil makedonski riž, moj znanec že iz bolgarskih časov. Prav nič lep ni ta riž in naj nam ne zameri ako mu kar v obraz povemo, da je kar grd. Zato pa je mnogo bolj okusen in se ne razkuha ia zvodeni ta- ko lahko kakor italijanski. Ker Že govorimo o hrani, zavijmo jo kar v gostilno, da vidimo, kako in kaj. In sicer v čisto navadno gostilno v starem mestu. Tja grej skozi obok na korzu, kakor greš pri nas v Trstu z Borznega trga skozi portico v staro mesto. Razlika je le v tem, da je reški obok širši, z majhnim stolpom in veliko uro nad njim. Se 15 korakov, obrat na levo in že smo v naši gostilni. Juhe ni; čorba, tam ji pravijo «maneštra», stane 20 dinarjev. Pravzaprav je to dobra juha s testeninami, in ker sta zraven še krompir jn fižol, jo imenujejo «maneštra». Telečji gulaš s krompirjem, 60 dinarjev, steklenica (pol litra) izvrstnega črnega piva «Zlatorog» iz Laškega na Štajerskem 60 din. Tudi vino je cenej” 1 in boljše. Malvazijo dobiš na Reki tako izvrstno, da bi jo v Trstu zaman iskal. Tudi na kislo mleko (jogurt) ne sinemo pozabiti. Na Reki so mlekarne, kamor greš na čašo kislega mleka kakor pri nas na čašo vina ali piva; plačaš ga po isti ceni kakor navadno sladko mleko. Zakaj pa prodajajo v Trstu kislo mleko petkrat draže kot navadno mleko? Ena osminka kislega mleka (jogurta) stane namreč pri nas namesto 10 kar 50 lir. Po obedu v preprosti gostil- ni gremo v odlično kavarno I Primorjem na levi in Kvarna Trg Republike, ki je, ka-1 nerskimi otoki na sredini, kakor tržaški trg pred magistratom, odprt proti morju. Cen se ni treba bati, take so kakor v najbolj zakotnem baru. Tu sedimo v udobnem, naslanjaču na trgu pred kavarno in gledamo vrvež okoli nas, v mestu in na morju. Na obeh straneh je zelo živahno, toda morska slika je naravnost očarujoča, tako da kmalu pozabiš na mesto ža svojim hrbtom in zamaknjeno gledaš na bujno življenje po lesketajoči se morskj gladini. Vse se giblje in drvi sem ter tja po morju, po obali in po pomolih, ki kakor orjaške roke od obeh strani objemajo notranjo luko. Vse služi morju. Pravkar prenašajo prtljago iz petih avstrijskih avtobusov na parnik, s katerim se avstrijski turisti popeljejo na otoke. Vse druge velike luke so mi napravile vtis, da mesto vlada nad morjem. Na Reki pa je dokaj jasno, da je mesto odvisno od morja in njemu popolnoma podrejeno. Omenjeni avstrijski turisti zbudijo v nas razmišljevanje o turizmu in takoj se ti predstavi Reka nedvomno kakor bodoči glavni turistični center na obalah Jadranskega morja. Se na zemljevid ti ni treba pogledati, na Trsatu imaš ves Kvarnerski zaliv z Istro na desni, Hrvatskim kor na dlani. Nato te domišljija sama popelje dalje po romantični Dalmaciji dol do skoraj pravljične Crne gore. Kaj je naš Trst v primeri s tem? Trst se v turističnem pogledu ne da niti od daleč primerjati z Reko. Na Reki so turisti v veliki zadregi glede izbire, kam naj bi se odpeljali, v Trstu pa niso v zadregi, ker nimajo kaj izbirati. In vendar je bila ta nepopisno lepa primorska dežela popolnoma zanemarjena, dokler so nad njo gospodarili najprej Benečani, potem Nemci in nazadnje Lahi, Znani so mi ti kraji še iz avstrijskih časov. Ako pojemo o Bledu, da je »kinč nebeški«, je gotovo Dalmacija s Kvarnerom prav gotovo biser vse Evrope. Toda zelo velika razlika je v tem. da je Bled podoba življenja, medtem ko je bila Dalmacija pod tujim jarmom podoba smrti. Na Bledu se človek počuti veselega in srečnega, ker ni le sredi prekrasne prirode, ampak tudi sredi življenja; v avstrijski Dalmaciji pa se nikakor nisem mogel iznebiti težke, malodane smrtne otožnosti, ki me je tlačila kakor mora prav zato, ker je bila ta prelepa pokrajina tako strašno zanemarjena in zapuščena. Vrhu tega je bila ta primorska dežela državno- pravno razkosana na tri dele in tako popolnoma odrezana od Reke, ki je bila pod madžarsko upravo. Pod Madžari je sicer Reka več kot životarila, vendar se zaradi svoje politične osamljenosti ni mogla popolnoma razviti in ni mogla izkoristiti svojega ugodnega zemljepisnega položaja. Sele ko je pred osmimi leti pripadla Jugoslaviji, so bile odpravljene vse zapreke, ki so ovirale njen razvoj. Zelo kratka je tedaj doba reške politične, gospodarske in pomorske svobode, toda v tej kratki dobi je Reka že toliko napredovala, da si tudi največji optimist ni mogel kaj takega pričakovati, posebno pa. če primerjamo njeno današnje bujno življenje z njenim mrtvilom pod Italijo. Kdor bi hotel vedeti, kako se bo razvil Trst, ko se bo rešil pritiska italijanskega imperializma, naj si ogleda Reko. Vsi tisti, ki nas omalovažujejo, naj si ogledajo Reko. Vsi tisti naši, ki podcenjujejo same sebe in svoj narod, naj si ogledajo Reko. Njihovo podcenjevanje, se bo spremenilo v upoštevanj ' ne samo dinamike reške luke, ampak Jugoslavije sploh; saj se morda nikjer drugje ne odraža tako jasno vsa življenjska sila in sposobnost jugoslovanskih narodov kakor prav na Reki. rabiti atomsko orožje, pa čeprav samo »taktično«. V luči Churchillovih odkritij dobiva večji pomen tudi ona dokumentacija, ki jo je ob koncu junija, to se pravi, prav v času Churchillovega in Edenovega bivanja v Ameriki objavil «News and World Report«. Tu je kronološko prikazano, kar se je dogajalo od 18. februarja do 5. junija in to posebno kar se tiče nameravanega oboroženega vme-šanja Amerike in Anglije v Indokini. Konec jutri kaj in kako je postranska stvar, dejstvo je. da se United Fruit Compan.v opira na to moč, kakor je tudi dejstvo, da igrata zdaj Nicaragua in njen diktator Samoza isto u-mazano in odvratno vlogo, ki sta jo pred kratkim v zvezi z likvidacijo guatemalske neodvisnosti odigrala Honduras in polkovnik Armas. Začelo se je približno tako, kakor se v takihle primerih po navadi vedno začne. Najprej izzoveš spopad, potem pa iniciativo podtakneš tistemu, ki si ga napadel, da bi nato nemoteno lahko razvil načrt, ki ga po naročilu imaš izvesti. Dogajalo se je, da so že nekaj časa vdirale tolpe oboroženih ljudi z ozemlja Nica-rague v Costarico, kjer so potem vodile gverilske akcije proti vladi predsednika Figue-resa. Razumljivo, da so kosta-riške policijske sile prešle v protinapad in pognale napadalce čez mejo. Nicaragua in njen predsednijj Samoza pa to tolmačita kot sovražno dejanje, naperjeno proti Nica-ragui, zatrjujoč, da gre za odkrit napad. V. resnici gre — to menda danes že vsak razume — za nekaj popolnoma drugega, saj so takele igre že stara, prastara zadeva v zgodovini človeških odnosov, tako da bi bil v resnici naiven, kdor bi jih do danes še ne bil zapo-padel. Ne gre torej za noben napad, ki bi ga bila Costarica snovala proti Nicaragui, pač pa za to, da je predsednik kostariške vlade zavzel nasproti United Fruit Compa-ny določeno stališče, ki ji ni bilo po volji. Ta vlada se je namreč odločila, da ne bo ovirala delavcev v njihovi borbi proti imenovani družbi, hkrati pa je odobrila novo delovno pogodbo ter zvišala davek na dohodke tega vsemogočne-I ga monopola. Nekako pred tremi tedni je namreč United Fruit Company morala sprejeti pogodbo, po kateri se je bila obvezala plačevati državi okrog 42 odstotkov svojih dohodkov, vtem ko je prej plačevala samo 20 odstotkov, zraven pa še zvišati plačo svojim kostariškim delavcem za dvajset odstotkov. Absurdno bi bilo pomisliti, da se bo sila, kakršno predstavlja United Fruit Compa-ny, uklonila takšnemu »dik- tatu«. Nasprotno, prešla je v napad. Mobilizirala in organizirala je tolpe delomržne-žeV, profesionalnih gangster^ jev, jih izvežbala v sabotažah ter jim poverila nalogo, da inscenirajo med Nicaraguo — ta je med vsemi srednjeameriškimi republikami gospodarjem United Fruit Company najbolj zvesta — in Costorico vrsto spopadov in incidentov. Dejstvo, da se je, kakor v primeru Guatemale, ameriški tisk tudi tokrat zelo vneto angažiral v propagandnih napadih proti predsedniku Figuerasu, potrjuje domnevo, da United Fruit Company ne vodi svojih akcij na lastno pest, da je za njo spet nekdo, ki ima možnost, da jo v vsakem primeru izdatno in učinkovito podpre. Tudi Figuerasa napadajo z očitkom, da je komunist, dasi je malo verjetno, da bi to zares bil. še posebno ne, ker je postala v ZDA zadnji čas nekakšna moda, da se proglasi za komunista vsak, ki se postavi ameriškim načrtom in kapricam po robu, vsak, ki je svobodomiselnega in demokratičnega duha in nazorov. Na vse to je kostariška vlada že nekaj časa opozarjala, ko je med drugim tudi razkrinkala načrte Nicarague za napad na Costarico, ki bi se mu Costarica brez lastne vojske sploh ne mogla upreti. Po drugi strani pa je znano, da razpolaga Nicaragua med vsemi srednjeameriškimi državami z najmočnejšo vojsko, opremljeno z najmodernejšim ameriškim orožjem. Zadnji čas je bilo opaziti, da je bil dotok tega orožja v Nicaraguo še posebno močan. Baje je bil napad Nicarague na Costarico določen za letošnji november, toda, kot kaže je U-nited Fruit Company precej nestrpna, posebno po lahko doseženem uspehu v Guate-mali in so verjetno zaradi tega uspeha datum pomaknili za nekaj mesecev naprej. In tako bo Costarica že druga srednjeameriška državica, ki bo kakor drobna ribica zdrknila v nenasitno žrelo United Fruit Company. Združene ameriške države, zibelka demokracije, kjer se je še pred kratkim napisala tako lepa deklaracija o spoštovanju suverenosti in svobode (Nadaljevanje na 4. strani) PROTISLOVJA V SOVJETSKIH STATISTIKAH sovjetske premogovne industrije? Med mnoga pereča vprašanja sovjetskega gospodarstva spada prav gotovo nepovolj-no stanje v premogovni industriji. Najvišji sovjetski politični voditelji so zelo ostro napadli ministra premogovne industrije, saj je o slabem stanju v tej veji gospodarstva govoril v predvolilni kampanji v začetku marca letos celo sam predsednik vlade Ma-lenkov. Isto vprašanje se je sprožilo v času razprave o letošnjem državnem proračunu v aprilu in celo na XI. kongresu sindikatov, ko se je tega vprašanja lotil sam predsednik sindikalne zveze Sver-nik, ki je ostro napadel celotno proizvodnjo premoga. Neposreden povod za vse to je bila neizpolnitev načrta, ki je predvideval povečanje učinka dela. Vse kaže pa, da je vzrok še mnogo bolj resen in da ne gre tu samo za pomanjkanje povečanja ličinka dela. Poročila osrednje statistične uprave Sovjetske zveze ugotavlja sicer, da je ministrstvo premogovne indu-strjie izpolnilo letni načrt, toda podatki letnih poročil iz zadnjega petletnega načrta govore povsem drugače. Letno poročilo za 1951. leto zatrjuje, da je bil načrt izvršen s 100.7 odst. Naslednjega leta naj bi bil načrt izpolnjen 100-odstotno, lansko leto pa z 99,4 odst. Skupni podatki prvih treh let zadnje petletke pa govore, da je k'1 Petletni načrt glede premogovne industrije izpolnjen komaj za 26 odst. Kar se tiče proizvodnje premoga, odmerjene po prebivalcu, je Sovjetska zveza daleč za drugimi industrijsko razvitimi državi, pa četudi je v skupni proizvodnji takoj za ZDA. Ce namreč vzamemo podatke iz leta 1953. in vzamemo kot merilo povprečje, ki odpade na posameznega prebivalca ZDA in to povprečje označimo s številko 100, bomo videli, da odpade na posameznega prebivalca Anglije kar 142, na prebivalca Zahodne Nemčije 89 na posameznega Francoza 59, na prebivalca Sovjetske zveze pa komaj 48, to se pravi niti na polovico količine, ki odpade na posameznega Američana in komaj dobra tretjina količine, ki odpade na Angleža. Računajoč z dosedanjim povečanjem proizvodnje premoga ne bo Sovjetska zveza še dolgo mogla dohiteti industrijsko razvitih držav. Se več, niti svojega načrta ne bo dosegla. Ce bi v Sovjetski zvezi hoteli doseči to, kar so si postavili v načrt za leto 1955, bi se proizvodnja v letošnjem in prihodnjem letu morala povečati povprečno za 80 milijonov ton na leto. V kolikor pa se bo proizvodnja razvijala s tedanjo brzino, se ta načrt ne bo mogel izpolniti, kajti v obdobju od leta 1950. do leta 1953. imamo v Sovjetski zvezi le 20 milijonov ton premoga več na leto. Da bi ta primanjkljaj mogli v naslednjih letih nadoknaditi, je skoroda nemogoče in vzrok temu je zelo nizka produktivnost dela v rudnikih. Minister za finance Sovjetske zveze A.G. Zvjerjev je v letošnji proračunski debati rekel glede tega tole: »Mini- strstvo premogovne industrije tudi ne izvršuje naloge povečanja učinka dela, in to vkljub veliki pomoči, ki mu jo sistematsko nudi vlada. Leta 1953. se je povečanje učinka dela izvršilo samo v polovici premogovnikov. Obstajajo pa rudniki, trusti in kombinati, ki niso dosegli niti predvojne ravni učinka dela. Proizvodnja premoga, računana po delavcu, v kombinatu Vorošilovgradugolj je bila na primer leta 1953 nižja od predvojne«. Sovjetski voditelji sodijo, da je vzrok nizkega učinka dela v neizkoriščanju tehničnih sredstev, o čemer je pisal tudi moskovski časopis »Koimima«jt, kr ja afcgatuš nad 75 odstotkov. sledeče: «V mnogih premo- govnikih so na razpolago velike rezerve proizvajalnih zmogljivosti. V rovih kombinata «Vorošilovgradugolj» na primer, so bile leta 1952 zmogljivosti izkoriščane komaj za 63.5 odst., v rovih trusta «Kadijevugolj» pa za 46.2 odst. Leta 1953 in v p*u vem trimesečju letošnjega leta ni v premogovni industriji delalo več kot 40 odst. kombajnov odnosno drugih za kopanje premoga, kakor tudi niti ne 50 odstotkov strojev za nakladanje premog« in 30 odst. strojev za pravo« jamskega lesa«. Postavlja se vprašanje, z«, kaj se tehnična sredstva ne izkoriščajo? V Moskvi menijo, da se tehnična sredstva ne izkoriščajo dovolj zaradi slabega vodstva, čemur naj bi bil kriv direktor podjetja in drugi nižji tehnični voditelji posameznih oddelkov in seveda tudi slaba delovna disciplina. Toda čudno je, da so ti voditelji in celo delavci v rudnikih, ki naj bi bili baje neverjetno zainteresirani za čim večji učinek svojega dela, dejansko krivi negativnih rezultatov. Pa četudi je ta problem zelo zanimiv in hkrati eden najvažnejših, se v Sovjetski zvezi iz dobro poznanih razlogov o njem zelo malo ali sploh ne govori. Dokler se to vprašanje ne razčisti, ni pričakovati večjih rezultatov ne samo v sovjetski premogovni industriji, ampak v celotnem sovjetskem gospodarstvu, kajti resne težave, ki jih povzroča pomanjkanje zadostnih količin premoga, zahtevajo, da se čimprej odstranijo vsi dejanski vzroki teh pomanjkljivosti. Za Sovjetsko premogovno industrijo je to tembolj nujno, ker se daje premogu kot gorivu in industrijski surovini izredno velika važnost, saj zavzema v strukturi bilance vseh goriv, razen električne energije, premog prvo mesto, in sicer gotovo TRST, sreda 4. avgusta 1054 Vremenska napoved za danes: Lepo, jasno vreme z nespie-menjeno temperaturo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 31.9 stopinje: najnižja pa 21.3 stopinje. PRIMOR RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: Skladba slovenskih skladateljev. — Trst II.: 18.W. zart: Koncert za violino in orkester. — Trst I.. • G. Rossini: «Viljem Tell», dirigira Nino Sanzogno. Slovenija: 12.00: Ljubljanski komorni zbor. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V VATERPOLU SPLITSKI MORNAR VODI Druga polovica tekmovanja včeraj, danes in jutri v Zagrebu V. V’ 'i4 C ’’V ■' C At*’’^:C j Na Reki se je končal prvi del jugoslovanskega državnega prvenstva v vaterpolu. Sodelovali so klubi: Jadran (Split), Mornar (Split), Primorje (Reka), Jug (Dubrovnik), Korčula, Mladost (Zagreb), Jadran (Hercegnovi), Polet (Sombor). Rezultati: Mornar - Mladost 3:2, Primorje - Jadran (H) 5:2, Jadran - Jug 2:1, Korčula - Polet 7:2, Primorje - Polet 9:0, Jadran - Korčula 3:0, Mornar-Jug 5:1, Primorje - Mladost 2:1, Mornar - Korčula 11:0, Jug - Jadran 4:0, Jadran - Polet 14:0, Jadran - Primorje 1:1, Mornar - Polet 11:2, Korčula -Jadran (H) 2:2, Jug - Mladost 2:0, Mladost - Jadran (H) 2:3. Po prvem delu tekmovanja je bila lestvica taka: Mornar Jadran Primorje Jug Jadran (H) Korčula Mladost Folet Od včeraj 4 4 0 0 30:5 8 4 3 1 0 20:2 7 4 3 10 17:4 7 4 2 0 2 8:7 4 4 112 7:13 3 4 0 1 3 9:18 1 4 0 0 4 5:10 0 4 0 0 4 4:41 0 se tekmovanje nadaljuje v Zagrebu in se bo končalo jutri. * * * Italijanski tehnični komisar za vaterpolo je sklical v Genovo pred evropskim prvenstvom, ki bo v Turinu, naslednje vaterpoliste; Vratarji: Marcotulli (Roma), Gambino (Lazio), Cavazzoni (Camogli), Capobianco (R. N. Napoli); branilci: Rubinin Marciani (Camogli), Marinelli D’Achille (Roma), Ceccarini, Gionta (Lazio), D’Altrui (R. N. Napoli); napadalci: De Sanzuane, Peretti (Camogli), Cannavale (Can. Napoli). Madžarski plavalci rušijo svetovne rekorde BUDIMPEŠTA. 3. — Na mednarodnih študentskih igrah v Budimpešti je madžarska ženska mešana štafeta postavila nov svetovni rekord s časom 5:07.8. Prejšnji rekord je bil 5:09.2. Že prej so bili doseženi na študentskih igrah sledeči rezultati v plavanju: 100 metuljček: 1. Tumpek (Madž.) 1’02”3; 2. Wu Csan-ju (Kitaj.) 1’7” (nov kitaj, rek); 3. At s (Madž.) 1’07'T; 4. Fejer (Madž.) 1’7”2. S svojim rezultatom je Tumpek spet popravil lastni svetovni rekord na tej progi (1:03.4). 100 prosto: 1. Nyeki (Madž.) 58'T; 2. Kurennoj (SZ) 58”5; 3. Balandin (SZ) 58”6; 4. Do-miitbr (Madž) 58”8. 100 metuljček ženske: 1. Lan-genau (Vzh. Nemč.) l’17”4(nov svetovni študentski in nemški rekord: že v predteku: 1T8”); 2. Littomericzky (Madž.) 1’18”2; 3 Temes (Madž.) 1’20”2; 4. Garay (Madž.) 1’20”2. 100 yard ženske: 1. Jackson (Avstral.) 10”7; 2. Cripps (Av-stral.) 10”8; 3. Maskett (Rho-desija) 10”8. Višina: 1. Flajrema (Nige-ria) 2.03; 2. Osagie (Nigeria) 1.98; 3. Etolu (N. Zeland.) 1.95. Plavanje: 4 x 100 yard prosto: 1. Juž. Afrika 4’33”9. 4 x 200: 1. Avstralija 8’47”6; 2. Kanada 8’56”; 3. Juž. Afrika 8’56”3. 110 yard hrbtno, ženske, 1. predtek: L Harrison (Juž Afrika) 1’16”1; 2. Fisher (Kanada) 1’17”5. II. predtek: 1. Stewart (Nova Zel.) 1’16"8; 2. Symons (V.B.) 1’17"9. 220 yard prsno-moški: 1. Jervis (V.B.) 2’53”2; 2. Doms (Nova Zel.) 2’54”1. 110 yard prosto-ženske: 1. Crapp (Avstral.) 1’05”8; 2. Grant (Kanada) 1’06”3. Finale 110 yard prosto-mo-ški: 1. Hendricks (Avstral.) 56”6; 2. Weld (Avstral) 58”5. POLEG KOMACA IN RAINA Francoz Gerard prvak z enosedežnim jadralnim lela notranjosti občinske hiše, tam namestila nekaj dnevnih in ilustriranih časopisov in tako privabila prevejšnje število meščanov, ki si krajšajo čas s čitanjem teh časopisov v prijetnem hladu. Lani so bili bralcem na razpolago italijanski in nemški časopisi. Letos, ko je bila odprta čitalnica, je bilo sicer napovedano, da bodo obiskovalcem na razpolago isti časopisi, vendar ko pridemo v park vidimo, da so nemški časopisi izginili neznano kam; na razpolago pa nam ostanejo samo italijanski časopisi in revije. Ko se sprašujemo, kam so izginili nemški časopisi, ne moremo mir Pci riiuaii nnrnčrpni rlauk;*i,no še hujšega dejstva, da v rsi CUVdjS oproščeni OdVKa ; občinskem parku niso bral- Ministrstvo financ je na iz- I cem na razpolago slovenski rečno zahtevo zveze nepo-! časopisi in ilustracije, ki srednih obdelovalcev zemlje | jih v Gorici ne manjka, če-objavilo v časopisju odgovor prav zahaja v park lepo stena zahtevo o pojasnilu glede | vilo goriških Slovencev, tako davka na pse čuvaje. j upokojencev kakor tudi mlaj- Znano je namreč, da so vsi M’*1 ljudi, ki iščejo miru in psi čuvaji, ki varujejo krneč-U^cda Pa tudi dobrega čtiva. ke hiše, popolnoma oproščeni j Prav gotovo občina ne bi šla davka. Ker pa se je zgodilo, |na dražbo, če bi dala nekaj da je finančna intendanca po-|st0 l*f na teden za slovenske nekod zahtevala davke tudi na pse, ki so čuvali kmečke hiše sredi vasi, so bili kmetje prisiljeni iskati pojasnila na svojih zvezah. V odgovoru zvezi neposrednih obdelovalcev zemlje, pojasnjuje ministrstvo financ, da ni bilo nikjer napisano, katera poslopja v sred; ali izven vasi lahko čuvajo psi, za katere ni treba plačevati nobenega davka. Tudi če je kmečko posestvo sredi vasi in je preskrbljeno s psom čuvajem, se ta pes ne obdavči. Gre samo za to, ali je stavba res kmečka in pes pri hiši za čuvaja in ne za razvedrilo. časopise; dr. Bernardis pa bi najbolje dokazal, da je za mirno sožitje tu obeh živečih narodov, kot sicer večkrat trdi. Mlatilnica poje Te dni poje za goriškim gradom na prostoru bivšega živilskega trga veselo mlatilnica, h kateri vozijo goriški kmetovalci svoj letošnji žitni pridelek. Žita letos res ni bogve koliko, vendar so se kmetje potrudili, da v teh lepih dneh izkoristijo čas in odpeljejo na domove, od tu pa na mlatišče svoje žito. ooooooooooooo MITJA P R E S L oggogo ■v ' O n n it it i n t iti 8 o 8 OOOOOOGOOGOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC TORBEN ULRICH V KOPENHAGEN, 3. — Danski teniški igralec je s svojim ekstravagantstvom okrog vojaške službe končal v zaporu. Ta igralec, ki je sicer tudi dober godbenik v jazzu in ki se je tudi dokaj ukvarjal s psihologijo, se je na poziv za vojaško službo »lepo zahvalil za prijazno vabilo in obenem obžaloval, da se ne more odzvati«. Zaradi tega so ga iskati in končno poslali za njim tiralico, nakar je sam prišel. Vendar za vojaško službo ni kazal navdušenja, kar je nazadnje povzročilo v njem neko psihično krizo, tako da so ga dali na opazovanje v voja-povzročal je odgovarjal, še preden so vprašanje do konca izgovorili. Videlo se je, da je o vseh teh boleznih precej dobro poučen. «Na podlagi teh vprašanj morate pač ugotoviti, da sem normalen. Seveda me lahko tudi proglasite za nenormalnega, toda na podlagi drugih vprašanj«. To je zvenelo kot norčevanje iz zdravnikov, češ če me hočete spraviti v zadrego, si morate že izmisliti kaka bolj inteligentna vprašanja. No, sodniki so končno uvideli, da je Torben kar lepo normalen in da tudi vojsko Po «uspehu» v Gualemali (Nadaljevanje s 3, strani) vseh držav, o pomoči kolonialnim in polkolonialnim deželam, da bi začele s samostojnim življenjem itd. itd., te Združene ameriške države Pr' vsem tem ne zinejo niti besede, ne storijo niti koraka St Motorji3'do 250 ccm: 1. Wein- da bi preprečile dejanje, ki je ški bolnici. Tu je _ zdravnikom precej preglavic, ahko služi. Ker pa se m ta-Ko so mu namreč stavljali koj javil, kot je dobil poziv razna vprašanja, ki so pač že in ker je še sedaj precej ča-nekako udomačena ali pa se ' sa vse skupaj nekoliko vlekel 'za nos, so ga poslali najprej za nekoliko časa v ječo. Potem pa še pride «eksercir». nahajajo v učbenikih o bolezni, na kateri bi naj eventualno belehal Torben Ulrich, jim gartmann «Puch» (Avstrija) 5:28.6; 2. Frank «Puch» (Avstrija) 5:49.2; 3. Krassnig «Puch» (Avstrija) 5:53.4. Motorji do 350 ccm: 1. Kram-mer «Puch» (Avstrija) 5:30.6; 2 Arsario »Horex» (STO) 5:31.8; 3. Inzko «Puch» (Avstrija) 5:43.6. Motorji do 500 ccm: 1. Go-nitzer «BMW» (Avstrija) 5:33; 2 Vračko «BMW» (Avstrija) 537; 3. Barbarič «Matchless» (Srbija) 5:39.4. Motorji s prikolicami do 500 ccm: 1. Barbarič «Matchless» (c,rbija) 5:33; 2. Pažur «BMW» (Hrvatska) 6:07.6; 3. Kurnik <.BMW» (Slovenija) 6:42. Motorji s prikolicami nad 500 ccm: 1. šnajder «BMW» (Hrvatska) 5:36; 2. Petrovič i'BMW« (Srbija) 5:56.6; 3. Zla-nobitnig «BSA» (Avstrija) 6:03.6. Avtomobili do 1300 ccm: 1. Polgar «Denzel» (Avstrija) 5:30.6; 2. inž. Pfunder «Den-zel« (Avstrija) 6:03.6; 3. Fran «Fiat» (Hrvatska) 6:07.6. Avtomobili nad 1300 ccm: 1. Koresch «Veritas» (Avstrija) 5:35.4: 2. Gulin »Lancia« (Slovenija) 5:48; 3. inž. Leschka »Porsche« (Nemčija) 5:54. kakor v posmeh vsem naporom v svetu, da se za vselej preprečijo takšna in podobna dejanja, ki ogražajo mir in razvoj demokracije. Ne, one se postavljajo na stran United Fruit Company že drugič, ne da bi se pri tem zavedale, kako nevarno je to tako za njihov prestiž, kot za možnosti vzpostavitve boljšega in trajnejšega miru v svetu, zakaj sleherno takšno dejanje ne more drugega kot vnesti v splošno nezaupanje še en element nezaupanja več, da ne omenjamo še posebej izgubljanja zaupanja ljudi v pravico in svobodo, ko vidijo ogromno razliko med besedami in dejanji. Zaradi te razlike in v imenu nje, je bilo storjenih že nešteto krivic, posebno krivic, ki so šle na račun svobode in neodvisnosti malih narodov. Costarica je samo zadnji primer, obžalovanja vreden primer, katerega pomen in težo, kakor tudi onega v Guatemali, kakor vseh podobnih v svetu, ne more nihče bolje razumeti od nas, ki smo pripadniki prav tako majhnega in v zgodovini neštetokrat teptanega naroda. Sonce zahaja. Nekje daleč pridno odžvižgava kos zadnje kitice svoje večerne pesmi. Dnevne soparice so se razblinile v t>hi večerni hlad. Puščajoč za seboj ljudi, ki so pravkar prilezli iz svojih, od sonca razbeljenih hiš, vas, grde misli in skrbi, s prožnim korakom stopam sam po z borovimi iglicami in z mehko naplavljeno zemljo tlakovani poti. Za menoj se širi prijetno dišeč borov gozd, tu pa tam pomešan z gabrom, košatimi smrekami, bresti, podraščen z robidovjem, praprotjo, divjimi jagodami ter z vitkimi jesenovimi grmi. Kakšna lepota, kakšen užitek! Zdi se, da človek s svojo prisotnostjo naravnost kvari ta lepi čar večera v naravi. Čutim, da me dolgotrajno bivanje v mestu nekoliko odtujuje od poživljajoče narave. Zato se pogosto, kadar utegnem, odpravim v njeno zeleno naročje, kjer se opajam nad tihimi lepotami. Usedel sem se na vzpetino pod gosto košato smreko, tiho in oprezno, kot bi se bal, da razblinim pravkar nastalo vizijo. Pred menoj spokojno leži širok pas pisanega travnika, ki se zgublja v ozko stezo. Naprej doli se vrste dolge kraške njive, obkrožene z visokimi zidovi, živimi mejami, sadnim drevjem ter tihe, tople skalne globeli, poraščene z grmičevjem in mahovi. Nikogar ni v bližini, le tam za hribčkom se togo vzpenja v mirni zrak siv oblaček dima. izdajajoč skriti dom našega kmeta, kjer je trudna družina po celodnevnem delu pravkar legla k počitku. Motno odseva velik rdečkast oblak v mlakužastem kalu, zaraščenem z rjavim pasom močvirske site in trsja, v katerem se tu pa tam odražajo zeleni čopi širokolistne vodne trave. Nad temnim kalom straži stara votla vrba in rogovilasta beka ji dela temno družbo. Zdaj pa zdaj zavalovi v kalu v velikih krogih umazana voda, ko otožni urh pomoli svojo črno glavo iz vodne gladine, da se malo razgleda in odsope na svežem zraku. Za hip se mi je zazdelo, da se je vsa okolica zasvetila, kakor osvetljena po oddaljenem poletnem blisku, a kmalu potem se zabrišejo bolj oddaljeni predmeti, kot bi jih prekril s skrivnostno tenčico. Polagoma se mrači. Rdeča večerna zarja idi na obzorju in meče čudno svetlobo na vso pokrajino. Kot bi me klicali nazaj v vas med ljudi, se mi zdi, ko se zaslišijo v daljavi večerni zvonovi. Za hip obstanem, a koj nato se mi zopet poostrijo vsa čutila. Nekaj zasumi tam pod grmovjem v suhem listju: velik kovinsko bleščeč hrošč, poljski krešič. se izmota iz svojega dnevnega skrivališča in jo ubira z dolgimi koraki ter naprej naperjenimi kleščicami tja na pisani travnik po hrano. Po dolgih zelenih bilkah detelje zatrepetajo belkaste sovke. Majhne in nerodne se trudoma skobacajo na vrh, na to pa razpno svoja pe-pelno-siva nežna krilca in se sproščene dvignejo z lahkim poletom v zrak. Veliki hrošči rogači in debeli govnači brenčijo okrog. Večerni pavlinčki in hitri ozkokrili somračniki švigajo od cveta do cveta svojih cvetic, ki so se v mraku odprle in zadehtele v tihi večer. Tudi netopirja je vzdramil mrak. V ostrih zavojih neslišno leta nad kalom, zaganjajoč se za mušicami. Za menoj je zaščebetala taščica. Na stezi se prikaže drobna črna senca. Miš? Ne, krt! Le malokdaj si upa na površje. Ali sedaj ob mraku je tudi njega vleklo iz temnega podzemeljskega bivališča, da si nekoliko izpremeni svoj jedilni list. Prišepa do visoke trave Dolga črna senca se bliskovito požene na stezo in prek nje v grmovje: podlasica je odnesla krta, da se bo malo posladkala z dobro pečenko. Nekaj časa je vse mirno. Pa zdajci zaslišim neko prhanje in mla-skanje polhov na gabru, cepetanje podleskov in šumenje gozdnih miši. Le kaj vraga počenjajo? Po klancu pridrsa iz gozda zajec. Na ovinku, tam pri temnem kalu preskoči stezo, se malce ustavi, prisluškuje levo in desno nato pa frk v sočno deteljo. Tu se ozre, kje je boljša paša. posmuka malo tu, malo tam in ko se prepriča, da je vsa dobra, se pritisne h gosti rasti, da ga komaj ločim od nje. Pase se in hiti, da si napolni prazen želodec, dokler ni še nič sumljivega v bližini. Ubogi dolgoušec! Noč in dan trepeta za svoje življenje... Pa kaj se tam za debelim hrastom svetlika, kakor dvoje velikih kresnic? Lisica je na lovu! Cisto pri tleh leži, le dvoje lačnih oči ostro oprezuje okrog. Lahen vetrič, komaj zaznavno veje proti meni, zato me lisica ne čuti v svoji bližini. Le kaj bo? (Nadaljevanje sledi) OB OBISKU FRANCOSKIH FOLKLORIST«! Kdaj bodo oblasti dovolil« nastop slovenskih umetnikov v Gorici] Z lepo izvajanimi narodnimi plesi so francoski vinogradi^ Burgundske nudili Goričanom prijeten kulturni več* iz Kot gost goriške občine je prišla v ponedeljek v Gorico francoska folklorna skupina «Matisconia» iz Burgundske. Vsi člani so vinogradniki iz Saint Vincenta pri Maconu. Zanimiv spored, ki so ga sestavljali tradicionalni plesi kot «La Badoisse«, «Polka Pi-quee», «La Bourgognone«. potem stare pesmi iz 16. stoletja, ki hvalijo in opevajo svetovno znani burgundec in himna «Veseli otroci Burgundske«, je privabil na goriški grad veliko število ljudi. To je bil prijeten in hkrati izreden dogodek, kajti zadnja leta lepi in za prireditve nadvse primerni zunanji prostori goriškega gradu sploh niso bili izrabljeni. Ze sam nastop francoske skupine je bil zelo prisrčen in v nekem smislu nepričakovan. Prepričani smo bili namreč, da se nam bo predstavila folklorna skupina, ki bo nastopala z umetniškimi ambicijami? Tu pa smo imeli priložnost videti skupino preprostih ljudi, ki s svojimi plesi — ki spominjano na furlanske — in s pesmimi, ki pa so originalne in odražajo francoski humor, prihajajo v tuje dežele, da bi jih seznanjali z glavnim proizvodom svoje zemlje; z burgundskim vinom. Ze po prvih taktih smo morali opustiti pričakovanje na kako umetniško višino celotnega ansambla, priznati pa moramo, da smo se temu radi prilagodili, ker je bila stvar sama na sebi zelo do- pokrite pred prahom in muhami. Prodajalec mora pred oddajo sadeža odrezati olup in ga vreči v pokrito posodo. N, O; sobota. 7. avgusta«1 P, Q. R; ponedeljek, 9- sta črke S. T; torek 10- * sta črke U, V,Z. ^n*ere^ naj se javijo dan pred ,, čenim dnem po abecedne®M Natečaj za tajnika ECA du na sedežu p°dpor"efs# 1 1 stva in naj prinesejo s ^ potrdilo o brezposelnosti- 11. avgustu ne bodo sP j mali več prošenj ta j podpore v avgustu. Občinsko podporno društvo je objavilo natečaj za tajnika in ekonoma. Vsi tisti, ki želijo konkurirati, morajo vložiti prošnjo, kolkov ano s 100 lirami, na tajnišktvo ECA do 31. avgusta 1954. Prosilci ne smejo biti starejši od 35 let in morajo imati diplomo iz prava, političnih ved ali pa ekonomije. Za podrobnejša pojasnila se lahko interesenti obrnejo na tajništvo ECA, Ul. Baiamonti 22. Izplačilo odškodnine oškodovancem po toči Poljedelce, kj jim je toča povzročila v noči od 28. na 29. junij škodo in ki so prijavili oblastem tudi škodo, ki so jo utrpeli v zadnji svetovni vojni, opozarjamo, naj se čimprej zglasijo na svoji občini, kjer naj povejo tudi številko svoje prijave, da jim bodo prej izplačali odškodnino. V poštev pridejo neposredni delavci, in sicer posest, niki, najemniki, spolovinarji in koloni. Obvestilo dijakom Dijaška Matica v Gorici je vzbujala veselo sporoča vsem zainteresiranim razpoloženje. Zanimivo je bilo tudi to, da so vzbujali nastopajoči vtis izredne sproščenosti, kakor da ne bi plesali in peli pred gledalci pač pa v lastno zabavo. Celotno veselo razpoloženje je doseglo višek v zdravici, v kateri so pritegnili tudi nekatere goriške osebnosti, ki so morale izprazniti čašo vina, medtem ko je zbor spremljal obred e pesmijo, ki spominja na našo narodno «Primi bratec kupico«. Za vabilo francoski folklorni skupini, ki je prinesla v Gorico svoje običaje in veseli humor francoskega naroda gre goriški občini brez dvoma zahvala za njeno pobudo, ki prispeva k spoznavanju in zbliževanja evropskih narodov. Vendar goriški Slovenci na moremo mimo dejstva, da je nastopil čas, ko bi se goriška občina lahko spomnila številnih svojih prebivalcev slovenske narodnosti, ki bi želeli poslušati v svoji sredi slovenski oktet ali pa gledati folklorne nastope jugoslovanskih narodov, ki so želi ogromen uspeh po številnih, od Jugoslavije mnogo bolj oddaljenih držav, kot je Italija. Te plese nam je na svoj način pred časom prikazala v goriškem «Verdiju» mednarodna plesalka Juana in bila je nagrajena po vseh tistih, ki jim šovinizem ne zapira oči pred kulturnimi dobrinami sosednih narodov. Goriška občina je najbrž dobro poučena, da so goriški Slovenci po ZSPD že pred dobrima dvema mesecema povabili v Gorico slovenski oktet, da pa vlada po poizvedbah pri goriških oblasteh o nastopu slovenskega okteta v Gorici popolno mrtvilo, čeravno smo prepričani, da bi prav v tem trenutku potrebnega razumevanja ne smelo biti ovir za prihod slovenskega okteta v Gorico. dijakom in dijakinjam, ki žele v prihodnjem šolskem letu vstopiti v Dijaški dom, da do. bijo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, ali v Dijaškem domu obrazec tiskane prošnje in navodila za sprejem. Oboje skupaj stane 50 lir. Prošnje za sprejem je treba vložiti do 1. septembra t. 1. Dijaki in dijakinje, ki se hočejo pripraviti za popravne izpite, naj vložijo pismeno prošnjo na navadnem papirju na Dijaško Matico do 18. avgusta t. 1. Pouk za notranje in zunanje gojence se prične dne 20. avgusta. Natečaj za učitelje Kakor smo že poročali, je bil razpisan natečaj za 12 učiteljskih mest v goriški pokrajini. Prošnje za sprejem k natečaju je treba predložiti šolskemu skrbništvu do 30. septembra t. 1. in ji priložiti vse potrebne dokumente. Navodilo župana za prodajo lubenic Goriški župan je izdal ukaz, po katerem se morajo prodajalci lubenic in melon ravnati po posebnih navodilih kajti v nasprotnem primeru bodo kaznovani po zakonu. Oba sadeža morajo prodajati na nepremočljivih mizah, ki se lahko tudi perejo. Melone in lubenice morajo biti dobro Podpore ECA v avgustu Občinsko podporno društvo v Gorici sporoča svojim oskrbovancem da bo razdeljevanje podpor za mesec avgust po naslednjem abecednem redu, ki si ga lahko vsak ogledu tudi na oglasni deski podpornega društva v Ul. Baiamonti štev. 22: danes, 4. avgusta črke D, E. F, G; četrtek, 5. avgusta črke H, I, K, L; petek, 6. avgusta črke M, Vozni red vlako' Odhodi proti Trstu: (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.). (A.), 9.26 ()).), 13-58 15.49 (A.), 17.16 (DD- jJ1 '.A iaJ! (A.), 19.59 (A.), 21.28 Odhodi proti Vidmu. . (DD.), 5.24 (A.), 6.26 A 8.00 (A.), 8.34 (DD-V (A.), 17.17 13.59 (A.), 15-58 (A.), 19.15 (A-) (D.), 21.09 (A.), 23.10 (A.)' (A* Prihodi iz Trsta: ^.)( 6.24 (D.), 7.57 (A.), 8-12 jjjl 8.32 (DD.), 10.42 CA-). ^ (A.), 14.34 (A.)**, IM® 2i.oi 19.10 (A.), 19.58 . -pj, (.0 Prihodi iz Vidma; 0.1® ;4i 4.30 (D.), 6.06 (A.), 7'19 (A.), 15.47 (A.), I7-14 18.29 (A.), 19-57 21.26 (D.). deli'5' •k Vozi samo ob del3^0,^ ** Vozi samo ob ne Vozni red avto. , Proga Gorica - delavnikih: odhod ia ob 7.30, 12.30, 13.30, jj> hod iz Vidma ob 7'8'efj> 14.30, 18. Ob praznikih » , ■ Proga Gorica - D° mjr Tržič: ob delavnikih: 0 , i* Gorice ob 7. uri; J? Tižiča ob 17.20. Ob Pr ne vozi. ,Jr Proga Gorica ■ <$ ob delavnikih: odhod T j! -U .o «,t*i; „ l8-8 ;) ob 6.30, 12.30, 18. uri'- # Gob'5; Steverjana ob 7, lA praznikih: odhod it , jtr 15, 16.30, 19. uri; odhod ^ verjana ob 13.30, 18. DEŽURNA LEKABj, Danes posluje veS (ponoči lekarna F°n j Raštel 27 - tel. 33-49. ton'-p k i N CORSO. 17.15: ge«, barvni film, VERDI. 17: «Kriv ne* C. Bickford. prt1™! CENTRALE. 17: ^ N. Gray in G. FeG V1TTORIA. 17: «T°t0 i CP 17: «La olt. R. Mitchum in L. T. Less. MODERNO. 4: predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18. uri film: ((Kraljica iz igralci: GIN O CERVI - LEONORA » la ClessiM i na Prodaja ur in pribora lrat- Ul. Battlstl, 14- Tei’ ZASTOPSTVO UR: »Loager« «AureoU: »Lemama* »Kolos* beltra! TiT/Tvr UL VALDIRIVO šf. 3 7ryfbl TELEFON 36-991 Odpremlja hitro po najnižjih cenah daril ne pakete za Jugoslavijo in druge držav_• Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago, J1 valni stroji, radijski aparati, harmonik«« kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebo • ^ Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Pun<« na* 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na lieouvoriit tiredmJt STANISLAV K EN KO - UHEONISTVO: UUCA MONTECCH1 št. t. III. nad. - Telefon Številka 99-808 lil 44-638 - HoJt.nl "rrV^^PRAVAM.UCA av. KHANCISKA St. M - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 tn od 15-18 - Tel. n 338 — nBiasov-AZ!|Avsak nun vtitne v Slrint i stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLKJ za vsak mir. širine 1 37-338 Cene oglasov, za vsa ^ ^ _ Twkj T,8k#r5k, „vw, ZTT _ p.vdruln Gorica Ul. S. Pellico MI. Tel. 33412 - Rokopisi se rr vračajo. predal 37-338 stolpca za vse vrst« oglasov po (P Ji8 1« NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod :0. mest4"” $1«, PoJtru tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozein. tiska, Drž. »10 - - p > ruje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska '