60 L00200 osrednja knjiž^10* PRIIVitiKSKB DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 116 (10.028) TRST, četrtek. 18. maja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 19,43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. STRANKE OCENJUJEJO REZULTATE NEDELJSKIH VOLITEV »ANES NA SPOREDU VRH TAJNIKOV NOVE VEČINE * PARLAMENTARNA RAZPRAVA 0 JAVNEM REDU 'Wreotti menda že izbral notranjega ministra - Razprava se bo zaključila brez Psovanja - Včeraj zasedala vodstva KD, PSI in PRI, danes na vrsti vodstvo KPI - Afi do," Medtem ko so vodstva Pii , . s* in PRI zasedala, da bi je vpra- nedeljske volilne izide, 'čijp n * vlade skušal rešiti vi k pJ®? cdstva Cossige na Vimina-•lan^l današnjo razpravo v po-Vir-m • nici o primem Moro — b j, . sinoči orisal govor, ki m P^Pravil za to priložnost, na nistrskega sveta — se bo v W cPigi sestal vrh tajnikov k Po"»Ve večine. Ne kaže, da bo ^1» h r,1**nsl<0 srečanje: neso-% 0"st«.iajo na primer ob vpra-•sldjl .' naj se razprava zaključi k „ 'm dokumentom, čemur menil, j. "Plujejo socialisti. Kaže tu-mIiu .“J* Andreotti sporočil tajniki ydn strank, da je našel reši-”*šanju Cossigovcga nasled- novj VI no,ranji minister naj bi klui^'j* Gaspari, sedaj namestnik k p, KD, njegovo mesto v stran-(ila "aj N prevzel Antonio Gava. *k» jc® vprašanje na sejah vod-strank — za danes je na-tudi zasedanje vodstva ^ Je bila seveda ocena volilnih Nikjer ni bilo včeraj zašle-Kreti*- !*■ )!li prano polemičnih tonov, pa natr/lnionia • t;cr»h ip v**0" navdušenja: v vseh je Milnj .^vladala skrb, da ne bi (%3di ruši'i sedanjih delikatnih N’a ai“, >n vladnih ravnovesij. praktično nj bilo di-Sj| .^ajprej se je Zaccagnini po-SltwT)rovetTlu spominu, porast t1 0zS?skih glasov pa je tajnik Ne * Cl kot začetek preobrata AHj, P3 Polarizaciji, ki se je jasno Jih, / na zadnjih političnih volit- 4 etint Uspe'lu KD je tudi prispeva-**lg 0iP0s*', ki jo jt’ stranka poka-%, tragičnih dogodkih z Mo- 5 i ar,alitično oceno volilnih izi Jb g dal vodja volilnega urada Ssin arf*° D'Arezzo, ki je med rt Poudaril, da mora ta ocena V parjena, previdna in odgovorili jj 0rast demukrščanskih glasov ibdskj Vsekakor pripisal ne samo \titv; pPtidarnosti po Morovi u- *n dosledni liniji, ki jo je Sife *avzela v teh dramatičnih Nja • Pad P3 tudi politiki so-' dnitrn'n ;sJe k cikali p Aijj J?« k volilni zmagi prispe-nost stranke, še posebno yztrajal na avtonomni lije po drugi strani da njegova stranka nika- Zaccagnini in Andreotti med včerajšnjo sejo deinokrščanskega vodstva (Telefoto ANSA) nillllllMHHHIUHJMHIMHMHUMHiUHHAUlUAlIHHIAlUMHHUMIIIIMIIIIIIIimilllllllllllllllimrtllllllUllllimilimillllllllllllimilllllllUllimiMIIIMIIUIIIMIMIIIMIIIHiiii SKOKOVITO STOPNJEVANJE TERORISTIČNE OFENZIVE Pripadniki «prima linea ranili turinskega policijskega agenta Roberto De Martini sc je rešil le zaradi neizkušenosti in prenagljenosti napadalcev TURIN — Ultraleve teroristične organizacije, ki so v zadnjih letih prevzele pobudo v napadu na državo in njene demokratične ustanove, ne mislijo odnehati s svojo zločinsko ustrahovalno ofenzivo: včeraj so v Turinu pripadniki skupine »pri-ma linea* napadli in ranili 26-letne-ga policijskega agenta Roberta De Martinija, bivšega člana piemontskega protiterorističnega oddelka in sedaj v službi prj odseku Digos (bivši politični urad) Urinske kvesture. Na srečo je bil mladi policist le lažje ranjen in bo okreval v kratkem, če ne bodo nastopile komplikacije. Dinamika podlega atentata je običajna. Terorista, ki sta očitno dalj časa sledila žrtvi in sta dobro po- ti" ni- a njegova stranaa nma !>• rpA- lsk postaviti v dvom seda-Razprava, ki je sledila jNng"1 Poročilu, je bila sicer Iri^eihi' »ne Pa polemična. Samo k' Manca in Achilli so izre-N ij„r?re pomisleke glede stran-e v primeru Moro. Bolj ?v boHen° analizo volilnih rezulta JJUjn a socialisti opravili na zase-)? pntralnega komiteja, ki se •; do ''raxtjev predlog sestal od rHn a maja. Sončno republikanci: tu je ne-. Prevladovalo zadovoljstvo ?V fftjICei' niajhnega porasta gla-,/ d» ’ Poudarjeno pa je bilo tu-% l Vo,ilni izidi ne srn, ■ ^«... .''Politični okvir*. La Malfa smejo vpli-k v Svn’ UlKrdl UUlclcUJ tvumu /Stiijp ePublikanci so tudi določili ]Jvde^n, datum strankinega vsedr-• do” ongresa, ki bo v Rimu od junija MINO FUCCILLO >P-\laOi.io industrijske politike a7(' • Medministrski odbor za siesti Se 130 drevi sestal na mi-u z-a proračun pod predsed-..^'uistra Morlina. Na dnev je razprava o nakazilih kCiarisl( 'm obratom, ugotovitev ega kriznega stanja v ne-Podjetjih in odobritev ne ^ industrijsrtih investicij. Verjetno že danes dokončna odobritev zakona o splavu Včeraj so s tajnim glasovanjem zavrnili ključni dcinokrščanski amandma RIM — Senat bo Po vsej verjetnosti že danes zvečer dokončno odobril zakonski osnutek, ki uvaja splav v italijansko zakonodajo. Včeraj so senatorji odobrili člena 5 in 6 zakonskega osnutka, poleg tega Pa so se iz.ognili eni zahodnih in najbolj nevarnih čeri na poti k dokončni odobritvi zakona, s čimer bodo tudi preprečili izvedbo referenduma, ki so ga zahtevali radikalci, za razveljavitev določb, ki so doslej prepovedovale splav. Cer je predstavljal demokr-ščanski spreminjevaini predlog k členu 5, Po katerem naj bi bilo v vsakem primeru potrebno poslušati tudi mnenje očeta, medtem ko je po besedilu, ki ga je že odobrila poslanska zbornica in ki je sedaj v obravnavi v palači Madama, to možn0 samo takrat, če se ženska temu ne upre. Demokristjani so ob tem amandmaju zahtevali tajno glasovanje, ki pa se je zaključilo z zavrnitvijo amandmaja. Proti je namreč glasovalo 169 senatorjev, za predlog 139, dva pa sta se vzdržala. Izid glasovanja je sprožil val protestov in polemik, saj je fronta, ki nasprotuje uvedbi' splava, razpolagala na papirju s 149 glasovi, nasprotna fronta pa s 161. To pomeni, da je demokrščansko-mi-sovstja fronta zabeležila kar deset »odpadnikov*, od katerih je osem pristopilo k »nasprotnikom*. Ena od možnih razlag za tako nepričakovan rezultat je. da so proti demokrščanskemu predlogu glasovali tudi misovci v znak protesta, ker je neki demokr-ščanski senator malo prej ostro napadel misovca Pisanoja zaradi naravnost sramotnih izjav, ki jih je dal v zvezi z Morovo usmrtitvijo. Gre pa za delno razlago, ker je bilo v trenutku glasovanja prisotnih ‘ v palači Madama le pet misovskih senatorjev, (tm) znala njene navade, sta prežala v zasedi pod njegovim domom. Komaj je agent včeraj nekaj minut po 8. uri sedel v avto, da bi se odpeljal v službo. ..a ga napadla. Sredi jutranjega vrveža je v Ul. Salerno odjeknilo šest strelov, De Martini je okrvavljen omahnil za volanom, medtem ko sta terorista pobegnila s plavim motornim kolesom. Takoj po atentatu je policijski preiskovalni stroj stekel s polno paro. Agenti javne varnosti so postavili Cestne bloke na vseh glavnih prometnih žilah, mesto so vklenili v neprediren obroč, poostrili so nadzorstvo v vseh najbolj »vročili* četrtih. Toda prizadevanje je bilo doslej zaman Terorista sta izginila kot kafra in zaenkrat ni preiskovalcem uspelo niti najti njunega pla-vega motornega kolesa. Le nekaj minut po napadu in še preden se je razširila vest je v u-redništvu časopisne agencije ANSA zabrnel telefon in neznan moški si je v imenu organizacije »prirna linea* prilastil odgovornost za atentat. «Tu «prima linea* — je dejal usmrtili smo policista v Ul. Salerno. Ne zgrešite podpisa: smo »priina linea*.* Takoj nato je prekinil zvezo. Atentat na agenta De Martinija je že tretji tovrstni atentat v zadnjem letu v Turinu. Sredi marca je bil lani ubit podčastnik političnega urada Giuseppe Ciotta, pred poldrugim mesecem pa so umorili mareša-la Rosari. Berardija, ki je bil prav tako najprej v službi pri političnem uradu in nato pri protiteroristični službi, dokler ni bil imenovan za načelnika policijske postaje v četrti Porta Palazzo. Medtem ko si odgovornost za drugi zločin lastijo rdeče brigade, si doslej šč nobena teroristična skupina ni prevzela očetovstvi za prva atentata. V namenu napadalcev je bil, kot med drugim dokazuje omenjeno sporočilo, tudi agent De Martini zapisan smrti. Vendar pa so zločinci verjetno zaradi neizkušenosti in prenagljenosti zgrešili cilj. Od šestih so le štiri krogle zadele mladega agenta in sicer ena v vrat, ena v roko in dve v nogo, nobena pa ni povzročila smrtnih ran. Tri nenavadne okoliščine včerajšnjega atentata so vzbudile pozornost preiskovalcev, če je telefonsko sporočilo avtentično — in ni razlogov, da bi v to podvomili — je to prvi primer, da se «prima linea* v Turinu loti atentatov na ljudi, medtem ko je bila doslej »specializirana* v bombnih atentatih. Prav tako nenavadno je dejstvo, da je glasnik govoril le o «policistu iz Ul. Salerno*, medtem ko so doslej teroristi vselej navedli tudi ime žrtve. Končno je neobičajna tudi sestava komandosa: dva mlada in najbrž zakamuflirana fanta, namesto dosedanjih tri ali štiričlanskih komandosov, v katerih je bila po navadi tudi ena ženska. Preiskovalci sodijo, da so terori sti prišli do De Martinijevega ime na na osnovi beležnice ki so jo marca Iztrgali iz rok podčastnika Berardija, ko jr bil že mrtev. V njej naj bj imel podčastnik imena, naslove In telefonske številke vseh nekdanjih sodelavcev. »Kot je bilo pričakovati — je v zvezi z atentatom izjavil predsednik deželnega sveta Sanlorenzo — se ofenziva teroristov stopnjuje. Nujno je zato posodobiti in usposobiti organe javne varnosti za boj proti nasilnežem ter pripraviti posebne varnostne načrte za mesta, kjer se je ta družbeni rak najbolj razrastel.* Sanlorenzo je sklical za danes izredni sestanek deželnega odbora za uveljavljanje načel odporništva in italijanske ustave, (vt) ASUNCION — Neki paragvajski sodnik je včeraj zavrnil italijansko zahtevo po ekstradiciji neofašistov Elia Massagrandeja in Gaetana Orlanda, vpletenih v uboj sodnika Vittoria Occorsia. MOSKVA — Včeraj je dopotoval na uradni obisk v SZ mehiški predsednik Josč Lopez Portillo. V Sovjetski zvezi se bo zadržal do 25. maja. Med drugim si bo ogledal Leningrad, Novosibirsk in Baku, ki sodi med največja petrolejska središča. OSREDNJA FAZA PROCESA LOCKHEED 0VIDI0 LEFEBVRE POTRDIL DA SO PODKUPILI TANASSIJA Ne spominja se pa, komu so izplačali zadnji obrok 300 milijonov lir RIM — Včerajšnja razprava procesa Lockheed je bila skoraj v celoti osredotočena na torbo polno milijonov, za točnost kar 360, ki naj bi predstavljala drugi obrok Lock-heedove podkupnine italijanskim politikom (obtožena sta dva bivša ministra), da bi srečno izpeljali nakup letal C-130. Vsa »zgodba* o torbj naj bi bila približno takale: O vidi 3 Lefebvre se je skupaj z Američanom Cowde norri sestal v nekem kraju v UL Biassolati z »izterjevalcem*, isto o-sebo, ki ji je 5. junija 1970 izročil 200 milijonov lir. «Ne morem navesti točnega kraja,* je dejal Lefebvre. Vsekakor pa sta si tu Lock-heedov konzulent in skrivnostna eseba zamenjala torbi. Ovidio Lefebvre ni zagrešil prvotne napake in je namesto čekov prinesel gotovino. Do zamenjave je prišlo 6. junija 1971 in vso operacijo je iz daljave desetih metrov nadzoroval Cawden. Kasneje sta se «kurirja» zelasila na ministrstvu, da bj se zahvalila ministru. V sobi je Ovidio Lefebvre videl svojo torbo. Predsednik sodnega zbora Paolo Rossi je v tem trenutku vprašal: «Kdo je bil minister?* Ovidio Lefebvre je na kratko odgovoril: «Mario Tanassi.* Bivši socialdemokratski minister se je ob teh besedah zdrznil in je spregovoril nekaj besed s svojim branilcem. Medtem pa se je nadaljevalo zasliševanje Ovidia Lefebvra, ki je obrazložil, da se je ob svojem prihodu v Italijo leta 1969, ko je bi) na obrambnem ministrstvu demokristjan Gui, seznanil z dejstvom, da je pogoj za vsako nadaljnje pogajanje: Lockheedova sposobnost podmazati politične kolesnice. Ovidio Lefebvre je zato poiskal primerno vez, po vsej verjetnosti s pomočjo bivšega predsednika Fin-meccanice Camilla Crocianija. Vez je bila oseba, zaenkrat neznana, s pravno diplomo in z vplivnimi prijatelji. katere delo je bilo posredovanje med dobavitelji in politiki -odjemalci. Ovidio ni povedal imena, pristavil ,je le, da je preminila med letom 1971 in 1972 »Vplivni pokojnik* je določil višino podkupnine (pet od sto od kupčije), ki jo ie treba izplačati »stranki, kateri je pri-oadal obrambni minister*. Za to posredniško delo si je prisvojil 30 mili ionov lir. Ko so rešili tehnične probleme, je nastopil »izterjevalec*, saj je prevzem podkupnine neprimeren posel za ministra. Ovidio pa je tudi dokazal, da ima praznino v spominu, čeprav je navadno prožen. Pozabil je namreč, komu je bilo namenjenih 300 milijonov lir, tretji Lcckheedov obrok od skupnih dveh milijonov dolarjev podkupnine, ki so ga v tujini nakazali na neki tekoči račun. Do zaključka razprave je manjkalo te nekaj minut, ko je Tanassi prosil za kratko izjavo in pojasnil: »Na moji mizi je bila le moja torba kot vedno, ni bilo ne Lefebvro-v alj pa torbe koga drugega.* V dvorani je prišlo do vpitja, nato so ponovno dali besedo Ovidiu Lefebvru: »Covvden je v svojih i-zjavah trikrat rekel, da je bila tor- ba v sobi ministra, enkrat je dodal, da je bila na mizi. Jaz sem rekel, da je bila v sobi.* S temi besedami se je linčala včerajšnja razprava. Zasliševanje Lockheedovega kon-zulenta pa se s tem ni zaključilo. GRAZIA GASPARI RIM — Na vabilo zunanjega ministra Forlanija dospe 23. maja na tridnevni uradni obisk v Italijo danski minister za zunanje zadeve Knud B. Andersen. ZARADI KNJIGE O LEONEJU Pravosodni minister pooblastil postopek proti Camilli Cederni RIM — Pravosodni minister Boni-facio je včeraj pooblastil sodni postopek proti časnikark; Camilli Ce-derni zaradi njene knjige «Giovan-ni Leone, kariera nekega predsednika*, zavrnil pa je pooblastilo proti tedniku «L'Espresso», ki je na ovojnici upodobil predsednika republike kot klovna pod naslovom «Cirkus Leone*. Ta odločitev, ki je marsikoga presenetila, saj uporablja minister dvojno tehtnico, bo dvignila še precej prahu, ker bodo morali na sodni razpravi ugotoviti, če so trditve časnikarke resnične, saj lahko samo tako dokažejo, da je osra- motila predsednika republike, v sprotnem primeru bi bilo njeno sanje le dovoljena kritika. na- pi- 23. maja 24-urna stavka železničarjev RIM — Enotna sindikalna federacija železničarjev je napovedala štiriindvajseturno stavko s pričetkom ob 21. uri 23. maja. Pogovori z ministrom za delo Scottijem niso namreč obrodili za želenih sadov. Vlada nasprotuje reformi železnic in njeni ločitvi od javnih ustanov, obenem zahteva, da železnica sama priskrbi 56 milijard lir za izplačilo mesečne doklade 30 tisoč tir železničarjem. Sindikalna federacija pa zahteva, da del zneska jamči zakladno ministrstvo. Danes bi se morali sindikati sestali s podtajnikom za prevoee Deganom, vladni predstavnik pa nima pooblastil, da bi predlagal nove pogoje, zato so sindikalisti prepričani, da ne bodo preklicali napovedane stavke. Ovidio Lefebvre pred sodniki (Telefoto ANSA) SKLEP DEŽELNEGA SODIŠČA V LINZU KRŠENA PRAVICA KOROŠKIH SLOVENCEV 00 UPORABE MATERINEGA JEZIKA NA SODIŠČU (Od našega dopisnika) DUNAJ — Višje deželno sodišče v Linzu je včeraj izreklo razsodbo, ki je vnovič opozorila na pravi značaj tiste sedmojulijske zakonodaje. ki jo je slovenska manjšina krstila za protimanjšinsko. Sodišče, kj je odločalo na pritožbeni istanci, je namreč v nebistvenih potezah popravilo sodbo, ki jo je 4. oktobra lani zoper Štefana Petjaka izreklo salzburško deželno sodišče, v bistveni potezi pa je linško sodišče odločitev salzburških sodnikov potrdilo: linški sodni senat je namreč dokončno razsodil, da Štefan Petjak nima pravice do postopka v slovenskem jeziku, četudi gre za postopek, ki je bil s sklepom avstrijskega ustavnega sodišča odvzet iz pristojnosti koroškega sodstva in predstavljen v Salzburg. Postopek zoper Petjaka je bil namreč delegiran na zahtevo obrambe, kj je sodila, da posebno protislovensko ozračje na Koroškem ne dopušča nepristranskega sojenja. Zaiitevo je podprla tudi obtožba, češ da bi proces na Koroškem lahko sprožil protestne akcije Slovencev. Salzburško deželno sodišče je Petjaka v odsotnosti obsodilo 4. oktobra lani. in sicer na denarno kazen. Med ugovori, ki jih je tedaj postavila o-bramba zoper obtožnico, sta bila poglavitna dva: predvsem Petjak s svojim dejanjem ni imel namena povzročiti škode, marveč politično protestirati, zaradi česar kaznivega dejanja, kot ga ie navajala obtožnica (gre namreč za namerno povzročanje škode na stvareh) sploh ni bilo; in drugič — ker gre za delegiran proces in ker v sodobnem pravu v takšnih primerih velja načelo, da obtoženec zaradi prenosa zadeve v pristojnost drugega sodišča ne sme biti prikrajšan prj svojih pravicah, je treba postopek na zahtevo obtoženca. opraviti v slovenščini. Sodišče v Salzburgu teh ugovorov ni upoštevalo, prav tako pa tudi prizivno sodišče v Linzu ne. Že 11 a .parila je sodišče v Linzu .ia prvi prizivni obravnavi zavrglo zahtevo po slovenskem postopku, zaradi česar je obramba zahtevala, da se razprava izored linškega višiega deželnega sodišča prenese pred deželno sodišče v Gradcu. V začetku teffa meseca ie avstrijsko ustavno sodišče odločalo o tej zahtevi in jo zavrnilo, češ da tudi v Gradcu ni predvidena uporaba slovenščine. Tako se je krog zaključil in linški sodniki so Petiakovo dejanje sicer deloma orekvalificirali in mu zmanjšali denarno kazen, vendar pa so hkratj potrdili poprejšnje stališče (ki ga je zdaj podprl tudi sklep u-stavnega sodišča), da namreč uporaba slovenščine v takšnih primerih ni dopuščena. Ker je večina tistih sodnih postopkov, kj jih je pred letom dni proti slovenskim aktivistom naperilo koroško državno tožilstvo, prav tako delegirana izven Koroške, je moč sedaj pričakovati, da bo linška razsodba delovala kot signal in da se bodo preostali procesi zoper s)o-venske aktiviste zdaj bržkone zel« hitro zvrstili. MARJAN SEDMAK ■..........................................................................................................hhmiimhuiiii.........................................iiiiiiiuhihiiiiiiiii.. VAŽNA RAZSODBA USTAVNEGA SODIŠČA Odobritev novega zakona ne zadostuje za preprečitev referenduma o starem Samo če novi zakon vnese bistvene spremembe, se ljudsko glasovanje prekliče, v nasprotnem primeru pa je podvrženo referendumu novo zakonsko besedilo RIM — Ustavno sodišče je včeraj objavilo razsodbo, s katero je proglasilo delno protiustavnost člena 39 zakona, ki urejuje potek ljudskih glasovanj. Razsodba, ki je še posebno aktualna glede na bližnje referendume, v bistvu pravi, da ni dovolj odobritev novega zakona, da bi preprečili referendum o starem, ampak da je potrebno, da novi zakon bistveno spremeni starega. Člen 39 zakona o referendumu jo doslej določal, da se referendum prekliče, če je bil zakon, ali del zakona, ki je podvržen referendumu, medtem razveljavljen z odobritvijo novega zakona o istem argumentu. Po mnenju ustavnega sodišča taka določba omejuje možnost referenduma, kot jo predvideva ustava. Parlament bi namreč v tem primeru lahko izglasoval o i stem vprašanju nov zakon, ki bi bil bistveno enak prvemu, pa čeprav s samo formalnimi spremembami, in to bi zadostovalo za preklic referenduma. Po razsodbi ustavnega sodišča se kaj takega sedaj ne more več zgoditi: odobritev novega zakona lahko prepreči referendum samo v primeru, da se navdihuje na povsem drugačnih'načelih ter da bistveno spreminja prejšnjo normati-vo. Konkretno je razsodba aktualna predvsem v zvezj z referendumom, ki ga zahtevajo radikalci, o zakonu Reale o javnem redu. V parlamentu je trenutno v teku razprava za odobritev novega zakona o javnem redu, ki naj nadomesti prvega in torej prepreči izvedbo referenduma. Toda novi zakonski predlog, o katerem je govor v parlamentu, ne vnaša bistvenih novosti, ampak v marsičem ponavlja določbe starega za kona, čeprav ga tu pa tam bistveno zboljšuje, predvsem ker predvi deva večja jamstva za državljane. Po novi razsodbi ustavnega sodišča bj po vsej verjetnosti take spremembe ne zadostovale za preprečitev referenduma. Pri tem pa je treba dodati, da zaradi obstrukcionizma radikalcev in miscvcev v nobenem primeru ne bi mogli pravočasno odobriti novega zakona o javnem redu, tako da je referendum o zakonu Reale v vsakem , primeru neizbežen. Stranke vladne večine, ki so se dogovorile o novem, boljšem besedilu, so izrazile odločnost, da nadaljujejo parla mentarni iter za odobritev zakona, pa čeprav ta odobritev ne bo prišla pravočasno. Toda glede na verjetnost, H- bo referendum zavrnil zahtevo pr razveljavitvi zakona — kot je mogoče sklepati tudi na osnovi nedeljskih volilnih izidov — je seveda vprašljivo, s kakšno upravičenostjo bodo lahko večinske stranke spremenile zakon, ki ga je ljud- ska volja pravkar potrdila in osvojila. Treba je tudi reči, da včerajšnja razsodba ustavnega sodišča ne vpliva na vprašanje kompetenc in procedur. To pomeni, da bo kasacijsko sodišče ohranilo pristojnost, da preveri, ali morebitna nova normativa bistveno ali samo obrobno spreminja zakonsko določbo, kj je podvržena referendumu. To pomeni, da a -kot doslej — pripadala še vedno kasacijskemu sodišču zadnja, beseda o tem- ali je referendum izvedljiv, ali ne. Toda v primeru, da bi ka sacijsko sodišče ugotovilo, da novi zakon ne vnaša bistvenih sprememb, potem bi bil podvržen referendumu ne stari zakon, ki je že tako bil raz veljavljen od novega, ampak prav novi. če se povrnemo k prejšnjim ugotovitvam v zvezi z zakonom Rea le, je treba pojasniti, da bi morebitna pravočasna odobritev novega zakonskega besedila ne preprečila referenduma, pač pa bi povzročila, da bi bil namesto zakona Reale pod vržen ljudskemu elasovanju novi za kon o javnem redu. (tm) RIM — Primanjkljaj trgovinske bilance se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta znižal za celih 78 od sto in znaša 202 milijardi lir. V istem obdobju lansko leto pa je znašal primanjkljaj 917 milijard lir. MED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI V Dominikanski republiki spodletel državni udar Proti večeru so nadaljevali s štetjem glasov, ki ga je vojska skušala s silo preprečiti - Zmaga naprednega kandidata CARACAS — Vse kaže, da je v Dominikanski republiki, kjer so včeraj volili novega predsednika, spodletel poskus državnega udara. Po zadnjih poluradnih vesteh iz Santo Dominga naj bi v večernih urah nadaljevali s štetjem glasov, ki so ga prekinili ob prvem svitu na zahtevo nekaterih vojaških oddelkov in ko je imel kandidat opozicije Antonio Guzman znatno prednost. Iz fragmentarnih in protislovnih poročil iz Dominikanske republike je težko razumeti, kaj se je včeraj dogajalo, dasi je skorajda nesporno dejstvo, da je prišlo do poskusa državnega udara, ki pa je spodletel. K temu je najbrž tudi pripomoglo ameriško državno tajništvo, kj je pod večer izjavilo, da z zaskrbljenostjo sledi razpletu dogodkov v Santo Domingu. Obenem je State Department tudi spomnil dosedanjega predsednika Balanguerja, ki je od 1966. leta za krmilom države, da je obljubil predsedniku Carterju demokratične predsedniške volitve. Izjava ameriškega zunanjega ministrstva. ki je bilo stalno v stiku s svojim veleposlaništvom v Domini kanski republiki, je doslej najbrž najbolj popolno in verodostojno poročilo o razpletu dogodkov, ki je Po svoje značilen za Latinsko Ameriko. Po vesteh iz tega in drugih virov (predvsem gre za poročevalce s Haitija) naj bi skupina vojakov ob prvem svitu vdrl* v osrednji urad skrutina- torjev. preprečila štetje glasov in prekinila neposredno radijsko in televizijsko oddajo o štetju. Tedaj je imel predstavnik opozicije Antonio Guzman. ki se je predstavil volivcem t socialdemokratskim programom, okrog sto tisoč glasov prednosti pred predsednikom Balanguerjem. ki je izrazit reakcionar. Kaže, da so se ob posegu vojske vneli ostrejši spopadi, r katerih sta bila ubita dva skrutina* torja opozicijske stranke. Kaj se je nato zgodilo, je praktična nemogoče ugotoviti. Kaže, da so posegli predsedniku zvesti oddelki, ki so onesposobili uiKirnike. Dejstvo je, da se je pozno zvečer znova začelo štetje glasof. Končni rezultat ni še znan, opozicijska »revolucionarna stranka* pa vsekakor trdi, da je premočno zmagala, (vt) CHICAGO — Policija je aretirala 149 iranskih študentov, ki so sredi mesta demonstrirali proti zatiralne-mu režimu šaha Reze Pahlavija. V Teheranu pa so zaprli kakih sto o seb, ki so se prejšnje dni udeležile podobnih manifestacij. VVASHINGTON — Na enotedenskem obisku v ZDA se mudi zambijski predsednik Kauda, ki bo prihodnje dni prejel nagrado »Martin Luther King* za mir. Včeraj se je sešel s Carterjem, danes pa se bo razgovarjal z Vanceom. sicer o najnovejših pretresih na afriški celini. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 18. maja 1918 ZA OBNOVO DEŽELNEGA SVETA Z dekretom predsednika deželnega odbora včeraj tudi formalno razpisane volitve Stranke mrzlično sestavljajo kandidatne liste in volilne programe Lepaki na pločevinastih tablah, ki so jih občinski uslužbenci že pred dnevi namestili po vseh krajih mesta in podeželja, naznanjajo, da prehajamo v polno fazo predvolilne kampanje. Zaenkrat se ti lepaki nanašajo na ljudske referendume, o katerih se bomo izrekli 11. junija. Danes bodo namreč izročili občinskim slom volilna potrdila, ki jih bodo začeli z jutrišnjim dnem razdeljevati volilnim upravičencem. V resnici poteka kampanja za referendume v relativnem zatišju. Ne posveča se ji večja pozornost. Zato pa je pozornost strank usmerjena na upravne volitve, ki bodo čez poldrugi mesec, to je 25. in 26. junija, ko bomo obnavljali deželni svet, tržaški občinski svet ter prvič v naših krajih tudi rajonske svete. Stranke čaka torej v prihodnjih dneh ogromno dela. Mrzlično sestavljajo kandidatne liste, kar je spričo okrožnih volitev še posebno zahtevna naloga. Poleg kandidatov za občinski in deželni svet bo treba namreč določiti kar 232' imen za rajonske svete. V istem mrzličnem vzdušju pripravljajo programe, s katerimi se bodo predstavili volivcem. Pri tem so vse stranke pod vtisom izida nedeljskih volitev, ki bo prav gotovo vplival na predvolilno kampanjo tudi v naših krajih. Zelo podrobno skuša te izide analizirati predvsem KPI, ki je na teh volitvah zabeležila določen zastoj. V krogih tržaške federacije KPI vsekakor ne dramatizirajo položaja in označujejo nedeljski rezultat kot posledico določenega e-motivnega momenta, ki je imel v pretežno kmečkih središčih, v katerih so se v bistvu odvijale nedeljske upravne volitve, lažji prijem na ljudstvo. Očitno je načelnost in doslednost stališč KPI za reševanje družbenih problemov v sedanjem kritičnem položaju nekoliko nepopularna, menijo tržaški komunisti, verjetno pa to ne bi smelo v takšni meri veljati za razvitejša, industrializirana področja (in v ta okvir spada tudi Trst), kjer ni element emotivnosti tako potenciran. Glede volitev naj omenimo, da je včeraj izšel uradni deželni vestnik, v katerem je objavljen dekret predsednika deželnega odbora o uradnem razpisu deželnih volitev. Dekret določa tudi določitev števila svetovalskih mest, in sicer 15 za tržaško volilno okrožje, 7 za Gorico, 21 za Videm, 5 za Tolmeč in 13 za Pordenon. Z objavo dekreta se je dejansko sprožila vrsta predvolilnih obveznosti. Najprej, in to že jutri, bodo na tržaškem prizivnem sodišču umestili deželni volilni urad. V soboto, 20. maja, ob 8. uri, se bo pričelrok za predložitev volilnih znakov ‘ raznih strank. Kot znano, se je že pričelo tekmovanje za prva mesta na listah. Skupina komunističnih mladincev se je že v soboto postavila pred vhode v občinsko hišo in na sodišče, da bi si po ustaljeni navadi zagotovila prvo mesto na listi. Dekret določa tudi rok za predložitev kandidatnih list. Na prizivnem sodišču bodo te liste sprejemali od 8. ure 27. maja do 20. ure 30. maja. V ponedeljek, 6. junija, bo predsednik prizivnega sodišča imenoval predsednike volilnih sedežev, v dneh od 10. do 17. junija pa bodo imenovali skrutina-torje. Dekret nadalje obsega še vrsto drugih navodil. Do 19. junija bodo morale občinske uprave poskrbeti za to, da bodo javno razobešene kandidatne liste, do 20. junija pa bodo morali izročiti volivcem potrdila o vpisu v volilne sezname. Na koncu obsega dekret deželnega predsednika celo datum prve seje bodočega deželnega sveta. Le ta se bo namreč sestal 17. julija. Podoben postopek bo veljal tudi za volitve v občinski svet in rajonske svete. Kandidatne liste bo treba predložiti pri tajništvu tržaške občine med 8. uro 26. maja in 20. uro 31. maja. Omeniti je treba tudi dejstvo, da večjim strankam, to je tistim, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu ali v deželnem svetu, ne bo treba zbirati podpisov za predložitev kandidatnih list. Ostale stranke bodo morale predložiti od 200 do 300 podpisov za kandidatne liste na občinskih volitvah m od 350 do 700 podpisov za kandidatne lista na deželnih volitvah. Če bi se pa neka stranka ali politično gibanje hotelo udeležiti samo volitev v rajonske svete, bo moralo predložiti od 70 do 100 podpisov za posamezne rajone. Stranke so trenutno, kot rečeno, najbolj zaposlene s sestavljanjem kandidatnih list. Sinoči se je sestal volilni odbor PSI, ki je okvirno določil kandidate za občinski in deželni svet. Nosilec liste za tržaško občino naj bi bil Pesante, med Slovenci pa bo kandidiral ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča Filibert Benedetič, ki bi zamenjal Hreščaka. Za deželne volitve pa naj bi vodil seznam kandidatov Pittoni. O sinočnjih predlogih bo vsekakor razpravljalo in odločalo vodstvo stranke v prihodnjih dneh. V soboto se bo o preblemu kandidatur izrekel deželni odbor KPI, deželno vodstvo KD (ki bo, kot znano, kandidiralo za tržaškega župana Nerea Stopperja) bo o tem dokončno sklepalo 23. maja. Pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki bo za občinski svet kandidirala prof. Lokarja, za deželo pa obnovila kandidaturo dr. Štoke, se bo sestal prihodnji torek. ZANIMIVA PREDSTAVA V GLEDALIŠČU ROSSETTI PASOLINI IN GASSMAN: IZRAZNI TEKST IN IGRA Danes v Avditoriju srečanje z igralcem V gledališču Rossetti bodo do nedelje predstavili zanimivo delo, ki se je že uveljavilo v večjih mestih. V njem se srečata dve veliki osebnosti, ki se prav preko te predstave izkažeta za dosti bolj sorodni, kot bi se zdelo. «Affabulazione» je nam reč gledališki tekst umrlega Pier Paola Pasolinija, ki je nedvomno očaral Vittoria Gassmana. Ta se je odločil, da ga prenese na oder kot režiser in protagonist. Kaj je skupnega med umrlim predstavnikom italijanske kulture, ki nam je znan predvsem preko literarno nasičenega in moralno napetega razmišljanja o vseh pojavih realnosti, ter igralcem, ki je prešel z enakim uspehom od interpretacije gledaliških klasikov k stereotipom italijanske filmske komedije? Skupno je prav to, kar izvrstno in neprevedljivo izraža naslov tega gledališkega dela. Se pravi nenehno stremljenje po gradnji neke druge dimenzije realnosti preko besede in govora. Tudi ko je neorealistična kritika menila, da Pasolinijeve pripovedne stvaritve težijo po mimetič- liiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimniiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiMiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiriiiiiiiHiiiiiiiiMmii Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA S slavnostnim govorom Pittonija zaključena tretja mandatna doba V imenu vseh svetovalcev se je predsedniku sveta zahvalil Mario Colli (KPI) V 5-letnem obdobju se je skupščina sestala 378-krat in odobrila 336 zakonov S slavnostnim govorom predsednika sveta Arnalda Pittonija, je deželna skupščina zaključila svojo tretjo mandatno dobo. Pred tem pa je še odobrila dva nova zakona in sprejela resolucijo, s katero se deželni odbor obvezuje, da bo pri pristojnih organih izpeljal potrebne korake za restrukturacijo delavskih zadrug. Nova zakona pa predvidevata izredne posege za zaposlitev mladine, kot predvideva 1. člen državnega zakona št. 546 o obnovi Furlanije in podelitev deželne podpore krajevnim ustanovam zaradi večjih stroškov, ker so njihovi u-službenci vršili funkcije v javnih in sindikalnih ustanovah. Po opravljeni zakonodajni dejavnosti, je v imenu vseh svetovalcev spregovoril načelnik komunistične skupine KPI Mario Colli, ki se je najprej iskreno zahvalil predsedniku Pittoniju za njegovo zavzeto delo pri vodenju tako važnega zakonodajnega organa. Naglasil je na važno vlogo sodelovanja, ki je mnogokrat prišla do izraza v tretji mandatni dobi deželne skupščine. Zahvalil se je tudi vsemu deželnemu osebju, ki je na kakršen koli način pripomoglo, da je delo steklo v najboljšem redu. Spregovoril je nato predsednik skupščine Arnaldo Pittoni, ki se je v uvodnih besedah najprej spomnil vsega deželnega osebja, čigar delo je bilo dokaz čuta odgovornosti in požrtvovalnosti. Zahvalil se je predsedniku deželnega odbora Comelli-ju, podpredsednikoma Variscu in Bettoliju, glavnemu tajniku dr. Fa-brisu ter predstavnikom tiska, ki so s pozornostjo sledili delu skupščine. Opozoril je nato na celo vrsto zakonskih ukrepov, ki jih je skupščina izglasovala spričo važnih dogodkov, ki so bili v tem obdobju v sre- dišču pozornosti. Tukaj je predvsem poudaril vrsto zakonov, ki zadevajo posege za obnovo potresnega območja in določila, ki jih predvideva izvajanje osimskih sporazumov. Poudaril je tudi važnost sprejetih resolucij, med temi še posebej onih o vojaških služnostih, o osimskih sporazumih in o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti. Čeprav so bila ta vprašanja največkrat na dnevnem redu, ni skupščina pozabila ostalih problemov, ki tarejo vso deželo, tako na gospodarskem, kot na družbenem in kulturnem področju. V tem obdobju so predstavniki skupščine dvakrat obiskali Slovenijo in Hrvatsko, kjer so navezali važne stike za še boljše medsebojno sodelovanje. S tema obiskoma se je začelo tudi sodelovanje z italijansko manjšino, ki prebiva onkraj meje. Tudi predstavniki deželnih komisij so se večkrat podali v tujino, pri tem pa velja še posebej omeniti o-bisk posebne deželne komisije v Skopju, da bi se seznanila s tehničnimi rešitvami, ki so jih uvedle krajevne oblasti pri obnovi porušenega mesta. Poleg golega naštevanja dejavnosti deželne skupščine pa je treba še posebej podčrtati njeno demokratično zr vzetost in odločno obsodbo pro ti vsakršnemu terorizmu, zaradi če sar lahko pozitivno ocenimo njeno petletno delo. Svoj govor je pred sednik Pittoni zaključil z iskrenimi voščili vsem tistim, ki jih bo prebivalstvo dežele izvolilo na prihod njih volitvah, da bi dobre opravili svoje delo v interesu celotne deželne skupnosti. Kot zanimivost naj dodamo, da se je skupščina sestala 378-krat in Furlansko gibanje predlaga razdelitev dežele F-JK Prof. Cornelia Puppini D’Agaro predstavnica Furlanskega gibanja v deželnem svetu je na včerajšnjem zasedanju napovedala predstavitev zakonskega osnutka, ki predvideva ustanovitev dežele Furlanije s posebnim statutom, ki bi zaobjemala videmsko, goriško in pordenon-sko pokrajino ter dežele Julijske krajine s posebnim statutom, ki bi zaobjemala tržaško pokrajino. Zakonski predlog predvideva tudi. da bi morala imeti statuta novih dežel posebna določila za zaščito furlanske, slovenske in nemške jezikovne manjšine. Deželni svef izvolil Sheilo Lavrenčič v vodstvo vzgojnih zavodov odobrila 336 zakonov, od katerih 117 oglasno. ....................iihiii.i.iiiiiiiiii......................um.................. O VPRAŠANJU AVTONOMIJE STROKOVNE ŠOLE Odklonilno stališče dežele izzvalo ogorčene kritike Odločen nastop svetovalca Bosarija (KPI) v deželnem svetit - Solidar-noslna izjava profesorskega zbora tehničnega zavoda «Ziga Zois» Torkova manifestacija dijakov slovenskih višjih srednjih šol, ki so protestirali proti zaprtosti deželne uprave do vprašanja avtonomije strokovnega zavoda Galvani je imela svoj odziv tudi na včerajšnjem zadnjem zasedanju deželne skupščine. Kot smo že poročali, je o vprašanju avtonomije strokovnega zavoda razpravljala tudi tretja deželna komisija za izobraževanje in kulturo. Svetovalca Štoka (SSk) in Bosari (KPI) sta izrecno zahtevala odgovor odbornika Mizzaua v deželnem svetu na že vloženo interpelacijo, poleg tega pa še kopijo dokumenta, ki vsebuje mnenje odborništva za izobraževanje in kulturo o strokov nem zavodu, ki je bil poslan na šolsko skrbništvo. Obe zahtevi je od bornik Mizzau neodgovorno in brez vsakršnega razloga zavrnil in s tem pokazal vso svojo zaprtost do tega problema. Prav ti odgovori odbornika Mizzaua so dalj povod komunističnemu svetovalcu Bosariju, da se je na začetku včerajšnjega zasedanja obrnil na predsedstvo deželnega sveta, da bi deželnemu odboru predočil to pekoče vprašanje. Potem ko je o-pisal potek zasedanja deželne komisije. na katerem je prišla še enkrat do izraza nadutost pristojnega odbornika, se je zaustavil pri številnih interpelacijah, na katere pristojni odborniki še niso dali svojih odgovorov. Med temi sta še vedno brez odgovora interpelaciji, ki sta jih vložili KPI in SSk, takoj ko se je izvedela v.st. da je deželno odbor-ništvo dejansko zavrnilo zahtevo po osamosvojitvi slovenske strokovne tole ter po ustanovitvi dveh novih sekcij za geometre in elektromeha-nike. Prav to'dejstvo, je zaklju i svetovalec Bosari, nč postavlja deželnega odbora v najboljšo luč, posebno zaradi tega, ker danes zaključuje svojo mandatno dobo. Te besede je predsednik deželnega sveta Pittoni vzel na znanje in dejal, da se v marsičem strinja z izjavami komunističnega svetovalca Bosarija. Medtem se tudi v slovenskih krogih še nj polegel val ogorčenja, ki ga je sprožilo Mizzauovo neodgovorno in pristransko vedenje. Dijaki strokovne šole so skupno s predstavniki ostalih slovenskih višjih srednjih šol sklenili, da bodo nadaljevali boj in da nikakor ne bodo popu stili. Vprašanje strokovne šole in vprašanje avtonomije celotne slovenske šole v Furlaniji - Julijski krajini živo občutijo vsi dijaki in nujno je, da se tudi na šolah začne, tako med dijaki, kot med profesorji, debata o tem vprašanju, ki zadeva vsakega člana naše manjšine. Poleg tega so dijaki sklenili, da se bodo obrnili na italijansko napred no višješolsko mladino in zahtevali njihovo podporo v boju za avtonomijo strokovne šole. Podpora italijanskih dijakov je nadvse važna, saj se da z njo dokazati celotni javnosti, da vladata v dijaškem gibanju solidarnost in odprt, demokratičen dialog ter da se tudi italijanska mladina zaveda važnosti, ki jo ima avtonomija slovenske šole za svoboden razvoj naše manjšine. V tem okviru so dijaki včeraj sklenili skupno sejo predstavnikov slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol v Trstu. Seja je bila iz organizacijskih razlogov prenešena na jutri. Dijaki strokovnega zavoda so o-benem sklenili, da se bodo povezali tudi z naprednimi strankami in zahtevali njihovo odločno podporo. Medtem stalno prejemamo izjave solidarnosti in ogorčenja zaradi odklonilnega stališča dežele do vprašanja slovenske strokovne šole. Med temi j« tudi izjava profesorskega zbora trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois: »Spričo položaja, v katerem je strokovni zavod za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom, ki že od leta 1970 čaka na svojo samostojnost, izraža profesorski zbor državnega tehničnega zavoda «žiga V ‘s» svojo polno solidarnost z dijaki, starši in profesorji.* Pred svečanim zaključkom včerajšnjega zasedanja je deželna skupščina izvolila svoje predstavnike v nekatere ustanove in inštitute. Med temi je tudi izvolila tri predstavnike v vodstvo raziskovalnih, izpopolnjevalnih in vzgojnih zavodov. S 17 glasovi je skupščina izvolila tudi prof. Sheilo Lavrenčič, ostala dva pa sta Giovanni Torelli in Carlo Pascoletti, ki sta prejela vsak po 29 glasov. nem izrazu, da hočejo torej le sprejeti v literarni govor vsakdanje izraze ljudskih in lumpenproletarskih slojev, tudi tedaj je v resnici Pa-solini stremel po ustvarjanju samostojne izrazne dimenzije, ki le kot taka lahko osvetljuje irealnost*. Zato je tudi razumljivo, da je kasneje, tudi v filmu, Pasolini segel po literarnih klasikih. Gassman prav tako ljubi v gledališču predvsem oživljanje besede iz teksta. In tudi v filmskih komedijah, katerih je protagonist (vsaj najboljših, kot Risijeve «11 mattato-re», ki smo jo lahko gledali v ponedeljek na televiziji) se njegova vloga precej razlikuje od drugih protagonistov tega žanra, ostaja bolj v liniji, ki jo je predstavljal Toto, •v svojem bruhanju najmanj običajnih besed. tAffabulazione* vsebuje nekaj momentov, v katerih se koncept gledališča, v katerem se Pasolini in Gassman srečata, najjasneje, rekli bi teoretično opredeli. Npr. ko v začetku drugega dejanja starejši igralec (morda nekakšna prispodoba zavesti literata) opredeli značaj gledališke besede. V nekaterih momentih tudi razmišlja o odnosu gledališča s filmom, ne le zato, ker predstava vsebuje projekcije filmskih posnetkov (to je danes precej običajno v gledališču, a ne vedno najbolje utemeljeno), pač pa zato, ker se ustvari pravo nasprotje med živimi osebami, ki jih vidimo na o-dru in njihovimi podobami na platnu: kar je najbolj presunljivo v začetku, ko že prej omenjeni starejši igralec, da živ glas nememu posnetku svojega obraza, ki v velikem planu pokriva platno. _ Vsaj mimogrede moramo omeniti še igro ostalih (Corrado Gaipa, Silvia Monelli, Laura Tanziani idr.), ki je seveda manj stilizirana kot Gass-manova, kar ustvari v predstavi še eno dialektično napetost in diskretno glasbeno opremo Fiorenza Carpi-ja, ki se je že izkazal tudi v glasbi za film (sodeloval je predvsem s Comencinijem). Kogar bo predstava zanimala, bo verjetno tudi z zanimanjem zabeležil vest o srečanju z Gassmanom. ki se je za danes ob petih popoldne najavil v Avditoriju, (sg) JUTRI V MIL.ISKI STOLNICI Orgelski koncert Huberta Berganta V okviru revije o zgodovini orgelske glasbe, ki jo prireja avtonomna turistična in letoviščarska ustanova skupno z miljsko občino in s sodelovanjem župnišča, bo jutri ob 20.30 v miljski stolnici orgelski koncert znanega virtuoza Huberta Berganta z Glasbene šole v Ljubljani, kjer poučuje orgle. Umetnik je med drugim že prejel najvišje priznanje, Prešernovo nagrado. Jutrišnji program obsega sklad be B. Čemohorskega rFuga v h molu*. J. Segara «Preludij in fuga v C duru*, J. Kuharja «Fantazija v a molu*, M. Kabelača «Fantazija», L. Sluka re'T | mladini pod 18. letom. Batv tve0,>' Aurora 16.30 «Spermula». Z*’a [pl*' fantastični film. Prepoved8*1 dini pod 18. letom. Red1 Capitoi 16.00 »Giulia*. Vane888 grave, Jane Fonda. Moderno 16.30 »Una ragazza Po caldo*. Prepovedan ® 18. letom. Barvni film. 0' Ideale 16.00 «La rabbia gi°vaI*f.*’j pod tin Schen. Prepovedan rnla 14. letom. Barvni film. . pr8 Vittorio Venelo 16.30 «Sefltine*»' p, povedan mladini pod 18- let0 vni film. Astra 16.30 «11 padrone e Renato Pozzetto. Prepoved* dini pod 14. letom. Barvni 1 gjr Radio 16.00 »Stamping ground»' vni film. . ( Lumiere 16.30-22.00 «La drago*. Bruce Lee. Barvni 1 Volta 17.00 »Cadaveri eccellent*' no Ventura. Barvni film. Izleti Odbor bivših aktivistov osvob^tr ga gibanja na Tržaškem va ^ i viste, da se udeležijo izleta jji ob priliki odkritja $$ roško padlim zia svobodo, ki **° "j 1 ■ 1978 v Pliberku. Vpisovanje ^ 13. ure v Ul. Montecchi 6/R*. št. 40, do sobote, 20. t.m. SPDT obvešča, da je še neM j(s-stih mest za avtobusni izlet ^ tajur za osnovnošolce, ki bo ljo, 21. maja. Izlet vodijo gppl SPDT. Vpisovanje je na se^e^oli^ (Ul. sv. Frančiška 20) v skih urah. n# SPDT prireja v nedeljo, "'p0je avtobusni izlet na Ratitovec. ,, predvidoma tri ure. Vpisov8* jj) sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Franci8*" v dopoldanskih urah Pris Namesto cvetja na grob ^a' Ja** darujejo Angel Veljak 9.00 t. Kljun 5.000, Vera Kralj £^ Ignacij Ota 3.000 lir za PD rini - Domjo. Karlo in Justina Vecchiet d* ^ 10.000 lir za spomenik padlim ^ jv-iz Skednja, s Kolonkovca i*1 Ane. Ob smrti dragega očeta . izreka ŠZ Gaja Iskreno sož«*^ jemu nogometašu Radiju družini. Po nalogu tržaškega namestnika državnega pravdnika dr. Coassina so v kraju Castions di Strada v Furlaniji včeraj aretirali funkcionarja krajevne hranilnice. Imena in vsebine obtožnice sicer nismo izvedeli, vendar pa je povsem gotovo, da je aretacija povezana s preiskavo, v katero sta ' pletena lastnika vrste mesnic v naši deželi, brata Lazzaro, ki sta že dalj časa v tržaških zaporih. • Jutri, v petek, se bo sestal v občinski dvorani «Lo squero* javna skupščina, ki jo .je sklicala miljska občinska uprava in na kateri bodo predstavili načrt za preureditev področja bivšega kina Europa v mestni park. Srečanja se bodo udeležili občinsko tehnično osebje ter odbornika Luciane Tremul in Luisa Balbi. Kot poudarja občinska uprava, je načrt odprt vsakršni spremembi in predlogom prebivalstva. • Tržaška občina sporoča, da so v občinski zakladnici v Ul. Nordi0 11 začeli z izplačevanjem deželnih dodatnih podpor za civilne invalide, slepce in gluhoneme za obdobje marec • april Nenadoma nas je zapustil naš dragi MARCELO HROVATIN Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice gl8V,lC bolnišnice v opensko cerkev. Žalujoča žena Kristina, hčerka čela z možem, vnukinja Daniela drugo sorodstvo Opčine, 18. maja 1978 Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in n°n° EDVARD VRŠE Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 13. url iz mrtvašnice glavDe bolnišnice naravnost v cerkev v Gropado. Žalujoči: žena Bazi lija, hči In z družinami ter drugi sorodnik* Gropada, 18. maja 1978 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Gorski dnevnik V MILJSKI KINODVORANI VERDI V soboto tradicionalna Veselica Društva Slovencev miljske občine Prvi nastop domače dramske skupine z veseloigro GORIŠKI DNEVNIK ZARES NENAVADNA NEZGODA V TOREK ZVEČER TEMA V JUŽNEM DELU GORICE Okvara na avtomatu je povzročila kratek stik na električnem napajalnem vodu 18. maja 1978 Tečaj slovenščine v Romjanu Miljski pevski zbor «Jadran» miiiMiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiititiiiui OTO V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU bratenje pevskih zborov ^ Venturini - Loški glas avdušujoč nastop Ladka s, '3ininašimi amaterskimi sku-Hjj z društvi in skupinami v Sloji (]n„0 Pogosti, rekli bi skorajda SJiern redu. Redkokatero so-Sa 'Je Pa se poglobi do pobra- Sia -f ^ znak fe globljega po- H j ’ Svilnih medsebojnih stičnih , n resnično prijateljskih odno-,,ve,e samo med vodstvi skupin, Jt In tudi med posameznimi čla- KCav ta občutek velikega za-* (lobi]V'a na(l narejenim korakom ^‘vsak poslušalec v natrpani Obči„, dvorani. W>tvu l* ibo*”1 jU se ie najprej predsta-jtriiCQ °d Dom ja, ki slavi letos 10-% je Sy°iega obstoja. Ob tej pri-^Sebt,n or ‘zdal svojo značko, ter j,, zt>ačko o pobratenju z Lo-iSorr1, Zbor od Domja je v H, l• nastopu prikazal ves napre-%H ®a. Je bil deležen pod vod.-v iartn?v°iega dirigenta Tavčhrja 3n0 Jete času. Program je bil iv i2r lzbran in popolnoma doseg-& Jbn. n' m°či in pevskemu nivo- 2 J od Domja N^tevnejšim programom se je yke» ,d rnoški zbor Loški glas iz ^‘Zagorju ob Savi. Pod vod- v ir> dur^a Pražnikarja je ubrali, | a' zbto ter uravnovešeno fb si0 časovnih skupinah zapel vr-Jfilb .inskih umetnih pesmi, od ka-^jev? n najbolje izvedeni Foer- 4 Spak in Kernjakova Ti ^•stično izzivanje N prosvetnim a°mom v Barkovljah „Ko - časa je bilo opaziti po i«pis banskih zidovih fašistične k||0 6 >n lahko rečemo, du je v0jj( 'V'-4 ta okraj žalostna no-tej Bri. smo Pa pričakovali, da v»Hj sl" tudi do grobega izzi-j m žaljenja Slovencev, kot '■H, p*0 zgodilo v nedeljo, 14. I^JoBoldne so Imeli namreč itj0 S| lai>ski otroci, ki obisku-0venski otroški vrtec in os-Ht^^Jo, zaključno šolsko pri-P0 Cri’ ki Je zelo lepo uspela. **° j.^ditvi s0 se otroci prijetji, j*”ava** v prosvetnem do-tešijjjj.». se je pojavila skupina 11^ Pobalinov ter z že o-V?1 žaljivimi psovkami na V,, Slovencev izzivala prisotne. ^Ištv *° °elo vdreti v prostore na kar pa so odločno kbaij a * Prisotni starši ter raz-4va tkibaline. še isti večer sta *ž n e pa so predvidene posebne o lajšave. na V torek zvečer med 9.30 in II. uro je na vsem lepem zmanjkal električna tok na južnem območju Gorice. Žarnice so se ugasnile v industrijski coni v Štadrežu, naselju S. Anna, na Rojcah, na spodnjem delu Korza ter v delu Podturna. Delavci občinskih mestnih podjetij, ki so bili o dogodku nemudoma obveščeni, so takoj začeli iskati vzroke. Ugotovili so, da je okvara nastala na enem izmed štirih električnih vodov. Ki oskrbujejo mestno električno omrežje. Ugotavljanje kraja okvare je bilo izredno težavno zaradi noči. Z izključitvijo nekaterih obratov v industrijski coni ter posameznih četrti se je pokazalo, da je okvara nastala na zračnih električnih vodih v industrijski coni, in sicer nekje v bližini podjetja Adani. Da so zagotovili dovolj električne energije za potrebe stanovanjskih naselij, so iz omrežja izključili tri podjetja v industrijski coni. tako da so morala obratovanje ustaviti. Zjutraj ob 5. uri, ko se je zdanilo, so delavci občinskega podjetja nadaljavali z delom ter našli kraj, kjer je elektrika «uha.jala» v zemljo preko razbremenilne naprave v industrijski coni. Takšnih naprav, ki varujejo električno omrežje, je več in med zadnjo nevihto je strela eno tako poškodovala, da je povzročala kratek stik med električnimi žicami na drogovih in zemljo. Staro napravo so nato nadomestili z novo in tudi v tovarne je po 6. uri zjutraj elektrika pričela normalno prihajati. Kot vsakič, kadar gre za okvare na električnih vodih, je veliko bolj zamudno ugotavljanje kraja okvare kot pa njena odprava. Vsekakor gre za primer, kakršnih je bilo malo v zgodovini elektri fikacije Gorice. Če izvzamemo vojne čase, ko so odvzemali elektriko zaradi zatemnitev, potem se je nekaj podobnega pripetilo pred leti, ko je zaradi nevihte drevo padlo na električni vod. Danes manifestacija tržiških delavcev v Trstu Delavci tržiškega podjetja Ital-cantieri, ki so trenutno v dopolnilni blagajni (v tem položaju jih je 900) bodo danes dopoldne priredili manifestacijo v Trstu. Prihodnji teden pa se bo delegacija tovarniškega sveta sestala /■ glavnim u-rednikorn tržaškega dnevnika «11 Piccolo*. Obe pobudi sodita v okvir sindikalnega" boja za dosego stvarne rešitve vprašanja italijanskega ladjedelništva in še posebej tržiškega obrata. Zasedanje mešane komisije za vodno gospodarstvo V ponedeljek in torek je v Firencah zasedala stalna italijansko - jugoslovanska komisija za vodno gospodarstvo, ki je bila ustanovljena v smislu osimskih dogovorov. V italijanski delegaciji, ki sta ji načelovala ing. Santopietro, funkcionar ministrstva za javna dela in opolnomočeni minister Gnoli, sta bila tudi goriški župan De Simone in odbornik za javne storitve Luciani. Jugoslovanski delegaciji je načeloval inž. Boris Mikoš. Zasedanje je bilo v glavnem namenjeno obravnavi vprašanj v zvezi z varstvom morja in vodnih tokov, predvsem Soče in Vipave. Delega ciji sta ta vprašanja obravnavali v luči obstoječih zakonskih predpisov v obeh državah, s specifičnimi vprašanji pa se bo ukvarjala posebna tričlanska podkomisija, v kateri je tudi goriški občinski odbornik Luciani. Mešana komisija za vodno gospo darstvo se je seznanila tudi s potekom dogovora med goriško in novogoriško občino za dobavo pitne vode z Mrzleka. Komisija je za reševanje tega vprašanja odločila, naj se prizadeti občini dogovarjata neposredno, kar sta tudi storili. 9. maja letos, so se predstavniki obeh občin sporazumeli za ceno že dobavljene vode in za tisto količino, ki bo dobavljena do konca leta. V prihodnjem letu pa bodo ceno vode določali po posebnem kriteriju, ob upoštevanju neke vrste premične lestvice, ki bo vezana na ceno e-nergije v obeh državah in na povi ške plač v obeh občinah. Popravke cene vode bodo določali vsako leto. Mešana komisija je dogovor na občinski ravni osvojila, zdaj pa bo treba sprožiti še postopek, da se ratificira pri obeh vladah. Z višjo ceno vode, ki jo občina Gorica plačuje, se bo moral nujno povečati tudi državni prispevek v ta namen. Komisija se bo vnovič sesta la sredi julija, tokrat v Radencih, kjer bo tekla beseda v glavnem o gradnji akumulacijskega sistema na Soči. Na obisku delegaciji iz LR kitajske Štiričlanska delegacija gospodarskih strokovnjakov iz LR Kitajske, ki jo vodi Liu Kuang Ming, si je včeraj, v spremstvu inž. Priana ogledala naprave ladjedelnice Ital-cantieri v Tržiču. Na ronško letališče pa je prav tako včeraj, prispela druga kitajska delegacija, ki si je ogledala letališke naprave ter obrate podjetja Meteor v Ron-kah. Danes bodo gostje iz Kitajske odpotovali v Benetke. Na pobudo dvojezične knjižnice v Romjanu, občina Ronke, so prejšnji teden pričeli s tečajem slovenskega jezika za Italijane. Vodi ga javni delavec Jože Jarc iz Doberdoba. Lekcije so ob torkih in petkih zvečer v prostorih dvojezič- ne knjižnice, ki so .jo odprli pred enim mesecem. Tečaja se udeležujejo povečini mlajši, čeprav je za pouk slovenščine zanimanje tudi med starejšimi. Ker smo že pri statističnem delu. nai zapišemo, da je največ deklet. Jarc se je o- MimiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiimmiimiHniiimiluiiiiiiniiHmiiiiiiiMniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiuiiiHiiiiiiuiimiiniiiiiiiimHinMHiiiiiiimiiiiiuiiNiimimmMi OB DOKUMENTU DELEGATSKEGA SVETA UMODOLNICE Bolniško osebje ima stvarne možnosti da izvaja novo psihiatrično politiko Po sodili KPI bo skorajšnja odprava komisarskega režima postaviia v o-spredje uveljavitev novega odnosa med bolnišnico in krajevnimi ustanovami ja izvajanje nove zdravstvene litike. Izpolnjevanje obrazcev za prijavo dohodkov Kmečka zveza obvešča, da bodo tudi letos v njenih uradih izpolnjevali obrazce za prijavo dohodkov. S tem se bodo začeli kvarjati že prihodnje dni, zato naproša vse interesente, naj se čim-prej zglasijo in naj ne čakajo zadnjih dni. Maturantski izlet slovenskih dijakov in seminar v Mariboru Sindikat slovenske šole, tajništvo Gorica, nas je zaprašilo, da objavimo obvestilo o letošnjem maturantskem izletu ter seminarju slovenskega jezika v Mariboru. Kot že v preteklosti, tako bo tudi letos maturantski izlet po Jugoslaviji. Udeležijo se ga lahko tudi dijaki predzadnjih letnikov višjih srednjih šol. Izlet bo od 21. julija do 29. julija t.l. Razpoložljivih je 42 mest: za 40 dijakov in 2 spremljevalca. Odhod bo v petek, 21. julija. ob 7. uri po našem času (ob 6.00 po jugoslovanskem) pri Rdeči hiši (Gorica). Izletniki bodo obiskali Ljubljano, Zagreb, Banjo Lu ko, Jajce, Sarajevo, Mostar. Dubrovnik, Split, Bihač, Plitvice, vra čali se bodo v smeri Ljubljana -Nova Gorica. Točnejši program bo pravočasno sporočen. Obenem sindikat obvešča, da bo tudi letos, .jeseni seminar slovenskega jezika in kulture. Goriškim šolnikom .je na razpolago 10 mest. Seminar bo v Mariboru od 3. do 10. septembra. Program bo pravočasno sporočen. Komisija za socialno varnost go riške federacije KPI je preučila dokument sveta, delegatov umobol niče v Gorici ter izrekla ugodno mnenje o predlogih in o oobudah, ki naj bi- jih sprejele demokratične politične sile. Razprava je upoštevala tudi ugotovitve, do katerih je prišla komisija na podlagi pa prejšnjih sestankov s predstavniki bolnišnice glede njene uprave. KPI je izrazila zadovoljstvo s široko udeležbo pri sestavi zahtev dokumenta in z možnostmi akcije osebja umobolnice za stvarno izvajanje nove psihiatrične politike. v okviru takšne politike zavzema sodelovanje med političnimi silami in sindikati važno mesto, ker se zaključuje faza komisarskegtr 'režima, ki je zaustavil težaven proces, v katerem so sindikati in občine hoteli izdelati novo politiko na področju psihiatrije in uprave bolnišnice. KPI sodi, da reforme (odprava zakona o umobolnicah iz leta 1904, zdravstvena reforma, odprava psi hiatričnih bolnišnic, deželni zdravstveni načrt) narekujejo vsem političnim in sindikalnim sredinam posebne naloge, ki bodo pomagale Dremagovati stare predsodke in stališča ozkih krogov, ki bodo vključevale osebje bolnišnice v njeno Upravi'anje in ki bodo odnose med * ........................................ sindikati in zdravstvenim osebjem j «Anrif mrAm u ii/tin mmn postavile na odprto in iskreno so V TOREK ZVEČER V NOVI GORICI delovanje. j--------------------------------------------------------- Komunistična partija, nadaljuje tiskovno sporočilo komisije za so- Zasuii bodo jarek v Ulici Alviano Goriško županstvo sporoča, da bodo od 1. junija dalje zaprli odlagališče odpadnega gradbenega materiala v Ulici Pola, ker je že zapolnjeno. Od omenjenega datuma da Le bo dovoljeno odlagati odpadni material na zemljišču goriške škofije, v Ulici Alviano, zraven semenišča. dločil za direktno metodo, po kateri zavzema slovnica drugorazredni pomen. Tečajniki so že po nekaj lekcijah razločno ponavljali krajša vprašanja ter se tu in tam pozanimali za izgovarjavo. Povedali so nam, da živijo v stiku s Slovenci in da je znanje slovenščine potrebno, ker jim odpira možnost stikov in seznanjanje z realnostjo, ob kateri živijo. Zavedajo se, da imajo pri učenju prednost, ker svoje znanje v vsakem trenutku lahko uporabijo. To je tudi eden od razlogov, zakaj so se odločili za obisk tečaja. Delno rešeno vprašanje bivših uslužbencev ONAIRC Vprašanja uslužbencev bivše u-stanove Onairc se počasi le začenjajo reševati. Tako piše v tiskovnem poročilu sindikata SINA SCEL-CISL, da bodo najbrž že v kratkem vsem bivšim uslužbencem omenjene ustanove, ki so prešli v državno upravo, izplačali po 25 tisoč lir mesečno na račun mezdnih poviškov v smislu kolektivne delovne pogodbe za obdobje 1976/78. Ministrstvo za javno šolstvo je načelni pristanek za tak ukrep že dalo v odgovoru tržaškemu šolskemu skrbništvu. Sindikat SINASCEL je že storil potrebne korake, da bi veljavnost ukrepa razširil tudi na goriško pokrajino. Dokončni odgovor naj bi sooročili že v prihodnjih dneh. Nakazilo v znesku 25 tisoč lir mesečno velja za razdobje od L septembra 1977 do maja 1978. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se udeležijo planinskega srečanja na Trstelju, v nedeljo, 21. maja. Odhod # Travnika z lastnimi sredstvi ob 8. uri. Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča udeležencem družinskega izleta, v nedeljo, 21. t.m., da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 5.30. iz Štandreža ob 5.35 in iz Sovodenj ob 5.40. Društvo se priporoča za točnost. Razstave cialno varnost, se obvezuje, da bo na različnih ravneh uveljavljala i vlogo in naloge delegatskega sveta j bolnišnice; pri tem se bo oslanja-la na takšno politiko v odnosu do osebja, ki bo pravična, demokratična, ki ne bo poznala privilegijev ter bo pomagala uveljavljati osebnost vsakega na tem specifičnem zdravstvenem sektorju zaposlenega operaterja. Komunisti se strinjajo z mnenjem glede organizacije dela (predvsem gre za uveljavljanje novega odnosa med bolnišnico ter njeno zunanjostjo, zlasti s krajevnimi ustanovami, kakor je to bilo predlagano že v preteklosti) ter se zavzemajo, da bi s takšno organizacijo dela dosegli višjo stopnjo poklicne usposobljenosti pomožnega zdravstvenega osebja ter zagotovili boljšo o-skrbo za bolnika. KPI bo v polni soglasnasti s so cialističnimi tovariši pomagala iz vesti te demokratične obveznosti, da se bodo uveljavili predlogi de legatskega sveta za obnovi v bolnišnici. KPI nadalje poziva delegatski svet, naj na podlag* svoje polne avtonomije neprestano prever- PROSVETNO DRUŠTVO «JEZERO» In SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita v Doberdob na prireditev PESEM NE POZNA MEJA JUTRI, 19. MAJA, ob 18. uri nastop lokostrelcev in večer ob tabornem ognju, ob 20. uri tekmovanje v briškoll z bogatimi nagradami. SOBOTA, 20. MAJA, ob 20. uri nastop ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE iz Velenja, nato ples z ansamblom Pomlad. NEDELJA, 21. MAJA, ob 17. uri sprevod nastopajočih po vasi in položitev venca k spomeniku padlim; ob 18. uri koncert pevskih zborov Iz Doberdoba, Križa, Trebč, Trbovelj, Branika in Pridvora ter domače godbe «Kras». Sledi ples z ansamblom Pomlad. V soboto in nedeljo zvečer predvajanie barvnih diapozitivov na temo «KRAS, DOBERDOB, JEZERO« Delovale bodo z domačim vinom in kraškim prigrizkom dobro založene stojnice. Priznanje članom Skupine 75 na prireditvi Dia Primorska V ostri konkurenci je Dario Figelj prejel tretjo nagrado za kolekcijo, Zdenko Vogrič pa tretjo nagrado za posamezen diapozitiv - Diploma za Alda Baucona in Silvana Pittoiija Deveti natečaj Dia Primorska in 5. republiško tekmovanje za barvne diapozitive sta že za nami. V torek 7,večer je bila v dvorani sodne palače v Novi Gorici slovesnost, na kateri so podelili nagrade in diplome najboljšim avtorjem ter predvajali diapozitive, ki jih je tričlanska žirija odbrala kot najboljše. Naj takoj na začetku navedemo, da je v natečaju Dia Primorska sodelovalo tudi sedem članov goriškega fotografskega krožka Skupina 75, od katerih so štirje dosegli lepo uvrstitev. Žirija, ki je bila zadolžena za ocenitev in nagrajevanje prispevkov, je imela zelo težko nalogo. Za natečaj Dia Primorska je 44 avtorjev poslalo 237 diapozitivov. Komisija je sprejela 41 avtorjev in 98 diapozitivov. Še hujša konkurenca je bila za 5. republiški natečaj barvnih diapozitivov, pri katerem so lahko sodelovali posamezniki in fotografski krožki iz cele Slovenije. 124 avtorjev je poslalo 520 diapozitivov. Žirija jih je sprejela 147, število avtorjev pa se je skrčilo na 78. Pred nabito polno dvorano so v torek predvajali 245 diapozitivov, ki so prišli v končni izbor ob zaključku pa je mojster fotografije Milenko Pegan izročil nagrade. Za natečaj Dia Primorska so bile podeljene tri nagrade za kolekcije in pet nagrad za posamezne diapozitive ter po tri diplome v vsaki kategoriji. V skupini za kolekcijo je prvo nagrado prejel Rafael Podobnik, drugo Stojan Gorup, tretjo pa član Skupine 75, Dario Figelj za zbirko Maroko. Med nagrajenci za posamezne diapozitive je Zdenko Vogrič, ki je preje) tretjo nagrado za posnetek Eksperiment 1. Diplomo za posamezne diapozitive pa sta prejela Aldo Baucon in Silvan Pittoli, tudi člana Skupine 75. V 5. republiškem natečaju so se najbolje uvrstili v kategoriji za kolekcijo: Borjs Dimitrijevič, Justi Fink in Simon Ko- vač, v skupini za posamezne diapozitive pa Ivan Lipovec, Bogo Čerin, Marjan Ručigaj, Dragan Ari-gler, Drago Bole in Stane Kvaternik. Diplome so prejeli Silvo Kacafura, Janez Hoehn, Jaka Jeraša, Andreja Peklaj (za kolekcijo) in Oskar Dolenc, Stojan Gorup, Rafael Podobnik in Peter Stare za posamezne diapozitive. Tekmovanje je organiziral Foto kino klub iz Nove Gorice. V noddjo svečanost pri Peternelu V Peternelu v goriških Brdih se bodo v nedeljo, 21. maja spomnili tragičnih dogodkov iz ma.ia 1944. leta in počastili spomin 22 nedolžnih žrtev, ki So jih Nemci in njihovi pomagači žive sežgati iz maščevanja zaradi vojaških porazov. Spominska svečanost se bo začela ob 13. uri pred spomenikom, s polaganjem vencev in spominskim govorom Maria Fantinija Sassa in bivšega poveljnika Briško - beneškega odreda. Bivši bore*, včlanjeni v VZPI-ANPI se bodo oddolžili spominu padlih in umorjenih žrtev tudi s polaganjem vencev v Gonjačah in Hruševlju. Kakor že vrsto let. se bodo slovesnosti udeležili tudi bivši borci odredov garibaldinske skupine »Garibaldi - Natisone* ki so tudi sodelovali skupaj z borci Briško -beneškega odreda v napadu na nemške kolone v Brdih ter jim prizadejali hude izgube. Prav zaradi tega so se Nemci tako kruto maščevali s požigom hiše v Peternelu, v katero so zmefali 22 nedolžnih žrtev, starcev, žena in celo otrok. Ob nedeljski spominski svečano sti v goriških Brdih Ik) mejni me hod na Plešivem odprt do 24. ure. V galeriji La Boitega v Ul. Niz-za v Gorici je odprta razstava a-kvarelov goriškega slikarja Andreja Košiča. V - soboto, 20. maja, odprejo v gttleriji Sagittaria v Pordenonu kolektivno razstavo mladih slikarjev naše dežele. Razstavljali bodo Marjan Kravos iz Trsta, Giorgio Val-vassori iz Gorice, Adriano Bon i* Trsta, Giancarlo Venuto iz Codroi-pa in Enzo Navarra iz Vidma. V občinski knjižnici v Škocijanu ob Soči odprejo jutri, 19. maja, razstavo slikarjev, ki bivajo v tej občini. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »Scherlock Holmes: soluzione settepercento*. A. Arkvn in V. Redgrave. CORSO 17.30 — 22.00 »Telefon*. C. Bronsoo. L. Remick. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00 — 22.00 »Lord Jim*. P. 0'Toole in J. Mason. CENTRALE 17.00-22.00 »U bandito e la triadama*. B. Reynolds in S. Field. VITTORIA 17.00-22.00 «ChatterboX il sesso parlante*. Prepovedan mladini pod 18, letom. Iršič PRINCIPE 17.30—22.00 »Lorca assas-sina*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «Quelli del- 1'Antuapina*, Nova Gorica in okolica SOČA «P!ava ptica*, ameriško-sovjet-ski film ob 18. in 20. uri. S\ OBODA »Bivši prijatelj Kid*. ame. riški film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Ljubimec velikega stila*, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan* in nonoči bo e Gorici dežurna lekarna D Udine. Trg S. Francesco 4. tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dar, in ponoči je v Tržiču dežurna lekgrna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. Prispevajte za DRISKO MATICO PRIMORSKI DNEVNIK 4 18. majjol^ 0 JUGOSLOVANSKI SLADKORNI POLITIKI Nove tovarne sladkorja narekujejo širša polja Pred vojno 10kg na glavo - Lani 30 kg - In vendar je premalo ■ Deset novih tovarn in 80.000 ha novih poij ■ Iz uvoznika bo Jugoslavija postala izvoznik V jugoslovanskih zainteresiranih krogih, kot tudi v javnih občilih sc zadnje čase vodi živa razprava o tem, ali je zares potrebno, da so se lotili gradnje desetih novih tovarn sladkorja hkrati. V tej razpravi prevladujeta dve tezi: eni menijo, da so nove tovarne potrebne, drugi prav tako' menijo, da so tovarne potrebne, vendar pa da bi ne bilo treba lotiti se tega velikega načrta hkrati, ker bo to preveliko breme, ki ga ne bodo znjpgli v določenem roku. Iz tega bi itiogli ižvleči sklep, da bo z zavlačevanjem izgradnje novih tovarn ugodeno tistim ki menijo, da je načrt preobsežen, kajti kaže, da bodo zgradili vseh deset tovarn, le da jih ne bodo vseh postavili na noge v določenem roku. Edina negativna stran pri vsem tem bo ta. da se bo gradnja tovarn podražila. Toda pustimo ta ugibanja ob stran in si to panogo jugoslovanskega gospodarstva oglejmo iz drugega, širšega zornega kota. Jugoslavija je v minuli letini proizvedla veliko sladkorja Tudi v tej panogi je. podobno kot pri žitu, koruzi, sončnicah in še pri kaki drugi kulturi, dosegla izreden uspeh, nov rekord. In vendar 71 tisoč vagonov sladkorja, kolikor so ga proizvedli lani, predstavlja komaj 30 kg «sladkega prahu» na prebivalca na leto. To .je sicer kar lepa količina, kljub temu pa Jugoslavija spada ‘dede porabe sladkorja na nižjo srednjo raven v Evropi, med države kot so Italija, Španija in Grčija, saj so izza teh držav glede porabe sladkorja le še Romunija. Turčija in Albanija, medtem ko so pred Jugoslavijo še vse države srednje in severne Evrope, med katerimi prednjači Danska z 52 kg sladkorja na prebivalca na leto. In vendar je 30 kg sladkorja na glavo veliko, če pomislimo, da je pred vojno prišlo v Jugoslaviji na prebivalca le deset kilogramov sladkorja. O raznih poprečjih je sicer težko govoriti, kajti še danes, ko pride 30 kg «sladkega prahu?- na prebivalca na leto, so kraji, kjer je ta poraba veliko manjša, \tetn ko drugod presežejo tudi srednjeevropsko raven. Ob koncu druge svetovne vojne so v Jugoslaviji imeli sedem tovarn sladkorja in sicer v Beogradu. v Zrenjaninu, v Čupriji. Cr-venki, Vrbasu, Belem Manastiru ter v Osijeku. Dve leti po vojni so odpili novo tovarno, nakar je sledil dolg «odmor» obilnih deset let in šele tedaj so se začele vrstiti nove tovarne, nove zmogljivosti, ki pa često niso imele dovoli suro\ in in tako je ostala proizvodnja sladkorja razmeroma nizka in je bila Jugoslavija primorana sladkor uvažati, tako da je prišlo v 60. letih v Jugoslaviji po 20 kg sladkorja na prebivalca na leto, sedaj pa. kot smo že reali, pride 30 kg, kar pa često ne zadošča in zato je bil sprčjet leta 1973 «akcijski program za razvoj sladkorne industrije*, ki je predvideval do 1980. leta tri nove velike tovarne sladkorja, ki pa je ostal le na papirju. Nato pa je prišlo rekli bi bolj na naglo do novih načrtov, kajti jugoslovanski uvoz tujega sladkorja je postajal iz leta v leto večji, saj so v dvajsetih letih uvozili 250 tisoč vagonov tujega sladkorja za kar je šlo ogromno deviz. Posebno je bilo to očitno v nekaterih letih, • kot na primer leta 1974. ko je cena sladkorja na naglo narasla. Zato so konec leta 1974 v Beogradu sklenili «družbeni sporazum o zagotovitvi potreb z lastno proizvodnjo sladkorja*, sporazum, ki predvideva, da bo do leta 1980 za- Vpr.: *Ta mesec bom imel 60 let in sem že vložil na INPS prošnjo za pokojnino, saj imam vsega skupaj 32 let delovne dobe. Toda dokler ne znam, koliko pokojnine bom imel in ker se čutim še «pri močh, bi rad delal še nekaj let, seveda če me bo gospodar še držal. Zanima me. če mogoče kaj vpliva na pokojnino zaposlitev, ali mi je ne sploh dajo, dokler delam?* D.S. Najprej vam bom odgovoril na zadpji del vprašanja, ki zadeva pravico do starostne pokojnine tistega zavarovanca, ki je dopolnil uiiokojitveno starost in je še v podrejenem delovnem razmerju. Ne smemo mešati pojmov med dvema različnima vrstama starostne pokojnine: prva je vezana na stafostr.o dobo (vecehiaia), druga pa ,na. delovno dobo (anzianita). V prvem primeru ima zavarovanec ob dopolnitvi 60. leta starosti pravico do |X>kojnine, seveda rv>d pogojem. da uveljavlja vsaj 15 let pokojninske dobe (delovna doba in morebitni simbolični prispevki, ki zadevajo služenje vojaškega roka, brezposelnost, bolezen, internacija itd.) in pri tem ni merodajno, če je še zaposlen. V drugem primeru pa lahko zavarovanec stopi v pokoj tudi pred 60. letom, vendar mora imeti vsaj 35 let pokojninske dobe (in največ 40 let) in mora obvezno prekiniti delovno razme- gotovljena poprečna poraba sladkorja v Jugoslaviji narasla na 36 kg na prebivalca. Če se hoče ta poraba kriti z domačo proizvodnjo, je treba dvigniti proizvodnjo na 92 tisoč vagonov sladkorja. Za to pa je potrebno rešiti dva osnovna pogoja: predvsem je treba močno povečati pridelek sladkorne pese, z druge strani pa je treba povečati zmogljivost jugoslovanskih tovarn sladkorja. Od tod program, ki smo ga že omenili, da bodo v razmeroma kratki dobi zgradili deset novih tovarn in sicer bodo v Vojvodini zgradili pet novih tovarn, v SR Hrvaški bodo zgradili eno novo tovarno, ki se bo pridružila trem obstoječim, v SR Srbiji bodo zgradili dve lovarni, v SR Sloveniji in v SR Bosni in Hercegovini pa po eno tovarno. Ker Slovenija in Bosna ter Hercegovina še niso imele tovrstnih izkušenj, bosta to novi industriji za ti področji. V Sloveniji bo tovarna sladkorja v Ormožu. Seveda je veliko lažje neki načrt pripraviti, težje ga bo izpeljati in v tem se kažejo nekatere težave, ker da so že precej v zamudi. Toda tudi v primeru, ko bi nekoliko zamudili, je vprašanje, če bodo nove tovarne dobile že od samega začetka zadostno količino surovin — sladkorne pese. Za pfi-hodnjo sezono bo sploh težko izpeljati sladkorno kampanjo, ker so S srečanjem, namenjenim analizi krajevne jezikovne stvarnosti, se je uspešno zaključil ciklus o jezikovni metodiki, ki ga je organizirala tržaška skupina Movimenlo di Cooperazione Educativa. V uvodu so bila na sporedu tri poročila, katerim je sledila zelo živahna razprava. NajprH je spregovoril univerzitetni pfdrešor dr; Pellegrini, ki je osvetlil nekatere teoretične, poglede na vprašanje razslojenosti jezika in medsebojnega vplivanja jezikovnih in družbenih dejavnikov v življenju določene krajevne skupnosti. Poudaril je predvsem, da ni raba jezika (izbira koda, jezikovnih zvrsti, registra) nikoli nevtralno dejstvo,, temveč odraža vedno širši socialni položaj govorca in skupnosti, v kateri živi, svetovni nazor govorca, njegove cilje in možnosti. V šoli naj bi zato vzbudili pri učencu pozornost do teh značilnosti jezikovne rabe, da bi lahko v vedno večji meri zavestno odločal o svojem jezikovnem vedenju. V tem okviru morajo tudi šolniki kritično oceniti in se zavestno odločiti za določeno jezikovno politiko, ki naj jo uresničujejo pri pouku. Vsako didaktično delo, vsak didaktični ali pedagoški pristop (n. pr. v učbenikih) predpostavlja določeno opredelitev glede na izhodišča in cilje, ki si jih pri pouku postavimo — tako je poudaril prof. Pellegrini — in šolnik mora imeti rje, ker v nasprotnem primeru INPS blokira nakazovanje pokoj nine, dokler ne dopoldni 60 let. V vašem primeru torej nima nobene vloge dejstvo, da ne nameravate prekiniti delovnega razmerja. Vendar pa velja zakonsko določilo, da upokojenec, ki je še zaposlen, nima pravice do celotnega pokojninskega zneska, ker mu za varovalni zavod aplicira delni odbitek. Po zakonu njegova pokoj nina ne sme presegati lOO.O(M) lir mesečno, je pa v vsakem primeru zagotovljena pravica do minimalne, kar pomeni, da boste vi dejansko prejemali 102.500 lir na mesec. Ta odbitek pa ne aplicirajo na 13. obrok pokojnine in ,o iz plačajo v celoti. Dejansko pa se dogaja, da zaposleni upokojenec prejema celotni pokojninski znesek in omenjeni odbitek ga zadrži delodajalec kar na plači. Zato je dolžnost vsakega zavarovanca, da takoj obvesti delodajalca, da pre jema pokojnino. Vsi vaši pomisleki upam, da so se sedaj razblinili v nič. Vaš novi mesečni dohodek se bo dejansko povečal za 102.500 lir, ko pa boste prekinili delovno razmerje, vam bo INPS ponovno integriral pokojnino na efektivni znesek. Ne pozabite, da vsaki dve leti lahko vložite prošnjo za dodatek na osnovi za varovalnih prispevkov, ki so do zoreli po upokojitvi. obstoječe tovarne sladkorja v fazi rekonstrukcije, hkrati prihajajo z nekaterih področij bolj malo o-betavne vesti, da imajo težave pri sejanju sladkorne pese. Vrhu tega bodo nove tovarniške zmogljivosti potrebovale 80 tisoč ha novih polj. kar vsekakor ni malo. Za Slovenijo in Bosno ter Hercegovino pa bo to še toliko težje, ker tod še nimajo zadevnih izkušenj in to niti v kmetijstvu, pri pridelovanju sladkorne pese, kot i-udi ne v industriji. Skratka, težave na tem področju delajo sive lase marsikomu in včasih postane sladkor tudi grenak. V kompetentnih krogih sicer računajo s tem, da 'se bo z zavlačevanjem gradnje novih obratov vse prav uravnalo. Ko pa bo vse steklo, bo Jugoslavija pridelala toliko sladkorne pese m sladkorja, da se bo'iz do-včerajšnjega uvoznika spremenila v izvoznika, kar pa v sedanjih mednarodnih tržnih razmerah ni lahko, posgbno ne na področju sladkorja, saj gre v tej panogi /a kampanje, ki uspejo ali za kampanje ki odpovedo z vsemi ustreznimi posledicami, saj smo že o-menili primer naglega skoka cene sladkorja pred nekaj leti, včasih pa doživimo prav obraten pojav, da ob bogati letini in dobri kampanji cena «sladkemu prahu* naglo pade in tedaj za proizvajalca sladkor ni več sladek pač pa grenak. možnost, da se glede teh problemov zavestno opredeli. Posebno poročilo je bilo posvečeno dvojezičnosti v Trstu. Prof. Marta Ivašič je prikazala rezultate nekaterih raziskav o jezikovnih navadah slovenskih otrok v Trstu. Gre v prvi vrsti za ta problem: otrok si pri prisvajanju jezikovnih sposobnosti -rat-pridobi le določenega števila slovničnih (morfoloških, sintaktičnih in fonoloških) pravil, temveč si vzporedno pridobi tudi pravila o rabi jezika, o tem, kdaj je treba govoriti in kako, kaj dosežeš z različnim jezikovnim vedenjem, kdaj je posamezna jezikovna zvrst najbolj ustrezna itd.: s sosedom govorimo na tak način, drugače z najintimnejšim prijateljem, drugačna jezikovna sredstva uporabljamo na javnem sestanku, in spet drugačna v mestnem uradu. Zaradi tega je tudi važno, da otroka opozarjamo na razlike posameznega govornega položaja in na različna jezikovna sredstva, ki jih ima na razpolago. Pri nas, v zamejstvu, je to še posebej važno, saj je otrok v stiku z raznoliko jezikovno in družbeno situacijo. Slovenski otroci iz mesta obvladajo zgodaj in vsaj pasivno vse osnovne kode, ki so v rabi v Trstu: italijansko narečje in italijanski standard, slovensko narečje in slovenski standard. O-troci tudi kmalu spoznajo različna pravila za rabo teh kodov in za NI NEVARNOSTI, DA BI INPS PREKLICAL INVALIDSKE POKOJNINE Vpr.: «V vaši zadnji rubriki sem bral. da bodo v kratkem poostrili zakone v zvezi z invalidskimi po kojninami. To pa je sprožilo v meni bojazen. Jaz sem bil namreč pred tremi leti. priznan za invalida in zares sploh ne morem več delati. Kljub očitni invalidnosti pa so mi odbili prvo prošnjo ip oba priziva, tako da so mi komaj na sodišču priznali invalidsko pokojnino. Kaj ne obstaja sedaj nevarnost, da bi mi INPS odvzel pokojnino? Če me spet kličejo na pregled, se sploh lie bom predstavil, saj me sploh' niso vizitirali.» E.V. Vaša bojazen je prav gotovo odveč. INPS vam je (sicer po sprožitvi sodnega postopka) priznal pravico do invalidske pokojnine na osnovi zakonodaje, ki je veljala pred tremi leti. Če bodo v bližnji prihodnosti zaostrili kriterije za dodelitev invalidskih pokojnin, ne bodo ti omejevalni ukrepi imeli retroaktivne veljavnosti To pa pomeni, da lahko spite brez skrbi. Sicer ima INPS pravico, da periodično pregleda invalidskega upokojenca, če se morda njegovo zdravstveno stanje oziroma zmožnost do zaslužka ni bistveno izboljšala. Letos spet bogata turistična sezona Po vremenu sodeč, smo še daleč od poletne sezone, do navala tujih turistov. In vendar smo že v drugi polovici maja in po glavnih arterijah že vidimo avtomobile s tujimi predvsem nemškimi evidenčnimi tablicami, ki drve pro ti turističnim središčem, proti plažam, ki pa so še prazne, ker sta morje in zrak preveč hladna. To da iz nekaterih krajev prihajajo zelo vzpodbudne vesti, ki najavljajo izredno turistično Metino*. Na jadranski strani italijanske obale, od Uda di Volano pa do Cattolice je 43 velikih kopaliških plaž in turističnih centrov. In sem je doslej najavljenih veliko več turistov, kot so jih tod imeli lani. To je razvidno iz do sedaj najavljenih prihodov, ter od najavljenih charterskih poletov. Iz Norveške, Danske, Švedske in nekaterih drugih sever nih dežel je najavljenih tudi do 75 odst, več turistov, kot jih je iz teh dežel prišlo v te kraje lani. Velika Britanija pa najavlja kar 654 charterskih poletov, kar pomeni približno 80.000 turistov, vtem ko jih je lani prišlo sem z letali le 61 tisoč. Morda je toliko gostov pritegnila odločitev gostincev, da letos ne bodo hudo zvišali cen. In vendar govorijo o 10 do 15-odstotnem povišanju cen. Konkretne številke pa govore naslednje: izven sezone stane hotelska oskrba v hotelih 3. kategorije od 7.500 do 9.000 lir, v 2. kategoriji od 15.000 do 17.000, v luksuznih hotelih 1. kategorije pa stane oskrba od 30.000 dalje. Seveda bodo v visoki sezoni cene drugačne, vsekakor višje. izbiro med njimi, kmalu se tudi zavejo, da je v mestu slovenščina največkrat le jezik družine, jezik pogovora z nekaterimi znanci, jezik vrtca in šole, mogoče jezik TV in gledališča, medtem ko se lahko z italijanskim jezikom lotiš katerekoli govorne situacije. Da si o-trok taka pravila rabe jezika, ki odgovarjajo položaju posameznih kodov in narodnostnih skupnosti v družbi, prisvoji zelo zgodaj, lahko opazimo pri igri, ko otroci ustvarjajo namišljene situacije in pri tem prehajajo po potrebi brez težav iz koda v kod, ene zvrsti v drugo. Zaradi tega je predvsem pri nas nujno, da odrasli spodbujajo otroka k zavestnemu poznavanju pravil rabe jezika, k poznavanju družbenih in zgodovinskih faktorjev, ki vplivajo na pravila izbiranja jezikovnih sredstev. Moraliziranje o nepravilnem vedenju je namreč brez poznavanja teh faktorjev največkrat neučinkovito. Potrebo po poznavanju jezikovne situacije ter zgodovinskega in družbenega položaja svoje skupnosti je poudarila tudi prof. Normedo, ki je na srečanju prikazala raziskavo, izpeljano v okviru pouka ita lijanščine na italijanski nižji srednji šoli v naselju Sv. Sergija. Povod za raziskavo o jezikovni zgodovini Trsta je dalo prav konkretno stanje v razredu. Čeprav so o-troci skušali najprej dejstvo zanikati, se je v razgovoru v razredu kmalu izkazalo, da je marsikateri izmed dijakov iz slovenske ali hrvaške družine, da vsaj pasivno obvlada slovenščino ali hrvaščino. Pri šolskem delu so skušali zato raziskati predvsem vprašanje odnosa med različnimi narodnostnimi skupinami. Za prelomnico so vzeli leto 1719, t.j. leto proglasitve proste luke v Trstu, ko se je Trst začel naglo razvijati v industrijsko in trgovinsko središče. S pomočjo nekaterih univerzitetnih profesorjev in študentov so pri pouku ana lizirali že obstoječe študije in pa vrsto izvirnih dokumentov: časopisnih izrezkov, zapisnikov občinskih sej, trgovinskih listin, priložnostnih pesmi itd. Pri delu v razredu so tako večkrat prišli na dan predsodki in odpor, ki so ga tudi otroci čutili do nekaterih argumentov. Ravno tako delo pa je dalo tudi možnost za miren in dokumentiran razgovor. Razprava, ki je poročilom sledila, je bila posebno živa. Večina prisotnih šolnikov iz italijanskih šol je tako navedla tudi probleme, s katerimi se srečuje: v vsakem razredu je namreč prisot no večje ali manjše število otrok, ki od doma pozna vsaj v omejeni obliki slovenski jezik, vendar so ti otroci največkrat prav do teh vpra šanj zaprti in plahi. Šolnik pa, ki si želi aktivno poseči v stvarnost in zato noče ignorirati takih dejstev, je danes največkrat brez po trebnega znanja in brez potrebnih didaktičnih sredstev. Gre v prvi vrsti torej za vprašanje, kako naj bodo italijanski šolniki usposoblje ni za tako, bolj odprto delo na šolah, za odprtejši odnos do stvarno sti slovenske narodnostne skupno sti v Trstu. Razprava je bila pri tem res zanimiva, zato je še po sebno škoda, da je bilo prisotno ta ko malo slovenskih šolnikov: nji hov delež je namreč prav v takih •primerih lahko odločilen. m. i. Patronat KZ - INAC svetuje Odbitki na pokojninah upokojencev ki so še vedno v delovnem razmerju iiiiiimiiiiiiMiiiiniiiiMiiiiiiiiiiimimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiN NA ZNANSTVENEM SREČANJU 0 JEZIKOVNI METODIKI O dvojezičnosti v Trstu in o rabi jezika nasploh Prof. Pellegrini: raba jezika ni nikoli nevtralno dejstvo - Prof. Ivašičeva o jezikovnih navadah slov. otrok v Trstu - Izkušnje v šoli v naselju Sv. Sergija zgodovinski romani msrnt MIKA VVALTARI: EGIPČAN SINUHE Mika VValtari slovi zlasti po romanu Egipčan Si-nuhe, ki je preveden v domala vse svetovne jezike in si je tudi pri nas že pridobil številne prijatelje. Z junakom romana, zdravnikom Sinuhom, katerega rojstvo je zavito v vznemirljivo skrivnost, spremljamo številne usodne zgodovinske preobrate v Egiptu in na Bližnjem vzhodu za časa vlade faraona Ehnatona. V tekoči in napeti pripovedi spoznamo ves takratni civilizirani svet, šege in religiozne kulture številnih ljudstev, ki so bodisi v zatonu bodisi šele stopajo v zgodovino, vojne in politične spletke, pa tudi najbolj vsakdanje živ-Ijenje tistega časa. JEAN PLAIDY: UMORI NJEGOVEGA VELIČANSTVA ■ • ' Jean Plaidy, ki piše tudi pod psevdonimom Victo-ria Holt, je po vsem svetu znana angleška pisateljica, predvsem zaradi svojih izredno berljivih in na resničnih dejstvih temelječih zgodovinskih romanov. Pričujoči roman v izredno razgibani in v napeti zgodbi obravnava življenje angleškega kralja Henrika Vlil. in njegovih žena, zlasti Ane Bo-leyn in Catherine Hovvard, življenje polno strasti, pohlepa po oblasti, spletk ter ljubezenskih dogodivščin in tegob. Hkrati mojstrsko oriše to razgibano obdobje in njegove znamenite osebnosti. '4 Hlini ni' MIRA MIHELIČ: TUJEC V EMONI Mira Mihelič, ki je mnogo pisala o Ljubljani, se tokrat vrača v predhodnico današnje Ljubljane, v * , staro Emono; v "4. stoletje po našem štetju, v čas zatona antike. Prihod tujca — gotskega trgovca — sproži v Emoni plaz dogodkov, ki razkrijejo korupcijo, intrigantstvo in politikantstvo vrhnjih plasti emonske družbe. Pisateljica živo, zanimivo ponazori miselnost in vzdušje tedanjega časa in opozori na stalnice v zgodovini in človekovem življenju, ki so enako prisotne tako danes kot včeraj. Zgodovinski roman, živahno pripovedništvo, dobro branje. FRIEDRICH GAGERN: LJUDSTVO Roman se dogaja v naših krajih sredi preteklega stoletja. Pripoveduje zgodbo o najdencu, brezdomcu in nemaniču, ki postane upornik zoper izkoriščanje, ljudski junak z zimzelenom za klobukom kot v času velikih kmečkih puntov. Ljudstvo ga sprejme za svojega, žandarji in oblast so brez moči. Čeprav je nazadnje posamični upornik obsojen na propad, legenda o njem ostane. Ob liku glavnega junaka in njegovi razburljivi usodi je Gagern živo naslikal gosposki živelj tedanjega časa in prikazal resničnega nosilca zgodovine — ljudstvo. NAROČILNICA (za naročnike v JUGOSLAVIJI) - PD Priimek in ime .....................;...... Naslov .......'........ Zaposlen pri ........... Naslov del. organizacije ulica kraj poštna št. Bojcu ............................... reg. št. os. izk..................... kdo jo je izdal ..........................poklic .......................... Prosimo, da označite pogoje, ki vam najbolj ustrezajo! Plača' bom po prejemu računa in položnic: a) v enkratnem znesku b) v zaporednih mesečnih obrokih (najmanjši obrok je 100 din) Knjige in račun pošljite: na dom v službo Nepreklicno naročam zbirko 015/78 ZGODOVINSKI ROMANI vezano v platno, predn. cena 890.- din (9 obrokov) ali posamezne knjige iz zbirke 000779 Egipčan Sinuhe 720 str. plat. 295,- din (3 obroki) 000780 Umori njegovega veličanstva 600 str. plat. 280,- din (3 obroki) 000781 Tujec v Emoni 400 str. plat. 200.- din (2 obroka) 000782 Ljudstvo 460 str. plat. 260.- din (3 obroki) podpis Knjižno zbirko lahko naročite v — Ulica sv. Frančiška 20, TRST ______________________________J ^morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 18. maja 1978 H9lesarstvo 10. ETAPA «GIRA» Moser in Saronni na cilju s precejšnjim zaostankom Etapo je osvojil Martinelli - Na SL je De Muynck strdil svoje vodstvo, Panizza pa je na drugem mestu (ji _ ILUOO — Giuseppe Marti-k« omagal v deseti etapi dir- «C W Latina - Lago di Pie-stviCe km). Vodja skupne lete ostaja še vedno Belgijec ki je privozil na cilj Mi !*V' . Najboljših, med temi tudi ciljln Baronchelli, privozila na Hjtj, * ^’28" za mladim Martinel- stV(^nL °a Terminillo je imel bi- Za zmagovalcem. Svoje prvo Hina1*1 '? Se t**1' utrdil' sa' -ie pri včerajšnji etapi, klonila Moser in Saron- 110 ie Belgijec De Mufe, “Okazal, da je trenutno v o-forrni in je sam vodil '— skupinice, ki si je priborila visoko prednost pred najboljšimi. Prene-netljivo se nahaja na drugem mestu lestvice s komaj 34” zaostanka Panizza; tudi Baronchelli iz e-tape v etapo vozi bolje. Moser in Saronni sta zdrknila na četrto oz. peto mesto. Nemec Thurau, ki je bil na predvečer dirke favorit, je odstopil dva kilometra pred ciljem, ko je vozil z visokim zaostankom. Jutrišnja enajsta etapa bo razdeljena na dva dela in sicer Temi -Assisi (74 km) in Assisi •. Siena (145 km). ETAPNA LESTVICA 1. Martinelli 6 1310" 2. Pevenage (Bel.) z istim časom po 3” 1’34” 3. Zoni 4. Duši 5. Parecchini 6. Panizza 7. Battaglin 8. Baronchelli 9. De Muynck (Bel.) Panizze 10. Saronni in vsa skupina najboljših po 4’36” isti čas 2’37” vsi s časom ................ ...................................... ................................. :.................................................. ................................. ...........................:............„ ..........................................■•■■■■■■ n ,lru tekmovanja za »Pokal Pacco* so mladi Bregovi nogometaši nastopili tudi proti enajsterici Zaul V 3. ŽENSKI DIVIZIJI D Ve slovenski ekipi na vrhu lestvice je na prvem, Dom po no drogom mosta * dni objavila uradne izide odbojkarska federacije je fcSva0- odbojkarskega tonske divizije po za-y nem prvem delu. Hrk*11 Prvenstvu nastopajo le 4 W od katerih sta dve slo-Hcs s‘cer Bom in 01ympia iz \ h' , be naši ekipi sta se v pr-®lu prvenstva dobro odrezali, H r>SeC*a 0!ympia prvo mesto, drugo. 01ympia torej ima teju da po lanskoletnem spodrsne . apreduje v višjo ligo. L'ympia glavni kandidat za v v'š.io ligo, so domovke J^Četnem delu prvenstva pri-u!'esenetile, saj so osvojile ‘ iHk v ir®*1 Nastopih- i Hi ?? Prvenstva nihče ni pričajte ’ c*a se bodo domovke potego- kar Pred Najvišja mesta. Tat- **«\ šcje. in četrto mesto pa si deli 1 Tor»f? Gorice in Scarpoteca (biv- ijfu................„ i,Wriana) *z Gradišča. *5 (ii,?r.Ve2a dela prvenstva 3. žen-(goriška pokrajina): Ag>» - Dom 3:0 Olfe Scarpoteca 3:0 CP,» - Agi 3:2 Olym^ Scarpoteca 3:0 i>om Pla - Scarpoteca 3:0 3:1 Oj-a po prvem delu prvenstva: U : AGI 1. Hi A^rpoteca lv 1 l An1? (Gorica) 6 4 2 0 'zid iz povratnega dela pr divizije je v goriškem derbiju O-lympia zmagala v srečanju z belo-rdečo šesterko Doma. Omeniti pa moramo, da je bilo to srečanje zanimivejše od prejšnjega, saj so bile domovke posebno v tretjem setu tik pred osvojitvijo niza. V tem nastopu so domovke pokazale viden napredek, kar dokazuje, da je delo trenerja R. Pelicona obrodilo pozitivne sadove. Domovkam primanjkuje le izkušenj, kar je prišlo najbolj do izraza v srečanju z O-lympio. Pri vsem tem pa je 01ympia zasluženo osvojila torkovo srečanje, saj je pokazala učinkovitejšo in tehnično boljšo igro. Menimo, da bi bilo primerno, da bi ta šesterka nastopala vsaj v 2. ženski diviziji če že ne v prvi. O loteku srečanja je vredno omeniti le prvi in tretji set, v katerih je bila igra izenačena. V teh dveh nizih je bila 01ympia prisebnejša, posebno v odločilnih trenutkih, kar ' je pravzaprav zagotovilo zmago. drugem setu pa so domovke popolnoma popustile, kar je tudi razvidno iz končnega rezultata. Najboljše na igrišču so bile v vrstah 01ympie: M. Primožič, D. Devetak in S. Perše; v vrstah Doma pa: J. Srebrnič, M. Vižintin, M. Černič in A. Petejan. I. K. (n?'a - Dom (Gorica) .VlH 15:5, 16:14) 3:0 H cfi?0 sedaj še koledar povrat-5 la prvenstva % is ft*° (sobota, 20. maja): Gl Uri: % ]VtTlpia ■ AGI (v Gorici) Ul'i: d Notprf, . j-)om (v Gradišču) % j-.ajo (sobota, 27. maja): Ob pj, j® Scarpoteca (v Gorici) ^Gl . Dom (v Gorici) I. K. 0| ^ovna zmaja Olympic fe* - Dom 3:0 hD(J°' 15:5, 16:14) Ne L M. Koren, V. Cijan, J. Sre-tHtir, ~Cernic, A. Petejan, M. o6n D. Bregant, A. Petejan, t. sarc. To^evetak, L. Uršič, M. Fl< SO6■ 8Si’ M' Primožič in H; Aurelio Cassani iz Go VaP>snikar Vladimir Kont. v Povratnem kolu 3. ženske V 3. AMATERSKI LIGI Gladka zmaja Krasa v zadnji ligaški tekmi Rozzol - Kras 0:2 (0:2) KRAS: Bogateč, Rebula, Škabar, Šegina, Trampuš, Blažina, Colja, Žužič, L. Milič, M. Milič, Okretič (v 32. min, d.p. Husu). STRELCA: v 5. min. p.p. Miloš Milič, v 41. p.p. Blažina. Kras se je poslovil od letošnjega prvenstva tretje amaterske lige z gladko zmago nad zadnjeuvrščenim Rozzolom. Čeprav je Rozzol zasedel zadnje mesto, ne smemo podcenjevati te enajsterice, ki je prav v nedeljo dokazala, da si tega mesta vsekakor ne zasluži. Tekma, ki se je odvijala na razmočenem in blatnem openskem i-grišču, je bila vseskozi lepa, borbena in zanimiva. Kras je tokrat ju-rišal na zmago in svoj cilj je tudi upravičeno dosegel. V ekipo se je ponovno vrnil Colja, ki je bil poldrugi mesec odsoten zaradi poškodbe, ki jo je utrpel na kolenu. Naš napadalec se je tudi tokrat dobro odrezal. Tokrat pa je bila v obrambi zelo vidna odsotnost Verše, ki je sodeloval z reprezentanco ZSŠDI na turnirju v Doberdobu. Tekma se je začela ob rahli premoči Krasa, ki je kaj kmalu prišel do gola. Obramba je namreč v 5. minuti kratko odbila žogo do Miliča, ki je iz težkega položaja izven šestnajstmetrskega prostora neubranljivo streljal in žoga je končala za hrbtom presenečenega vratarja v mreži. Miloš Milič je še enkrat dokazal, da je s sedmimi goli najuspešnejši strelec v Krasovih vrstah. Gostje so imeli v nadaljevanju nekaj izrazitih priložnosti za izenačenje. Ogjjapbe vredna je predvsem tista v 15. minuti, ko se je Pinta znašel povsem sam pred vratarjem, a je preveč okleval in njegov strel je Tcorical v outu. V 35. minuti je znova streljal Miloš Milič in njegov strel je končal le za kak centimeter mimo vrat. Če bi bil ta strel usmerjen le nekaj centimetrov proti vratom, vratarju ne bi preostalo drugega, kot da drugič pobere žogo iz mreže. To pa se je res zgodilo štiri minute pred odmorom, ko je Blažina povišal na 2:0. Gol je bil zelo podoben prvemu, le da se je žoga tokrat od prečke odbila v gol. Lepe priložnosti so v drugem delu igre zapravili Colja, Ljubo Milič in Blažina. V 28. minuti pa ni le za las uspelo domačinom znižati rezultat, potem ko so imeli na razpolago posredni -trel v kazenskem prostoru. Po lepo izvedenem strelu je moral Miloš Milič na sami gol črti preprečiti najhujše. V 42. minuti bi kmalu Krasovi fantje zakrivili avtogol, a vse se je srečno iztek'o. V zadnjih minutah se je izkazal domači vratar, potem ko je lepo u-branil strel Colje in Husuja V Krasovih vrstah je bil tokrat nedvomno najboljši mladi branilec Škabar. Čez dva tedna čaka Kraso-vo moštvo povratna prijateljska tekma v Kranju s četrto selekcijo Gorenjske. S. Z. Nogometna enajsterica Sovodenj je letos nastopala na prvenstvu tretje amaterske lige s spremenljivo srečo NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V TRSTU Sonja Miličeva (vsaj na papirju) brez konkurente v svoji kategoriji Lepe možnosti ima (skupaj z Blažinovo) tudi v ženskih dvojicah 31. državno namiznoteniško prvenstvo je pred vrati: v soboto in nedeljo bo v tržaški športni palači za zeleno mizo preizkusilo svoje moči preko 200 igralk in igralcev, ki spadajo v sam vrh na vsedržavnih jakostnih lestvicah. Med prvokategornicami vlada največje pričakovanje za nastop «prve dame* državnega namiznega tenisa Sonje Miličeve (Kras), ki vsaj na papirju nima enakovrednih tekmic za osvoboditev absolutnega državnega naslova. To trditev zgovorno potrjuje njen izredni »curriculum*, zlasti v zadnjih dveh sezonah, ko je na športnem področju res dosegla vse tisto, kar si lahko neki športnik želi. Naj le bežno preletimo njene uspehe. Po večletnem občasnem nastopanju je postala stalna in nepremagljiva članica italijanske državne reprezentance, za katero je odigrala nič koliko tekem ter tudi priborila «azzurrom» prve in največje u-spehe v zgodovini italijanskega ženskega namiznega tenisa. Veliko o-sebnih. zmag je nanizala v mednarodnem tekmovanju za evropski pokal narodov, nastopila je na svetovnem prvenstvu 'v Birminghamu in letos na evropskem prvenstvu v Duisburgu ter s svojimi zmagami priborila Italiji v ekipnem tekmovanju doslej na j višjo uvrstitev. Da sploh ne govorirrto o raznih državnih turnirjih, ki jih je Sonja osvajala drugega za drugim kot ža stavo. V prvoligaškem prvenstvu je najbolj zaslužna, da se je Kras že četrto leto zapored uvrstil v veliki finale in osvojil naslov ekipnega podprvaka, vendar pa je Miličeva ostala kot edina neporažena igralka. Kar se tekmovalnih uspehov v zadnjih dveh sezonah tiče, moramo navesti res svojevrsten rekord Miličeve, saj je utrpela le en sam poraz prav v lanskoletnem finalu državnega prvenstva, vendar je bil ta poraz slučajen in bolj sad trenutne nerazpoloženosti, kot dejanske podrejene vloge. V srečanju za državni absolutni naslov jo je namreč lani nepričakovano premagala Fa-brizia Saporetti, ki ji je tako odvzela «krono» najboljše. Vendar pa moramo takoj pristaviti, da se je lani Sonja pomerila osemkrat s to igralko in jo je sedemkrat gladko premagala, z izjemo najvažnejše preizkušnje. Med letošnjo sezono pa je Miličeva slavila same zmage v državnem merilu in je zmagala NA ZASEDANJU MOO V ATENAH Danes odločitev za Sarajevo ATENE — Danes bo na zasedanji’ mednarodnega olimnijskega odbora v Atenah padla odločitev o sedežu letnih in zimskih olimpijskih iger za leto 1984. Za letne igre je trenutno glavni kandidat Los Angeles, za katerega vse kaže, da je že prebrodil vse težave, ki so povezane s podelitvijo te naloge in bi bilo skorajda majhno presenečenje, če bi te igre ne odšle v Kalifornijo. Drugačno pa je stanje kar se tiče zimskih iger. Trenutno se za po delitev teh iger potegujejo kar tri mesta. Japonski Sapporo je kot pred nostni adut predložil svojo visoko tehnologijo in številne že zgrajene naprave. Sarajevo je prikazalo u-godne pogoje in položaj tega mesta v tem delu sveta. Švedi pa so se predstavili z veliko novostjo: svoje igre naj bi razdelili kar med štiri svoja zimskošportna središča, kar se doslej na ZOI še ni zgodilo. O tem, katero mesto je za olim piiske može naiprivlačne;še za pri reditev OI bo torej padla odločitev dares. Športni praznik v Dolini Športno društvo Breg bo letos priredilo (poleg svojega tradicionalnega praznika v septembru) »Praznik športa*, ki bo od jutri, petka, do ponedeljka v Dolini. Društvo se nahaja v težki finančni stiski (kot sicer vsa zamejska društva), saj je stroškov veliko, dohodkov malo, prispevki zasebnih in javnih uprav pa ne zadostujejo. Tako si želijo športni delavci dolinske občine čim večji obisk na prazniku, da bi vsi s svojo udeležbo pripomogli k izboljšanju sedanjega finančnega stanja. Praznik bo povezan tudi s športnimi srečanji med Brežani ir športniki iz pobratenega Kočevja. Športniki iz matične domovine namreč vračajo lanski obisk društva Breg v Kočevju, sicer pa so stiki med športnima društvoma obeh pobratenih občin zelo tesni že več let. Otvoritev praznika bo jutri zvečer, v soboto bo ples ob zvokih ansambla Supergroup, v nedeljo bodo zjutraj in popoldne že omenjena srečanja v odbojki, košarki in nogometu, tako da bodo prišli ” svoj račun vsi društveni navijači. Ob 19. uri bo koncert mladinskega zbora nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline, nakar bo igral ansambel Supergroup. Praznik se bo zaključil v pone deljek z družabnim večerom za vse aktivne športnike in navijače. Seveda, ne bo manjkalo atrakcije ob že znanem streljanju 11 metrovk, na razpolago bo domače vino in specialitete na žaru Upajmo le, da bo vreme naklonjeno. V. L. BOKS NA SP V BEOGRADU KAR SEDEM JUGOSLOVANOV V POLFINALU BEOGRAD — Jugoslovanski boksarji so dosegli ra letošnjem svetovnem boksarskem amaterskem prvenstvu v Beogradu včeraj izreden u-speh: od šestih boksarjev, ki so nastopili, se Jih je kar pet uvrstilo v polfinale. Skupno so si tako Jugoslovani že zagotovili kar sedem vsaj bronastih kolajn. Včeraj so Jugoslovani boksali takole: PERESNOLAHKA Ristič (Ju.) - Ribakov (SZ) 4:1 PAPIRNA Buzoli (Ju.) - Mučoki (Ken.) 1:4 BANTAM Šačirovič (Ju.) -Lockridge (ZDA) 3:2 VELTER Perunovič (Ju.) - Uiadis (Gr.) 5:0 SREDNJA Kačar (Ju.) - Sapošnjikov (SZ) 3:2 TEŽKA Vujkovič (Ju.) -Suvandžijev (Bol.) 3:2 Jugoslovanski boksarji so si že doslej priborili svoj največji uspeh v zgodovini svetovnih boksarskih prvenstev. vseh pet turnirjev, katerih se je udeležila. Poleg tega moramo spomniti na zelo visoko priznanje, ki ga je bila deležna, saj jo je namiznoteniška zveza imenovala za trenerko in tehnično vodjo državne naraščajnike in mladinske reprezentance. Kako bo potekalo tekmovanje prvokategornic, ki se bo pričelo v nedeljo ob 10. uri, finalni spopad za naslov pa bo ob 17.20. Namiznoteniška zveza je letos uvedla novost in skrčila število kandidatinj za najvišji naslov, in to na osnovi tekmovalnih dosežkov na petih državnih turnirjih. Na osnovi točkovanja posameznih uvrstitev so sestavili jakostno lestvico in prvih osem se bo potegovalo za naslov. Konkurenca bo torej bolj omejena, vendar kakovostnejša. Lestvica izgleda takole: 1. Milič, 2. Strino, 3. La Gioia, 4. Bocale, 5. Saporetti, 6. Pascale, 7. Bevilacqua, osmo mesto pa si bo priborila zmagovalka minitumir-ja med Tržačanko Eccardi, Cardina-li in Monti, ki so se uvrstile ex-aequo. Igralke so že razvrstili po posebnem ključu v dve 'skujShi,; v kateri se bodo vse igralke srečale med seboj. Zmagovalki obeh skupin se bosta nato pomerili v finalnem srečanju za državni naslov. Skupini izgledata takole: v A skupini so Miličeva, Bocale, Saporetti in zmagovalka miniturnirja, v B skupini pa bodo igrale Strino, La Gioia, Pascale in Bevilacqua. Zanimivo je torej, da se bosta v skupini srečali lanski finalistki Miličeva in Saporet-tijeva, vendar pa je lanska prvakinja letos bila zelo nedisciplinirana in je skozi celo sezono igrala s spremenljivo formo. Do «revanše» bo tako prišlo že v '-valifikacijskem delu in Sonja že komaj čaka, da se oddolži za nezaslužen poraz in potrdi svojo nadmoč v državnem merilu. Vsak drugačen rezultat bi predstavljal veliko presenečenje, vendar pa mislimo, da tako izkušena in tehnično popolna igralka, kot je Miličeva, si pred lastno publiko ne more privoščiti spodrsljaja. Kako pa je s formo? — Skozi celo sezono je Sonja igrala v velikem slogu in je predvajala dovršeno in učinkovito igro na nadpovprečni tehnični ravni, brez nobenega nihanja. To pomeni, da je z izkušenostjo postala še bolj zanesljiva. Po evropskem prvenstvu v Duisburgu si je privoščila malo oddiha, v zadnjih treh tednih pa je poostrila treninge in se trenutno nahaja v izredni formi, ki dopušča res najoptimističnejše napovedi. Po našem mnenju bi ji lahko le višja sila (poškodba ali kaj podobnega) prekrižala račune pri njenem »jurišu na naslov*. Poglejmo si še dosedanje Sonjine uspehe na državnih prvenstvih. V svoji bogati in izredni karieri je osvojila vse možne naslove in visoke uvrstitve v najrazličnejših kategorijah, od naslova naraščajniške podprvakinje (ko je na namiznoteniškem obzorju prvič zasvetila Sonjina zvezda) do naslova mladinske prvakinje pa do absolutnega (in najbolj prestižnega državnega naslova ki ga je leta 1976 osvojila v Fiug-giju. V igri dvojic naj, poleg kopice naslovov v nižjih starostnih oziroma jakostnih kategorijah, o-menimo le absolutna naslova v ženskih dvojicah (leta 1973 s F. Mar-cone) in pa v mešanih dvojicah (leta 1976 z Malescijem). Lani, kot rečeno, se je morala Miličeva zadovoljiti z naslovom podprvakinje. K tekmovanju absolutnih ženskih dvojic je pripuščenih le osem parov. V prvem kolu se bo Krasova dvojica Blažina - Milič pomerila prvouvrščeno dvojico druge kategorije, nakar ju čaka par Cardinali Saporetti. Če bosta krasovki prebredli ti oviri ju v finalu čaka verjetno dvojica La Gioia - Pascale (GBC Bari), s katero sta naši zastopnici sicer izgubili v finalnem prvoligaškem srečanju, vendar razlika je bila res minimalna. Čeprav na papirju par Blažina - Milič ni najvišje kvotiran, pa ima po našem mnenju odlične izglede, da se prebije vsaj v polfinale in poseže v borbo za naslov. V tekmovanju absolutnih mešanih dvojic bo Sonjin partner Giovanni Bisi, s katerim stalno nastopa na turnirjih v teh zadnjih dveh sezonah. Dosegla sta zadovoljivo uigranost in lahko računamo na soliden nastop. To tembolj, ker bosta imela do četrtfinala dokaj lahko pot. Če bosta nadigrala par Bevilacqua - Pellizzo la, kar je zelo verjetno, se bosta prebila »v cono medalj* in se potegovala proti Cardinali - Costantini za mesto v finalu. -bs NOGOMET NOGOMET PRIPRAVA ZA SP DANES V RIMU TEKMA ITALIJA - JUGOSLAVIJA To prijateljsko srečanje bo zadnji preizkus «azzurrov» pred odhodom v Argentino Evropsko prvenstvo «under 21» Jugoslavija-NDR 1:0 HALLE — V prvem srečanju finala evropskega pokala pod 21 leti je včeraj Jugoslavija presenetljivo premagala reprezentanco NDR z 1:0 (0:0). Strelec edinega gola je bil Halihodžič v 54. minuti srečanja. Povratna tekma bo 31. maja v Mostarju. •iiiiiniiiinniiiimimiiiiiiiimMiiiiiiiiMiiiiliimiiinunmulmiitiiinHimiiMilimnmilimmimMii.mn Danes bo zadnja tekma, ki jo bo igrala italijanska reprezentanca pred odhodom v Argentino na SP. Tradicija je že, da se Italija in Jugoslavija srečujeta pred velikimi prvenstvi. Pred šestimi leti je prav Jugoslavija nastopila proti Italiji, ki je kasneje igrala na SP v Nemčiji. Dve leti kasneje, v Zagrebu, je Italija po neuspehu na SP, kjer jo je izločila Poljska, izgubila z Jugoslavijo z 0:1. Dve leti kasneje je zopet igrala z Italijo v Rimu, Italija je tedaj začela kvalifikacije za SP. Zmagala je Italija s 3:0 in trener Bearzot je prav tedaj prvič postavil na igrišče postavo, ki si je prislužila vizum za Argentino. Bolj kot trening - tekma bo služilo današnje srečanje kot možnost za preizkus vseh nogometašev, ki bodo odšli v Argentino. S tem v zvezi ima Bcar-zot precej problemov, saj je trenutno Antognoni poškodovan, Cabri-nija pa ne more še vključiti v prvo postavo: poškodoval si je komolec. Italija igra s prvo postavo po treh mesecih in pol. po tekmi s Francijo in to je torej druga in zadnja tekma kot priprava na »mundial*. Tudi glede dvojice Bellugi - Scirea v obrambi ni tehnični komisar preveč navdušen: prvi se še ni opomogel po hudi poškodbi kolena, drugi ni nudil dovolj jamstev, kar se tiče osebnosti. Poleg tega ima Bearzot tudi precej problemov kar se tiče vloge levega branilca, saj sta Mal-dera in Cabrini na ravni svoje naloge, meni pa, da je to odvisno predvsem od trenerja Jugoslavije, torej od tega, katerega napadalca bo poslal na igrišče. Nazadnje je tu še problem usode najboljšega italijanskega strelca Rossija, ki nima še mesta v prvi postavi. Bearzot ima le malo časa, da reši veliko hujših in manjših problemov. Sile pa nima tehnični vodja Jugoslavije Valok, ki sedaj pripravlja ekipo za evropsko prvenstvo leta 1980 v Italiji. Italijani bodo odpotovali v ponedeljek v Buenos Aires, kjer se bodo takoj namestili v Hindu Clubu. Tam bodo ostali do prvega junija, ko se bodo preselili v Mar del Plata, kjer bodo odigrali naslednjega dne prvo tekmo s Francijo ob 13.45 po argentinskem času (18.45 po italijanskem). . Ekipi bosta danes ob 19.00 igrali s sledečima postavama: ITALIJA: Zoff. Gentile, Maldera, Ber.etti, Bellugi, Scirea, Causio, Tar-delli, Graziani, Zaccarelli in Bet-tega. JUGOSLAVIJA: Katalinič, Jelikič, Hadžiabdič,. Trifunovič, Rajkovič, Hatunič, Zavišič, Cukrov, Kustudič, Š’ir'ak in S"sič. NAMIZNI TENIS J Iz planinskega sveta frkolje Loke, predvsem pa značilnosti vegetacije pokrajine, ki je bila še delno pod snegom. Avtobus je planince odpeljal iz Trsta zgodaj, kmalu pa se je zaskrbljenim izletnikom pokazal smeh na obrazu, ko je izza sivih oblakov pogledalo sonce. To je nato spremljalo ves dan planince, ki so od vasi Javorje, kjer jih je avtobus pustil, pa do vrha Blegoša gazili po snegu. Pot kljub vsemu ni bila težavna in prav vsi so se v uri in pol povzpeli do vrha. Tam so se slikali, nato pa jih je z vrha pregnal nagajiv oblak, ki jim je za trenutek zagrozil s snežnim metežem. Pa je tudi ta takoj odšel in pustil, da so izletniki ob lepem soncu opazovali krasen razgled na bližnje planine. Katja Kalc V nedeljo bo izlet na Matajur Le nekaj dni nas loči od avtobusnega izleta za osnovnošolsko mladino, ki se bo to nedeljo podala na Matajur, ki je simbol Beneške Slovenije in njenih ljudi. To bo peti in zaključni izlet za osnovnošolce, ki so se v tej sezoni brez staršev, temveč samo z mladimi vodiči SPDT do sedaj podali na Sv. Lenart, na Mali Kras nad Glinščico, na Sv. Primož nad Križem ter še pred kratkim na Kokoš. Na razpolago je na avtobusu še nekaj prostih mest, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) v dopoldanskih urah. Odhod izletnikov bo v nedeljo, ob 8. uri izpred sodnije (Foro Ulpia-no). Pot bo planince vodila mimo Sovodenj v Beneški Sloveniji ter nato mimo Mašer in vasi Matajur. Najmlajši bodo hodili le eno uro in sicer od koče pod Matajurjem pa do vrha. Starejši osnovnošolci pa bodo izstopili že v vasi Mašere ter se po grebenu podali na vrh ter tako hodili približno dve uri. Na velikem travniku pod vrhom bodo v popoldanskih urah na sporedu razne i-gre na prostem. Povratek je predviden ob 20. uri, spet na Foro Ul-piano. Tisti otroci, ki imajo knjižico epionir - planinec», naj jo prinesejo za žig, ki je na vrhu Matajurja. Ostalo delovanje SPOT Planinsko društvo iz Nove Gorice priredi to nedeljo srečanje med predstavniki SPDT, SPDG ter SPD iz Čedada, da bi se pogovorili o tekočih problemih. Srečanje bo v Stjenkovi koči na Trstelju nad Vipavsko dolino, katerega vrh je dosegljiv s polurno hojo iz vasi Lipa pri Komnu na Krasu. To nedeljo so se nekateri člani SPDT udeležili orientacijskega pohoda, katerega je priredil Smučarski klub Devin po poteh v okolici Grmade. Tekmovale so tri ekipe SPDT, ki se niso najbolje odrezale, saj so osvojile le deseto, enajsto ter štirinajsto mesto med 21 ekipami. SPDT prireja v nedeljo, 28. maja avtobusni izlet na Ratitovec. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) do naslednje srede v dopoldanskih urah. Ta gora spada k Poti prijateljstva, hoje pa bo kake tri ure. Na pobudo SPDT je v ponedeljek, 8. maja na srednji šoli «lvan Can-kan predaval novinar Lojze Abram na temo «Potovanje po Indiji in Indokinh. D. J. Na Blegošu To nedeljo se je avtobus SPDT napotil preko Ljubljane in škofje Loke v Poljansko dolino. Odzvalo se je veliko število ljubiteljev pla- —_r_. nin, katerih cilj je bil vrh Blegoša, i potem ko so že njegovi igrale'dospeli Od teh se je nato ločila manjša v finale, čeprav večina igralcev ni Krasove igralke preizkusile formo proti Olimpiji V Krasovem taboru so v glavnem že zaključili priprave na državno namiznoteniško prvenstvo. Trener Derganc pa je hotel preverit' trenutno formo svojih varovancev in je organiziral prijateljsko srečanje v Ljubljani med tamkajšnjo Olimpijo in Krasom. Krasova ekipa, za katero so igrale Sonja Milič, Neva Rebula, Vesna Doljak in Damijana Sedmak, je sicer izgubila srečanje z izidom 11:5, vendar pa je zapustila zelo dober vtis. V prvi vrsti moramo pohvaliti odlično Sonjo Miličevo. ki je premagala vse štiri svoje tekmice, med katerimi tudi Langerholčevo in Čadeževo, tretjeuvr-ščeno na jugoslovanskem mladinskem prvenstvu. Sonja je tako dokazala, da je v pravem trenutku dosegla višek forme in obeti za o-svojitev državnega naslova so res veliki. Peto točko za Krasove barve je izbojevala Rebulova proti Vitezovi in tudi ona je povsem zadovoljila s svojo igro. Mladinka Do-ljakova in naraščajnica Sedmakova pa sta si ob tej- priložnosti proti močnejšim nasprotnicam nabrali dragocene izkušnje. -bs- MLADINSKE IGRE V pokrajinski fazi mladinskih iger je v kategoriji nižješolcev v namiznem tenisu nastopilo preko 100 dijakov. Kras je prijavil tri svoje tekmovalce, ki so se zelo dobro izkazali. Jan Bitežnik je zaigral sijajno in je zasedel tretje mesto, ki mu o-mogoča nastop v deželnem finalu, ki bo v tržaški športni palači 22. t.m. V polfinalu je Bitežnik v odločilnem nizu tesno izgubil z 20:22, tako bi njegov uspeh lahko bil še boljši. Igor Colja in Bogdan Castel-lani, ki, sta komaj pred kratkim pričela -z intenzivnim treniranjem, sta zapustila dober vtis in sta se u-vrstila med prvo dvaintrideseterico.. * • ♦ . Krasovi dečki so v prijateljskem srečanju premagali Mladino z izidom 10:6. Krasove barve so branili Mitja Grilanc, Valter Auber, Ervin Doljan in Sandro Grilanc. -bs- KOŠARKA FINALE NARAŠČAJNIKOV Ekipa Doma podlegla tudi v zadnji tekmi Italmonfalcone - Dom 82:53 (41:22) ITALMONFALCONE: Graziani 18,' Massina (k) 9, Plocher 7, Tivan 7, Tuzzi, Battaglini 2, Starile 8, Noni-no 25, Raccovelli, Caretti 6. DOM: Cantelli, M. Orzan 15, I. Devetak, Juren 4, M. Kont 2, Buči-nel S, Vižintin, Sancin 4, U. Dornik (k) 15, D. Devetak 10. SODNIKA: Toso in Zentilin (Gra-dež). PON: Bučinel 36. min. in Sancin 40. min. Tudi v zadnjem srečanju finalnega turnirja za naraščajnike je go-riški Dom položil orožje. Slovenska ekipa je bila zelo lahek plen trži-ške ekipe, saj je podlegla praktično brez borbe. V začetku srečanja je trener namenoma pustil Uga Dornika na klopi. Menili smo namreč, da njegova prisotnost preveč pogojuje ostale igralce. Brez njega pa bi morali bolje igrati. Toda ni bilo tako. Brez odličnega kapetana je moštvo igralo popolnoma neracionalno in brez vsakršne volje do zmage. Ko je končno stopil na igrišče tudi najboljši Domov i-gralec je bilo že prepozno (26:10). Italmonfalcone je vedno večal razliko (celo na 80:44) in tako je tudi končna zmaga pripadla tej ekipi. Končna lestvica je: DLF 6, SGT 4, Italmonfalcone 2, Dom 0. Na koncu so izbrali tudi igralce, ki bodo branili barve F-JK na vsakoletnem turnirju s Slovenijo in Koroško. Po še neuradnih vesteh sta bila izbrana tudi Domova igralca Ugo Dornik in Diego Devetak. To je drugi uspeh za goriško društvo, Italijanski nogometni pokal: A skupina Fiorentina - Monza 2:0 Inter - Torino 1:0 B skupina Juventus - Milan 0:3 Napoli - Taranto 3:0 FIRENCE — Na mednarodnem te- niškem turnirju «Alitalia Firenze* sta glavna favorita za zmago. Italijan Corrado Barazzutti in Američan Harold Solomon izpadla že v prvem kolu. Barazzuttija je premagal rojak Ocleppo s 6:4, 6:4, medtem ko je Solomon izgubil s Čilencem Prajou-xem s 6:4, 6:2. NOGOMET JUŽNA KOREJA — Nogometna ekipa Bologne je v tretjem srečanju tumeje po Južni Koreji premagala B reprezentanco Koreje g 1:0. skupina, ki si je pod vodstvom prof. Marinke Pertot ogledala okolico bila še dorasla tej zahtevni nalogi. Vladimir KOŠARKA POZNANJ (Poljska) — V prijateljskem košarkarskem srečanju je poljska ženska reprezentanca premagala Italijo z 72:56. TENIS HAMBURG — Italijan Paolo Ber-tolucci je zmagal tudi v drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja; premagal je Francoza Proi-syja s 6:3, 6:4. Presenečenje je na tem turnirju pripravil Čilenec Gildmeister, ki je izločil enega izmed favoritov. Avstralca Nevvcomba. KOLESARSTVO PRAGA — Na mednarodni kolesarski »Dirki miru* za amaterje je v peti etapi zmagal Kubanec Carlos Cardet, v šesti pa Italijan San-te Fossato. Vzhodni Nemec Schmeisser je o-hranil vodstvo na skupni lestvici. NOGOMET PEKING — Angleška ekipa West Bronivich Albion je prva evropska profesionalna enajsterica, ki je odigrala uradno nogometno tekmo na Kitajskem. V prijateljskem srečanju je premaeala Peking s 3:1. ODBOJKA trim v finalu V n,i'V jevanju odbojkarskega revi- vala 78 je včeraj ženskega turnirja Mladino s 3:0. v Trstu v okviru Trim premagal Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija ši«itlUllllttllltllllllllMlllMilfiiiltlltiii6IMirUiiliiiiiiiiiiii||||||||||iii||||||||f|||||||||||||||'|l||,||||'||,|| ZASKRBLJUJOČA RAZSODBA PRIZIVNEGA SODIŠČA V RIMU v Članom «ordine miovo» občutno znižali kazni Clementeju Grazianiju naložili samo 3 leta ječe je bila prekinjena v pričakovanju dokončne izpeljave raznih ločenih postopkov proti njim na osnovi že o-menjene obtožbe obnavljanja fašistične stranke, (dg) Nfosnovane jjovoricc o atentatu na Fanfanija RIM — Včeraj popoldne se je v senatu razširila govorica, da je predsednik Amintore Fanfani v torek za las ušel atentatu. Kaže pa, da je govorica povsem neosnovana in sad psihoze. Kot je poudaril glasnik predsedstva senata je sicer res, da je bil v torek Fabianijev avto poškodovan, vendar kaže, da je šlo le za poskus nespretnih tatov, da bi se polastili radiotelefona. Skratka za neuspel podvig avtomobilskih miši, katerim naj bi uspelo le poškodovati vrata Fanfanijevega vozila. zadeve drugih držav. Havanska vlada se še ni oglasila, pač pa je belgijski zunanji minister zagotovil, da o Kubancih sploh ni sledu niti v Sabi niti ne vzdolž vsega angolsko-zairske-ga obmejnega območja: ministru Si-rnonetu gre baje verjeti. Angolsko veleposlaništvo v Bruslju pa je sporočilo. da je pripravljeno sprejeti na lastnem ozemlju slehernega begunca iz šahe, sicer le evropskega rodu. Vesti o položaju belopoltega prebivalstva Sabe postajajo medtem čedalje bolj zaskrbljujoče. Mimo (»tr-jenega podatka o smrti štirih belgijskih ter italijanskega državljana, ki so bili zaposleni v rudarski družbi Gecaminos, se je zvedelo, da je število žrtev baje še višje in da so med njimi tudi Francozi. Po poročanju francoskega generalnega konzula v Lumumbashiju naj bi uporniki belce javno mučili. Dejstvo je. da se kaže nujna potreba po evakuaciji Evropejcev, ZDA so za to že skoraj v celoti poskrbele: ameriško podjetje «Morrison-Knudsen Engineering» je s tovornjaki in helikopterji odpeljalo iz Kolwezija v 60 milj oddaljeni Muso-ny 78 od skupno 81? Američanov. Na to se pripravlja tudi Francija, ki ima v Sabi 400 svojih ljudi in ki proučuje tudi možnost neposrednega pbsega v Zairu. Predsednik Giscard D Estaing je v neprestanem telefonskem stiku z Mobutujem, sicer pa je vladni glasnik povedal, da Francija pospešuje «tehniške» dobave kinšaske-mu režimu. Podobne ukrepe imajo v načrtu Belgijci, in sicer naj bi že imeli v alarmnem stanju 3. bataljon padalcev iz Tielena, kot tudi nekaj stotnij 1. in 2. padalskega bataljona pa še posadke velikanskih herculesov. Zunanji minister Simonet je pozval k ukrepanju za pomiritev v Žabi glavnega tajnika OZN, mednarodni Rdeči križ in predsednika OAE Bonga, ki je nemudoma povabil države članice, naj zavzamejo odločn0 stališče o zadevi. Prva je ponudila pomoč Zairu senegalska vlada, (dg) V 6 letih 43 atentatov na tmikcionarje industrije MILAN — Vodilni kadri in delovodje Italijanske industrije so kategorija, ki je med najbolj izpostavljenimi napadu teroristov. Po statistiki nekega milanskega tednika je bilo cd 1972. leta ranjenih 43 industrijskih funkcionarjev. Največje število teh atentatov (skoraj polovico) beležijo v Milanu. RIM — Z dokajšnjim omiljenjem prvostopenjskih razsodb se je pred tukajšnjim prizivnim sodiščem včeraj dokončno zaključil proces proti skupini pripadnikov zloglasnega skrajnodesničarskega terorističnega gibanja «ordine nuovo*. Sklep dolgotrajne sodne obravnave proti fašističnim prevratnikom je vsekakor grenak in zaskrbljiv. Domnevnemu ustanovitelju zarotniške organizacije Clementeju Grazianiju, ki je bil oktobra 1973 obsojen na 5 let in 4 mesece zapora, je bila kazen znižana na sama 3 leta, katerim gre sicer dodati 5-letno prepoved opravljanja javnih služb. Drugima osrednjima obtožencema Eliu Massagrandeju in Leončju Maz-zeu so prizivni sodniki skrčili za porno obdobje od 4 na 2 leti in 4 mesece vsakemu. V podobnem merilu so bile omiljene kazni nadaljnjim 16 pridigarjem novega črnega reda, in sicer naj bi segale od najmanj 6 mesecev do največ 2 let in 60 dni; razen enega obtožencev — Maura Tomeia — pa sploh ne bodo »sedeli*. ker so sodniki hkratj sprejeli sklep o prekinitvi kazni. Enajstim iz šestnajsterice je bila dodatno naložena prepoved o opravljanju javnih služb v prihodnjem petletju. Prizivno sodišče je z druge strani potrdilo prvostopenjsko razsodbo proti drugim 6 obtožencem (6 mesecev ječe ''sakemu), medtem ko je 5 neofašistov oprostilo. Proti tridesetemu obtožencu ni ukrepalo zaradi amnestije. Proces je sprožil že 1. 1971 pokojni namestnik državnega pravdnika Vittorio Occorsio, ki so ga pet let pozneje pripadniki iste organizacije umorili. Prvotno je bilo obtožencev 40, ob koncu javne razprave pa jih je ostalo 30: obtoženi so bili kršitve tako imenovanega zakona Scelba, ki prepoveduje obnavljanje razpuščene fašistične stranke. V resnici je po prvostopenjski razsodbi tedanji notranji minister Ta-viani gibanje «ordine nuovo* razpustil. Proti slednjemu je zatem Occorsio sprožil nov postopek, sicer v zvezi z nasilnimi dejanji, ki so jih zakrivili člani ON po tistih, zaradi katerih se je odvila prva sodna o-bravnava. Pred dvema mesecema je rimsko sodišče, kakor znano, oprostilo večino obtožencev, a razprava proti drugim (n.pr. Clementeju Grazianiju in Pierluigiju Concutelliju, ki velja za Occorsiovega morilca) tiiiiiiiliiiiniiiuiiiHiiimMiitiiiimiiniiNimiiifiiHiamiiiiiififiiiuMiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiifimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii* XI. MEDNARODNO PISATELJSKO SREČANJE NA BLEDU Stiska sodobnega sveta in literatura NA DUNAJU SE DANES ZAČNE VSEDRŽAVNI KONGRES SPO Novi programski dokument v ospredju kongresa avstrijskih socialdemokratov Ključno vprašanje zasebne lastnine - Kancler Kreisky bo zanesljivo potrjen za strankinega predsednika (Od našega dopisnika) DUNAJ — V dunajski koncertni palači se bo danes začel 24. kongres avstrijske socialistične stranke. Ker kadrovskih sprememb v vodstvu stranke ni pričakovati in ba kongres v soboto za strankinega predsednika ponovno izvolil kanclerja Bruna Rrei-skega, bo osrednja točka tridnevnega zasedanja avstrijskih socialistov novj program, ki ga je vodstvo stranke predstavilo kot ideološki in akcijski program «za leto 2000». Gre za šesti program, kar jih je avstrijska socialna demokracija sprejela po letu 1888, in za tretji povojni program. Zadnji proerramski dokument te vrste so avstrijski socialisti sprejeli leta 1958. Pobudo za izdelavo novega programa ie dal predsednik stranke Bruno Kreisky v začetku leta 1976 in brž potem je delo prevzela skupina strankinih sociologov. Skupina je stranki tako imenovani problemski katalog, se pravi katalog problemov, s katerim) naj bj se avstrijska socialistična stranka soočila v času, ki sega do konca tega stoletja. Oprto na ta katalog pa je vodstvo stranke pripravilo osnutek novega programa, ki so ga članstvu predložili oktobra lani. Osnutek je bil osnova za razpravo in redakcijska komisija je dobila doslej k njemu okoli 1.140 spreminjevalnih predlogov, nekaj od tega stilistične narave, drugi pa so se nanašali na široko paleto problemov, od pro blema vse hujše birokratizacije družbenih odnosov z odnosi v stranki in sindikatih vred preko problema ideološko nevezanih in neobarvanih članov vlade (Kreisky je imel in še ima v vladi ljudi, ki niso člani socialistične stranke), do problema previsokih zaslužkov političnih funkcionarjev. Problem, na katerega se nanaša januarja minulega leta predložila ZAKLJUČEK SODNE PREISKAVE Neofašist Saccucci obtožen poskusa uboja Tožilčevi poskusi, da hi zadevo arhiviral, so propadli LATINA — Glede na glasove, ki ki oži jo v' sodnih krogih Latine, bremeni neofašističnega kolovodjo Sandra Saccuccija cela vrsta obtožb: poskus uboja, sodelovanje pri uboju In poskusu uboja, nedovoljena posest vojaškega orožja, posest orožja na javnem shodu in streljanje v javnosti. To je obračun preiskave o tragičnem neofašističnem »rajdu* v kraju Sezze 28. maja 1976. PoISg neofašističnega posiKrica Saccuccija, ki je pred skoraj dvema letoma zbežal v tujino, bremeni obtOžhiča tudi njegovega pajdaša Piera Allatto, enega izmed ubijalcev, ki jih je Saccucci pripeljal s seboj, in je streljal na komunista Luigija Di Roso in na simpatizerja «lotta continua» Antonia Špirita. Med drugimi osebami, ki naj bi jim preiskovalni HiiiiiiiMiiiiiiiitiimiMiiitiiiiiiiiMiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiinniiiMiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiuiftHiMiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH PO DVEH MESECIH BREZUSPEŠNIH PREISKAV Policija našla Chaplinovo truplo Aretirana ugrabitelja, ki sta hotela izsiliti odkupnino LOUSANNE - Tukajšnja policija je javila, da je našla Chaplinove posmrtne ostanke, ki so bili ukradeni 2. marca, in da je aretirala krivce. Charlie Chaplin je umrl 25. decembra lani in ker je zadnja leta življenja preživel v mali švicarski vasici Corsier Sur Vevey, so ga v isti vasici pokopali, navkljub nekaterim zahtevam, da bi ga morali pokopati v Angliji. V noči od 1. na 2. marec je truga s Chaplinovimi posmrtnimi ostanki izginila s pokopališča. »Tatovi* so odkopali trugo, jo naložili na kombi in jo odpeljali neznano kam. Najbolj verjetna možnost je bila, da so truplo ugrabili z namenom, da bi družini izsilili odkupnino. Policija je celo sumila, da so pri ugrabitvi sodelovali italijanski izseljenci. Ker pa se niso ugrabitelji dalj časa oglasili. je kazalo, da so ugrabitev izvršili angleški nacionalisti, ki so ob Chaplinovi smrti vneto zahtevali, da bi ga morali kot zaslužnega državljana pokopati v Angliji. Pred nekaj dnevi so se ugrabitelji nepričakovano oglasili družini z zahtevo po precej visoki odkupnini (en milijon švicarskih frankov) v zameno za pokojnikovo truplo. Preiskava, ki je bila do tedaj na mrtvi točki, je takoj stekla in včeraj je policija izsledila Chaplinovo truplo na nekem polju v vasici Neuville, ki je samo dvajset kilometrov oddaljena od pokopališča, s katerega so truplo ukradli. Policija je tudi aretirala dve osebi, ki naj bi sodelovali pri ugrabitvi. Po prvih vesteh naj bi bila politična begunca, eden Poljak in drug Bolgar, vendar preiskovalci izključujejo možnost, da bi bila povezana s kakšno organizacijo in menijo, da je ugrabitev samo lokalna zadeva. Kvestura ni javila drugih podatkov, ker bo danes sklicala tiskovno konferenco, vendar kaže, da so osumljenca aretirali z obtožbami tatvine, izsiljevanja in »kratenja miru mrtvim*. Trugo s Chaplinovimi posmrtnimi ostanki so medtem že pripeljali na BLED — V prostorih novega hotela «Park» na Bledu se je včeraj dopoldne začelo XI. mednarodno pisateljsko srečanje v organizaciji društva slovenskih pisateljev in slovenskega Pencentra na temo *Sti-ska sodobnega sveta in literatura», razdeljeno v tri podteme: Svoboda -red - anarhija - nasilje kot prva podtema, dalje ljubezen - erotika -seks - pornografija in kot tretja podtema oblikovna dovršenost - šokira-nje - nič. Tridnevnega posvetovanja se udeležuje kakih 60 pisateljev iz 21 držav sveta in seveda tudi iz Jugoslavije. Zlasti zanimivo je ob tej priložnosti podčrtati, da se blejskega pisateljskega srečanja udeležujejo tudi pisatelji iz neuvrščenih dežel kot Angole, Tunizije, Cipra in Nigerije. Po uvodnem pozdravu predsednika društva slovenskih pisateljev 1-vana Potrča, je udeležence pozdravil predsednik slovenskega Pencentra Filip Kumbatovič in s svojim prispevkom pod naslovom nObčano-va popisnica* načel temo odtujenosti sodobnega človeka v mrežah in pod pritiskom države, birokracije in prakticistične politike. Za njim je govoril asistent na dunajski univerzi dr. Ulf Irbaumer, ki je odločno poudaril pomen književnosti za človekovo svobodo in njen boj proti nasilju. Podobno ' je govoril predstavnik Makedonije Vele Sfilevski, nakar smo poslušali izvajanje dveh slovenskih pisateljev. Branka Rudolfa, ki je govoril o vlogi poezije proti kaosu, in Nade Kraigherjeve, ki je zlasti poudarila potrebo, da pisatelji sveta najdejo način za boj proti nasilju in samovolji v sodobnem svetu. Znani nigerijski pisatelj in predsednik združenja afriških pisateljev Soinka pa je prizadeto govoril o perečih in bolečih problemih sodobne Afrike, kjer še danes vladajo nasilje, tiranija, samovolja in neokolonializem, kljub emancipaciji in svobodi afriških dežel. V popoldanskem delu zasedanja je najprej govoril pisatelj Ivan Potrč, ki je v svoji kratki, a prizadeti repliki ostro zavrnil upodabljanje nasilja tako v tisku, kot filmu in televiziji ter v literaturi ter se izrekel za globoko humano in človeško prizadeto književnost, ki naj po maga osvobajati človeka iz stiske in muk sodobnega sveta. Za njim so govorili še hrvaški predstavnik Branimir Tonat, vojvodinski pisatelj Tomislav Kepig in finska pisateljica Eva Kilpi. Zvečer je predsednik republiškega komiteja za kulturo Andrej Guj-čič priredil v imenu izvršnega sveta Slovenije slavnostni sprejem. Danes se bo pisateljsko srečanje nadaljevalo s svojim tretjim zasedanjem, popoldne pa bo imel predavanje o sodobni italijanski poeziji znani italijanski sodobni pesnik Ugo Fassola, zvečer pa se bodo pisatelji udeležili Župančičevega večera. DUŠAN ŽELJEZNOV pokopališče v Corsier Sur Vevey in jo bodo znova pokopali, brž ko bodo urejene vse formalnosti, (is) sodnik Ottavip Archidiacono poslal sodni poziv, je tudi že «znani» ma-rešalo SID Francesco Troceia, ki je škvadristom nudil kritje. Tragični dogodki v Sezzeju so znani. 28. maja 1976 je Sandro Saccucci kot neofašistični kandidat za poslansko zbornico govoril na glavnem trgu lacijskega mesta. S seboj je pripeljal sebi primerno spremstvo, oboroženo s koli in pištolami. Razjarjen zaradi mlačnega odziva prebivalstva (trg je bil skoraj v celoti prazen) je pričel streljati s pištolo. Misovci so ne nato i avti odpeljali; na poti pa so srečali dva mladinca in streljali pro ti njima. Luigi Di Rosa je bil zadet v loko in jetra, ter je čez nekaj mir.ut izdihnil, Spirito pa je obležal na tleh s prestreljenim ko lenom. Kljub številnim pričam, balističnim izsledkom in ugotovitvam preiskave je ostal Saccucci le nekaj dni v zaporu. Novi zaporni nalog pa so poslali, ko je bil že na var nem v tujini. Lansko leto 28. novembra je javni tožilec De Paolis celo zahteval, da se vsa zadeva arhivira največ pripomb in je nedvomno o-srednji problem novega programa nasploh, pa je vprašanje, kako naj novi program obravnava zasebno kapitalistično lastnino in kakšne naj bodo praktične posledice, ki naj iz takšnega ali drugačnega obravnavanja kapitalistične lastnine kot najbolj značilnega in temeljnega družbenega razmerja izhajajo. Osnutek programa je. namreč še bolj utrdil tisto stališče, ki ga je evropska socialna demokracija v svoje programe vnesla že sredi petdesetih let, da namreč zasebna lastnina nad sredstvi za proizvodnjo ni v protislovju s socialdemokratskimi koncepti družbenega razvoja, saj ima država (ki se v tem socialdemokratskem konceptu predstavlja kot nad-razredna država) dovolj sredstev za to, da kapital ukroti, če se začne vesti «nesocialno». Tudi novi osnutek programa avstrijskih socialistov se glede tega bistvenega vprašanja oddaljuje od marksistične analize, v kateri prav lastnina nad proizvajalnimi sredstvi opredeljuje naravo vseh drugih družbenih odnosov. Osnutek omenja lastnino samo obrobno, na njeno mesto pa postavlja pojem »razpolagalne pravice*, se pravi monopola majhnih skupin na odločanje o usodi družbenih sredstev in na raz-p»laganje z njimi. Izhoda iz krize, v katero je zašel tako imenovani poz-nj kapitalizem, osnutek torej ne i-šče več v podružbljanju sredstev za proizvodnjo, kot bi izhajalo iz marksistične analize, marveč v ukrepih, s katerimi naj bi družba posegala v »razpolagalni monopol*, kadar ta zasebni monopol pride v konflikt z interesi širšega občestva. O tem, da je razpolagalna pravica samo prilastek lastnine in se lahko ukine samo z lastnino, osnutek ne govori; tako tudi pride do tega, da avstrijski socialisti lastnini celo zagotavljajo nedotakljivost. Ta koncept, ki brez dvoma pomeni koncesijo dr.ev-nj politiki, v kateri je prav problem lastnine najbolj zaostren, ni naletel na ostre reakcije samo zunaj stran ke (komunisti so, ga kvalificirali kot nadaljnje oddaljevanje od marksizma), marveč tudi v sami stranki, kjer so številne osnovne organizacije, z njimi pa mladi socialisti, zahtevale odločnejšo orientacijo na podružbljanje sredstev za proizvodnjo. Kljub temu pa je seveda zelo malo upanja, da bo glede tega ključnega idejnega vprašanja program proti volji vodstva stranke sprejel tisto, kar zahteva strankina baza. Kar zadeva odnos da komunizma oa ga je neposredno pred začetkom kongresa opredelil kancler Bruno Kreisky, ki meni, da je tisto, po čemer se komunizem loči od tako imenovanega demokratičnega socializma (gre za tretjo stopnjo razvoja Preiskovalni sodnik Archidiacono i socializma, prva stopnja je boj za pa ni podprl tožilčevega predloga i politično demokracijo, druga pa iz-in je že pred dvema mesecema po- j gradnja državne blaginje), prav de-slai novi zaporni nalog proti Sac- j mokracija. Komunisti po mnenju cucciju, danes pa bo predložil so- j Kreiskega pač niso demokrati (to dišču izvide sodne preiskave in nezaupanje gre tudi na račun tako zahtevo po sodni razpravi, ki bo imenovanega evrokomunizma) in so- končno dokazala utemeljenost pr- cialisti zato z njimi ne morejo ime- votnih obtožb Vilalonejcvo obtožbo proti Carmdu Spagnuolu jc sodstvo arhiviralo NEAPELJ — Na zahtevo neapeljskega državnega pravdništva, ki ga je kasači ja pooblastila, da vodi preiskavo, so arhivirali obtožbo obrekovanja, ki jo je sprožil namestnik rimskega državnega pravdnika Clau-dio Vitalone proti bivšemu generalnemu pravdniku in kasnejšemu predsedniku ene sekcije kasacijske-ga sodišča Carmelu Spagnuolu. Obtožba je bila torej neosnovana, zadeva pa se je pričela s Spagnuo-lovim poročilom disciplinski komisiji višjega sodnega zbora o napakah pri vodenju nekaterih preiskav. Bomo morali odslej plačevati zdravila? RIM — Vsedržavna enotna federacija lekarnarjev Federfanna je poslala pismo pristojnim članom vlade, sindikatom in krajevnim u-pravam, v katerem napoveduje, da bodo morali zavarovanci plačevati predpisana zdravila, če ne bo vlada rešila perečega finančnega položaja italijanskih lekarn. Socialna zavarovanja so namreč dolžna lekarnarjem ogromne zneske, dobavitelji zdravil pa terjajo poravnavo dolgov. Vsekakor pa se bodo lekarnarji poslužili kratkoročno drugih oblik sindikalnega boja, grožnja o neposrednem skrbstvu ostaja le poslednje orožje. V grobem prizadeti zahtevajo spoštovanj^ dogovorov o poravnavi dolgov socialnih zavarovanj (dvajsetega v mesecu z enomesečnim presledkom), farma cevtske družbe, in dobavitelji naj se poslužujejo podobnih pogojev kot pri drugem blagu, v vsakem primeru v razmerju z izplačevanjem socialnih zavarovanj, ki motajo obenem poravnati dolgove iz 1. 1977, nadalje zahtevajo uskladitev cenikov s tržiščnimi razmerami in primerne doklade za lekarnarje proti škradristom. FULVIO CASALI ti nič skupnega. MARJAN SEDMAK ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Vrednost dela in življenja 13.00 Filo diretto oddaja o potrošništvu 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Ob petih s... SANDROM MAZZOLO 17.05 «Heidi», risanka v nadalj. 17.30 Kamera in potni list Madagaskar: Biser Indijskega oceana 18.30 Jazzovski koncert 19.00 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.20 «Tarzan e gli uomini blu», 1. del TV filma 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.40 STAVIMO ? nagradna oddaja 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Tisoč let Bizanca: Mozaiki in freske kot priče zgodovine 15.30 V evroviziji: GIRO D' ITALIA 17.00 Program za mladino «Mariolino in nepričakovano darilo* 17.05 Glasba, literatura in predstave 17.55 Risanka 18.00 Otroci danes 18.25 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 18.55 Rim: Nogomet ITALIJA — JUGOSLAVIJA V odmoru približno ob 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.45 «Supergulp!», risanke 21.15 I pensieri delVocchio 22.05 «Vsem avtom policije...* TV film 22.55 16 in 35 mm petnajstdnevnik o kinu Ob koncu Dnevnik 2 ■ ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 10.00 - 10.30 TV V ŠOLI 14.25 Svetovno prvenstvo v boksu 17.20 Avtomobili in ljudje serijska oddaja 18.15 OBZORNIK 18.30 «Profesor Baltazar*, risanka 18.40 Tehtnica za natančno tehtanj«. 20.00 V živo: Mladi danes 22.30 Nogomet: ITALIJA - JUGOSLAVIJA Koper 18.00 Svetovno prvenstvo v boksu 18.55 Nogomet: ITALIJA - JUGOSLAVIJA 20.45 DNEVNIK 21.00 Svetovno prvenstvo v boksu 22.30 «David in Lisa*, film Režija Frank Perry, v glavnih vlogah pa nastopajo: Keir Dullea, Janet Margolin in Howard de Silva. Zagreb 17.55 Dati zmage 18.25 Ali morda veste? 18.55 Nogomet: ITALIJA -- JUGOSLAVIJA 20.50 Svetovno prvenstvo v boksu 22.00 «Dimitrije Tucovič*, nadalj. 22.45 DNEVNIK ŠVICA 18.35 «Past», TV film 19.25 Kulturna agenda 20.45 Reporter 21.45 OROŽNIKI. TV nanizanka 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, TRST A 1,30, 9'°°' 10 00i«OOi'’ is.30. 17.00, 18-®” 19.00 Poročila; 7.20 Dobro , 7.45 Pravljica za dobro ( ,lu ^ 8.05 Prijateljsko iz studia *• j Vam ugaja jazz?; 9.30 Mal* . si; 10.05 Koncert sredi 10.45 Oddaja za drugo osnovne šole; 11.05 Družina v dobni družbi; 11.35 Plošča ®15 va; 12.00 Glasba po željah: ■ Primorska poje '78; 13.35 0? _ lodije do melodije; 14.10 «visj* ^ kronika*, roman v nadalj.: 1X Evergreeni; 15.35 Kai .je ^ s. v diskoteki: 16.30 Odprimo, 'n. go pravljic; 17.05 Simfonični . cert; 17.25 Glasbena P*n°mZ 18.05 Slovenska književnost v liji; 18.20 Klasični album: *’,. Prenos nogometne tekme L, Jugoslavija z rimskega sta® 13.3°' in l9'30 KOPER 7.30. 8.30. 10.30. 12.30. 14.30. 15.30, 16.30, 18.30 ii. hr0 Poročila: 7.00 Glasba za o0,^. jutro; 8.32 Znane klavirske sK . be; 9.15 Poje grupa Heabvj* , 9.32 Plošče; 10.00 Z nami J'?. 10.10 Šolska oddaja; 10.32 E ^ betine pravljice; 10.40 Glasba , nasveti; 11.00 Kim, svet m*8!,. 11.32 Sprint glasba; 11.45 P°hjjj ke; 12.05 Glasba po željah:1!; Turistični napotki; 14.10 P*°Tj 14.33 Poje zbor Lino MarjaJV Pulja; 14.45 Popevke; 15.09 ja za najmlajše; 15.20 Or»®" y Sonny Gleston; 15.40 Rela glasbi; 16.00 Na knjižnem ‘J* 16.05 Orkester Argelli; 16.40 J beni notes: 17.00 Ob petih dne; 17.30 PrimorsKi dne'?* 17.45 Zabavna glasba; 18-90 ' ba po željah: 18.35 Mladi .,e jalci; 19.33 Crash; 20.00 glasba in plesi; 20.32 R0®5 ™ RADIO 1 * 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 P°r°Lje; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebUF1*?, 7.40 O kolesarski krožni Italiji; 8.40 Včeraj v Parlalg.oO tu; 8.50 Glasbeni trenutek; 'jj in 10.35 Radijski pogovori: .,L. in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.03 v „ beni spored; 14.30 Pogo',or, jo __________j.05 Prvi Ni_P: 1 Radijski igra: 17.40 Ali no tf& 21.35 & Prenos ija; 10.«°' naši Zemlji: 15.05 Prvi Nip: ‘si; Radijska igra: 17.40 Ali ' j. 18.00 Popevke: 18.35 Program* vj. stopanja: 19.(K) ne tekme Italija - Jug® 21.05 Operne arije; negujemo cvetje. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. ^ 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 'V 18.00, 19.00. 22.00. 23.00 Po1-oCV 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jj. tro. otroci!; 8.08 Glasbena neja; 9.05 Radijska šola za ' stopnjo; 9.35 Jugoslovanska ^ rovska glasba: 10.15 Kdaj. kako in po čem?; 10.45 Tlir'aBi ni napotki; 11.03 Uganite, pa zaigramo po želji; 12.10 " ^ 12.30 KmeW 7. znanih melodij; nasveti: 12.40 Od vasi do 13.20 Zabavna glasba' 13.30 poročajo vam...; 14.05 K0*1^1.,, mlade poslušalce: 14.40 En„! šola; 15.30 Glasbeni va -K ii 15.45 Jezikovni pogo intermego vori; 17.0°: «Vrtil,jak»; 17.00 Studio ob 18.05 Z opernih odrov: 19-”, bavna glasba; 19.35 Lahko n£v{orn troci!; 19.45 Minute z ansan*DvC, Jože Kampič; 20.00 Četrtkov j čer; 21.00 Literarni večer: ' . Lepe melodije; 22.20 Baročm stri z našimi izvajalci. raje jajce danes kot kokoš (kdo ve...?) jutri Polica «4R» nagrajuje spretne in pazljive avtomobiliste: s svojimi visokimi garancijami (100/30/10 milijonov), ki nudijo esnično varnost in z garancijami, ki vključujejo tudi sopotnike. Predvsem jih nagrajuje svojo zmerno ceno prav zaradi fransiže. Polica «bonus malus* je nad 25% dražja: to je tisto jajce danes na katerega lahko takoj stvarno računaš. Kdor pa izbere «bonus malus* se mu bo občutno znižala cena police šele po štirih zaporednih letih brez nesreč. Toda koliko si prihranil med tem časom s polico «4R»? Torej če želiš jajce danes imaš vco pravico da ga zahtevaš. izplača se vedno Lloyd Adriatico * ASSICURAZIONI POLICA AVTO I poiščite v «PAGINE GIALLE« agencijo Lloyd Adriatico, ki Vam |e no|bllž|a TIP FISKALNE KM ntvlo 1 KMUldn | POLICE | DO 10 10-12 12-14 14-18 NAD 18 J V. go - t^ 4R 51.200 75.800 80.400 108.100 128.100 ' BONUS MALUS 64.575 95.550 101.325 136.185 161.280