a 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRILtiUkSKI dnevnik kr® Pečana v gotovim _ '"»tale I gruppo Cdia 200 lil* Leto XXXIV. Št. 118 (10.030) TRST, sobota, 20. maja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ^jUB RAZOČARANJU ZARADI POMANJKLJIVOSTI ANDRE0TT1JEVEGA POROČILA BELGIJSKE OBOROŽENE SILE NAJ BI MEDTEM ZASEDLE LETALIŠČE Zbornica Z večino alasov potrdila Desant 400francoskih padalcev na Kolvezi .ii ~ , . j 3 . r mm uvod v internacionalizacijo vojne v Sabi UlOCnOSI \m9CI6 \/ ((primeru IVIOrO)) Trenje med pariško in bruseljsko vlado - Mobutu odpoklical veleposlanika iz SZ Levičarske stranke poudarjajo nujnost reforme organov državne varnosti Rim - Po ■»v p., , - ■■ dvodnevni razpravi je poslanska zbornica z večino gla- ia odločnosti*, ki je označevala zadržanje vlade v ^ 31711 "or"“- Za skupni dokument strank vladne večine je glasova-Poslancev, proti pa 36. Za dokument so glasovali poslanci KPI, 6ib., ne l«vice, PSI, PSDI, PRI, KD in demonacionali, medtem ko radikalci in demoproletarci. (e . nasprotovali liberalci, misovci, ' »kun takH '•do doseženo soglasje — ,|Wl'ni dokumentu in ob «liniji Andreottijev« skopo in po točll0JU n,arsikatcrcga suhoparno po-ifiil' . val it„'e omejeno,* je komen-k top, ^unist Spagnolli, medtem ko it bjj^t DiVagno bil mnenja, da ! Z Hi.ra temnili oblakov su.na.» C* stiboparno in hladno It že znanih dejstev, ki pa ni- L^Pršila ncu Mammlju pa sc je da % Ka * da je enostavno prezrl Vlilp ® Andreottijevo po Stali’J^edtem ko s° se vanj za-^rci t°VC'' radikalci in demopro Se a i 80 na koncu predložili '®<*umente. Poslanci PdUP so, H,.”161' Podlagali zbornici, naj Se i:avrnc poročilo predsednika *... O zaključnem dokumentu so poslanci glasovali zel0 pozno, po devetih, ker so v določenem trenutku spoznali, da v avli manjka zadostno število poslancev. Načelnik skupine KD Flaminio Piccoli je bil naravnost besen, ko je spoznal, da največ manjka demokristjanov, medtem ko je še prejšnjega dne pismeno prosil vse demokristjane, naj se seje udeležijo polnoštevilno «v znak podpore vladni politiki in kot izraz spoštovanja do spomina pokojnega Alda Mora*. Očitno tudi Piccolije-va pismena okrožnica ni zalegla. Na koncu se je avla vendarle napolnila preko polovice in je bilo glasovanje mogoče, ker je bilo prisotnih 353 poslancev, se pravi absolutna večina. Gotovo je, da je zbornica tokrat DVODNEVNA SEJA VODSTVA KPI Komunisti o vzrokih Neuspeha na volitvah p žarjena nujnost večjega pritiska v okviru vladne večine Rim £*S dni jc trajala v vod-razprava o vzrokih naza-Wa n« nedeljskih upravnih vo-tem Je t*>1-očal Armando Jšijj,' na koncu Pa so izdali daljše % b°' ki ga je časnikarjem orisal .'VVolini- * «£>a osta-ia nespremenjena*, “■ttjij ai'ii Pavolini, .čeprav smo j?aPake pri njenem uresničeva-Slj■ ere napake? KPI ni znala %*■>» nastopiti s svojimi spe-\ j® Predlogi v okviru vladne vc-e Pri tem ni karakterizirala, ' ti mobilizirala množic v pokoju in pritisku za odpravo tostranska srečanja izbiro novega Vranjega ministra ~~ Vse kaže, da se tajniki sh'ank vladne večine ne tdl^ ^stali v ponedeljek, da bi h o izbiri novega notranje-Hilentiistra Stvari s0 se spreme-kfjjj Potem ko so socialdemo-io j;,, atii razumeti, da prepuščali 'IJ0 KD. oziroma predsedni-skijv aae' Po zaporedju »dvostran-Hi , *®stankov». Politično pome-tkn, a°,ak nazaj glede na si-Utoij) "koalicijskega reševanja* & m’ u!aiov- S tem so v PSDI o-, V°teli poudariti še enkrat, „ ,lje imeti diferencirane °0se imeti diferencirane od- <1| s, o vlade in večine, oziroma, P«e n* politična koalicija, ^ Parlamentarna večina, zadeva imena za more- Jkt *tciai^andidaturo v Viminal, se 'oloijj atiokrati ogrevajo za Bar-^rtiei-9' Pri tem -ie zanimiva btsuSev Pretija, ki načeluje p skupini PSDI: Bartolo-"istar 0 pravk ni bil doslej mi- fanfaiv-Vendar kot na-izveste3ši 4* sodelavec lahko zase- notranjega ministra. ČHo, 'rieu ■ ----- - - nc3ši kandidat za Cossigo-Rf^aslednika [jodlajnik KD •kuDj*,®' zamenjav v vodilni \en! bomo morali verjetno r Pa je še vedno naj- eniati tudi dosedanjega odgo-krajevne uprave. S za Vj. zvezi se govori o Gavi, ■V ko se govori, da bo na ^vn° tiesto predsednika vse->eH, n Sk;l sveta KD imenovan V™tilella, kot najstarejši član. misija o tem, kako popraviti napa ke pri izvajanju svoje linije in okrepiti pritisk na zaviralne sile (in tudi KD) znotraj vladne večine, da bo slednja vendarle pokazala stvarne rezultate in opravičila svoj obstoj. Referenduma o zakonu Reale ne bo mogoče preprečili RIM — Načelniki parlamentarnih skupin petih strank večine so se včeraj sestali na Montecitoriu, da bi pred pravosodno komisijo poslanske zbornice proučili težko pot popravkov in dopolnil k zakonu Reale in tako obšli zahtevo radikalcev o referendumu. Po seji je socialdemokrat Preti izjavil, da bodo Italijani primerno odgovorili Pannellj in prijateljem, za njihovo neodgovorno ravnanje. Misovskj in radikalni poslanci so s svojim obstrukcionizmom onemogočili izboljšanje zakona, zato je referendum skoraj neodložljiv. Ni pa dvoma je dejal posl. Preti, da bodo radikalci in misovci poraženi. razpravljala predvsem o ozadju u-grabitve Alda Mora in vsem, kar se je dogajalo v tistih 55 dneh. Mnogi so želeli jasnejših pojasnil o mednarodnih povezavah rdečili brigad. Zaskrbljenost zaradi neučinkovitosti policije (ki pa skuša z rezultati zadnjih preiskav demantirati to mnenje) je izrazil socialist Di Va-gno, medtem ko je njegov kolega Accame opozoril predvsem na nevarnost mednarodnega prekupčevanja z orožjem. «Policijo zanima vedeti, kje so teroristi spali, ni pa še odgovorila od kod prihaja zanje orožje,* je vzkliknil Accame. Di Vagno je zanikal, da bi PSI bila .stranka pogajanj z brigadisti*, pač pa je samo iskala način, kako bi bilo mogoče rešiti Moru življenje. Komunist Spagnolli pa je menil, da so razlike obstajale, vendar niso bile tolikšne, da bj vplivale na trdnost vladne večine. Tudi predstavnik KPI ni skrival razočaranja zaradi Andreottijevega poročila: .Želeli bi vedeti kaj več, predvsem o tem, kako se misli vlada sedaj lotiti po litičnega vprašanja terorizma*. V zvezi z zamenjavo Cossige je Spa-gnolli poudaril, da je treba zagotoviti silam javnega reda učinkovitost vodstva, koordinacijo operativnega značaja in decentralizacijo funkcij. V ta namen je potrebna takojšnja reforma javne varnosti, ki jo KPI in vsa levica že dalj časa zahtevata. kakor tudi globoka preosnova varnostnih služb. Predvsem pa je potrebno ohraniti klimo enotnosti vseh demokratičnih sil, ob kateri se lahko razpršijo utvare teroristov. V imenu krščanske demokracije je presenetljivo spregovoril Giuseppe Zamberletti, o katerem se govori, da je možen kandidat za vodstvo notranjega ministrstva. Predvsem se za njegovo kandidaturo ogrevajo visoki funkcionarji notranjega^ ministrstva in policijski časniški «bor.-’ Zamberletti je najprej dejal, da je policija vodila «nesrečno bitko*, nato pa ožigosal .restavracijske težnje*. ki jih nosijo s seboj teroristi in s tem dokazal, da ne verjame preveč v tezo. da so rdeče brigade izolirane in delujeio brez širše politične in mednarodne zaslombe. V njegovem govoru je bilo mogoče zaslutiti neizrečeno željo, da bi njegova kandidatura za Viminal, prodrla, saj je med drugim dejal, da rimamo dobro nolicijo*. le da je .potreben pravj človek na pravem mestu.* MINO FUCCILLO V kratkem bencin po 000 lir liter? RIM — V dobro informiranih krogih vztrajno kroži govorica, da namerava vlada zvišati ceno bencina od 500 na 600 lir. To odločno zanikajo v krogih ministrstva za finance. Odločno proti povišku cene bencina so sindikalisti kovinarske stroke, ki poudarjajo, da bi se povečali prevozni stroški in s tem cena cele vrste proizvodov, medtem ko bi padla proizvodnja avtomobilov, ki ravnokar narašča. Pač pa so za povišek voditelj: petrolejskih družb, ki so izračunali, da bi v takem primeru potrošnja bencina ostala na isti ravni kot lani. Vsekakor se bo moral o tem nro-blemu izreči medministrski odbor za cene, ki bo v kratkem preučil ceno petrolejskih derivatov zaradi spremenjene menjave med dolarjem in liro. BUDIMPEŠTA — Včeraj je prispel na uradni obisk na Medžarsko iranski šah Reza Pahlavi v spremstvu cesarice Farah Dibe. Vojak straži ostanke helikopterja, ki je bil sestreljen nad letališčem pri Kolveziju (Telefoto ANSA-UPI) ...............................................■»■.■»«..yi..«»....ni..i.nuuHUi...».m.kh.i.i»iiii.iii»....i.i.in... Z ODKRITJEM DVEH SKRIVALIŠČ IN ARETACIJO DESETIH DOMNEVNIH TERORISTOV PREISKOVALCI NAJ BI POVSEM ONESPOSOBILI ENO OD TREH BRIGADISTIČNIH JEDER V RIMU Drugi dve jedri rimskega voda naj bi delovali na univerzi in v telefonski službi SIP - Sodnik podpisal zaporni nalog za šest aretirancev - Možni pomembni razpleti RIM — Z odkritjem dveh ali I no gradivo veliko pomembnejše, treh skrivališč in z aretacijo dese- kot bi lahko sklepali iz sicer dokaj tih domnevnih teroristov je policija! optimističnih- izjav policijskih funk-onesposobiia vsaj eno od treh je jcionarjev. Vprašanje, ki si ga inar-der, ki naj bi sestavljala rimski | sikdo zastavlja, pa je. ali ni polici ja vod rdečih brigad. Tako vsaj trdijo na kvesturi, kjer so preiskovalni sodniki in javni tožilec dr. Gnido Guasco ves uan zasliševali priprte ter ob koncu za šest od njih podpisali zaporni nalog / obtožbo sodelovanja pri pokolu v Ul. Fani, sodelovanja pri ugrabitvi in u moru predsednika krščanske demokracije Alda Mora, uboja sodnika Riccarda Palme ter atentatov na demokršoanskega svetovalca Publia Fiorija, profesorja Cacciafe-sto in odgovornega urednika televizijskega dnevnika TG-1 Emilia Rossija. Vse kaže torej, da so po dveh zaporednih udarcih v slepo (množične aretacije pripadnikov izven-parlamentarne levice, ki so bili v nekaj urah izpuščeni na prostost) preiskovalci tokrat zadeli v črno. Resnici na ljubo se v Rimu širijo govorice, da je zaplenjeno dokaz % ^ . .S seveda ne dramatizirajo S &'h usedlin zgrešenega na- A l Aih upravnih volitev, vendar f °j0 ,«tino in samokritično oceniti Al) Javt|ost. Zato bodo v kratkem ,ti°šn° razpravo v partiji, od ifAbe Ber'ferije, da se popravijo )AvSir>naPake- Pri tem pu ne ,la' t detw "Pustiti edino pravilne lini-sh ' titčne enotnosti in solidar-JVa ^moščanje obstoječe krize. 'Aja I'21 v°b'ne6a rezultata KPI iAt(ij.a. predvsem neobičajne pogoje, jA -'e Potekala volilna kampa-i \ > °r tudi pritiske, ki so priha-% Vse'1 strani, začenši z 20. St a Pa je poudariti, pravi doku-JV^tva KPI, da sp tudi v KOORDINACIJSKI IIIRO NEUVRŠČENIH V HAVANI Zaskrbljenost neuvrščenega gibanja zaradi konfliktov med članicami Jugoslovanski zunanji minister Vrhovce o dosežkih in nalogah organizacije Pečini l|i0v0ri al)nove- kakršno predvideva '“ti program. Zalo KPI raz- "m."1' '',-av'raJne sile. ki ne HAVANA — Na ministrskem zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav je včeraj v splošno razpravo posegel tudi šef ju goslovanske delegacije, novi zvezni tajnik za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Uvodoma je poudaril, da morajo udeleženci sestanka obravnavati aktualna mednarodna vprašanja. ki so posebnega pomena za neuvrščene države, poleg tega pa mdrajo sprejeti tudi sklepe in priporočila za čimboljše priprave konference zunanjih ministrov v Beogradu. Jugoslovanska delegacija, bo. kot je napovedal Vrhovec, podala o tem posebno poročilo in predlog sklepov, sa.i je Jugoslavija dežela gostiteljica letošnjega srečanja vseh neuvrščenih držav na ministrski ravni. Jugoslovanski zunanji minister je orisal dosežke neuvrščenega giba nja v zadnjem času in pri tem med drugim podčrtal, da so neuvrščene dežele v svoji pozitivni bilanci pripeljale do konca tudi zgodovinsko pobudo za sklicanje in pripravo piv sebnega zasedanja generalne skupščine združenih narodov o razoro žitvi. Potem ko je orisal še nekaj pozitivnih dosežkov neuvrščenih držav, .je Vrhovec opozoril, da je proces popuščanja napetosti že dalj časa v zastoju, kar zelo neugodno vpliva na celotne mednarodne odnose. V zvezi z aktualnim mednarodnim položajem je Vrhovec tudi opozoril ..da se nadaljujejo razne odkrite ali pa prikrite metode uporabe sile. vmešavanje v notranje zadeve in ^delovanje od zunaj, da bi razmajali neodvisne države, Josip Vrhovec je v svojem posegu orisal tudi vlogo in naloge neuvrščenega gibanja v sodobnih mednarodnih odnosih, zatem pa se je dotaknil posebej še poskusov razdvajanja neuvrščenih držav, pri tem je poudaril: ^Konflikti med posameznimi neuvrščenimi državami, ki se sprem minja.jo celo v medsebojne oborožene spopade, postajajo naša nepo sredna skrb. Ne smemo zapirati oči pred tem problemom, ker lahko to resno obremeni enotnost in akcijsko sposobnost gibanja. Prepričani smo, da naše gibanje zmore in mora najti moč za učinkovito delovanje v smeri miroljubnega reše-vania takšnih sporov in spopadov in za aktivno obravnavo vseh možnosti, da bi prispevalo k njihovemu reševanju. Potekati mora v pogajanjih predvsem v okviru regionalnih organizacij, kot je na primer organizacija afriške enotnosti, in po potrebi v okviru združenih narodov. Svetu, ki ga želimo spreminjati, moramo dati zgled*. Vodja jugoslovanske delegacije na ministrskem zasedanju koordinacijskega biroja Josip Vrhovec je v splošni razpravi poleg navedenih vp.rašanj obravnaval še vse pogostejše pojave vmešavanja v notranje zadeve, svetovne gospodarske razmere in uresničevanje sklepov, ki so jih nuvrščene države sprejele na s\ojih dosedanjih zborova njih, predvsem na peti vrhunski konferenci v Colombu. Sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Havani se bo predvidoma končal nocoj po kubanskem času s sprejetjem dokumenta o obravnavanih vprašanjih. (vb) četrtek izjavil kvestor De France-sco in kot so včeraj znova poudarili na kvesturi, naj bi se preiskava začela : že prfed nekaj meseci Pri tem pa gre poudariti, da odkrita skrivališča niso končna posta ja preiskovalnega dela, pač pa le vmesna stopnja, ki bi lahko obrodila pomembne razplete. Naj v tem okviru omenimo le nekaj beležnic. . polnili imen in telefonskih številk Toda pojdimo po vrsti. Ce naj ve- | j.ei. yjuče so jjh našli v stano-ki so pro- vanju Gabrielle Mariani v Ul. Pa- post gla prepozno? Ali ne bi lahko prišla domnevnim teroristom na sled že pred dnevi? Skratka ali niso zavirali preiskavo zaradi ujetništva Alda Mora? rjamemo skopim vestem, menile skozi zid molčečnosti, naj bi aretirani (za njihova imena se je zvedelo šele včeraj) pripadniki jedra «Ronia - Sud* rimskega voda rdečih brigad. Če izvzamemo solastnika tiskarne - skrivališča Maria Morettija, ki je izginil takoj po vdoru policije in aretaciji Enrica Tria) ca, naj bi e v mrežo ujeli vsi člani jedra. Obenem pa naj bi agenti prišli do indicev, ki naj bi .jim o-mogočili odkritje istovetnosti pripad-niko. ostalih dveh jeder. Imen, kat lombini 19. Med drugim naj bi se v stanovanju redno zbirali ravno pripadniki jedra «Roma-sud*. Marianijeva. ki je bila kot socio-pedr goska delavka v službi pri rimski občini, je ootožena kaznivih dejanj kot Trica (navedli smo jih v začetku) in sodnik dr. Gallucci naj bi že podpisal zanjo zaporni nalog. Ista u-soda je doletela še Antonia Marinija. ki je delil stanovanje z dekletom in ki so ga v četrti poznali z vzdevkom sprofesor*, Giovannija Lugninija, u- ki je nekajkrat imel opravka s policijo, ker je vodil zasedbe stanovanjskih blokov in že oplenjenega :Vjg-lia Morettija. Vloge ostalih aretirancev naj ne bi še točno ugotovili, kaže pa vsekakor, da jih trenutno dol žijo le Članstva v oboroženi tolpi. Končno so na kvesturi še potrdili, da so med drugim gradivom zaplenili sedem vrtljivih krogel za pisalne stroje IBM, od katerih nekatere s kurzivnimi črkami vrste «light italic*, torej z istimi črkami, s katerimi so bila napisana izvirna sporočila teroristične skupine. K temu gre dodati še najdbo orožja «za osebno obrambo*, morda samokresov, ki naj bi jih lastniki redn0 prijavili policiji, (vt) je samo po sebi umevno, niso pove-1 siu^enca državne kovnice, ki naj bi dali, šlo pa naj bi vsekakor za ne- pnpravijai matrice terorističnih spo-sumljive ljudi. Jedri, ali vsaj nji- ro(jj[t Teodora Spadaccinija, študenta, hova naziva (univerzitetno jedro in ] „edro - SIP) pa potrjujeta domneve, o katerih smo že pred časom poročali. Še predvsem pa vzbujajo sum, da okvare na telefonski napeljavi takoj po pokolu v Ul. Fani niso bile naključne pač pa namenske. Končno gre v tem okviru še omeniti, da naj bi zbrano dokazno gradivo potrjevalo vez med omenjenimi jedri in skrivališčem v Ul. Gradoli. Zaenkrat ni znano, kakšne so bile te vezi, kot se tudi ne ve, kako so preiskovalci prišli domnevnim teroristom na sled. Govorilo se je, in nekateri listi so domnevo objavili, da je policija zbrala informacije s pomočjo rimskega podzemlja, ki so ga brigadisti s svojim terorističnim rovarjenjem močno oškodovali (poleg vsega so tudi «poslovni» tekmeci), vendar na kvesturi so vest o-dločno demantirali. «Ne bi se trudili več mesecev — je poudaril neki funkcionar — če bi lahko prišli do informacij po krajši poti.* Kot je v MILAN — Vsedržavna enotna federacija lekarnarjev je napovedala, da bodo izstavili zavarovancem od 25. maja le zdravila, ki so v posebnem seznamu nenadomestljivih zdravil. Od prvega junija dalje pa bodo morali zavarovanci plačati vsa zdravila, če ne bo vlada rešila perečega gospodarskega položaja lekarn. k, iiiiiiiiMiiiiiiiiMiiMiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMMHiiiiiiiiiimiiiimmiMimmiiiiiiiiMiiiiiHmtiiiiiiiiiiiiiiiMimiN MANIFESTACIJA KEMIJSKIH DELAVCEV Lama: Demokracijo branimo tudi z odpravljanjem krivic Osnovna cilja sindikata sta Jug in zaposlitev Poslopje v Ul. Palombiul, kjer naj hi teroristi imeli svoje skrivališče (označeno je s puščico). . _ (Telefoto ANSA) RIM — Skoraj sto tisoč delavcev iz vseh krajev Italije se je včeraj udeležilo mogočne manifestacije, ki jo je v Brindisiju organizirala enotna federacija delavcev kemijske stroke v okviru stavke kemičnih obratov. Skoraj dvomesečno zatišje sindikalnih bojev, ki ga je povzročila tragična ugrabitev Alda Mora, se je končalo. Delavstvo je pred obnovo delovnih pogodb, zato je že v preteklih dneh organiziralo seminar, ki je nakazal strategijo pri bodočem obnavljanju delovnih pogodb. Med drugimi sindikalnimi voditelji je ičeraj spregovoril delavcem tudi generalni tajnik CGIL Luciano Lama, ki je uvodoma dejal, da smo končno pred možnostjo, da se razvozla klopčič rdečih brigad. «Bra-niti državne organizme in rešiti demokracijo, ne pomeni, da je treba puščati stvari kot so, temveč je treba odpraviti krivice, dati delo mladini in brezposelnim ter rešiti Jug zapostavljanja.* Generalni tajnik CGIL je nato napadel predsednika Confindustrie. «Carli bj hotel za velike obrate svobodo odločanja. Hoteli bi naš denar, da bi ga porabili kakor bi se jim zahotelo, a tridesetletne izkušnje nas učijo, kako bi ga trošili. Posegi z javnim denarjem morajo bi-I ti osnovani na natančnih načrtih. Confindustria in Montedison morata vedeti, da je italijanska družba pripravljena nuditi sredstva obratom v krizi samo pod pogojem, da bodo te odpovedi skupnosti služile za načrtovanje gospodarskega. vzpona z vsemi potrebnimi jamstvi.* Lama je tudi poročal o rezultatih seminarja o strukturi mezd, ki niso še enotni, kljub temu so se vsi delegati strinjali, da morata biti osnovni zahtevi Jug in zaposlitev. «Za te cilje je potrebna, a ne še zadostna, politika brzdanja plač in zaviranja avtomatizmov.* Svoj govor je Lama zaključil s komentarjem o nedavnih upravnih volitvah. «Obetamo si, da ne bo, kdor je zmagal, izbral poti nedejavnosti, ker bi se mu to izplačalo, kakor tudi ne, da bi se zaprl v demagogijo in cehovstvo, kdor je nazadoval. Država potrebuje razvoj politike demokratične solidarnosti, ker izjemnost ni prenehala, in da nadaljujemo pot reform z novim elanom.* Pri domnevni kurirki rdečih brigadistov odkrili zanimiv notes TURIN — Poleg sumljivega pisalnega stroja so preiskovalci odkrili v stanovanju aretirane domnevne kurirke rdečih brigadistov Renate Michieletto še zanimiv notes in obleke. Med tem pa so se oglasili starši, ki dvomijo, da bi bila njihova hči povezana z rdečimi brigadami. Dekle naj bi se že nekaj mesecev ženilo z delavcem o-brata Lancia, ki je takoj po aretaciji izginil neznano kam. Renatin oče je opisal fanta kot tihega m vase zaprtega mladeniča. KINŠASA — V Franciji so torej prevladali jastrebi nad golobicami. Kljub upravičeno zaskrbljenim in treznim opozorilom opozicije se je pariška vlada odločila za neposreden vojaški poseg v zairski pokrajini Šabi, kjer se od minulega tedna odvijajo srditi boji med pripadniki kongoške nacionalne osvobodilne fronte in Mobutujevimi četami. Giscard D'Estaing je pojasnil domači in tuji javnosti, da je ukrep neizogiben, «če hočemo rešiti življenje prizadetim Evropejcem*, že kmalu nato pa je prišla vest, da se je s herculesov spustilo v neposredno bližino Kolvezija najmanj 400 padalcev, sicer do zob oboroženih, torej vojakov, ki jim je glavni posel bojevanje nož na nož. nikakor pa ne zgolj pomoč civilistom, da se izselijo s prizorišča spopadov. Francoski predsednik je pripomnil, da i-majo trdno zaslombo taktične narave v zairskih letalih mirage III (evfemizem pač). Z druge strani je o-brambno ministrstvo sporočilo, da gre omenjenim prišteti še 200 oboroženih mož, s čimer se francoski napadalni potencial dvigne na 600. a temu gre dodati še 40 ton »vojaškega materiala*. V pariških vladnih krogih so obrazložili, da se bodo francoski vojaki umaknili iz Zaira šele, ko bo Mo-butuju zagotovljeno popolno nadzorstvo nad Sabo in seveda vso državo. To pa pomeni, da ni mogoče videti v francoski vojaščini zgolj nekakšne mirovne sile, temveč zado-biva izrazito političen pomen; takšen pomen, kakršnega je imel lanski francosko - maroški poseg v Šabi. ki je dovolil diktatorskemu vodji Zaira uspešen odpor nasproti «ka-tanškim razkolnikom* oziroma štirinajst mesecev oddiha, preden se je te dni ponovno spopadel s pekočim secesionističnim problemom. Tretjič se verjetno ne bo več mogel. Pri tem je značilno, da je maroški kralj Hasan vnovič izrazil pripravljenost k posegu v zairska dogajanja, čeravno samo v pogledu sodelovanj«, pri organizaciji prevoza »afriških sil* na zadevno območje, kakor je ponazoril vodstvu OAE. Tovrstno pripravljenost -sta naglasili doslej tudi še Aminova Uganda in Senegal, ki je pač zaveznik Francije. Pošiljatev vojaških sil na afriško celino jc izzvala ogorčene proteste na francoskih tleh, tako zlasti v vrstah opozicije. Socialistični vodja Mitterrand je zahteval, naj vprašanje obravnava parlament v prihodnjih dneh, sicer pa pstrdil nezakonitost ukrepa, kajti slednji bj bil lahko sprejet le v sklopu francosko -zairskega sporazuma o tehniško -vojaški podpori iz 1. 1974, katerega pa parlament sploh še ni ratificiral. Prokomunistično naravnani sindikat CGT je jasna zahteval takojšnjo prekinitev zdajšnje operacije, ki lahko hudo (negativno) vpliva na oolitično ravnovesje na afriški celini. Zanimivo je. da je spričo vsega tega nastalo precejšnje trenje med pariško in bruseljsko vlado. Belgijci so. kot znano, ravno tako poslali v Zaire padalce (1750), toda zunanji minister Simonet je izrecno naglasil, da bo njihova naloga zgolj pomoč pri izselitvi Evropejcev iz šabe. Včeraj je vlada to stališče potrdila s pripombo, da nima njena akcija prav nič skupnega s francosko. Dokaz o polemiki med vladama prihaja tudi iz ust glasnika kongoškega nacionalnega osvobodilnega gibanja v Bruslju, ki je pritrdil Simonetovi tezi z jedko pripombo: »Belgijci *<* v zunanji politiki bili vselej odgovorni, Francozi pa neodgovorni...* Navzlic temu je predsednik belgijske vlade Tindemans sinoči naročil svojim enotam v Zairu, .naj zasedejo kolvezijsko letališče — uradno zato, da bi olajšale izselitev Evropejcev iz mesta, medtem ko je Giscard CEstaing sporočil, da so njegove sile prodrle v osrčje rudarskega centra in prejele kakih 20 talcev. Več ni znano, razen okoliščine, naj bi med dosedanjimi boji izgubilo življenje okrog 45 civilistov različnih narodnosti. Z dinge strani je vodstvo FNLC sporočilo, da ro uporniki ubili oziroma zajeli 800 francoskih padalcev, ki so nosili uniforme zairskih vojakov in da popolnoma nadzorujejo tako mesto kot letališče. Obenem skušajo pomagati prebivalstvu, da se izogne sovražnostim. Vodja o-svobodilnega gibanja je uradno povabil predstavnike zahodnih držav, naj pošljejo v Kolvezi svoje opazovalce in tako preverijo položaj. Nazadnje je prišlr vest, da je Mobutu poklical v domovino svojega veleposlanika v Moskvi »zaradi sovjetske podpore napadalcem v Šabi*. Hkrati se je zvedelo, da so ZDA dale na razpolago Belgiji in Franciji 18 tovornih letal in da nimajo v načrtu neposrednega posega r Zairu, (dg) AVASHINGTON — Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče se bo 27. maja sestal v Washingtonu s sovjetskim 7.unanjim ministrom Andrejem Gromikom. Predmet pogovorov bodo medsebojni skupni interesi in pogajanja o omejevanju strateške o-Iborožitve (SALT). PRIPRAVE NA SKORAJŠNJE VOLITVE DANES OB 20. URI V KINODVORANI VERDI Danes in jutri na sodišču V Miljah tradicionalna Veselica predložitev volilnih znakov Stranke med tem časom pripravljajo kandidatne liste za občinske in deželne volitve, ki bodo kakor znano 25. in 26. junija Kakor smo zabeležil že v včerajšnji številki našega dnevnika, je organizacijsko delo za skorajšnje deželne in občinske volitve te dni prešlo v živahnejšo fazo. Na tržaškem prizivnem sodišču je bil imenovan osrednji deželni volilni urad, ki je pristojen za sprejemanje znakov strank, na vseh petih sodiščih v naši deželi pa so bili ustanovijo ni okrožni volilni uradi, ki bodo sprejemali kandidatne liste za deželne volitve. Ti uradi bodo delovali od 8. ure dne 27. maja do 20. ure dne 30. maja. V okviru tržaškega volilnega okrožja bo ka kor znano izvoljenih 15 deželnih svetovalcev. Osrednji deželni volilni urad, ki mu načelu.je svetnik kasaci.jskega sodišča dr. Aldo Salis, bo začel delovati danes zjutraj ob 8. uri in bo odprt do 20. ure. po istem urniku pa bo deloval tudi jutri, v nedeljo. Kar zadeva sestavo kandidatnih list, bodo slednje znan« v celoti še le prihodnji teden, nekatere pa morda že danes. Tako naj bi dokončne liste objavili danes komunisti in socialisti, v ponedeljek pa liberalci. Kolikor se je dalo doslej zvedeti, in sicer iz neuradnih virov, naj bi liste posameznih strank vsebovale (poleg drugih, o katerih še tečejo pogajanja) naslednja i-mena: KD: za občinske volitve Stopper (ki naj bi zamenjal Spaccinija na županovem mestu), Abate. Ricchet ti, Zanini, De Luca. Bartoh, Orlan do, Ponis, Pietri, Sauli, De Toni ter Dei Rossi in Dorligo kot neod- visna; za deželne volitve Coloni, Rinaldi, Vigini, Del Conte in Co-lautti. KPI: za občinske volitve Costa (nosilec liste), Del Čampo, Monfal-con, Braida ter Hack, Miccoli, As-santi in Roli kot neodvisni, za deželne volitve Rossetti (nosilec liste), Colli, Tonel, J. Burlo. Iskra in baje še dva Slovenca. (Dokončna sestava list bo najbrž znana že danes, po ustreznem sestanku deželnega komiteja partije). PSI: za občinske volitve Carbo-ne, Pesante, Benedetič, D’Amore; za deželne volitve Pittoni. FLI: za občinske volitve Morpur-go, Varini in Franzutt;, za deželne še ni bila določena izbira med Zimolom in Traunerjem. PSDI: za občinske volitve Lanza, Cesare. Giovanmi; za deželne volitve Berce in Lanza. PRI; za občinske volitve Fra-giacomo, Suklan, Rossi; za deželne Mauro. SSk; za občinske volitve Lokar; za deželne Stoka. Lista «za integralno prosto cono»: v občinskem in deželnem merilu naj bi nastopili člani »odbora 10» in odv. Cecovini. Lista «civjca», ki jo bo predložila »democrazia nazianale*, naj bi vsebovala naslednja imena: de' Vido-vich, Cividin, Cusin, Vivan. Sbisa, Manganaro, Guamiero, Granata, Bufo, Bonzi, Marzarino, Gabrielli, Badalotti, Cante, Cacciatori in Blasom Radikalci se ne bodo udeležili volitev, pač pa bo na občinskih in deželnih volitvah nastopila »Lotta continua* z enotno listo »Proletarske demokracije*. PDUP: za občinske volitve Ca-stellina, Decarli, Baracetti, Cani-glia, Quadrifoglio; za deželne volitve Baracetti, Candglia, Quadrifo-glio. (PDUP je že formulirala tudi svoj volilni program za Tržaško. V njem pravi, da se bo borila za bratstvo med Italijani in Slovenci, za razvoj sodelovanja med narodi toda proti industrijski coni na Krasu in onesnaževanju mesta — za ohranitev zaposlenosti in razvoj industrije, zlasti ladjedelstva). Društvo Slovencev miljske občine se bo predstavilo z lastnimi silami Mladi miljski amaterji med včerajšnjo generalno vajo Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA POIMENOVANJE ŠOLE PRI SV. ANI vabi na SLOVESNOST POIMENOVANJA OSNOVNE ŠOLE po učiteljici * domačinki, publicistki, pisateljici MARICI GREGORIČ-STEPANČIČ ki bo danes, 20. maja, ob 17. uri. SPORED: govora ravnatelja in predstavnika staršev, nastop otroškega vrtca, petje in deklamacije učencev osnovne šole ter nastop ške-denjskega pevskega zbora. Za tržaški velesejem odločilen razvoj sodelovanja z zaledjem Uspešni zaključki lanskega poslovanja • V prihodnje izrazitejša specializacija - Nove pobude v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov Predsednik in ravnatelj sejemske ustanove dr. Toresella in dr. Li-nassi sta včeraj na posebni tiskovni konferenci orisala lansko dejavnost na sejmišču pri Montebellu in seznanila časnikarje s programi za nadaljnje delo. V zvezi z lanskim poslovanjem velja poudariti, da se je na sejmišču zvrstilo kar sedem različnih prireditev, med katerimi pripada glavno mesto seveda naši osrednji gospodarski prireditvi, mednarod nemu velesejmu. Formula širše razprte pahljače in postopne specializacije se je pokazala za uspešno: s finančnega vidika ".je balo' namreč lansko leto zelo ugodtio, tako da je prirediteljem uspelo zaključiti bilanco brez izgube, poleg tega pa so z letnimi dohodki pokrili 40 odst. primanjkljaja iz prejš- VČERAJ NA SEJI DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Svetovalci soglasno odobrili občinski obračun za 1977. leto Trije predstavniki občine v koordinacijskem odboru za slovenski šolski okraj S'noči se je sestal v Dolini občinski svet. Po priporočilih svetovalcev Tula (SSk) o potrebi po razširitvi pokrajinske ceste pod Mačkoljami in Mahniča (KD) po odpravi onesnaženja ozračja in smradu tovarne ITLOC so prisotni soglasno odobrili obračun za finančno leto 1977, ki prikazuje 145 milijonov lir upravnega preostanka Ponovno se je na seji govorilo o problemu refekrije v otroških vrtcih. župan Švab je seznanil, da je končno Po neštetih sestankih prišlo do kompromisne rešitve. Vrtnarice so se namreč obvezale, da bodo s prihodnjim letom prispevale za stroške refekcije, za letošnje leto pa bodo prispevale forfetamo za zadnja dva meseca Načelniki skupin so izrazili zadovoljstvo za to rešitev, ki gre v izključno korist otrok. Svetovalci so nato izvolili Sancina (KPI), Bandija (PSI) in Gombača (SSk) v koordinacijski odbor za slovenski šolski okraj, pri čemer je župan poudaril, da s tem aktom hočejo po trditi zahtevo po samostojnosti slovenske šole in pripravljenost za oba jestransko sodelovanje v tem odboru. Župan je podal še nekatere informacije med katerimi gre omeniti opozorilo, da na starem pokopališču v Boljur.cu ni več prostora. Obvestil je prisotne, da je predsednik senata Fanfani odgovoril na resolucijo občinskega sveta o globalni zaščiti slovensko manjšine s pripombo, da jo je poslal posebni komisiji, ki pripravlja zakon o zaščiti. Na seji so še soglasno določili odškodnino za razlaščeno zemljišče kjer stoji občinsko gledališče in sprejeli spremembo pia-vilnika za dodelitev oblek občinskemu osebju, (vi) ZKMI odločno obsoja fašistične provokacije in poziva na budnost Komunistična mladina Italije pa živa vso demokratično mladino naj odločno zavrne in naj ne naseda provokacijam fašističnih pretepačev, ki skušajc v mestu vzpostaviti o zračje nasilja in napetosti ob priliki prihoda v Trst fašističnega krvnika Almiranteja. Četrtkovi dogodki, ko so fašistični pretepači delili pred »-'ami ;n univerzo provokator-ske letake z natisnjenim simbolom rdečih brigad, so jasni in opozorilni znaki fašistične strategije nape- tosti in nasilja. Potem ko so fašisti po mestu nalepili žaljive lepake, s katerimi opravičujejo ugrabitev in uboj Alda Mora in so z žaljivimi napisi pomazali lepake, ki so jih dale nalepiti demokratične stranke v počastitev spomina predsednika KD, se sedaj ne sramujejo uporabljati simbola terorističnih ubijalcev. Mladi komunisti poudarjajo, da je demokratični Trst že večkrat zavrnil prisotnost zloglasnega fašističnega voditelja, zaradi česar so oblasti prepovedale njegove provokator-ske govore; to je fašiste prisililo, da so Almiranteja kandidirali v tržaški občinski svet in mu s tem o-mogočili, da lahko govori v našem mestu. Zato ZKMI še enkrat pozi-va mladino na budnost in da potrdi voljo za ohranitev demokratičnega in civilnega soočenja v našem mestu. njih poslovnih let. Lanske razstave si je skupno ogledalo okrog 250.000 obiskovalcev, od tega je 100.000 stopilo na razstavišče v času mednarodnega velesejma. Letošnji program prireditev je precej podoben lanskemu, poslovni uspeh pa bo prav gotovo večji, saj si je na primer samo dosedanje razstave (Nauticamp, Florshow, itd,.), ogledalo več kot 90.000 ljudi, od tega precej obiskovalcev tudi iz tujine in predvsem iz sosedne Jugoslavije, Prihodnji mesec bo na razstavišču mednarodni velesejem, za katerega so že oddali praktično včš ražfibihžljtv prostor. Zagotovljena .je prisotnost najzvestejših in najpomembnejših spremljevalk naše pspodarake prireditve, Jugoslavije in Avstrije, ponovno pa bodo to pot nastopila podjetja iz Zahodne Nemčije. Glede prisotnosti drugih držav so pogajanja še v teku. Pred začetkom sejma bodo dokončali nov paviljon ob Rossetti-jevi ulici, v njem pa bo urejena razstava z naslovom »Vse za dom*. V programu so običajna srečanja o lesu in kavi, tradicionalni dnevi posvečeni tujim državam in druge dejavnosti, ki spremljajo vsakoletne mednarodne prikaze. Kar zadeva programe za prihodnja leta, sta dr. Toresella in dr. Linassi poudarila, da bo njihov obseg v glavnem odvisen od postopnega obnavljanja sejemskih struktur. Vsekakor pa je predvidena nadaljnja specializacija posameznih prireditev — mednarodni sejem se bo čedalje bolj usmerjal k prikazovanjem blaga za široko potrošnjo — in njihova izpopolnitev s pobudami, ki bodo povezane z novo tržaško stvarnostjo, se pravi z izvajanjem osimskih sporazumov, z uresničevanjem raziskovalnega in tehnološkega središča ter z razvojem gospodarskega sodelovanja s tujim zaledjem, predvsem z Jugoslavijo. V tem smislu so že stekli tudi prvi dogovori o sodelovanju s sorodnimi inštitucijami v Za grebu in Ljubljani ter, kar zadeva pomorske dejavnosti, z gospodarsko zbornico na Reki. Zamisel o preselitvi sejmišča v Barkovlje je še vedino na dnevnem redu, vendar bo v veliki me- ri odvisna od finančnih razpoložljivosti sejemske ustanove. Vsekakor je to problem, katerega rešitev bo zahtevala daljšo dobo. Odtod pri zadevanja sejemske ustanove, da bi čim prej obnovila sedanje sejemske strukture, in predvsem da bi si zagotovila primeren kongresni center. Tega bodo skušali uresničiti v novem paviljonu, ki bo v okviru III. faze predvidenih obnovitvenih del vzrastel na mestu, kjer je sedaj Palača narodov. • Sekciji KPI »Curiel* in «Porto» prirejata jutri ob 10. uri v Domu pristaniških delavcev na Trgu ddgli Abruzzi javno manifestacijo, na, ka-. teri bo pokrajinski tajnik Gjgfgi^ Rossetti govoril o »prizadevanju, .korru-,; nistov za obrambo demokracije v državi. Predlogi KPI za Trst in deželo*. Po razmejitvi leta 1954 je v miljski občini ostalo samo prosvetno društvo ^Božidar Kolarič» pri Korošcih. Po vseh povojnih dogodkih so razmere bile zelo težke za kakršnokoli socialno-prosvetno delovanje Edina povezava ljudi s slovensko besedo je bila šola. in še la neuzakonjena z začasnim osebjem. Počasi so se razmere ustalile in potreba po kulturnem in socialnem izživljanju je bila vedno bolj občutena. Ko se je bližal čas osimskega sporazuma, je prišel po voljni trenutek tudi z vidika novih moči, ki bi se tega dela lotile z vnemo in kompetenco. Tako je bilo 22. februarja 1976. leta ustanovljeno Društvo Slovencev miljske občine. Dela je bilo na pretek za tako društvo: slovenske šole, kulturno, u pravno, socialno in politično delovanje Slovencev so bili nujni problemi. ki jih ni bilo mogoče več odlašati. V upravno političnem pogledu je vse šlo dokaj dobro tudi brez večjega sodelovanja slovenskega prebivalstva. Za kulturno-socialno življenje je bilo nujno najti nekaj novega, kar bi zdramilo in zajelo vse Slovence raztepene po celem ozemlju miljske občine. S tem v zvezi je bila tudi nujno potrebna večja povezava same šgl« z vso resničnostjo slovenskega življa. Članom odbora Društva IjSlgvencev se je zdela najbolj primerna zamisel oživljanju starih ljudskih «veselic» prireditev seveda s sodobnim spo SEDMI KONCERT SPOMLADANSKE SIMFONIČNE SEZ ONE BLESTEČI VIRTUOZIZEM VIOLINISTA UTA UGHIJA Prva tržaška izvedita Viozzijeve «Muzike za Itala Sveva» Dinamično vodstvo dirigenta Gabriela Chmure Mladi virtuoz piranskega porekla i Allegro vivacissimo). v srednjem Uto Ughi je na najboljši poti, dal (Canzonetta) pa je znal izvabiti poli, postane eden največjih violinskih mojstrov, kar jih je kdaj nastopalo na svetovnih koncertnih odrih. To trditev nam brez bojazni, da bi pretiravali, dovoljuje njegov sinoč nji nastop pred tržaškim občinstvom v Čajkovskega Koncertu v D-duru za violino in orkester op. 35 z orkestrom gledališča Verdi in pod tak tirko prav tako mladega dirigenta Gabriela Chmure. Čajkovskega Koncert v D-duru po stavlja pred solista zahteve največ je težavnostne stopnje in z uspehom se ga lahko lotijo le violinisti z iz-brušeno tehniko in izjemno muzika-ličnosljo. Uto Ughi ti dve lastnosti nedvomno premore v izobilju. Njegova izvedba je dosegla skoraj ne slutene virtuozizme v neštetih tež kih pasažah, zlasti v prvem in tretjem stavku (Allegro moder ato in miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiuiUšiiiimfimiiiniiiiiiiiirtiiiiiHiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii RAZBURLJIV DAN NA PROCESU PROTI ROPARSKI TOLPI Aretirana ena izmed kljuinih prit Gre za «prijateljico» obtoženca Luigija Zangranda, ki se ji je med zasliševanjem večkrat zareklo - Proces se nadaljuje danes popoldne Z aretacijo ene izmed ključnih prič je proces proti tolpi, ki je o-sumljena ropov v tržaških bančnih zavodih in ki se na tej obravnavi zagovarja le zaradi posesti orožja in ropa v zlatarni Venier, nedvomno dosegel višek napetosti. Tatiana Casali por. Lotti je bila v obdobju ropov stalna »prijateljica* sedanjega obtoženca Luigija Zangranda, ene izmed ključnih osebnosti vsega dogajanja, ki igra v okviru obtožnice vlogo »bazista*, človeka, ki je pripravljal teren roparjem s Sicilije. Casalijeva je že policiji mar sikaj povedala o Zangrandovi dejavnosti, prav tako pa so preisko valci precej zvedeli s telefonskim prisluškovanjem. Povsem razumljivo je torej, da je predsednik Serbo včeraj spraševal žensko o raznih podrobnostih in zahteval natančna pojasnila o vseh okoliščinah. Casalijeva je sprva govorila, v zadrego pa jo je spravilo vprašanje o tele fonskem pogovoru z Zangrandom. v katerem je bil govor o «orodju». Casalijeva je vztrajala pri trditvi, da je mislila na morebitno vlomilsko orodje, dejansko pa je takrat, kot je navedeno v obtožnici, Zangrando razpolagal z orožjem. Vendar je Casalijeva, kljub večkratnemu opominu, vztrajala pri svojem. Ko se je kasneje pri drugem, navidezno manj pomembnem vprašanju o potovanju v Červinjan ponovno oddaljila od dejstev, ki so razvidna iz registracije telefonskega prisluškovanja, je predsednik sodišča dr. Serbo odredil njeno aretacijo. Tedaj je tudi prekinil proces, ki se nadaljuje danes ob 14. uri s ponovnim zaslišanjem Casalijeve, ki je prespala noč v koronejskih zaporih. Sicer pa je bila včerajšnja razprava precej razgibana. Že v jutranjih urah so pričevali lastnik zlatarne \ enier in obL osebi, kj sta bili za prodajalno mizo. Lastnik Mario Silvestri je potrdil, da je bil prstan. ki so ga preiskovalci našli v Zansrandovem kovčku, res ukraden v njegovi zlatarni. Nie®ovr svakinia Maria Novella Venier in tast Dome nico Venier. ki sta bila tedaj v zlatarni (Silvestri je HI v Benet kah, kjer je bila njegova žena na zdravljenju v bolnišnici) pa sta med obtoženci prepoznala Sebastiana Sortina. Prepoznanje bilo popolno: »Gotova sem, da gre za isto osebo!*, je dejala. Venierjeva je tudi natančno opisala, kako je do ropa prišlo: dva roparja sta stopila v zlatarno (tretji je verjetno čakal pred vrati), si nadela krinko in z orožjem v roki velela Venierjavima, naj jima izročita vse dragocenosti. Nato sta ju zvezala ter zbežala s plenom, zlatnino in nakitom v skupni vrednosti približno 30 milijonov Sicer pa je na včerajšnji razpravi prišlo večkrat do kričanja in prerekanja med odvetniki, predsednikom in tožilcem. Ozračje je bilo vseskozi zelo napeto, kajti obtoženci tvegajo visoke kazni, poleg tega pa so njihove vloge precej povezane in zagovorniki si niso enotni v obrambni taktiki, V takem ozračju je bil potek procesa zelo otežkočen. Spori se bodo verjetno še bolj zaostrili danes, ko bodo po zaslišanju zad ni'h ptič govordi tožilec in zagovorniki. Sodišče bo izreklo razsodbo predvidoma v večernih urah. godala (neglede na to ,da igra na Stradivarijevi violini iz leta 1701) čudovito spevnost boleče lirične melanholije, tako značilne za ves opus Čajkovskega. Redko se dogaja, da bi tržaško občinstvo zaploskalo tu di med stavki. Tokrat je in povsem upravičeno. Treba pa je takoj do dati, da je bil tudi orkester pod skrbnim in natančnim vodstvom di rigenta Chmure povsem kos solistu v svoji, izrazito podrejeni spremlje valni vlogi, le v tretjem stavku je bila opazna kakšna manjša ritmična neskladnost. Ughi se je navdušenim aplavzom oddolžil še z dvema kratkima virtuozističnima odlomkoma, v katerih je potrdil svojo absolutno obvladanje najtežjih prvin violinske igre. V uvodu smo prvič v Trstu sliša li. skladbo tržaškega komponista Giu-lia Viozzija «Muzika za Hala S ve va*. čeprav je bila napisana že pred 17 leti. Skladba odraža zanesljivo avtorjevo obvladanje simfonične strukture in njegovo težnjo po graditvi glasbene misli na vodilnem motivu, ki se veže skozi stavke v izmenjujočem se tempu ob uporabi velikih zvočnih gmot, ki pa nikoli ne izstopajo iz jasno zastavljenega koncepta. Po silovitem uvodnem stavku Deciso - Mosso) in po srednjem spevnem z razgibanim drugim delom (Piuttosto lento e cantabile - Assai mosso), se kompozicija kot ponikal niča izgubi v počasnem pianissimu boleče pripovedi. Orkestru in dirigentu je treba priznati, da sta nudila v potankostih dognano izvedbo. Zaslužen aplavz je požel tudi avtor Viozzi. V drugem delu koncerta sta bili na sporedu Debusspjevi skladbi «Preludij k favnovemu popoldnevu» in (Morje* v stavkih Od zore do poldneva na morju, Igra senc in Dvogovor vetra in morja. Prva sklatfba je v nekem smislu «manifest» glasbenega impresionizma poetičnih čustev na istoimensko Mallar mejevo poezijo, drugo pa sestavljajo tri simfonične skice, nekakšne glasbene freske na motiv morja, i -gre valov in vetra z njim. Kljub navidezni fragmentarnosti kompozicije in pomanjkanju povezanega tematskega razvijanja gre za enotno zasnovano delo v katerem prihaja do veljave izredna skladntelieva inventivnost in strukturna doslednost. Orkester io ie izvedel zelo naborno ustreznimi pastelno tonskimi poudarki. (j.k.) redom. Prva taka Veselica je bila že 22. maja istega leta v dvorani kina Roma. Razen domače godbe in učencev celodnevne šole, so ves ostali del sporeda izpolnili gostje: tržaška jolklorna skupina (Stu ledi*, pevski zbor «Valentin Vodnik* iz Doline, mlada igralca slovanskega amaterskega odra Sergij Verč in Boris Kobal. Naslednjega leta smo za Veselico morali najeti večji prostor, ker je odziv prebivalcev bil zares nepričakovano številen. Tako smo drugo Veselico pripravili v dvorani kina «Verdi* 14. maja 1977. Tudi na tej Veselici so nam spored izpolnili gostje: narečni pesnik Atilii Kralj, pevski zbor «Slovenec* in dramska skupina iz Boršta, števerjanski orkester (Hlede* in mladinska folklorna skupina iz Kopra. Učenci osnovne celodnevne šole in novoustanovljenega občinskega vrtca so prijetno dodali svoj delež domačinov k uspehu Veselice. Potreba po večjih in bolj pogo stih stikih in pestrejšem delovanju je bila očitna, zato je D S M O pripravilo še istega leta, 17. decembra, Gregorčičevo proslavo v dvorani «Lo Sguero* z recitacijami domačih študentov v režiji Staneta Raztresena in gostovanjem Komornega zbora iz Trsta, pod vodstvom Janka Bana. Februarja tega leta smo prvič z lastnipii močmi priredili Prešernovo proslavo' v dvorani kina Roma. Domače študente jč spet pripravil neutrudni Stane Raztresen. Na tej proslavi se je prvič predstavil domači pevski zbor pod vodstvom pevovodje Cveta Marca, ki si je prav ob tej priložnosti nadel ime Jadran. Kot smo začeli z majsko Veselico, smo dolžni to tradicijo nadaljevati, zato smo za letošnjo veselico mobilizirali vse domače moči: vrtec in osnovno šolo. študente in Bevski zbor. Seveda ne smemo pri tem pozabiti na požrtvovalnega Sla neta Raztresena ki nam je pripra-vil naše študente z mladinsko veseloigro «Spletkar Niko*. O tržaški folklorni skupini «Stu ledi» pa ni potrebno mnogo besed, saj je znana ne samo v naših krajih, temveč tudi drugod. Tudi to skupino štejemo nekoliko že med domačine, saj sta dva ali celo trije člani naši občani. Za domačina imamo tudi našega vztrajnega in do kraja predanega pevovodjo Cveta Marca. Tako pohvalnemu sodelovanju botruje požrtvovalnost in dobra volja vseh sodelavcev od učiteliic vrtca ter učiteljev in učiteljic celo dnevne osnovne šole do staršev, pa do pevcev in vseh Slovencev miljske občine, ki nas pri tem delu podpirajo. KILJAN FERLUGA DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE VESELICA J S KULTURNO - ZABAVNIM SPOREDOM danes, 20. maja, ob 20. uri v kinodvorani Vef' ■- Nazionale ,16.30 ,«Von But«* V umetnostni galeriji »Tribhio* bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja patra Ignazia Damini ja iz Benetk. Razstava bo odprta do 2. junija. • Conski odbor sekcij KPI za Rocol in Sv. Alojzij priredi danes ob 17. uri na sedežu, Cesta za Rocol 72, članski sestanek. Razpravljali bodo o političnem položaju po volitvah 14. maja in o prizadevanjih KPI, da bi prihodnje volitve res pomenile prenovitev in napredek tako v Trstu kot v celotni deželi. Sestanka se bo udeležil član tajništva tržaške federacije. V podružnici «Simce» ukradli 4 avtomobile Še neznani tatovi so v noči od srede na četrtek «obiskali» podružnico avtomobilske tovarne Simca Padovan & De Carli. Ukradli so kar štiri avtomobile, ki so bili na parkirišču rabljenih vozil: citroen 1200 CX rumene barve (TS 150534), simco 1000 svetlo modre barve (TS 112327), fiat 125 sive barve (TS 123622) in giulio 1600 ki pa jo je še istega dopoldneva našel uslužbenec podružnice. Parkirana je bila nekje v bližini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11 (od 8.30 do 13. in 0d 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Frosek: tel. 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se-sl ja n: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Mali oglasi CARLI VIRGILIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72, 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74. AR 1300 75, 1500 C 66 tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084. PRODAM jugoslovanske ovčarske psičke, pasma šarplaninac, predniki prvaki. Izvrstni psi varuhi, o-brambo in borbo. Samci z rodovnikom 300.000 lir. Tel 727843 - Trst, Ul. Sinico 50. sturmtruppenftihrer* Jac9ues filho. 'I&ftni film. ' J* Grattaciclo 17.00-22.00 «Alas®»tf(Ct ferno di ghiaccio, una per unimmensa conquista». fr Excelsior 16.30 »Marlovve indati3' -t1 bert Mitchum, Sarah MiieSl Stevvart. Barvni film. (ijcol** Fenice 16.30 «L'uomo' ragno»-Hammond. Barvni film. Eden 15.30. 17.40, 19.50, 22.15 ^s-Laurence Olivier, Kather'ne ^ Prepovedan mladini pod !’■ Ritz 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 4peCt al sole*. J, Jones, GregoO J. Cotten. Barvni film. Cristallo 15.30 »La bella add0.^ <* ta nel bosco*. risanka in mio amico Beniamino*. Filodrammatico 16.00 — 22.00^ bon-bon fiore del sesso*. dan mladini pod 18. letom- jjjr Aurora 16.15 «West side storJ',' vni film. ^ Capitol 16.30 «Quel maledet10 blindato*. Barvni film. . Moderno 15.30 ’ «11 tesoro ® cumbe*. Barvni film. . jgi Ideale 16.00 «Quello sporco dlS Denis Safren. Barvni fik"; v**1 Vittorio Vcneto 16.15 «Vizi $ pubbliche virih*. Prepoved" ^ dinj pod 18. letom. Barvni Astra 16.30 «Pane, burro e lata*. Enrico Montesano, Podesta. Barvni film. Radio 16.00 «Taxi driver*. Pfe™ mladini pod 14. letom. --Volta 17.15 »Culastrisce aO neziano*. Adriano Celenta"0' vni film. Izleti SPDT obvešča, da je busa na izlet na Matajur E* (f^ maja, ob 8. uri izpred sodmJ Ulpiano). Odbor bivših aktivistov osv® ga gibanja na Tržaškem va g P viste, da se udeležijo izleta roško ob priliki odkritja padlim za svobodo, ki ^ "Ji t. 1978 v Pliberku. Vpisovanje 506* 13. ure v Ul. Montecchi 5/lh’ št. 40, še danes, 20. t.m. ^ SPDT prireja v nedeljo, ^ avtobusni izlet na Ratitovec. ** ‘ predvidoma tri ure. Vpis°va;|!a sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Franci8 v dopoldanskih urah. " ^ V spomin na pok. Marijo V0}! Rebula, ki bi danes slavil0 li stni dan, daruje hči Justa za ŠD Kras. Tržaški velesejem 13.-21. maj EXPORAMA 78 TRG DE GASPERI 1 (Tel. O4O/733201* URNIK: 9.00 — 12.30 in 16.00 — 20°° (sobota in nedelja 9.00 — 20.00) ŽIVALSKI STRUP V SLUŽBI ČLOVEKA PREKO 200 ŽIVALI VSEGA SVETA VSTOPNINA: 1.500 lir (znižana 800 l'r^ OBČINSKI oddelek za idr a vstvo in profila KS o Več kot 2.000 pregledov v obratih z jestvinami V marcu prijavili šest primerov goljufije V ^ oddelek laboratorija hi ' | avstv° in profilakso. V okvi-»J*«* akcije so posebno pozorom Posvetili hitro kvarljivim, a neni najbolj razširjenim "sni. V trote jestvi ^ okviru higiensko-sanitarne kon-odr' n P°sioP'.i. je tehnično osebje .opravilo 383 pregledov. Tu štetih tudi 52 stanovanj, ki ne ‘u zai° najosnovnejšim pogojem Vblvan.je n.^areu so nadalje poslali tri porih 8 Pristojnim oblastem, v kate stan* *0 pr'-iaviii preureditev nekega ni. 0van,ia brez ustreznega dovolje-v ’ Prodajo svežih klobas ne da 0() Pavedli sestavine in pa kršitve rja zdravstvenega funkciona- (n “krajinski laboratorij za higieno stgV^ilakso je po pregledu pred- li,. lenih vzorcev prijavil šest pri-goljufije. n0 bursko osebje ja nadalje ooseb-D, Pozornost posvetilo nadzorstvu '».i8*’*1 voda predvsem kar zadeva mikrobiološkega onesna- • Na državni srednji šoli I. Svcvo V X. , —a.cuuji 0(l sln bodo jutri od 10. do 12. in »bi i°' b° razstavljali svoja dela fes °' a'c' večernih tečajev za pro-d ^Ino usposabljanje. Razstavili bo-keramične izdelke, fotografije, ^"■ce in drugo. Meseca avgusta v Vili Manin Mednarodni festival opernih pevcev ^jli Manin pri Passarianu se redii Pe Poletje vrstile razne pri-PbloiH* kulturnega značaja. Druga tr,. VlCa meseca avgusta bo na pri-nj v celoti posvečena operi in tj j*” izvajalcem. Mladi operni pev-Ijtibh namreč predstavili vsem kar- -em te glasbene zvrsti, na- Se bodo pomerili na tridnevnem SPD TABOR jutri, 2t. maja 1978, ob . uO v prosvetnem domu na Op- drjT'1 ^n®l> gostovanje amaterskega o- igro Prosek - Kontovel z veselo-v dveh dejanjih JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI Vabljeni! mednarodnem festivalu. Od 19. pa do konca meseca se bo odvijal v i-stih prostorih izpopolnjevalni tečaj za operne pevce. PROSTO MESTO TAJNIKA V INDUSTRIJSKI CONI Vodstvo Ustanove za industrijsko cono v Trstu razpisuje natečaj z izpiti in naslovi za zasedbo prostega mesta tajnika v upravnem staležu u stanove. Zahteva se starost 18 - 35 let ter opravljen klasični ali znanstveni licej. Za kandidate v službi pri javnih upravah, se zgornja starostna meja dvigne za ustrezno število let, vendar ne čez 55 let. Podrobnejše informacij' daje tajništvo EZIT, Ul. Caboto 14, Trst. svetovno znanj Mario Del Monaco. OBVESTILO Obveščamo naročnike Primorskega dnevnika iz Nabrežine -Kamnolomni, da bodn dobili jutri, 21. maja, svoj časopis v trgovini SAUL. Prosimo za razumevanje, upamo pa, da bomo v najkiajšem času vse uredili. UPRAVA P.D. DANES OB 9.30 V Zgoniku odprtje botaničnega vrta Ob priliki letnega občnega zbora Mednarodnega združenja gorskih botaničnih vrtov bo danes ob 9.30 v Zgoniku uradna otvoritev botaničnega vrta «Carsiana», ki leži ob pokrajinski cesti Gabrovec - Zgonik nekaj stotin metrov pred vasjo Zgonik. Ljubitelji rastlinstva si bodo vrt lahko ogledali vsako nedeljo, OBRAČUN LANSKE TURISTIČNE SEZONE Lani ni bilo porasta v številu nočitev v turističnih objektih goriške pokrajine Število tujih turistov v Gradežu iz leta v leto manjše ■ Veča se število turistov v zasebnih stanovanjih v vseh obmorskih krajih Naša dežela tudi letos na. celovškem velesejmu Dežela Furlanija Julijska krajina bo tudi letos uradno nastopila na celovškem mednarodnem lesnem sejmu, ki' bo na sporedu od 12. do 20. avgusta. Paviljon naše dežele bo uredilo odborništvo za industrijo in trgovino v sodelovanju s trgovinsko zbornico iz Vidma. Na lesnem sejmu v Celovcu, ki bo letos dosegel svojo 27. ponovitev, bo nastopilo okrog 15.000 razstavljavcev iz vsega sveta. Sejem bo razdeljen na pet glavnih razstavnih odsekov, iin sicer a) tehnika gozdarskega dela. b) žagarska industrija, c) prevoz lesa, č) stroji za obdelovanje lesa in d) razstava pohištva in montažnih hiš. Med spremnimi prireditvami naj omenimo 10. italijansko - avstrijski dan o mednarodni lesni trgovini, Dan dežele Furlanije - Julijske krajine NADALJUJE SE DELO DEŽELNIH ORSANOV NOVE NALOŽBE DEŽELNEGA ODBORA Ih OBNOVO POTRESNEGA OBMOČJA Sestanek med odbornikom Mizzauom in podžupanom Cesarejem za prireditev razstave o razvoju figurativne umetnosti v naši deželi Deželna uprava nadaljuje z rednim izpolnjevanjem sprejetih obveznosti za popravila zasebnih poslopij in javnih storitev na potresnem območju. Namen novega finančnega nakazila, ki dosega skoraj šest milijard lir je, da bi prebivalstvo, ki še prebiva v montažnih hišicah, končno dobilo svojo hišo in pa popravila tistih javnih storitev, ki so neobhodtio potrebne za vsakdanje življenj^. Na četrtkovem zasedanju deželnega odbora, kateremu je predsedoval predsednik Comelli, je dežela na predlog odbornika za javna dela Ri-gutta nakazala 3.529.800.000 lir za popravila javnih poslopij in 2 mi-lijardi |'^,50(j,51jj, }jr $a obnovitvena dela na javnih storitvah" Te vsote bo deželna uprava porazdelila nekaterim občinskim upravam: za popravila zasebnih poslopij bodo prejele deželne prispevke občinske u-pravc iz Torrcana, Sequalsa, Pušje MED UČENCI Z OBEH STRANEH MEJE V Špetru prihodnjo soboto «Srečanje prijateljstva^ 2. julija nagrajevanje udeležencev natečaja Moja vas v ^.sodelovanju z uradom telesne !e šolskega nadzomištva iz Vid-ravnateljstvo srednje šole iz in ra Slovenov izpeljalo zanimivo •ri^enljivo pobudo: gre za prvo frieri - v ženski in moški atletiki šolami iz Nadiških dolin. Čeli :*■ Tolmina in Kobarida, ki nn Hci ,*Sre<=anje prijateljstva*. Wq**'.ia organizacijski odbor, ti :*■ Tolmina in Kobarida, ki no Hd .*^rečanje prijateljstva*. Kot 0'ia organizacijski odbor, je ,ebo' srečanja vzbuditi med- spoštovanje in prijateljstvo &Pij Ucenci sosednjih držav, kar bo ^>vm]V®1° k vedno večji povezavi bp6bi h čustev med obmejnim *ole Valst-vom. Ravnatelj srednje i>iaiJz Spetra Slovenov prof. Gri Sreri' Je na srečanje povabil vse tpj ‘1® šole iz Čedada in Špe-Gte Slovenov in osemletki Simon jj gurčič iz Kobarida in France bot0* Tolmina. Srečanje bo v so-^ti- , maja' na športnem igrišču Doji3. Slovenov, učenci pa se bodo v * v hoji. v skoku v daljino, “u krogle, na 1.000 m (dekle-V ^*a 2.000 (fantjel. v štafetah V°' ri °kviru te pobude je zanimi-se bodo prihodnji teden u-šol iz špetra Slovenov prvi-V.Podali na obisk v Kobarid in bit(Tln. ker je šola premostila vse sT^tske težave. • °'iv*ru radijske rubrike ed echi (Dogodki in od- ri„e,vh, ki je na sporedu vsako Ha r^° °h tl- ur* na valovih l^*dia Koper, se bo nadaljevanji Predstavite- problematike j vencev v Beneški Sloveniji. Iti i -*50 na vrst’ intervju z rav-v :eljem Slovenskega razisko-' mega inštituta iz Čedada dr. v^ucciom Clavoro, ki bo go-šili 0 nohaterih najsodobnejši’ YPrašanjih slovenskega pre-u alstva v Benečiji. Najprej ij ttovoril o velikem problemu žari -nstya Slovencev, ki se v p05njih letih vedno pogosteje Rajajo v tujino; zaustavil se P0 nat° o gospodarski krizi ev-i- .kih držav, posebno Belgi-v6’n Švice, kjer je največ Slo-ucev. Pogovor z urednikom a0J?ie ho zaključil o potrebi po dj;j h delovnih mestih v Bene VJL da bi se izseljenci vrnili v^j.vpie kraje in bi se ponovno d, ličili v družbeni in gospo-rski kontekst tega območja. Dne 2. julija pa bo v Špetru Slovenov nagrajevanje petega natečaja Moja vas: priprave za ta praznik so že v polnem teku, saj bo imelo letošnje nagrajevanje še poseben pomen zaradi izredno visokega števila predstavljenih prispevkov Nagrajevanje bodo obogatili z vrsto pobud, ki jih študijski center Ne diža v teh dneh pripravlja v sodelovanju z raznimi kulturnimi združenji, gledališkimi in Zborovskimi skupinami. V okviru tega praznika bo na sporedu razstava slikarke Lorette Dorbolo, ki bo v veži srednje šole, slikarski ex tempore na temo Moja vas in predstava Bene škega gledališča. Študijski center Nediža je že zbral vrsto prispevkov in daril za nagrajevanje, ki so jih dali na razpolago občine, ustanove, združenja in razna podjetja. vasi, Verzegnisa in Ville Santine, za popravila javnih storitev pa občinske uprave iz Colloreda di Monte Albano. Forgarie, Magnana, Ovara, Ravea, Rive d’Arcano, Tramonti di Sopra in državna ustanova bivših izseljencev iz Trsta za dokončno zgraditev počitniške hiše v Sequalsu. Po zaključeni dejavnosti deželnega sveta, se delo deželnih organov še vedno nadaljuje. Odbornik za strokovno izobraževanje in kulturo Miz-zau je včeraj sprejel tržaškega podžupana in odbornika za kulturo Gior-gia Cesareja, s katerim se je zadržal v dolgem pogovoru, v katerem sta predvsem razpravljala o predhodnih obveznostih za prireditev razstave o razvoju figurativne umetnosti v naši deželi od začetka stoletja do današnjjh dni. Odbornik Mizzau .je ob tej , priliki seznanil, da bo deželna uprava čimprej imenovala znanstveni odbor, ki bo moral izdelati načrt o razstavi. Vsekakor pa bodo tako deželno odborništvo za kulturo, kot pristojni oddelek občinske uprave in predstavniki muzeja Rcvoltella v stalnem stiku za koordinacijo dela pri različnih fazah priredbe razstave. • Na pobudo nadiške gorske skupnosti bo danes v Čedadu sestanek, na katerem bodo proučili možnosti ustanovitve letoviščarske ustanove za Nadiške doline in Čedad, da bi valorizirali tistp območja. Sestanka sc bo udeležil tudi deželni odbornik za turizem Bertoli. ŠD BREG vabi v DOLINO na ŠPORTNI PRAZNIK danes, 20. maja ob 20. uri ples z ansamblom Supergroup, jutri, 21. maja, ob 9.30 sprejem ekip iz Kočevja, ob 10. uri košarkarska tekma, ob 11. uri ženska odbojkarska tekma, ob 15.30 nogometna tekma Kočevje -Breg. ob 19. uri koncert mladinskega zbora srednje šole Simon Gregorčič ter ob 20. uri ples z ansamblom Supergroup. V ponedeljek, 22. maja, skupni zabavni večer vseh športnikov društva. Vabljeni! Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je v sredo zaključil svojo tretjo mandatno dobo. Po slavnostni seji, katere se je udeležilo vseh 51 svetovalcev, so se zadržali na krajši slovesnosti, kjer so prejeli spominske kolajne in se med seboj poslovili, saj je že marsikdo napovedal, da se ne bo udeležil prihod njih volitev. Na sliki: predsednik sveta Plttoni (levo) izroča spominsko kolajuo predsedniku odbora Co-melliju. Lanska turistična bera v goriški pokrajini .je bila sicer zadovoljiva, ni pa izpolnila pričakovanj turističnih operaterjev, ki so tudi za* radi devalvacije italijanske lire pričakovali večji dotok tujih turistov, zlasti iz dežel z močno valuto. Podatke posnemamo iz poročila predsednika pokrajinske tun stične ustanove Marin Del Bena Lani so v celoti na Goriškem zabeležili 1.730.000 nočitev v hotelih, penzionih, zasebnih sobah, kampih, otroških kolonijah, v prejšnjem letu pa 1.740.077 nočitev. Imeli smo torej malenkostno nazadovanje, ki je še občutnejše če vemo, da so zabeležili v letih 1971 in t975 več kot 1.800.000 nočitev. Podatki se nanašajo v glavnem na Gradcž. Kvaliteta turistov se je spremenila. Pred desetimi leti so zabeležili nekaj nad 800.000 Italijanov in 700 tisoč tujcev, lani pa nekaj nad 1.200.000 Italijanov in komaj 516.000 tujcev, če se omejimo še na lan ske podatke na j povemo, da so v hotelih ir. penzionih zabeležili lani 647.378 nočitev, v ostalih objektih pa 1.082.842 nočitev. Iztržili so skupno 26.661.074.000 lir, kar je za nekaj manj od pet milijard več kol v prejšnjem letu. vendarle gre tako občuten porast izključno na račun višjih penzionskih in izvenpen-zionskih cen. Turizem tofej stagnira. V Grade-žu sicer niso zabeleženi v gornjih številkah lastniki zasebnih stanovanj, ki gredo v to obmorske leto višče le za časa počitnic. Teh pa je vedno več in tudi marsikateri hotel lastniki preuredijo v stanovanjsko hišo. Veča se torej število tistih, ki bivajo v lastnem stanovanju, manjša pa število tistih, ki preživijo počitnice v hotelu. To tu di zaradi vedno višjih cen. Tudi lani so v Gradežu zaprli 4 hotele. Poleg teh so jih v Gorici zaprli tri. v Dolenjah enega in v Ronkah enega. Za 146 sob in 224 postelj se je torej zmanjšala ka paciteta. Konec lanskega leta je bilo v vsej goriški pokrajini 181 hotelov s 4.551 sobami in 7.817 posteljami. Hoteli so zelo moderno opremljeni saj imajo kar 3.482 kopalnic, kar pomeni da so že tri četrtine sob opremljene z lastnimi sanitarijami. Poleg hotelov pa je bilo še 1582 zasebnikov, ki oddajajo sobe (tu je razpoložljivih 8.982 postelj), osem kfimpbv l trtestom za nad lLOOtljlVa, obenem pa so vabljene' tudi ljudi in še nekaj drugovrstnih prenočišč š J približno 60(1 posteljami. Na nOvo je"začelo delovati turistično naselje v kraju Marina Julia v Tržiču. V svojem poročilu na seji upravnega sveta EPT je predsednik Del Ben povedal tudi kaj je na področju reklame napravila lani ta ustanova. Na novo so tiskali nad 30.000 izvodov nekaterih prospektov. Goriška turistična ustanova je izdala vrsto prospektov v šestih jezikih o našem Krasu, o Brdih, o Gradežu o cestnem omrežju, o večjih manifestacijah, cenik hotelov itd. Vsako leto obnovijo del zaloge teh prospektov. Poleg tega upravlja EPT v Gorici celotno deželno reklamo v državi in v tujini. Tudi lani so bili prisotni na večjih turističnih borzah v tujini in pripravili vrsta reklamnih nastopov na radiu, televiziji in v časopisju. Turizem je zelo vazna komponenta v italijanskem in ne samo italijanskem gospodarstvu. V zadnjem času pa vedno bolj konkurirajo italijanskim plažam one v drugih sredozemskih državah. Italijanskemu turizmu škodi tudi vrsta atentatov in drugih neprilik, do katerih prihaja v državi in ni izključeno, da se bo prav zaradi tega letos marsikak turist iz severnoevropskih dežel odločil da preživi letni oddih v kaki drugi državi raje kot v Italiji. Premostitve urnega osebja na osnovnih šolah Goriško šolsko skrbništvo je te dni objavilo seznam uradnih premestitev učnega osebja na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem. Gre za spremembe, ki pa v nekaterih primerih ne odgovarjajo dejanskemu stanju na posameznih šolah. Premestitve v okviru goriške občine: Vijolica Košuta - Sereni, iz Štandreža v Ulico Croce, Majda Paulin Zavadlav, iz šole v Ul. Vittorio Veneto v Štandrež, Vlasti-slava Rožič - Winkler iz štandreža v Pevmo. Premestitve iz drugih pokrajin in občin na območje goriške občine: Nadja Černič - Slokar iz tržaške pokrajine v Štandrež, Adrijana Dornik iz števerjana v šoio v Ulici V. Veneto, Ema Križmančič iz tržaške pokrajine v Podgoro. Premostitve v ostalih občinah goriške pokrajine: Silvana Berlot iz Števeriana - Valerišče v Rupo. Verona Buzzi iz Dolenj v števerjan. Emilija Devetak - Černič iz Podgoro v Sovodnie, Almira Vescovi -Vižintin iz Štmavra v Rupo. Dokument deželnega odbora sindikata CGIL o slovenski šoli Na nedavni seji deželnega odbora za šolstvo sindikata CGIL v Vidmu, so razpravljali in odobrili daljši do kument o vprašanjih slovenske šo- le v deželi, ki bo služil kot osnova pri nadaljnjem delu. V uvodu omenjenega dokumenta piše, da se je treba v trenutku, ko so v teku intenzivne razprave o vprašanjih zaščite narodnih in jezikovnih skupnosti poglobiti v problematiko slovenskega šolstva v naši de želi. «Načelno zagovarjamo, da je treba odpraviti zapostavljanje slo venskega življa v videmski pokrajini. kj kljub desetletja trajajočem boju, še nima priznanih pravic, ki mu pritičejo. ker ne sprejemamo dosedanje prakse, da je zaščita manjšin lahko različna od ene do druge pokrajine. Popraviti ta krivico pomeni, vsaj na šolskem področju. uvesti v šole pouk slovenščine in pouk v slovenščini za vse pripadnike te narodnosti v videmski pokrajini*, piše v dokumentu deželnega odbora šolskega sindikata CG IL, ki ga bomo nodrobneje obravnavali v prihodnjih dneh. • Na seji upravnega sveta četrtega prometnega konzorcija, ki mu predseduje prof. Osvaldo Ferrari so ugotovili, da so imeli v lanskem obračunu 20 milijonov lir prebitka. • Na osnovni šoli v Ulici 24. maja v Tržiču so zdravstveni strokovnjaki pregledali otroke. Govor je o možnosti obolenja za virusno vnetje jeter. Najbrž bodo podobne preglede izvedli tudi v drugih šolah na Goriškem. V Argonavtih 6-stezno kegljišče V hotelu Argonavti v Novi Gorici so včeraj v kletnih prostorih odprli šeststezno kegljišče. Tako bodo od slej imeli tudi na Goriškem ljubitelji toga športa in rekreacije obenem na razpolago tako koristen objekt. Piknik športnikov drevi v Sovodnjah Drevj bo v Kulturnem domu v Sovodnjah (v primeru lepega vremena bo prireditev na prostem) piknik, ki ga prireja športno društvo cSovodnje*. Na ta večer va-bj društvo vse svoje igralce 3. kategorije in mladince, odbornike druš žene in dekleta igralcev in odbornikov. Znano je, da je sovodenjsko športno zakusko prirejalo že prejšnja leta zakusko za svoje igralce ob člani društva zamislili piknik, na katerega bo prišlo več ljudi. Pričetek piknika je ob 20. uri. Ob tej priliki si bodo sovodenjski športniki izmenjali misli o pretekli prvenstveni sezoni ter o načrtih za bodočnost. Solidarnostna izjava goriških dijakov Zavodni svet gimnazije - liceja »Primož Trubar* v Gorici, nam je poslal sledečo solidarnostno izjavo s prošnjo za objavo: «Zavodni svet gimnazije liceja «Primož Trubar* v Gorici pozorno spremlja prizadevanja za samostoj nost strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom v Trstu, obsoja zaprto zadržanje deželne uprave za uresničitev avtonomije zavoda in izraža svojo polno solidarnost profesorjem, staršem in dijakom.* RESNIČNA ŠOLA TOVARIŠTVA IN BOGATIH IZKUŠENJ NAMESTO NA POČITNICE V DELOVNO BRIGADO Dovolj prostora totli /.a mladince in mladinke iz zamejstva »Prisotnost na mladinskih delovnih akcijah ne pomeni samo fizično delo. ampak vsestransko obogatitev z izkušnjami, saj gre za pravo šolo prijateljstva in tovarištva*, piše v vodniku druge številke Biltena mla dinskega odbora pri SKGZ, ki je iz šla v aprilu letos. Mladinske akcije so se že začele. Do jeseni se bo na deloviščih v najrazličnejših krajih Jugoslavije zvrstilo na tisoče mladincev in mladink, delavcev in študentov, med njimi pa bo tudi nekaj fantov in deklet iz za mejstva. To sicer ni nič novega, kajti na vseh dosedanjih akcijah, od tistih v prvih letih po osvobodi tvi. pa do lani so v mladinskih de lovnih brigadah sodelovali tudi Slo venci, ki živijo izven meja matične domovine. Včasih v večjem, včasih v manjšem številu. Lani sta bila v mladinski delovni brigadi v Suhi krajini dva Goričana, ki sta od tam odnesla nepozabne vtise in bogato izkustvo. Mavricij Černič nam je v zvezi s tem povedal sledeče: «MDA Suha krajina 77 sem se udeležil s tovarišem Karlom Miklušcm. Bila sva člana mladinske delovne brigade cSimon Gregorčič* iz Nove Gorice. Desetdnevno brigadirsko delo je po tekalo blizu Prevala, kjer smo gra tMIIMIMtMHIIIMIIItMtimitllltlllMIHIIIIIIIIIIIIttMaMmiMIllllllMItMIIIIIIIMIHMIlimtllllllllllllllMMSMtlllllltll VPRAŠANJE, KI ZASKRBLJA STARŠE V ŠTANDREŽU Druga sekcija otroškega vidca mogoče čez leto dni Nobenega napredka po četrtkovem sestanku rajonskega sveta z občinskimi odborniki Zucallijem, Fantinijem in Brancatijem Vprašanje otroškega varstva v Štandrežu bo v doglednem času mogoče rešiti le na podlagi zasebne pobude, tako da bi se starši domenili za neke vrste samoupravljanje. Tak vtis smo dobili na četrtkovi seji rajonskega sveta v Šiandre-iu, k; je bila skoraj v celoti namenjena razpravi o otroškem varstvu in o težavah v osnovni šoli. Poleg članov konzulte so se je udeležili tudi arhitekt Jože Cej, predsednik komisije za slovenska vprašanja v občini Gorica Edmund Košuta, učitelj Ivan Bolčina ter občinski odborniki Zucalli, Fantini in Brancati. Uvodna ugotovitev se mogoče zdi nekoliko smešna, je pa edina izvedljiva. spričo neštetih birokratskih in drugih težav na katere so se sklicevali kvalificirani predstavniki gori ške občinske uprave. Kljub «dobri politični volji*, ki jo je občinska u-prava, po besedah odbornika Zucal-lija nedvOmn«-'-dokazala prav v Štandrežu, vprašanje otroškega varstva ne bo rešeno še vsaj leto dni. Občinska uprava je pred časom koncu vsake sezone, letos pa so si ZARADI NEPREVIDNE VOŽNJE IN SPOLZKEGA CESTISCA Tri osebe ranjene v nesreči na cesti pred Sovodnjami Karabinjerja, ki je urejal promet po trčenju med dvema voziloma, je podrl šofer, ki je vozil precej hitro skozi vas - Huda nesreča mlade mopedistke v Gorici Na pokrajinsKi cesti tik pred So- j sednika sta prof. Leonardo Cristiani vodnjami se je sinoči okrog 19.30 in prof. Arrigo Mani, častni tajnik pripetila hujša prometna nesreča za-, i>a cav, Elvi0 Ferigo. \ radi čelnega trčenja med dvema I avtomobiloma. Iz Zagraja je privo zil fiat 500 GO 73212 24-letne Adriane Violin iz štandreža. Ul. sv. Mihaela 75, v nasprotni smeri pa je vozila svoj peugeot 104 GO 78838 23-letna Gabriella Bernardis iz Tur jaka. Trčenje je bilo še kar silovito, saj sta vozili utrpeli precejšnjo škodo, mladenki pa so morali z re Šilcem odpeljati v goriško bolnišnico: Bernardisova bo morala ostati v zdravniški oskrbi 45 dni zaradi zloma ključnice in pretresa možga nov, Violinova pa bo ozdravela v 15 dneh, ima le lažje poškodbe na trebuhu. Kmalu so na kraj prišli orožniki iz Sovodenj. Medtem, ko je briga dir Ruggero sestavljal zapisnik, sta dva orožnika urejevala promet. Bila pa je že tema. zaradi česar je bila vidljivost slaba. Iz Sovodenj je tedaj s precejšnjo hitrostjo privozil fiat 124 z registracijo UD 297548, ki ga je šofiral 24 letni Paolo Burg iz Terza D’Aquileia, Ul. Curiel 49. Ta ni upošteval omejitve hitrosti na ce sti skozi Sovodnje in ko je zagledal orožnika, je pričel zavirati, vendarle je zaradi prevelike hitrosti in spolzkega cestišča izgubil oblast nad volanom, podrl orožnika, oplazil na šega kronista, ki je zbiral podatke o nesreči in enega radovedneža ter nato zavozil v obcestni jarek. Ranjenega karabinjerja, 20-letne-ga Antonia Laurio, iz sovodenjske orožniške postaje, so takoj prepeljali v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. Malo pred 20. uro pa se je tudi v Ul. Duca D’Aosta v Gorici pripetila prometna nesreča. 2U-letna Grazia Favaro iz Ul. Lunga 11 se je peljala po ulici z mopedom «ciao» proti mestnemu središču. Pred stavbo pokrajinskega higienskega laboratorija je zaradi razritega cestišča iz gubila ravnotežje in padla na tlak. V goriški bolnišnici, kamor so jo prepeljali z rešilcem, so zaradi pj’e-bitja lobanje odredili njeno takojšnjo premestitev v videmski nevrokirurški oddelek. Njeno stanje je zelo resno. • Pokrajinskemu odboru CONI bo še vnaprej predsedoval v bodočem štiri-letju comm. Lino Bregant. Podpred- • Diapozitive o Umbriji bo v socialnem centru v Carduccijevi ulici prikazala ob 19. uri v ponedeljek prof. Bellavite. Od 5. do 10. junija vpisovanje v občinske otroške vrtce Vpisovanje v občinske otroške vrtce v Gorici bo v dneh od 5. do 10. junija Tako sporoča goriško županstvo in dodaja, da je treba za otroke, ki bodo letos prvič vpisani, predložiti rojstni list ter po trdilo o cepljenju. Prednost za vpis imajo otroci, ki so se rodili ieta 1973 in tisti, ki so že obiskovali vrtec v šolskem letu 1977/78. Pouk v občinskih šolskih vrtcih se bo za čel I. septembra. • Na goriškrm županstvu imajo na razpolago razne obrazce za prijavo davkov. Delijo jih brezplačno. JULIJA V NOVI GORICI Mladinska forma viva 78" Občinska konferenca ZSMS Nova Gorica organizira v mesecu juliju mladinsko .FORMO VIVO 78*. «FOR ME VIVE 78» se lahko udeležijo vsi mladi ustvarjalci, skupine ali posamezniki. kj bodo izpolnjevali pogoje razpisa. Material za skulpture je hrastov les. Samo delo naj bi trajalo 14 dni ali več. Preskrbljena bodo prenočišča, hrana in zanimivi izleti p< Primorski. Originalna dela bodo nagrajena. Na akciji lahko sodelujejo le mla dinci, ki bodo do 25. maja 1978 poslali svoje idejne rešitve (modele, skice, osnutke, kratek opis skulpture. količino lesa, ki bi ga porabili, dimenzije skulpture) na naslov: Občinska konferenca ZSMS Nova Gorica. Kidričeva 9 — »FORMA VIVA 78» in življenjepis z opisom dela na področju likovne ustvarjalnosti. Vsa nadaljnja navodila sledi jo po prijavah. izrazila pripravljenost da to vpra sanje sicer uredi in zagotovila do ločena proračunska sredstva. Od začetnega koraka pa do dejanske re šitve pa lahko poteče še mnogo ča sa. V najboljšem primeru bi se gradbena dela na starem poslopju, ki naj bi rešilo prostorsko stisko, lahko zaključila šele prihodnjo po mlad. Ob izkušnjah na tem področju pa ostaja resna nevarnost, da niti v jeseni prihodnjega leta vprašanje ne bo rešeno. Spet se bomo spraševali, kam namestiti slovenske otroke za katere ni prostora v edini slovenski sekciji. Lanj je bi lo takih primerov preko 15. Nekateri starši, ki niso imeli druge izbire so poslali svoje otroke v itali jansko sekcijo. Ob koncu dolgega sestanka so se dogovorili, da bo arhitekt Cej že do prihodnjega tedna pripravil vsaj o-kviren načrt gradbenega posega, medtem "pa si bodo predstavniki konzulte in odgovorni občinski od borniki tudi ogledali prostore. Sledil pa naj bi skupen poseg pri šol skem skrbniku za premostitev težav v zvezi z nameščanjem učnega in pomožnega osebja. Prav ta zadeva utegne namreč zelo zavleči, ali pa celo onemogočiti celotno rešitev, saj bo treba uskladiti namere občine z državnimi. Mimo objektivnih težav, ki bi jih lahko tudi upoštevali, kakor recimo omejevalni predpisi za izdatke kra jevnih uprav in v zvezi s tem pre poved zaposlovanja novih uslužben cev. pa se ni mogoče znebiti ob čutka, da občinska uprava namenoma zavlačuje z reševanjem vprašanja otroškega varstva v štandrežu. Odbornik Zucalli je celo izrazil pomislek. če se splačajo večji posegi na starem poslopju, ko pa je vendar predvidena gradnja novega šol skega središča. »To utegne biti izgovor. da se do takrat nič ne ukrene.* je ooozoril Damjan Paulin, kj je še dodal, da bi s primerno adaptacijo prostorov zadevo lahko v kratkem času rešili. Na rob naj zapišemo, da so se odgovorni občinski uoravitelji obvezali, da bodo v prihodnjih dneh zbrali ustrezne podatke o številu rojstev na območju štandreža. da bi lahko vsaj približno ugotovili, kakšne bodo dejanske potrebe po prostoru, tako v vrtcu, kakor v o-snovni šoli. Ugotoviti je treba, da so predstavniki občinskega odbora prišli na sestanek nepripravljeni. Med točkami, ki sicer niso bile predvidene na dnevnem redu. je bi lo omenjeno vprašanje o poimenovanju občinske telovadnice ter vpra sanje ureditve nogometnega igrišča. Viljem Zavadlav je odbornika za javna dela Zucallija opozoril na nezaslišano ravnanje v zvezi s pola ganjetn cevi za kanalizacijo. Namesto, da bj podjetje, ki je dela prevzelo, poskrbelo da se zemljišče, koder poteka kanalizacija spet usposobi za kmetijske dejavnosti, kakor predvideva pogodba o služnosti, je tam nastala dvopasovna cesta, po kateri vozijo celo tovornjaki. Za vadlav je Zucallija opozoril tudi na zamude pri izplačevanju odškodnine. dili cesto in vodovod. Delali smo v jutranjih urah, popoldanski čas pa je bil namenjen politični sob in splošnemu izobraževanju. Posebno zanimiva so bila predavanja o ZKJ, o SKOJ. narodmx>svobcdilnem boju, o samoupravljanju, prvi pomoči itd. Pa tudi veliko pesmi smo se naučili, saj je pesom sestavni del brigadirskega življenja. Poleg vsega je bilo tudi dovolj časa za rekreacijo in šport. Bistvo delovnih akcij pa je gojitev tovariških odnosov, tako v medsebojni pomoči, kakor tudi do krajanov, ki so nas prisrčno sprejeli, kar nas je še posebej bodrilo pri našem delu.* V mladinski delovni brigadi je Ma-vricij spoznal, kaj je pravo tovarištvo. Prav zaradi takih odnosov pa je imel dovolj priložnosti, da je delovne tovariše seznanil o tem, kako živimo Slovenci v Italiji in predvsem kakšne težave moramo vsakodnevno premagovati. »Najpomembnejše pa je to. da sem lahko tudi sam pomagal pri graditvi ceste in vodovoda. ki bosta nedvomno prispevala k hitrejšemu napredku do zdaj nerazvitega in odrezanega področja*, je navdušujoče zaključil svojo zgodbo Mavricij. Mladinske delovne akci je so se že začele. V poletnih mesecih bodo o-živela delovišča po Sloveniji in tudi drugod po Jugoslaviji V delovnih brigadah pa je mesto tudi za mladince iz zamejstva. I. K. # Goriška skupina GMG sp bo jutri udeležila pohoda v kraju S. Lo-renzo di Manzano ter v Coneglianu Venetu. Odhod je predviden ob 6. uri oziroma ob 7.45 izpred občinske telovadnice na Rojcah. Izpolnjevanje obrazcev za prijavo dohodkov Kmečka zveza obvešča, da bodo tudi letos v njenih uradih iz-|X)lnjevali obrazce za prijavo dohodkov. S tem se bodo začeli u,-kvarjati zc prihodnje dni. zato naproša vse interesente, naj se čim-prej zglasijo in naj ne čakajo zadnjih dni. Izleti Sloveusko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se udeležijo planinskega srečanja na Trstelju, jutri, 21. maja. Odhod ■ Travnika z lastnimi sredstvi ob 8. uri. Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča udeležencem družinskega izleta jutri, 21. maja. da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 5.30. iz Štandreža ob 5.35 in iz Sovodenj ob 5.40. Društvo se pri|x)roča za točnost. Razna obvestila Upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici prosi člane, ki so prejeli na posodo smučarsko tekaško opremo, naj jo čimprej vrnejo zaradi inventure. Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 »Morte di una ca-rogna*. A. Delon in O. Muti. CORSO 17.30 - 22.00 »Telefon*. C. Bronson. L. Remick. Barvni film. MODKRNISSIMO 17.30-22.00 »Al di la del bene e del male*. D. Sanda in E. Josephson. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30 - 22.00 «11 bandito e la madama*. VITTORIA 17.00 - 22.00 »Disposta a tutto*. E. Giorgi in B. Fehmiu. Prepovedan mladini pod 18. letom. / rac PRINCIPE 17.30—22.00 «11 tesoro di Matecumbe*. ENCELSIOR 16.30-22.00 »Ritratto di borghesia in nero*. A'«iyi Gorica in okolica SOČA »Belmondo nepopravljivi*, francoski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Gattevay», ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Gospodar življenja in smr-ti», ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Golici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52. tel. 72701. PROSVETNO DRUŠTVO »JEZERO* In SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vobita v Doberdob na prireditev PESEM NE POZNA MEJA DANES, 20. MAJA. ob 20. uri nastop ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE iz Velenja, nato ples z ansamblom Pomlad. JUTRI, 21. MAJA, ob 17. url sprevod nastopajočih po vosi In položitev venca k spomeniku padlim; ob U. uri koncert pevskih zborov iz Doberdoba, Križa, Trebč, Trbovelj, Branika in Pridvora ter domače godbe »Kras*. Sledi ples z ansamblom Pomlad. Drevi in jutri zvečer predvajanje barvnih diapozitivov na temo »KRAS, DOBERDOB, JEZERO*. Delovale bodo z domačim vinom in kraškim prigrizkom dobro založene stojnice. KAJ PRA VI ZADNJE LETNO POROČILO OECD NAJBOLJ RAZVITI MED 24 RAZVITIMI ZDA niso vet v vsem na prvem mestu, celo ne v vrednosti bruto nacionalne proizvodnje - Nagel vzpon nekaterih držav, med njimi Japonske Združene države Severne Amerike niso več Amerika, torej dežela z največ naj... Njena valuta — dolar — na več najbolj trdna valuta in bi ne bilo prav nič nenavadnega, če bi jo zamenjala kaka druga trdnejša valuta, seveda, če bi to bilo iz praktičnih razlogov sploh izvedljivo. Nadalje so v ZDA prav pred nedavnim našteli že skoraj devet milijonov brezposelnih. Ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj gre v desetine milijard dolarjev, po svetu pa naj bd bilo po nekaterih računih že kakih 500 milijard dolarjev »tavajočega* ali »plavajočega* dolarja, ki bi — seveda teoretično — mogel spodnesti ameriške ekonomijo, če bi bilo možno vso to ogromno vrednost strniti in jo usmeriti proti ameriški ekonomiji. S tem, seveda, ne mislimo reči, da ZDA niso gospodarsko najmočnejša država na svetu. O tem ni nikakega dvoma, le da gornji podatki izrazito govore, da z ameriškim gospodarstvom ni vse v najboljšem redu. O tem priča tudi letošnje letno poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki sicer navaja lanskoletne podatke in govori prvenstveno o gospodarskih premikih v 24 industrijsko najbolj razvitih deželah sveta. Iz teh podatkov zvemo, da so ZDA prvič v zgodovini izgubile prvenstvo v obsegu in vrednosti bruto-nacionalne proizvodnje in padle na četrto mesto in sicer za Švedsko, Švico in Kanado. Seveda gre za merilo v relativnem smislu, to se pravi za vrednost brutonacionalne proizvodnje na državljana. Vrednost brutonacionalne proizvodnje na Švedskem je dosegla že 9.050 dolarjev na prebivalca, Švica se je povzpela na 8.870 dolarjev, Kanada je dosegla raven 8.410, ZDA pa so ostale pri 7.910 dolarjih. Na petem mestu je Norveška s 7.770 dolarji na prebivalca. Seveda .je tudi «skromnih* 7.910 dolarjev brutonacionalne proizvodnje zelo veliko, za mnoge tudi že razvite države na svetu še daleč nedosegljivo, toda kaže, da se nekatere države bolj naglo razvijajo kot ZDA in sem je treba prišteti predvsem Kanado in Švedsko, medtem ko je Švica uživala vrsto ugodnosti, ki si jih Kanada ni mogla privoščiti. Ponavt.iamo pa, da je ameriška raven, pa čeprav »šele* na četrtem mestu na svetu, izredno visoka in potrebnih bo še veliko desetletij, preden bodo to raven dosegle nekatere dežele, ki se sicer prištevajo v razviti svet. O tem govorijo nekateri konkretni podatki: Iz že omenjenega letnega poročila OECD povzemamo, da pride v ZDA nič manj kot 695 telefonskih aparatov na tisoč prebivalcev. Na Švedskem jih pride 661, v Švici pa «komaj» 611. Če pomislimo, da v mnogih deželah, ki se ne štejejo med zaostale, ne pride niti deset telefonskih aparatov na tisoč prebivalcev, nam gornje številke pričajo o razvitosti teh dežel in o pravem prepadu med razvitim in nerazvitim svetom. To se odraža na primer tudi v številu televizijskih sprejemnikov. V ZDA pride 571 televizijskih sprejemnikov na tisoč prebivalcev, Kanada je s 366 TV sprejemniki na drugem, Švedska s 348 na tre- tjem, Danska s 308 na četrtem mestu. Majhna deželica Luksemburg, ki se lahko pobaha z izredno razvito industrijo, beleži največjo porabo energije na svetu seveda na prebivalca. Po nekaterih podatkih bi naj na drugo mesto prišla Švedska z nekaj nad 12 tisoč kWh e-lektrične energije na prebivalca na leto, toda poročilo OECD govori, da je na drugem mestu Kanada in že na tretjem mestu, da so ZDA. Največji porabnik mleka in mesa je Nova Zelandija, kjer pride 75 o ramo v živalskih beljakovin na prebivalca na dan, v Avstraliji in v ZDA pa pride «samo» 72 gramov beljakovin na prebivalca na dan. Kar zadeva stanovanjsko gradnjo. je na prvem mestu dežela, ki je sicer precej za najbolj razvitimi. Gre za Finsko, kjer so v minulem letu zgradili na tisoč prebivalcev 14,7 stanovanja. Kar na drugem mestu so Japonci s 13,9, Francija pa je na tretjem mestu z 12,2 stanovanja na tisoč prebivalcev. Japonska, ki se sicer izredno naglo razvija in po vrednosti bruto nacionalne proizvodnje kar na drugem mestu na svetu, nosi prvenstvo v številu študirajoče mladine, saj obiskuje «redno šolanje* kar 76,6 odstotka mladi- AKTUALNO ZA VINOGRADNIKE Pokušnja in ocena vina ni nikakor lahka naloga (Nadaljevanje na zadnji strani) Smo v času ko se vrstijo po našem podeželju tradicionalne vinske razstave, ki jih prirejajo občinske uprave s sodelovanjem vinogradnikov. Vina se odbirajo pred razstavo in ocenjujejo med ali takoj po njej. Zdi se mi potrebno navesti nekaj napotkov, ki jih mora pokuševalec pri ocenjevanju vina u-poštevati. S pokušnjo najbolje ugotovimo kakovost in zrelost, zdravstveno stanje in konsumno vrednost vi' na. Edino pokušnja more pojasniti vonj in okus vina, kakor tudi u-branost posameznih sestavin. Za natančno in popolno presojo ene ali več vrst vina se izkušeni pokuševalec lahko posluži treh metod preizkušnje: kemične preizkušnje ali analize vina, mikroskopskega pregleda in pa vinske pokušnje. Kot vemo, je vinska pokušnja edina, ki se je pri naših razstavah poslužujemo, gre za presojo vin s čutili, to je z očesom, nosom in jezikom, o čemer bomo pozneje bolj podrobneje govorili. Pokušanje vina ni tako lahka naloga. Zahteva primerno tehnično znanje, ki se doseže le po dolgi izkušnji. Pokuševalec mora imeti dober vid, tenko razvit vonj in o-kus, vsem neenake značilnosti, ki so čestokrat prirodna nadarjenost. To še ni dovolj. Pokušanje mora potekati po posebnih normah in tehničnih kriterijih; pokuševalec mora tudi dobro poznati vse izraze, ki se rabijo pri presoji vina. Pokuševalec mora biti zdrav in se mora dobro počutiti: ocenjevati ne more pravilno, če ima na primer nahod ali kakšno želodčno bolezen. Najbolje je pokušati po možnosti po nrvem lahkem zajtrku, nikakor ne po močni preveč osoljeni ali celo grenki jedi, prav tako ne po preveč sladki ali prekisli. Kajenje pred pokušnjo ali med njo otež-koča presojo. Ako pokušamo več vrst vin zaporedoma, zalagamo tu pa tam s koščkom kruha. Vino se nam zdi prijetnejše, če ga pokušamo ob pravilni temperaturi: rdeča vina pokušamo pri temperaturi od 12 do 16 stopinj C, bela pa pri temperaturi, ki je za 3 do 4 stopinje nižja od temperature za rdeča vina. Kozarec za pokušanje ne sme biti vsebinsko prevelik, zadostuje da drži 80-100 kub. cm; biti mora brezbarven, popolnoma prozoren in brez okvare. Za bela vina najbolj odgovarjajo ozki, za črna pa bolj široki kozarci. Ko gre za vina raznih sort, je bolje pokušati po gotovem vrstnem redu, ki je naslednji: najprej pokušamo namizna vina, od teh prej bela, zatem rdeča. Pričnemo pri lahkih in mladih, pokušamo prej alkoholna t.j. močna pred šibkimi, maloekstraktna (tenka) pred ek-straktnimi, blaga pred trpkimi. Kar se tiče števila vinskih pokušenj, se priporoča največ 20-25 vzorcev, ker drugače otopijo čutila, vonj in okus. Splošno oceno vina izražamo s točkami do največ 10, tako: 10 — odlično vino, 9 — skoraj dobro, 8 — dobro, 7 — relativno, 6 — srednje in 5 — slabo ali z napakami. DOLOČENE KROGE JE ZADEVA CELO PRESENETILA ... Nacizem in protijudovstvo med zahodnonemško mladino Nepoučenost o nacističnih grozodejstvih - Antisemitizem za sedaj v grobih šalah MONCHEN, maja — V nekaterih več ali manj zainteresiranih in tudi dobromislečih zahodno-nemških krogih se od časa do časa malone zgrozijo, ko ugotovijo, kako slabo je o nemški preteklosti poučena njihova mladina, ki sicer veliko ve o nekdanji, o stari nemški zgodovini, a je njeno poznavanje bližnje preteklosti ne le šibko, pač pa tudi zgrešeno. Ti ljudje se sicer ne vprašujejo, zakaj je tako, pač pa izražajo svoje negodovanje, na katerega pa kaj kmalu pozabijo in zadeva se nadaljuje brez kdove kakšnih pretresov ali celo sprememb. Res je sicer, da zahodno-nemški neonacisti dobe na volitvah bolj malo glasov in da v tem smislu ne predstavljajo nikakršne nevarnosti, toda ni res, da sta fašizem in nacizem nevarna le, kadar sta organizirana in štejeta veliko pristašev. V Italiji je bii fašizem v manjšini, ko je prišel na oblast. In tudi nacistov je bilo v začetku malo, pa so prevzeli oblast in zagospodarili ne le nad Nemčijo, temveč nad pol Evrope... Toda pustimo to razglabljanje ob stran in se vrnimo spet v Nemčijo, konkretneje v Munchen. Učno osebje zahodnonemških šol in še posebej učno osebje raznih študentovskih domov z zaskrblje- nostjo ugotavlja, da se med mladino v starosti med 15. in 18. letom zelo naglo širi in krepi nagnjenje k nacizmu. Združenje za svobodne aktivnosti mladine v Miinchnu potrjuje obstoj in uveljavljanje teh teženj. V neki analizi, ki so jo izvedli na širši osnov), m -ugotavljajta mladinci oponašajo nacistični način govorjenja, da se v zadnjem času čedalje pogosteje pozdravljajo z dvignjeno roko ter z vzkliki Heil Hitler, da se »malo za šalo malo zares* pogosto uvrščajo v kolone in korakajo v stilu ali na način, kot so nekoč korakali esesovski odredi itd. Navedli smo nekaj primerov, toda lahko bi našteli še marsikaj podobnega, kar spominja na nacistični način življenja in početja. In pri tem je morda še najbolj značilno to, da se med mladino vedno bolj uveljavlja antisemitizem, protijudovsko nagnjenje, ki se izraža na najrazličnejše načine. Ti nacistično nastrojeni mladinci sicer ne napadajo Judov, ker jih je v Zahodni Nemčiji dejansko zelo malo, toda svoj protijudovski fanatizem izražajo n.pr. v protijudovskih šalah, ki so postale nekakšna moda. Mati nekega takega veliko obetavnega mladega neonacista je ne- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiitiniiiiiiiiiiiiiitniimiiiiiiiiiiiMiiitHaiiiiiiMiinmiHiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii <• »• ' Pogovori o davkih Priprave za davčno prijavo Na občinskih upravah so na razpolago obrazci 740 za letošnjo prijavo dohodkov. Finančni uradi so se otresli nemajhnega bremena. Brez dvoma bo novost odslej zavrla stavkovna gibanja državnih uradnikov, ki so odpovedali prav v najbolj delikatnem prijavnem obdobju. Pred dvema letoma se je stavka zavlekla za kar tri mesece. Zadevne odtegljanje na plačah pa bo uradništvo poravnalo v obrokih šele čez tri leta. Nekatere dodatne okvire manjše uporabe bodo še vedno razdeljevali državni uradi in sicer obrazec A bis, podaljšek pole za zemljišča F); za prijave profe-sionistov, honorarjev itd. I); za dohodke od kapitala L) in M). Izključno na državnih uradih bodo na voljo tudi obrazci 650, 760 in 770. ki pa ne zadevajo prijave fizičnih oseb. Vsem davčnim obveznikom svetujemo. naj si čimprej oskrbijo v»nj osnovni obrazec 740. ki bo zadoščal za prijavo delovnih dohodkov ter dohodnin od zemljišč in zgradb. Ob tej priložnosti bodo prejeli tudi navodila. Vsekakor bodo lahko na ta način sledili tudi našim razlagam. Vsak davkoplačevalec, tudi tisti, ki bo letos prvič predložil prijavo, naj fii na finančnih uradih naroči davčno št»vilko (Co-dice fiscale), ki jo bo moral navesti na prvi strani prijave. Opozarjamo tudi na dejstvo, da je od letos oovezna davčna številka tudi vseh oseb, ki so v breme prijavitelja, to seveda le v primeru, da so lani imeli kakršen koli dohodek. Prijavitelj ima pravico do zadevnega popusta, če njegovi varovanci niso imeli la- ni nad 960 tisoč lir dohodka. To okolnost potrjujejo s podpisom navedene osebe na prvi strani o-brazca (za mladoletnega podpis ni obvezen). Če osebe v breme ni ali ne bo trenutno pri prijavitelju. je dopustna ločena osebna izjava, kakor je to bilo predpisano v lanskem letu. V primeru, da prijavitelj ni spoštoval predpisov glede podpisov ali izjav, ne bo deležen popusta; poleg tega pa ga lahko še denarno kaznujejo za napačno navedbo. Mnogi davkoplačevalci imajo pravico do znatnih olajšav, če lahko dokažejo, da so lani imeli določene stroške, ki jih označijo kot odtegljiva bremena (oneri de-ducibili). V tem primeru ne gre za popust, pač pa za možnost, da se obdavčljivi znesek ustrezno zniža. Od skupnega prikazanega kosmatega dohodka se namreč lahko odštejejo obdavčljiva bremena. Vsa ta bremena morajo biti dokumentirana in v posebnem okviru našteta. Če ni dokumentacije, ki bi jo mogli priložiti naknadno, olajšave ne bodo priznali in ni izključeno, da bo sledila tudi globa zaradi netočne prijave. Znani so nam primeri iz prejšnjih let, kot se davkoplačevalci niso poslužili možnosti pravkar navedene olajšave in to zaradi nevednosti, pa tudi zaradi zamude pri zbiranju dokumentov. Zato svetujemo vsem. naj čimprej zberejo dokumente, ki jih bodo morali v ta namen priložiti prijavi. Poudarjamo, da morajo vsi, ki so imeli dohodke izključno od dela in ki bi lahko odposlali na pristojni kraj samo obrazec 101, predložiti obrazec 740, ker le tako lahko izračunajo odtegljiva bremena. Zadevna razlika za pre- plačani davek IRPEF bodo seveda dobili naknadno. , Čeprav se bomo k zadevi vrnili, bomo danes našteli glavna odtegljiva bremena: Predvsem more davkoplačevalec od svojih dohodkov odtegniti nekatere davščine, med temi celotni ILOR ter 50 odst. zaostanka občinskega davka. Predložiti je treba zadevne kartele v originalu ali v fotokopiji. V tem pogledu bo davčni urad priznal vse vplačane zneske pod pogojem, da so kartele predvidevale doplačilo prvega obroka v teku lanskega leta. Ni važno, da so bili obroki dejansko že poravnani. Sledijo obresti izključno hipotekarnih posojil, vendar pa do zneska treh milijonov lir. Prav tako so odtegljive zavarovalnine na nezgodno in življenjsko zavarovanje. a največ do 2 milijona lir. Roditelji lahko zahtevajo popust v zvezi s šolskimi stroški za šolske takse (seveda morejo predložiti potrdila) Zdravstveni stroški, ki pa morajo biti potrjeni z dokumentom zdravnika ali zdravstvene ustanove, se priznavajo le na znesek, ki presega 5 odstotkov celotnega letnega dohodka. Končno so odtegljivi dokazani pogrebni stroški, do največ 1 milijona lir. Potrebna potrdila za plačane o-bresti kot tudi za zavarovalnine izdajajo na zahtevo zainteresiranih hančni zavodi oziroma zavarovalnice. Delojemalce in upokojence bomo soomnili, da so jim med letom že priznali 18 tisoč lir popusta iz naslova odteeljivih bremen. Zaradi tega morejo prizadeti do 3 miliionov lir dohodka zbrati nai-manj za 180 tisoč lir odtegliivih bremen, ker se jim operacija sicer ne splača. ST. OBLAK kemu munchensketnu časopisu izrazila svojo bojazen zaradi tega, ker opaža pri svojem 16-letnem sinu že vulgarno antisemitsko razpoloženje. Pustimo ob stran dejstvo, da je verjetno tudi sama kriva, če njen sin ni primerno poučen in vzgojen, toda protiju-dovsk» . šala -tega mladega .,štiL-„t denta je zares mnogo bolj kot surova. Mladenič je svojo mater vprašal: «M'ama, veš, kako bi mogla v stari ”volkswagen’,’ stlačiti 24 Judov?* in takoj ji je na to vprašanje tudi odgovoril: «U-pepeljene!* To se pravi, da mladenič ve, kako so nacisti sežigali Jude, njegov kriterij o dobrem in zlu pa je verjetno zgrešen, ker ni dobil primerne vzgoje ne doma ne v šoli. Skupina miinchenskih pedagogov je izvedla med mladino iz domov za svobodne aktivnosti anketo in prišla do porazne ugotovitve, da pretežna večina te mladine meni, da »Hitler je napravil veliko dobrega*. Med Hitlerjeve ali bolje nacistične «uspehe» pa spada tudi iztrebljanje Romov, to je Ciganov. umsko neuravnotežnih ljudi, potepuhov in seveda Judov. Zanimivo je, da so ti neonacistični mladinci poudarjali, da «pod Hitlerjem ni bilo ne teroristov ne lopovov*. Vsi ti mladeniči in vsa ta dekleta trdijo, da »tedaj je v Nemčiji vladal red.* Zanimivo je tudi dejstvo, da analiza «ni mogla ugotoviti* vzrokov neprestanega jačanja nacističnih in fašističnih teženj v delu zahodnonemške mladine. Kot osnovni element teh teženi se o-menja »nepoznavanje bistva fašizma* ali ^a tudi »pomanjkanje pozitivnih primerov, na katere bi se zgledovali* ter - končno »množični egoizem in strahotna pasivnost glede usode ali bodočnosti drugih*. Končno se v zvezi s tem omenja tudi »brezperspektivnost glede bodočnosti, glede zaposlitve*. V svojem brezup.iu pa posamezni mladeniči skušajo svoje slabosti nadomestiti s — poveličevanjem nasilja, kar je s psihološkega vidika povsem naravno in logično. Znano je, da človek, ki se čuti nemočnega, išče zglede v močnih ljudeh. In ker je zahodno-nemška mladina, ki se znajde v tem položaju, slabo poučena o nacistični preteklosti, se mnogi šibki ali tudi ne le šibki mladeniči zgledujejo po «velikem Hitlerju*. po nacizmu, ki «m dopuščal nereda*. Takšne razmere pa so kot nalašč za uveljavljanje desničarskih gesel. Taki mladeniči vidijo v nacizmu svoj vzor, ki. seveda ni kriv smrti milijonov ljudi, pač pa «je uvedel red v Evropi*. S tem v zvezi je list «Deutsches allgemeiner Sonntagsblatt* nedavno objavil karikaturo žitnega polja, kjer je bilo klasje v obliki kljukastega križa. Dva občana. ki gledata čudno žitno polje, se ozirata proti nebu, v oblake in se vprašujeta: «Kaj bo de? še pomagal rasti takšnega klasja?* Morda bi mogli tu postaviti drugo vprašanje in sicer «Kdo je takšno žito sejal?* O tem oa smo že v začetku govorili. V Zahodni Nemčiji je zares bolj malo starejših in odraslih ljudi ki bi lahko rekli, da niso tudi sami krivi za to čudno setev. Posebno velja to za šolnike: Kako presojamo? Vino presodimo ali ocenimo na podlagi skupnih vtisov, ki jih dobimo z očesom, nosom in jezikom. Z očesom: Opazujemo pri dnevni svetlobi ali tudi pred prižgano svečo. V kozarec nalijemo vino do 2/3 vsebine. Odprtino kozarca pokrijemo z dlanjo, trenutek mešamo in nato opazujemo, kako se vino peni. Zatem presodimo zunanjo podobo vina, barvo in čistočo. Oko tudi opazi vlečljivost in druge napake ter bolezni vina. Opazi tudi obilico alkohola ali ekstrakta ali sladkorja, ako se vino nekoliko oljnato vleče ob steni kozarca, ko ga mešamo. Z nosom: Približamo kozarec k nosu, ker dobro začutimo vonj in cvetico vina. Z nosom navadno že zaznamo vinske bolezni in napake, posebno cik, duh in okus po plesnobi. drožeh, sodu, žveplovem dvokisu, vodikovem žve-plecu itd. Mlada vina poznamo po svežosti zaradi ogljikovega dvo-kisa, vrsto pa po značilni cvetici. Z jezikom: Okus in harmonijo vin določa jezik, na katerega mora vino v majhni množini dalj časa vplivati, a ne samo na koncu jezika, temveč tudi na zadnji del, ki je najbolj občutljiv. Važen je tudi poznejši učinek, ko smo enkrat vino použili. Posrkamo majhen požirek vina. da se razlije po jeziku, s katerim ga pritisnemo na nebo ust. Če sledimo omenjenemu postopku ocenjevanja, lahko izrazimo presojo glede barve, čistosti, vonja in okusa vina. OBIČAJNI IZRAZI ZA OCENO Glede na barvo — za bela vina: brezbarvna ali razbarvana, zelenkasta, svetlorumenkasta, rumenkasta, rumena, zlato rumena, rjavkasto rumena, temnorjava. Za črna vina: roza, rdečkasta, rubinasta, temno-rdeča, črna. Glede na čistost: bistro, čisto, prašnato, megleno, slabo motno, motno. Glede na vonj: navaden vinski, vinski, dober vinski, alkoholičen, aromatičen, po vijolici, po vermutu, po maršali. Bolezni in napake, ki jih zaznamo z vonjem: po ciku, po zavrelici, po plesnobi, po drožeh, po lesu, po suhoti, po žveplovi starini. po vodikovem žveplecu (gnilih jajcih). Glede na okus: ustreza ali ne ustreza sorti. Glede alkohola: šibko, močno, precej močno, zelo močno. Glede na kisline: blag, mil, kiselkast, kisel, zelo kisel, rezek •(če ima ogljikov dipksidki. IVAN BAŠA ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-up, oddaja zdravstvu 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Firence: Tenis 17.00 Ob petih s . . . Sandrom Maz-zolo 17.05 Antarktika, vzgojna oddaja 17.30 Potovanje okoli sveta, glasbena oddaja 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.2) Tarzan e gli uomini blu, 3. del TV filma 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Baron in sluga, 3. nadalj. 21.45 Spomini in leta Giorgio Amendola: ŽIVLJENJSKA IZBIRA Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Doc: Tat v vseh letnih časih, TV film 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 — Lepa Italija 14.00 Odprta šola Tedenska rubrika o vzgojnih problemih 14.30 DNEVI EVROPE 15.30 V evroviziii: 61. Giro d'Italia 17.00 Tabu tabu 18.00 Druga sobota 18.35 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer s . . . Francom Franchijem 19.45 Dnevnik 2 -- ODPRTI STUDIO 20.40 Po Shakespearu: Misura per misura, TV igra Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 Kaj je delovno razmerje 10.15 Sodobniki: Ivan Mohorič 11.00 Jugoslovanska trimska televizija 15.50 Nogomet: TREPČA-RIJEKA 17.40 Obzornik 17.50 Pastirci, film 19.30 DNEVNIK 20.05 Kolaček sreče, film 22.10 DNEVNIK 22.25 SVETOVNO PRVENSTVO V BOKSU Koper 15.50 Nogomet: TREPČA-RIJEKA 19.30 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK 20.40 NEMA USTA, film 22.05 SVETOVNO PRVENSTVO V BOKSU Zagreb 17.45 Plus pet 18.45 Gledališče v hiši 19.30 DNEVNIK 19.55 Svetovno prvenstvo v boksu 23.45 Marsejski klan, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’, slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 «Visoška kronika*, roman v nadalj.; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Tiberij Grak», radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazin; 9.15 Poje grupa O-ko; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Elizabetine pravljice; 10.40 Glasba in 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 8.50 Jutranja glasba; 10.35 Na vrsti je opereta; 11.25 Ena dežela na enkrat: Veneto; 12.05 Show down. 13.35 Glasbeni program; 14.05 Kr1’ žanka po radijskih valovih; N-", Pogovori o jutrišnji Evropi; U.u Jazzovski solisti; 15.40 Popevk« zadnjih desetih let; 16.20 Najprej glasba, potem besede; 17.10 Strnjena radijska igra; 17.35 Zleta doba; 18.25 Schubert in Kalij*' 19.35 Jazzovska glasba; 20. Zdravnikovi nasveti; 20.30 Ko ljn° je pojejo; 21.05 Plošče; 21.50 Recital . . .; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00- 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, l^' 19.00 , 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja: Pionirski tednik; 9.35 Mladina P®" je;. 10.15 Kdaj, kam, kako in P čem?; 10.45 Turistični napoti*1’ 11.03 Mi pojemo; 11.20 Svetovna reportaža; i 1.40 Orkester Per5, •-------i------j... .............* repui. laza, 11 .‘tu ui kcsici « on nasveti; 11.00 Glasbeno razvedri- London; 12.10 Godala v ritmu; lo; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.20 Zabavna g*aS’ ba; 13.30 Priporočajo vam • ■ ■' 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pe" Ljubko Dimitrovsko; 15.30 Glasne ni intermezzo; 15.45 S knjižnega j ga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Stud" ob 17.00; 18.05 Pesem nas drUO’ 18.30 Glasbena abeceda; 19.20 Za 12.05 Glasba po željah; 14.00 O ljudskih navadah in običajih; 14.15 Orkester Borghesi; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Petje in plesi iz vsega sveta; 15.45 Popevke; 16.00 Pismo iz ...; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 in 21.32 Glasbeni week-end; 22,00 Plesna glasba; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, bavna glasba; 19.35 Lahko noč, ® ---------------------------------amblo111 troci!; 19.45 Minute z ansai-Ati Soss; 20.00 Srečanja; 21.00 2» prijetno razvedrilo; 21.30 -1 Oddaja za naše izseljence; 23. Popularnih 20; 00.05 - 4.30 No«"1 program - glasba. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Skušajte se otresti dosedanjih metod dela, vendar ne bodite prenagljeni. Za svojo plemenitost boste prejeli priznanje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Vaš smisel za praktičnost vam bo zagotovil prednosti. Če vam je kaj do nekega čustvenega uspeha, bodite bolj strpni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) -Ne nalagajte si preveč dela in posvečajte več pozornosti bistvenim ciljem. Pri premagovanju dvomov bodite objektivni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Na razpolago so vam odlične možnosti, izrabite jih. Branite svoj mir pred zlobnostjo drugih. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — O-krepite temelje svoje poslovne organizacije. Novo prijateljstvo utegne vplivati na vaše življenje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Če hočete doseči svoj cilj, bodite nadvse rep listu)nj, Krgt|»ptrajnalo-, čitev bi bila zelo koristna. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. — V teku jutra boste imeli ve* . srečo. Posvetite večjp pozor*1 najmlajšim. , ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. — S pravočasnim sprejetjem ločenih ukrepov vam je uspe*1 _ gotovljen. Osrečite osebo, ki va**1 je pri srcu. STRELEC (od 23. 11. do 20. ^ — Ne žrtvujte kvalitete v pr1*1.. . kega namišljenega uspeha. 1.) Skušajte obnoviti staro prijatelji0, KOZOROG (od 21. 12. do 20. — Prebujna domišljija je v P1 tičnem sodelovanju bolj škodi)1 Zagotovljena vam je čustv sreča. VODNAR (od 21. 1. do 19. Skušajte s svojimi partnerji s niti trajnejše zavezništvo. P*-1 v jj nih odločitvah bo sreča na * v strani. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) -stopile bodo težave finančnega z ,čpjg. ^rešeno družinsko vpr8S nje bo razlog spopadov. Ivan Sulič RAFALI ZA SVOBODO Pisec nam zelo neposredno opiše spomine na svoje partizanstvo na Primorskem od bega iz italijanske vojske v začetku leta 1943 pa do kapitulacije Italije in prihoda nemških enot na Goriško. Zlasti .je temeljito opisan pohod Gregorčičeve brigade v Beneško Slovenijo in njeni boji, pohod 1. čete II. bataljona v Rezijo in njeni spopadi s sovražnikom ter zopetni vpad manjše partizanske skupine v Beneško Slovenijo, razoroževan je umikajočih se italijanskih enot ter ustanovitev primorskega odreda ob kapitulaciji Italije. Pisec opisuje pohode in boje, v katerih je neposredno sodeloval; samo v nekaterih primerih, kjer navaja podatke o drugih enotah — kar pa stori samo takrat, kadar je to nujno za razumevanje delovanja njegove enote — pa navaja dokumente, ki jih je uporabil. Preprosta in živahna pripoved nam prikaže trpljenje in iznajdljivost partizanov, demoralizacijo italijanskih vojakov, protifašistično razpoloženje prebivalstva, nacionalno zavest Primorcev in njihovo splošno pripravljenost sodelovati v osvobodilnem boju, predstavi pa nam tudi politični in vojaški pomen pohoda Gregorčičeve brigade v Beneško Slovenijo in manjše partizanske enote v Rezijo. Delo je bilo nagrajeno z 2. Kajuhovo nagrado za leto 1977. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo IVAN SULIC — RAFALI ZA SVOBODO — cena 162,00 ND Podpisani(a);........................................................... - Natančen naslov; ......................................................... Zaposlen (a); ............................-............................... PLAČILNI POGOJI: 1. Znesek bom plačal takoj s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj!) Datum: ................................. ... Podpis: ............................. ...... Naročilnice odpošljite na naslov; ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28, Ljubljana Knjiga je na razpolago tudi v fcdtfttfčLbM ~ Ulica sv- Frančiška 20, TRST .PRIMORSKI dnevnik IZBOR IZ DELA 20. maj 1978 Novinec v boju za prestiž Boj za novo družbeno zavest na Madžarskem — Pismo mladega inženirja — Zaprta vrata v obeh taborih v podjetju — Neprijetni vzdevki v karakteristiki POSEBEJ ZA DELO BUDIMPEŠTA, 16. maja — Veliki boji za novo ureiUtev so izbojevani, to pa še ne pomeni. 1,4 Je vseh bojev konec in da na področju, ponavadi imenovanem »razredni boj«, ni še os1ala dediščina nečesa, kar ovira naglejše napredovanje. Ta »razredni boj« Je pravza-Prav šele zdaj postal boj za r,(vo družbeno zavesi, kar je V5ekakor dolg in mučen pro-Cf“s Zato se, vsaj na Madžar 'kem začenjajo razprave tu-na to temo — kaj vse na tnkroživljenjskem področju P°t«ka na način, ki se odda 'Jnje od zastavljenih shem in ,Jdi do dileme okoli tega, ali J® na primer nekaj, kar se P°]avi kot konflikt med ljud-p* zakonitost razrednega bo is. ah pa je kaj čisto druge-manj zakonito in bolj Vsakdanje. pogosto celo ba nalno. K takemu razmišljanju Je spodbudil bralce prestolnlške-8a partijskega glasila mlad in ®#n>r s svojim pismom, ki ga 'e naslovil na uredništvo. Opi-sal Je svoje stiske in zastavil vPrašanje, kako naj ravna v tazmerah, kakršne vladajo v ^tietju. na njegovem prvem delovnem mestu. Tega stro- kovnjaka z diplomo v žepu, ki bi mu očitno lahko oprostili pomanjkanje izkušenj, je v novem okolju potegnilo v vrtinec silovitega boja za prestiž med dvema oddelkoma tovarne, proizvodnim in trgovinskim. A ne more in ne more razumeti tega boja, pa čeprav se Je podrobno sezna nil s stališči nasprotnih si strani. Ta boj so usmerjali iz ozadja vodilni ljudje v obeh od delkih, ki so enako zagnano trdili o sebi, da so pobudniki onega pravega, nepotvorje nega in častnega socialističnega načina dela in gospodarjenja pa tudi morale Dirigenti v ozadju Zaostreni odnosi v nasprot-nih si taborih so dolgo traja li in novi, mladi strokovnjak se je tako rekoč že prvi dan znašel pred preizkušnjo: da se odloči za enega od obeh taborov, za tistega, ki ga je vodil tovariš X, ali onega, ki ga je inženir v svojem pismu uredništvu poimenoval s tovarišem Y na čelu Ko so pripadniki prvega tabora ustrezno »pripravili tla«, so povprašali mladega inženirja, kaj meni o oni drugi strani. Vprašani je na kratko in brez slepomišenja odgovoril: »Mislim, da ima tovariš Y v marsičem prav.« Strokovnjak z diplomo v žepu si je tako zaprl vrata v taboru X, nasprotna stran pa je menila, da ga že ima v ro kah. Toda zgodilo se je tisto, česar v taboru Y nihče ni pričakoval — ko so ga vprašali, kaj misli o njihovih nasprotnikih, je odgovoril: »Mislim, da ima tudi tovariš X v marsičem prav!« In tako je prišlo, kot piše inženir, do nečesa, kar boli in kar je žaljivo hkrati: ostal je ob strani besnega in neskon Kotiček domovine Naši državljani v ZRN veljaj o za najbolje organizirane — Uspešnost »slovenskega modela« v Zahodnem Berlinu **H()ONI BERLIN, 17. maja — Jugoslovanski delavci so *redno cenjeni tako v Zahodnem Berlinu kot po vsej ZKN. i* nazadnje so si takšen ugled prislužili tudi s samoorganl-branostjo, kot jo pozna danes komaj še kakšna druga nacio-na*nost med »gaslarbeiterji« na Zahodu. Poznavalci razmer med našimi državljani ob vsaki priložnosti omenjajo "slovenski model« združevanja in dela, še posebej povezo-'anJa z domovino. N® zelo široki berlinski ?fsti s čudnim imenom Alt “*oabit — tu so se naselili ‘r8ncoski pobegli hugenotje er svojo kolonijo poimenova 'Po biblijsko — je številka ’ čisto jugoslovanska: v Petnadstropni preurejeni po-*")vni stavbi ima Jugoslovan-sl5i center za prosti čas celo Vrsto prostorov, sekcij, de-Javnosti. Dobrodelna organi-^cija Arbeitervvohlfahrt (v *RN vzdržuje mrežo po-Svetovalnic z našimi socialnimi delavci) in zafibtiribbef '"slu senat sta stavbo do aelila Jugoslovanom. In ne ^Ptan, kajti že po ne *aJ, mesecih se je v Jei razvilo zavidljivo dru-_yeno življenje. Ko smo v "tek popoldne zavili vanjo, J® imele v eni učilnici žen-«e šiviljski tečaj, v drugem, 'čjeni prostoru so se Make-"hci pogovarjali z delega->1° socialistične zveze, ki m je prišla obiskat iz Skop. v čitalnici je nekaj dorncev prebiralo domače aSopiSje, zraven nje so tri-je Pari šahirali, v knjižnici J.e bil »šef« ravno pri ure-atliu novo prispelih knjig * domovine .. ponosom lahko danes 7°P®ljem vsakega našega «°sta v ta center,« pravi šef dlldslovanske vojaške misije ,k' Je hkrati konzulat) Via-d Godler ter dodaja, da 7* tudi njegovi kolegi-diplo-atje iz drugih držav zani-maJo za naše izkušnje. Tur- ki so poskusili ubrati podobno pot samoorganiziranja in dobili celo dva centra na voljo, toda huda politična razklanost ogroža mnoge poskuse, da bi se združili na enotni, nacionalni kulturni ospovi. (Med Turki »razsa jajo« tako fašistični »sivi volkovi« kot skrajno levičarski anarhisti). Strankarsko politično so podeljeni po svoje tudi Italijani, pa Spanci ali Portugalci,, ki jih vse »pa-tronira« katoliška dobrodelna brgadizaelJS "CaY)thS:"i.e redke oblike njihove organiziranosti zajamejo eeietncr sestavo neke nacionalnosti Jugoslovani se združujejo in nastopajo navzven kot Ju goslovani, pa čeprav imajo znotraj združenj tudi sloven-ska, makedonska in druga društva, klube ali sekcije. Slovenski primer v Zahodnem Berlinu ie tako v jugoslovanskem kot v širšem merilu svojstven. Zakaj? Tu so se konec 60 let začeli zbirati naši rojaki po mašah slovenske katoliške miši te. V čisto cerkvenih okvirih se skoraj ne bi mogli razviti društveno kulturno, družab no in športno življenje, tako so prizadevni slovenski akti-visti ustanovili svoje društvo. Da pa bi se lahko oosiužili -'seh ugodnosti v kar razkošno zgrajenem Kolping hausu (t.n so bile že nekdaj po Nemčiji katoliške dobrodelne in kulturne ustanove), so ohranili naziv »slovenska katoliška skupnost«, čeprav prihajajo vanjo in na njene prireditve rojaki ne glede na svetovnonazorske opredelitve. Brezplačno imajo na voljo klubske prostore in prireditveno dvorano. Seveda je bilo vse to mogoče le zato, ker so se tu našli slovenski duhovniki zelo širokih In tolerantnih pogledov, z laične strani pa tudi ni bilo sek taštva. / V dvorani Kolpinghausa oziroma slovenske katoliške skupnosti razlagati zunanjo politiko SFEJ. delegatski sistem, volitve ali pomen kon gresov ZK, pa gospodarske dosežke In načrte — vse to Je mogoče le v primeru, ko se vsi skupaj najdemo kot državljani iste domovine, Slovenije in Jugoslavije. ! IIi L / Ob takšni vzajemnosti in lojalnem sodelovanju. .. enih in drugih so se sčasoma razblinili tudi predsodki, ki so jih kazali do »slovenskega primera« tako drugi jugoslovanski aktivisti kot nekateri med konzularnimi delavci. Danes je samorazum ijivo, da pride šef vojaške misije SFRJ s sodelavci na ustni časopis in zabavo v »slovenski« Kolpinghaus. kot pridejo organizatorji sloven. skega društva skupaj z duhovnikom na pomenek ali sprejem. Jugoslovanski cen ter je v začetku sicer želel popolnoma vključiti' sloven sko skupnost kot svojo sek cijo ali kaj podobnega, kms lu pa so vsi sprevideli, da ie bolje ohraniti stvari, kot so, saj sodelovanje obeh kar gre, čeprav bi si mnogi želeli skupnih prireditev tudi mimo proslav državnih in podobnih jugoslovanskih praznikov. ANTON RUPNIK čno dolgega prepiranja, sam, pa tudi ob strani marsičesa, kar se dogaja v kolektivu. Obveljal je za »neodločnega« človeka »brez lastnega jaza«, za takega, ki bi rad vlekel »na oba konca«. Podobni neprijetni vzdevki so se znašli tudi v njegovi karakteristiki in šele takrat, ko se je mladi strokovnjak razjezil in zahteval posredovanje partijske organizacije, so stvari nekolikanj razčistili: črtali so žaljivo kvalifikacijo o njegovi neodločnosti. Čeprav je ostal še naprej enako očrnjen v obeh taborih, mu Je uspelo pri mnogih članih kolektiva ohraniti ugled človeka, ki mu ni moč očitati neodločnosti, saj je naravnost povedal svoje mnenje. Tri vrste interesov Vse to je spodbudilo partijsko glasilo, da se je pomudilo pri razmerah v nekaterih kolektivih, kjer namesto napak prikazovanega boja za višjo razredno zavest gospodarijo skupine oziroma klike, ki v resnici najbolj škodujejo razredni zavesti. Za vsemi temi klikarskimi boji, za katere zares ne bi bilo moč trditi, da na Madžarskem prevladujejo, se skrivajo osebni in skupinski interesi, ki v enaki meri škodujejo pravilno pojmovanim interesom v vseh teh kolektivih in interesom vse skupnosti. Zato so boj proti skupinam, klikam in klanom ocenili kot pomemben z obeh že omenje-nih aspektov in ga razglasili kot boj proti težnjam, ki jih je vse močneje čutiti pri širjenju demokracije v tovarnah. Jasno so zahtevali: boj proti grupaštvu v kolektivih, ki ga vsiljujejo posamezniki ali skupine, je moč uspešno izbojevati le z odkrito razpravo, v kateri bo vsak povedal svoje mnenje brez strahu pred posledicami. Boj proti klikam torej ni isto kot, poziv k discipliniranemu molčanju. Kot bistvene komponente v tem boju se pojavljajo partijske organizacije in vse bolj aktivu sindikati, ki si po svoji liniji izpred več let vztrajno prizadevajo da bi se odnosi v proizvodnji usmerili po bolj demokratičnih poteh Ne da bi zanikali posamične m grupaške interese, njihov obstoj in dejavnost — upošte vali naj bi jih celo v tolikšni meri, da si ne oi_ prihajali navzkriž z interesi širše skupnosti — se Je uradno stališče odločilo za jasno in plodno razpravo, v kateri naj bi po iskali najbolj ustrezno pove zavo vseh teh interesov. Madžarske razmere so pre cej svojske prav zaradi vse večje odkritosti pri poudarja nju, da je treba po demokra tičm poti reševati navzkrižne interese (neantagontstične na rave), ki se porajajo v vsak danjerr. boju za nove. demokratične odnose v družbi De mokratične razprave, ki ima jo za cilj - poiskati tak iz hod - niso nič slabega in v tem ne vidijo nikakršne ne varnosti Nasprotno, to naj bi bil uspešen načm pri iskanju one rdeče niti Interesov v po gosto zelo vijugavih in zaple tenih gibanjih skupnosti in nienih posamičnih ter skupin skih dejavnikov. MILOŠ COROVIC Težavna pof iz nerazvitosti Zdajšnji državni udar na Komorskih otokih, drugi v zadnjih treh letih, odkar je otočje postalo neodvisno, zgovorno priča o težavah, s katerimi se sooča ta državica, ki jo poleg najhujšega problema — velike revščine in nerazvitosti — tepe še to, da je teritorialno okrnjena: potem ko je otočje razglasilo neodvisnost, je Francija, prejšnja kolonialna gospodarica Komorov, s sumljivim referendumom dosegla, da se je najpomembnejši otok, Mayotte, odločil, da ostane pod francosko suverenostjo. Zdaj strmoglavljeni predsednik republike Ali Soilih Je prišel na oblast avgusta 1976, potem ko je z mirnim prevratom odstavil dotedanjega predsednika Ahmeda Abdalaha. Razmere, v katerih je začela vladati nova oblast, so bile izredno težavne. Kmetijstvo je bilo zelo nerazvito, tako da je morala državica veliko hrane uvažati, industrije praktično ni bilo, brezposelnost je dosegala visoke odstotke in kar okoli 90 odstotkov prebivalstva je bilo nepismenega. Tako stanje je bilo posledica razmer, v kakršnih je pustila otočje Francija, ki je takoj po razglasitvi neodvisnosti umaknila vse svoje administrativno, zdravstveno in tehnično osebje, ustavila še tiste maloštevilne razvojne projekte ki Jih je financirala (gradnja cest in podobno), demon tirala zametke drobne industrije in ustavila vso fi nančno pomoč (okoli 30 milijonov dolarjev letno) Skratka, Pariz, ki je otoke že do tedaj samo »okupiral, ne pa tudi razvijal«, si je »umil roke«. Soilih in njegova ekipa je skušala v takih razmerah Življenje za kakih 300.000 Komorcev (brez Mayotta, ki šteje okoli 250.000 ljudi) zastaviti na novo. Za razglašenimi cilji je bilo veliko dobre volje in malo realnih možnosti. Vrhovno oblastno telo — nacionalni ljudski svet — si je zastavil predvsem tri cilje: priključitev Mayotta, odpravo fevdalizma in izgradnja modeme države s socialistično orientacijo. Te cilje naj bi spremljali ukrepi za krepitev »komorske identitete« in vzpostavitev ljudske oblasti. V ta namen je Soilih razpustil vso prejšnjo administracijo (okoli 3500 ljudi). Nova naj bi delovala na osnovi ožjih teritorialnih skupnosti. Stare administrativne kadre so zamenjali z dijaki, starimi od 16 do 22 let. V času Soilihove vlade so tudi razlastili večje zemljiške posestnike in razdelili zemljo med manjše kmete in ljudi brez zemlje. Vse te ukrepe je v razmerah vsesplošnega pomanjkanja materialnih in kadrovskih možnosti spremljalo tudi precej retorike in gesel, ki so bila kljub dobri volji oblasti in zgledom z njene strani (Soilih naj bi imel samo 600 frankov plače mesečno) v velikem razkoraku s počasnim napredkom v vsakdanjem življenju. Ko se je lani z Madagaskarja vrnilo kakih 20.000 beguncev, se je moral Soilih spopasti še s tem problemom. J. L. Nove rokade v Limi Predsednik Morales imenoval tri nove ministre — Konec trenj v vladi? - Predvolilna vročica - Razbita levica Tri tedne pred splošnimi parlamentarnimi volitvami v ustavodajno skupščino se je perujski predsednik Francisco Morales Bermudez odločil še za zadnjo rokado v vladi. Odstop treh ministrov, notranjega ministra Luisa Cisnerosa Viz-querra, ministra za industrijo Ibaneza CBriena In gospodarskega ministra Saenza Barsalla, je vsekakor dovolj jasno znamenje, da hoče general Morales pred tako pomembnim dogodkom kot »o prve parlamentarne volitve v desetih letih zagotoviti v vojaško-civilni vladi (sedaj so v njej trije civilisti) enotnost in se rešiti tako Imenovanih razdiralnih elementov. Vsaj za odstopa generalov Cisnerosa in CBriena je moč trditi, da sta neposredno povezana s trenji, do katerih je zadnje mesece prihajalo v perujski vladi. Bivši notranji minister Cisneros se je februarja ostro sprl s premieram Pallochio Molinom in predsednikom MoraJesom, ko je najvplivnejša sindikalna organizacija v deželi CGTP (generalna konfederacija perujskih delavcev) napovedala splošno stavko, general Cisneros pa se je zavzemal za politiko trde roke proti stavkajočim. Predsednik in premier sta temu nasprotovala, češ, da bo represija proti delavcem samo še povečala socialne nemire in vnesla dodatno napetost v politično življenje pred volitvami. Nasprotja med predsednikom Moralesom in generalom CBrienom so klila že dali časa, naposled pa privedla do tega, da Je moral minister za industrijo odstopiti. CBrien je namreč odločno nasprotoval gospodarskim ukrepom, ki jih je mednarodni denarni sklad postavil perujski vladi kot pogoj, i če si hoče zagotoviti nove j krediite pri skladu in pri tujih bankah. Po drugi strani pa CBrien niti ni skrival velikih političnih ambicij, ki so v Limi povzročile ugiba-nja o tem, da nekdanji minister za industrijo računa celo s predsedniškim položajem, če ne drugače, morebiti celo s pomočjo državnega udara, saj v perujski vojski ne manjka oficirjev, ki nikakor ne gledajo z odobra-vanjem na proces postopnega izročanja oblasti civilnim politikom, prva etapa v tem procesu pa naj bi bile par-lamentame volitve 4. junija. Značilno Je, da je do zadnjih sprememb v vladi prišlo takoj po sestanku poveljnikov vseh treh rodov vojske v Limi, ki so podprla predsednika Moralesa in njegove vladne spremembe Vojaška podpora vladi je tako vsaj za določen čas demantirala govorice in ugibanja o pripravah na državni udar, ki so že nekaj tednov krožile po glavnem mestu, prevrat pa naj bi pripravljali desno usmerjeni oficirji, zagovorniki trde roke v politiki, ki naj bi s tem preprečili junijske volitve v stočlansko skupščino. Skoraj hkrati z odstopi in imenovanjem novih ministrov je vlada sprejela tudi nov Filbinger: v imenu zakona Deželnega predsednika Baden-VViirttemberga Hansa Filbingerja obtožujejo, da je svojo službo tožilca opravljal »tako vneto, kakor da bi bil nacist« OD NASE BONSKE DOPISNICE BONN, 15. maja -- Bolj ko se odmika čas, bolj samozavestni postajajo oporni stebri tretjega rajlia — lojalni, redu, disciplini in trenutnim zakonom zapisani uradniki, tisti torej, ki jih ne biemeni članstvo v nacističnih političnih organizacijah, ki pa so na svojih delovnih mestih uradnikov, profesorjev, sodnikov, industrialcev in novinarjev delovali tako natančno, »kot hi bili nacisti« (tako »Die Zeit«) tn z Istim izdom. Skromni postopek de-natlfikacije, ki je zajci nekaj sodnikov (ki so se zvečine že prej umaknili v pokoj) ln oplazil nekaj ministrov, je pustil nekaznovane celo storilce zločinov proti človeštvu, kaj šele da hi posegel v1 btštVo nemškega uradniškega duha, ki je v rajhu desegtil' svoj al>mir«L tli vrhunec. Zgodba odkrivanj^ preteklosti deželnega predsednika Baden-Wllrttemberga Hansa Karla Filbingerja je zato na določen način prerez miselnosti ljudi, ki so se ločili od gesel »disciplina in red« ter se oprijeli »reda in zakonitosti« v sodobni ZR Nemčiji. Njegova zgodba je dokaz o možnem presajanju mehanizmov države nasilja v parlamentarno demokracijo, kjer se privrženci prav lahko zakonito politično uveljavijo v konservativnih političnih formacijah. Zgodbo Je najbolje začeti na sredi: februarja letos je pisatelj Rolf Hochhuth v svojem novem delu (odlomek je objavil hamburški lednik »Die Zeit«) obtožil Filbingerja na cistične preteklosti in pripisal njegovo neoporečnost dejstvu, da so vojaška sodišča v mornarici, kjer je v naci- Čistke in reforme Afganistanska vlada je izvedla obsežne spremembe v Ministrstvih in provincah — Program reform v 30 točkah ^Ssnlstanski revolucionarni svet ln vlada sta se tri tedne »-■iisHansKi revolucionarni svei ui »» »c vi* icmu* krvavem državnem udaru proti predsedniku Danilu, ozi-Uo,a po »revoluciji 27. aprila«, kakor dogodke uradno ozna-uir,|o v Kabulu, lotila predvsem administrativnih in politič- sprememb v državi. Predsednik in premier Nur Moha-'etl Taraki je takoj na začetku dal poudarek razširitvi in krepitvi svoje narodne demokratske stranke, ki je v teh n«h povečala število članstva od 50.00(1 na 100.000 članov, s pa nova oblast pričakuje, da bo vladajoča stranka do-lla večjo politično podporo med širokimi množicami, ki ji 6 Pri graditvi temeljev novega sistema nujno potrebna. Se pred tem se je revolu-°harui svet pod Tarakije-111 vodstvom odločil za ko !r"te čistke v zunanjem mi-lstrstvu (po nekaterih polkih so odstavili 60 vodil-uslužbencev), v ministr-,Vu za informacije, v dipio-[kolji,, kjej- so menda odpo-*cali iz tujine veliko vele-°s'anikov, obsežne čistke pa 1 izvedli tudi y policiji in obveščevalni službi, kjer 5 glavno besedo prevzeli "adi oficirji iz različnih ro-°v vojske Podobno korenit °seg je doživela tudi lokal-1 administracija, saj so v 'abulu od 27 provincijskih Uvernerjev zamenjali kar 20 r°vincijskih veljakov In benovalj nove. Vlada demonične republike Afganista-a se je že prve dni po uda Y odločila, da bo nacionali-lrala vse imetje nekdanje ■raljevske dinastije, katere zadnji predstavnik Je bil ubiti Mohamed Daud, kar naj bi pomenilo, da je »monarhična im imperialistična tiranija« za vselej odstranjena. Pred dnevi je predsednik Taraki po kabulskem radiu napovedal obsežen program političnih, gospodarskih in socialnih sprememb, hkrati s ponovnim zagotovilom, da bo Afganistan na mednarodnem prizorišču tudi v prihodnje razvijal politiko pozitivne nevtralnosti, ki izhaja iz načel neuvrščene politike Med 30 točkami gospodarsko-poli-tičnega programa revolucionarnega sveta velja izluščiti naslednje: • Uresničevanje zemljiške reforme z aktivnim sodelovanjem kmetov. Prav v tej točk) je po mnenju opazovalcev bivši predsednik Daud zastal na pol poti, tako da večina kmetov brez zemlje, ki predstavljajo veliko večino od okrog 19 milijonov prebivalcev v petih letih Da-udove revolucije ni dobila svojega kosa zemlje. • Ukinjanje starih fevdalnih tradicij. Tukaj čaka revolucionarni svet še ogromno dela in veliko preizkušenj, saj so predvsem na podeželju polfevdalnj in fevdalni odnosi globoko zakoreninje ni, z njimi pa tudi velik vpliv plemenskih in verskih poglavarjev. • Krepitev državnega sek-torja gospodarstva skupaj s j podporo majhnim in sred njim privatnim podjetjem Vlada v Kabulu je sklenila, da so poslej vsa pomembna naravna bogastva v državni lasti (nafta, plin, rude). • Upravo je treba očistiti »protidemokratičnih, protirevolucionarnih in protiljudskih elementov.« • Pripravljanje nove ustave, ki bo vsemu prebivalstvu jamčila »demokratične svoboščine«. Takoj po držav nem udaru je nova oblast ukinila republikansko ustavo, ki jo je Daudova vlada sprejela februarja lani. • Zagotoviti enakopravnost žensk. • Razširitev obveznega ln brezplačnega osnovnega šolanja na vse otroke in ukinitev omeutev za vpis na s.ed-nje šole in univerze. Ta ukrep je za Afganistan zelo pomemben, sej je v deželi samo deset odstotkov prebi valcev pismenih, šolalo pa se Je le nekaj nad deset od stotkov otrok. • Boj proti brezposelnosti (ocenjujejo, da ima redno zaposlitev le okrog milijon delavcev in uslužbencev, kar priča o visoki stopnji brezposelnosti), proti nepismenosti, birokraciji, črnoborzi :an stvu (vlada tu zaplenila vse zaloge blaga, ki so ga od vzeli črnoborzijancem in pre kupčevalcem in ga razglasila za »ljudsko imetje«), hazardnim igram, uživanju alkoholnih pijač in mamilom. • krepitev oboroženih sil. vojska pa je tudi pomemben politični dejavnik (v revolucionarnem svetu Je 30 civilistov in le pet oficirjev, v vladi pa 16 civilistov in trije oficirji, čeprav naj bi ravno mlad) oficirji tvorili radikalno politično jedro, ki se zavzema za najbolj korenite družbene in politične spremembe v državi). Med temi točkami ie po udarjena tudi razširitev gospodarskih odnosov z vsemi »prijateljskimi državami«, ki jih bo Afganistan prosil za pomoč v obliki kreditov m posojil, vendar ta pomoč ne sme biti omejena z nobeni mi političnimi pogoji, saj se nova oblast po Tarakijevih besedah ne bo zgledovala po nobenih tujih modelih Afganistanski predsednik le od tej priložnosti dejal, da sl bo vlada prizadevala za raz- voj prijateljskih odnosov z vsemi sosedami, pri čemer ie na prvo mesto postavil Sovjetsko zvezo, nato pa Indijo, Iran, Pakistan in Kitajsko Očitno je, da so predv em v Iranu in v Pakistanu z dobršno mero nelagodja sprejeli aprilske spremembe v Kabulu, zadržanost Islama bada pa se je še povečala, ko je novi predsednik pred dnevi izjavil, da imata pa štunska in beludžtstanska narodna skupnost neodtujlji vo pravico do sanioodločbe Taraki je sicer pristavil i da bodo to vprašanje poskušal! rešiti po mirni poti m s pogovori s Pakistanom, vendar pa Je s tem načel problem na katerega so v IsJamaba du zelo občutljivi, saj živi v Pakistanu večmilijonska pa štunska In beludžistanska manjšina, ki Jih je od so narodnjakov v Afganistanu ločila državna meja, Kakršno so začrtali britanski kolonialisti. AVGUST PUDGAR stičnem času služboval, v glavnem uničila arhive in da so molčali tisti, ki so vedeli za njegove prestopke, torej za nečlovečnost v izvajanju kazenskega postopka, ki je presegala najmanjšo predpisano mero. Pisatelj Hochhuth se je pri tem naslonil na groteskno podrobnost iz Filbinger evega sodniškega življenja, ki jo je leta 1972 objavil »Der Spiegel«: 29, maja 1945, torej tri tedne po Izpolni kapitulaciji rajha in Hitlerjevi smrti, je Filbinger v zavezniškem ujetništvu na norveškem obsodil mornarja Petzoida na šest mesecev zapora zato, ker je ob koncu vojne strgal kljukasti križ z uniforme in ozmerjal svoje ga predstojnika (prav tako zavezniškega ujetnika) z »na cističnim psom«. Neverjetno delovanje popačene uradniške miselnosti, ki je ni zmotila niti usoda rajha niti ujetništvo, je marsikomu odprlo oči, toda Filbingerjeve politične kariere ni pokvarilo Kot privrženec zakonitost) si dišču in tedaj osvojil nekaj je poiskal zadoščenje na šo-pomembnih točk, ki so tako pomembne za nadaljnje razumevanje dogajanja, da jih je vredno navesti: sodišče je ugotovilo, da je bila listina pristna (razsodba je bila utemeljena s tem, da je mornar Petzold rušil red in mir in kvaril disciplino nemških vojakov), toda hkrati je prepovedalo tedniku »Der Spiegel« širiti dodatna mnen-a obsojenega Petzoida o tem, da je Filbinger tedaj govoril o »na šem ljubljenem firerju«, ki )e »povzdignil našo očetnjavo« Sodišče je namreč preučilo dokaze, ki Jih je o svojem živl enju po letu 1933 dal Filbinger In ugotovilo, da Je »nasprotoval nacizmu«, imel težave s študijem in poznejšim poklicnim napredova n,(etn in da ni želel biti yoja šici tožilec in sodnik. Petzol dova pričevanja so se sodni kom torej zdela »neverjetna«, ker se niso skladala z ori- tllltllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllilllllHIll I DOPISUJTE V I PRIMORSKI I DNEVNIK i i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiit som žhajenjske poti kot jo je podal ugledni politik dr. Filbinger. V spor s pisateljem Hoch-huthom šest let pozneje (to pot je tožil »Die Zeit«) je torej ministrski predsednik de- HANS KARL FILBINGER — »Ne moremo si privoščiti razpuščenosti« žele Baden-Wvlrttemberg "stopil v razsodbo, ki je upoštevala njegovo trditev o tem, da je bil nasprotnik nacističnega režima. Toda medtem se Je zgodilo še nekaj. Rolf Hochhuth je ugotovil, da arhivi niso bili uničeni, temveč le raztreseni po vsem svetu. V Združenih državah je naše) listino s smrtno obsodbo mornarju Groegerju, izrečeno tri tedne pred koncem vojne. Smrtno kazen za nameravani pobeg iz vojske je zahteval Hans Karl Filbinger, ki je tudi nadzoroval ustrelitev. Odkritje se je na procesu, ki še teče v Stuttgartu, zlilo s ti. stim, kar je bilo znano poprej, v neločljivo celoto. Zdaj namreč ni šlo več zgolj za groteskno obsodbo v ujetništvu, ampak za dokaze, da Je Filbinger malo pred koncem rajha z vso strogostjo izvajal nacistične zakone, V tem primeru se je ravnal po posebnih firerjevih navodilih o kaznovanju dezerterjev iz leta 1940, ki so za večino prime rov predvidela smrt, dovolila pa tudi upoštevanje nekaterih olajševalnih okoliščin. »Spi egel« in »Zeit«, ki raziskujeta zadevo, navajata, da se Je medtem praksa omilila, kar naj bi dokazoval tudi potek primera Petzold: sodišče ga je namreč najprej obsodilo na osem let zapora, nato pa, na zahtevo tožilca Filbingerja, na smrt. Javnosti namenjen zagovor v primeru Groeger je Filbinger oblikoval po znanih for- mulah obrambe, ki so Jo uporabljali na procesih nacistični veljaki: deloval je po navodilih in v okviru mehanizma, na katerega ni mogel vplivati, Omenjal je še, da se dezerterstvo »v vseh vojskah kaznuje s smrtjo« in da tisto kar je bilo »pravno neoporečno tedaj«;'ni* rričTe ' biti zdaj ocenjeno za »oporečno za na zaj«. Tednika, ki objavljata bbreihehilnd' gradivo, niti ne trdita, da bi bilo to sploh mogoče storiti, temveč, da Je imel Filbinger na voljo več možnosti in da se je odločil za tako, ki jo je bil izbral nacist. Ne glede na pobude in raziskovanje tega, kaj je Filbinger mislil v letu 1933 in pozneje, se je torej vedel »kot pokorni izvajalec firerjevih zamisli« (tako pisatelj Hochhuth). Je to dovolj za spoznanje določene obremenjenosti z nacistično preteklostjo? Sodišče je v tako imenovanem prehodnem mnenju sicer povedalo, da se mu zdi Hochhuthova trditev o tem, da »Filbinger sodi v keho«. pretirana, da pa bo razmislilo o tem, kakšne možnosti odločanj je imel Filbinger na voljo. Da bi bilo Filbingerjev primer laže razumeti v podtek. stu aktualnih političnih r.iz-mer, je trebe še dodati, da je dežela Baden-WUrtten-berg znana po najbolj izpopolnjenem sistemu preskušanja kandidatov za javne službe, ali so dovoli »zvesti ustavi«, da je bil Filbinger v boju proti terorizmu med najbolj zagrizenimi borci »za strožje zakone« in da je znan po izreku, da si »ne moremo privoščiti razpuščenosti«. Vse, kar je bilo doslej znanega o njem, stranke (CDU) ni motilo, da ga ne bi štela za enega izmed svojih Kandidatov za položaj predsednika republike. Po najnovejšem odkritju so njegove možnosti zelo upadle, toda, ali bi to lahko imelo odmev tudi na njegov sedanji položaj? Redoljubni Filbinger nadaljuje z dokazovanjem svoje neoporečnosti, pol dežele pa se na smiha skupaj s »Spieglom«, ki trdi, da če Je Filbinger protinacistično usmerjen, Je bil Kurt Kiesinger l kancler v 60-tih letih in človek, ki ga Simon Wiesenthal našteva med nekaznovanimi nacističnimi veljaki) pravi »borec odporniškega gibanja«. Vse ostaja pri starem: še tako neprijetna odkritja preteklost! sama na sebi komaj da imajo politično in moral no težo, kazenske odgovornosti pa sploh ne. Le če Je obremenjeni človek hkrati še komu napoti v tekoči politični igri, se mu utegne zgoditi, tla bo predčasno in na tihem končaj politično kariero Za manjše ribe, posebej če so pestili pripadnike drugih narodov ln če ne silijo v politični vrh. Je preteklost po kopana. MOJCA DRČAR-MURKO paket poostrenih gospodarskih ukreipav, ki naj pripomorejo k premagovanju težavnega gospodarskega io finančnega položaja v Peruju. Med te ukrepe sodijo posebni davki (v višini 17,5 odstotka) na izvoe rud, ribje moke, bombaža in kave, ki predstavljajo največ;! del perujskega izvoza. Uvedli so tudi desetodstotni davek na uvoz tujega blaga (razen za umetna gnojila, nafto in zdravita), davke na potovanja Perujcev v tujino m povečali davke za storitve ter za blagovni promet. Vladu je MORALES BERMUDEZ: Zagotoviti enotnost v vladi že takoj ob sprejemanju teh ukrepov, ki naj zmanjšajo proračunske in druge javne Izdatke, izrazila bojazen, da utegnejo povzročiti nov val nezadovoljstva in stavk, ie posebej, ker se je februarska splošna stavka pod vodstvom sindikata CGTP končala neuspešno, saij vlada ni hotela ugoditi delavskim zahtevam (med drugim so zahtevali povečanje plač in iz. pustitev vseh delavcev ter sindikalnih aktivistov, ki so jih zaprli med splošno stavko junija lani). Po drugi strani pa si je vlada s temi ukrepi menda že dobila soglasje mednarodnega denarnega sklada za prvo poso‘;lo v višini 105 milijonov dolarjev, kar pomeni, da ima Peru dokajšnjo možnost za dodatna posojila tujih bank, s čimer bi vsaj delno ublažil pritisk zaradi zadolženosti v tujini, ki se je povzpela na 5 milijard dolarjev. Vzporedno s temi političnimi in gospodarskimi spremembami pa ;e Peru že zajela predvolilna vročica, ki je dosegla prvi višek v začetku februarja, ko Je potekel rok za registracijo po. liričnih strank za parlamentarne volitve. Na volitvah bo sodelovalo trinajst političnih strank in skupin, ki obsegajo ves spekter perujskega političnega življenja, od levice, prek političnega centra do desnice. Volilna komisija je zavrnila le zahtevo nacionalne kmečke konfederacije za sodelovane na volitvah, češ da levo usmerjena konfederacija ni politična stranka, ampak le sindikalno zdru. ženje z okrog pet milijoni včlanjenih kmetov. S tem je odpadla možnost, da bi leve stranke (do nedavnega prepovedana revolucionarna socialistična stranka, stranka revolucionarne socialistične akcije in perujska komunistična partija) skupaj s kmečko konfederacijo ustanovile levo fronto, ki bi ime. la realne možnosti, da bi osvojita precejšnje število poslanskih mest v novem parlamentu. Razcepi'ena levica pa tudi brez konfederacije ni uspela združiti svojih vrst, tako da bodo levičarske stranke na volitvah nastopita samostojno in seveda z neprimerno manjšimi mož-nostmi, da bi zaustavile volilni prodor meščanskih strank. Zanimivo Je, da niti sredinske in desne stranke uiso uspele ustanoviti enotne meščanske fronte, stranka ljudske akcije bivšega predsednika Belaundeja Terryja pa se je celo umaknita iz volil-ne tekme, češ da hunta ni dala zadostnih zagotovil, da bo novi parlament lahko sa-mostojno odločal o pomembnih političnih vprašanjih Po mnenju opazovalcev imata sedaj največ možnosti za volilni uspeh desno usmerjena, med srednjimi in višjimi slo. ji pa zelo vplivna ameriška revolucionarna ljudska zveza (APRA) in pa ljudska krščanska stranka. Prvake teh strank je predsednik Morales že vnaprej opozoril, da parlamentarne volitve ne pomenijo vračanje k obdobju pred revolucijo, torej pred državnim udarom 1968, in da bo vojska tudi po volitvah obdržala v rokah vlogo političnega razsodnika. AVGUST PUDGAR PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA 20. maj 1978 Večja škoda v kmetijstvu Škoda, ki so jo povzročili sneg, toča in zmrzal po Sloveniji, je izredno velika — Najhuje: Slovenske gorice, Bizeljsko, Bela krajina in okolica Krškega LJUBU ANA, 15. maja — Čeprav zadnja ohladitev ni prinesla katastrofalne pozebe, je ško da. ki so jo povzročili sneg, dež in zmrzal v nekaterih predelih Slovenije izredno velika. Najbolj so bili prizadeti prebivalci v Slovenskih goricah, na Bizeljskem, Beli krajini in okolici Krškega, kjer Je pozeba uničila okoli polovice letošnjega pridelka. Sneg, ki je ponekod naletaval v soboto, ni povzročil večje škode, pa tudi ozračja ni bistveno ohladil. Današnje na'nižje nočne temperature so se v glavnem zadržale nad lediščem, tako da je po napovedih meteorologov možnost nadal njih pozeb za zdaj mimo. Novo poslabšanje, ki se bliža, pa naj bi bilo nekoliko toplejše od predhodnih. Škoda v Slovenskih goricah, na Bizeljskem in v Beli krajini Najhu:e je mraz pustošil v noči od četrtka na petek, Ko se je najprej hitro ohladilo in nato še zjasnilo. Po podatkih a gro meteorološkega oddelka Meteorološkega zavoda SR S’ovenije so najniž je temperature namerili v Slovenskih goricah, na Bizeljskem in v Beli krarini. V tej kritični noči so se izmerjene temperature na teh območjih gibale od 0 do —" stopinje Celzi a. Treba pa je do-a se taka plastika »vede normalno« vsaj dvajset let, nato pa jo je treba nadomestiti z novim odlit kom,« pravi Momo Vukovič Ta metoda »reševanja« arhi-tektonsib spomenikov, se pravi hiš, ki ne morejo polno živeti brez dekorativnih plastik, saj pomenijo šele skupaj z arhitekturo celoto, je sedaj v rabi zlasti v Zvezni republiki Nemčiji, pa tudi pri nas so že prvi poskusi uspeli, na primer v Beogra du, kjer so iz tega materiala nadomestili celo vodnjak.« Kipi, ki jih sedaj odlivajo za stopnišče Narodnega muzeja so alegorijske upodobitve znanosti, umetne obrti zgodovine in ctelu. iio bodo postavljeni na svoje.-mesto, bo to v bistvu odločilni po skus: če bodo ugajali in restavrator je prepričan, da bodo, saj se njihova površina optično v ničemer ne bo raz likovala od površine irigina la, se bo bržčas prižgala ze lena luč še za druge, tudi že propadajoče kipe. Seveda pa nekateri strokovnjaki iz restavratorskih vrst danes še nasprotujejo taki metodi reševanja spomenikov. Bojijo se da se bodo kipi kmalu začeli svetiti in izdajati svoje plastično poreklo. »Ta strah je odveč.« pravi restavrator. »Da pa bi kipi delovali čimbolj pristno, smo tudi v odlitku pustili vse manjše poškodbe. Poudariti je tudi treba, da je plastični material, ki ga uporabljamo za odlivanje, izredno odporen do temperaturnih razlije.« Slovenski restavratorji sicer ugotavljajo, da po Ljub ljam in po Sloveniji nasploh ne propadajo samo kipi iz za četka stoletja, ampak močno hitro tudi številni kipi m spominska obeležja narodno osvobodilnega boja Prav zato so v restavratorskem oddelku zavoda za spomeniško varst vo začeli v sodelovanju z meteorologi in zavodom za raziskavo materiala proučevati vzroke za tako hitro propadanje spomenikov. Odločili so se, da bodo spremljali stanje spomenikov v Črnomlju, Ljubljani, Poljanah ui Kopru Rezultati te raziskave bodo iztočnica za obnavljanje spomenikov po Sloveniji, obenem pa tudi veliko opozorilo vsem, ki bi rad, postavili kipe čez noč, ne da bi pri tem mislili na njihov negotov jutri. PETER BREŠČAK Zbrali naj bi kraške slike Konec posvetovanja o fotodokumentaciji Krasa — Važen pripomoček POSTOJNA, 15. maja - S strokovnim izletom v enega naj lepših, vendar pa turistom nedostopnih delov Postojnske jame — 800 metrov dolgi slikoviti rov, katerega je v letu 1832 odkril inž. Alojz Schaf-fenrath, se je v Postojni končalo tridnevno mednarodno posvetovanje o fotodokumentaciji Krasa in kraskih jam. Prvi dan posvetovanja, ki je bilo posvečeno tudi J60-Ietm-ci odprtja Postojnske jame, si je okoli 80 jamoslovcev in priznanih fotografov jam iz Jugoslavije in Švice ogledalo 12 barvnih filmov o površinskem in podzemeljskem razvoju Krasa, včeraj pa so udeleženci v 19 poročilih osvetlili vprašanje razvoja fotografije in jamskega fotografiranja v Jugoslaviji. Fotografsko gradivo je ne le pomembno za izdajanje raznih jamskih vodnikov, marveč tudi zelo pomembno dokazno gradivo pri znanstvenih raziskavah Krasa sploh. Zal pa je to bogato in dragoceno gradivo raztreseno po raznih turističnih in gospodarskih organizacijah, zavodih in inštitutih ter pri posameznikih. Zato so udeleženci posvetovanja sklenili, naj bi posamezne republiške jamske organizacije zbrale fotografije Krasa na enem samem mestu ali pa vsaj ugotovile, kje vse je to številno in zanimivo gradivo. Na posvetovanju v Postojni je sin pokojnega raziskovalca Krasa inž. Alojza Hrovata poklonil bogato zbirko 2000 diapozitivov o Krasu, inštitutu za raziskovanje Kraša v Postojni. V dnevih posvetovanja so pripravili tudi raz-stavo 30 barvnih fotografij o življenju kapnikov ter razstavo naj starejših fotografij slovenskega in hrvaškega Krasa, med katerimi sega prva v leto 1887. MARJANA TRILER Fizika v šoli in kot poklic Na republiškem tekmovanju gimnazijcev tudi praktične naloge CELJE, 15. maja — Celjska gimnazija je bila v soboto gostiteljica republiškega tekmovanja fizikov, ki se ga je udeležilo kakih 120 dijakov z 18 gimnazij (toliko so jih izbrali na predtekmovanju), priredilo pa ga je društvo matematikov, fizikov in. astronomov Slovenije. Letos so prvikrat pripravili pogovor na temo Od fizike kot šolskega predmeta do fizike kot poklica. To je bil tudi povod, da smo se z nekaj vprašanji obrnili na univerzitetnega profesorja dr. Antona Molj ka. Po njegovem mnenju tak šna tekmovanja spodbujajo • Prve nagrade so pre-jeli Ljubljančan Tone Ver-bovšek ter Mariborčana Kazimir Gomilšek in Mi-liael Florjančič; podelili so še pet drugih in enajst tretjih nagrad ter 14 po-hval. Osem tekmovalcev bo sodelovalo na zveznem tekmovanju iz fizike, ki bo od 28. do 28. maja v Labinu. Nihče si ni pisal Obletnica 1. konference KPS — Pred 40 leti je bil med 21 delegati tudi predsedni k Tito — V skriti zidanici GRAJSKA VAS, 16. maja — Gozdnata pobočja nad Grajsko vasjo bo v soboto oživilo več tisoč obiskovalcev iz Savinjske doline in vse Slovenije, ki se bodo zgrnili okrog s mig I o ve zidanice, da bi proslavili 40-letnico, kar je bila tu 1. konferenca KPS. Nekdaj skrita in neugledna zidanica, ki je imela majhno črno vežo in s>bo z mizo, nekaj stoli in iz desk narejenimi klopmi in ki bo zdaj spomeniško varstveno urejena, se bo tako uvrstila med pomembne pomnike naše politične in nacionalne preteklosti. usmerjanje dijakov v poklic, ki pri nas ni preveč množičen, saj je doslej diplomiralo kakih 300 inženirjev fizike, vsaj še toliko bi jih za industrijo pomenilo veliko pridobitev, manjka pa tudi kakih sto profesorjev fizike. Ta učni predmet je še vedno le šolski, posreduje v glavnem del splošnega naravo ' slovnega znanja, ne obravna-1 va pa znanja m spretnosti, ki so pomembne za poklicno delo fizika, kar pomeni zaviranje razvoja mladih ljudi in velja tudi za nekatere druge predmete. V današnji šoli bi morali razmišljati, česa ne bi obravnavali, ne pa kaj bi, ker je to slednje običajno balast. DRAGO HRIBAR Atomski vozni red Kljub temu, da je bila energetska politika Jugoslavije določena že pred več kot tremi leti in čeprav so jo vsi sprejeli, pri njenem uersničevanju nastajajo težave. Tako še do danes nismo sprejeli srednjeročnega razvojnega programa industrije nafte in plina. Zato pri pbrflvpav^rjju obdobja 1976—1980 ne moremo kar tako preiti na drugo področje, čeprav imajo klasični viri energije — premog, voda, tekoča goriva in naravni plin — velift pomen. Očitno je namreč, da se na prehodu iz 20. v 21. stoletje ne bomo mogli opirati le na eno vrsto energije, temveč bo treba težiti h kombinaciji domačih rezerv in uvoznih surovin. Kljub dejstvu, da do leta 2000 ne bomo porabili niti četrtine sedanjih rezerv premoga, je jasno, da se moramo nujno opreti na jedrsko energetiko. V razvitih državah delajo načrte za čas do leta 2010, pa tudi do leta 2050, zato je razumljivo, da moramo tudi pri nas oblikovati enotno energetsko politiko za krajše in daljše obdobje. Kot kaže, lahko tisto, kar smo zamudili v bližnji in daljni prihodnosti, še nadomestimo, če se bomo držali »novega voznega reda«, saj to nedvomno zagotavlja, da se bomo izognili pomanjkanju energije. Zato moramo pri bližnjem ocenjevanju uresničevanja sedanjega srednjeročnega načrta posvetiti večjo pozornost tudi tej pomembni panogi. Razprave o tem so bile sicer zelo različne, hkrati pa dobrodošle, ker vemo, da jih bomo v doglednem času lahko vklju čili v natančnejše programske odločitve. V nasprotnem primeru bi namreč sčasoma lahko ponovno nastale različne želje, potrebe in možnosti. B.J. Prva konferenca KPS je bila v noči od 16. na 17. april 1938, potem ko so preboldski partijski organizaciji Manufaktura zaupali nalogo, da poišče zanjo primeren prostor. Slavko Šlander je o tem obvestil Franca Hribarja, ta pa je, kot piše v svojih spominih, predlagal prav Šmiglovo zidanico. Delegati so prihajali ponoči, v glavnem preko štirih javk. Bilo jih je 21, med njimi EdvaTd Kardelj, Boris Kraigher, Franc Leskošek, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek in drugi, kot gost se je konference udeležil tedanji generalni sekretar KPJ Josip Broz Tito. Kot povzemamo iz pogovora z Emilom Lajhom, kustosom celjskega muzeja revolucije, ki so mu zaupali nalogo, da pripravi stalno razstavo dokumentov, slikovnega in drugega gradiva, so zdaj v glavnem razjasnjene vse okoliščine, nejasnosti, kolikor jih je bilo. Bile so posledice izredne konspiracije, saj si na konferenci nihče ni smel ničesar zapisovati in tudi lastnik zidanice je šele po vojni izvedel, kaj se je tedaj godilo v njej. Konferenca, ki je bila po ustanovnem kongresu na Čebinah, ni bila samo njegovo nadaljevanje v smislu uresničevanja sprejetih dokumentov, ampak jo je spodbudila predvsem priključitev Avstrije k nemškemu rajhu (Slovenija je tako postala njegov mejaš) in osvajalsko fašistično nevarnost. Na dnevnem redu sta bili dve točki: politična situacija v svetu in doma ter organizacijske naloge KPS. Uvodno besedo je imel Edvard Kardelj, za njim pa je Josip Broz v večurnem govoru, (spomini udeleženca Andreja Stegnarja) orisal kapitalistične sile v svetu in govoril o pripravah na drugo svetovno vojno. Govoril je o preteči nevarnosti nemškega, italijanskega in japonskega fašizma in podal gospodarski pregled kapitalističnega sistema v svetu ki vodi v novo vojno. Posebej je poudaril napadalnost nemškega fašizma, saj se Hitler ne bo zadovoljil samo z zasedbo Avstrije, marveč bo nadaljeval svoj osvajalski pohod po Evropi, torej tudi v Jugoslavijo. Tito je odločno govoril o nalogah partije, o tem, da morajo komunisti vselej in povsod razkrinkati nemško propagando, ljudem prikazati in pojasniti nevarnost, ki preti vsem jugoslovanskim narodom. Politično in organizacijsko je treba usposobiti vse člane partije, da bodo v danem trenutku sposobni uresničiti revolucionarno in zgodovinsko nalpgo, ki jo imajo kot obvezo pred delavskim razredom. Sledila je tehtna razprava, v kateri so osvetlili razmere na Slovenskem in ugotovili, da so po ustanovnem kongresu v partijski organiziranosti naredili velik korak naprej, da se je članstvo KPS početverilo in da ima vodstvo dobre stike z vsemi krajevnimi organizacijami. Po končani konferenci se je Tito zahvalil Slavku Šlandru in preboldski organizaciji za nemoteno delo in delegati so se razšli z novimi nalogami. Zbrani dokumenti po besedah Emila Lajha govorijo o tem, da je imela konferenca velik odmev v akcijah, ki so sledi- EMlL I,AJH — Kustos celjskega muzeja revolucije le, zlasti tistih za združitev vseh demokratičnih sil. Poleg legalnih listov (Slovenski pO' ročevalec — drugo številko so prepovedali. Obzornik delavske politike — izšla je le ena številka), ki so konferenci posvetili posebno pozornost ih opozarjali na Hitlerjevo pr°' pagando med Slovenci, so izšle protifašistične brošure (Hitlerjevci v Sloveniji), letaki, razglednice itd., kar vse Je imelo namen, onemogočiti propagando, ki so jo širili kulturbundovci. Maja 1938 se je glavni odbor Združenih kmečkih fantov in deklet v Celju izrekel za združitev vseh narodnih »i! in pozval vse slovenske organizacije k sodelovanju v narodnostnem delu — odzvale so se številne organizacije in društva, KPS pa je 1939 začela s pripravami na novo obliko ljudsko frontnega povezovanja in sicer v zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Začela so se vse bolj množična mezdna gibanja in stavke, kar je dejansko utrjevalo tudi narodnoobrambno gibanje in protifašistično miselnost kot podlago, da sc se Slovenci tako množično vključili v NOB-DRAGO HRIBAR Za znane tlorise Mariborski sejem je pokazal, da bi sodelovanje gradbin* cev in izdelovalcev pohištva lahko dalo marsikaj novega MARIBOR, 13.‘maja — Na mariborskem "sejmu so v nedeljo zvečer zaprli drugi sejem »Naš dom — od zamisli do izvedbe«, sejem, k) je vzbudil dokajšnje zanimanje, saj si ga je ogledalo nekaj čez 20 tisoč obiskovalcev. Sejem je združil pod streho okoli 80 razstavljalcev, ki so prikazali vse od načrtov za soseske pa do opreme stanovanj in ne nazadnje za graditev hiše. Tako so Konstruktor, Gradis in Stavbar prikazali opremo v bodočih stanovanjih: stanovalci so se ca ko lahko že danes odločali, kako todo pozneje opremili svoje stanovanje. Dejstvo je, da je tovrstnih sejmov vedno več, kajti stanovanjska kultura se je v zadnjih letih dokaj dvignila, pa tudi pohištvena industrija vedno bolj sledi sodobnim zahtevam. Seveda je sejem pokazal, da je na tem področju mogoče še marsikaj narediti še vedno je preveč velikega in težkega pohištva pa čeprav so stanovanja v novih soseskah majhna. Se vedno je premalo sodelova nja med arhitekti in izdelovalci pohištva in druge opreme. Tako ni na voljo dovolj svetil, pa drugih manjših predmetov kot so police, za vese, talne in druge obloge. Naša industrija ima tu še velike možnosti za razvoj. Prav tako je sejem pokazal, da je še vedno premajhna izbira gradbenih elemente Znano je, da je imel seje »Naš dom« lani dokajšen c mev in da so graditelji p: cej iskali razstavljene pre mete, torej iste, ki jih ir trgovina na voljo in s ka rimi so se spoznali. Tudi ima sejem še velike možr sti. Nadalje so pokazali, da slovenska industrija ne d' ga v kvaliteti več tako hit kot se je dosedaj ali pa, da industrija v drugih repu! kah hitreje razvija. Nekati razstavljalci, posebno pohi va in delno tudi gradbene c reme, so s svojimi izdel vzbujali izredno zanimanje JOŽE JERMJ Atomi tudi v Makedoniji Že leta 1980 naj bi začela obratovati makedonska jedrska elektrarna — Razvoj republike se bo še naprej opiral na sredstva sklada federacije OBNOVLJENE PLASTIKE. Foto: P. B. LJUBLJANA, 16. maja — Kako ocenjujejo lastni razvoj domačini, j verjetno marsikdaj bolj zanimivo kot pa razgrinjanje bolj ali manj bežno zbranih vtisov nekoga, ki si pride občasno ogledat neko republiko. Ce pa so take ocene izrečene še na partijskem kongresu Imajo poleg zanimivosti še družbeno težo, saj služijo vsaj kot ogrodje nadaljnjega rav nanja. Koš takšnih zanimivih mnenj o sedanjem in prihodnjem razvoju SR Makedonije smo lahko slišali tud! na 7. kongresu ZKM. Tičejo se zlasti reprodukcijske sposobnosti republike, razvoja elektrogospodarstva in graditve jedrske elektrarne, njihove železarne zaposlovanja ipd. Na kongresu se jim je zde. lo pomembno, korenito spremeniti razmerja pri delitvi družbenega proizvoda, To so poudarili že v uvodnem referatu. Učinkoviti ukrepi na tem področju naj bi obdržali vse vrste porabe v mejah razpoložljivega dohodka Prav tako se jim zdi nujno spre jeti ukrepe za zmanjševanje davčnih in drugih obremeni tev gospodarstva, različnih vrst prispevkov, taks, premij, Članarin m obremenitev na temelju dogovorjenih obveznosti iz posojilnih razme rij. Kaže, da so ob tem razumeli predvsem lajšanje bremen republiškega gospodarstva. Bili pa so prepričani, da je treba ohraniti doseda nje denarne vire, ki pritekajo iz drugih republik in hkra, ti z makedonskimi akumulacijskimi viri prispevajo k hitrejšemu razvoju in delovanju družbenih dejavnosti v obsegu, ki si ga ta republika zaenkrat sama še ne bi mogla privoščiti. Gre za nadaljnje vzdrževanje sklada federacije Z3 hitrejši razvoj manj razvitih republik in Kosova, za do- datna denar iz zveznega proračuna za razvoj družbenih dejavnosti kakor tudi za ukrepe gospodarske politike, s katerimi naj bi spodbujali hitrejši razvoj teh območij. V zadnjih dveh letih so nam. reč plačevalci tega denarja večkrat opozarjali, da način pobiranja in razdeljevanja ni v skladu z razglašeno pravico delavca, da odloča o svojem dohodku še zlasti, ker gre za precejšnje zneske, ki močno obremenjujejo plače-valce. Dodatni viri naj še ostanejo Po drugi strani pa seveda ta in drugi viri v veliki me. ri prispevajo k naglemu razvoju republike. O hitrosti go. vori podatek s kongresa, da so v štirih medkongresnib letih povečali število zaposlenih za več kot petino in da so naložbe povečali realno za 38 odstotkov, od tega v industriji kar za 88 odstotkov, to pa praktično pomeni, da so v tem času zmogljivosti te pomembne dejavnosti skoraj podvojili. Pri plačevanju takšnega razvoja ima pomembno vlo- go zvezni sklad za Hitrejši razvoj. Za primerjavo povej, mo, da so znašala lanska vplačila za makedonsko naložbe v osnovna sredstva 9,9 milijarde dinarjev, lanska po sojila iz zveznega sklada za hitrejši razvoj Makedonije pa so znašala 2,44 milijarde dinarjev. To pomeni, da je lani ta sklad omogočil več kot četrtino makedonskih naložb. Zato je razumljivo, da so se na kongresu zavzemali za nadaljevanje teh posojil, še zlasti, ker je delež domačega neposrednega gospodarstva pri njegovih naložbah pičel. Tako je Dragan Zaharievski v kongresni razpravi 'igolovil, da je delež domačih tozd pri naložbah v zadnjih dveh letih znašal le 15,2 odstotka, in dejal, da je to znatno pod srednjeročnim načrtom in na dnu republiške lestvice Ob tem je poudaril, »da je gotovo, da se bo tudi v prihodnjem obclob. ju razvoj pomembno opiral na dopolnilni denar sklada federacije. Glavni pogoj za živahnejši razvoj pa bo kre pitev vloge združenega dela v razširjeni reprodukciji, tako da bo postala pomemb- nejša ali celo prevladujoča.« Sicer pa tudi v sami republiki tekmujejo, kdo bi iz sklada potegnil več. Ob tem se je Dragan Mihaj lovski zavzemal, da bi dali makedonskemu gostinstvu večje ugod-nosti. Med njimi naj bi bile nižje obresti za posojila in daljši rok vračanja teh posojil. Delež denarja iz makedonskega deleža zveznega sklada za hitrejši razvoj, ki ga dajejo za turizem, bi se moral po njegovem od zdajš. njih 35 odstotkov dvigniti na 60 odstotkov. Nizko izrabljene zmogljivosti Razčlenjevali so tudi vzroke, zakaj se znižuje reprodukcijska sposobnost. Mnogi so jih videli v cenah. Nad prenizkimi cenami svojih te kstilnih izdelkov se je prito zeval delegat iz Stipa. Ni mo. gel razumeti, zakaj imajo te. kstil-ne industrije po eni stra ni za tako pomembno, po dni gi pa jo tako obremenjujejo, ob tem, da ima na.inižje osebne dohodke. Navedel je svoj primer, da so se j.im lami davščine povečale za 42 odstotkov. Nad cenami se je pritoževal tudi predstavnik kemijske industrije, o kateri so hkrati ugotovili, da se je po vojni povečala za več kot tisočkrat Uroš Andreevski je navedel primer »neke železarne v Jugoslaviji« in s tem mislil očitno na skopsko, ki so se ji lani povečale carine, ne pa tudi cene. Dejal ;e. da je zato ta tovarna v prvih devetih mesecih lam namesto 1,54 milijarde dobička pridelala okrog 1,59 milijarde dinarjev izgube, itd. Med vzroki za nižjo reprodukcijsko sposobnost gospo darstva je Blagoj Ajlarski naštel nesorazmerno povečanje zakonskih tn pogodbenih obveznosti v gospodarstvu v zadnjih treh letih. »Zakonske obveznosti rastejo nenadzorovano,« je dejal, »ker izkori. ščajo samoupravne institucije skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ne da bi povezovali družbeno korist združenega dela in družbene nadstavbe, nastajajo izrazita nesorazmerja. Znova povečujemo upravni aparat, kakor v administrativnem obdobju ga vključujemo kot neproduktivno delo od občihe do republike. Zato bi kazalo zaposlovanje urediti z zakoni in ne zgolj s priporočili.« Delegat iz skopske železarne je, potem ko je naštel uspehe zadnjih let, prizna, val, da je tako v njihovi in v drugih delovnih organizacijah, kjer imajo nezadovoljive gospodarske rezultate, nizko akumulativnost in reprodukcijsko sposobnost, za to pra viloma več vzrokov. Med te žavarm, ki tarejo železarno, je naštel nezadostno storilnost in gospodarnost, še vedno nezadostno izkoriščenost zmogljivosti, ne vselej zadovoljivo kakovost izdelkov, so razmerno skromno izbiro, slabo obračanje obratnega denarja zaradi visokih zalog, velikega obsega nedokon. čanih izdelkov, prezadolženosti, itd. Ob tem je zanimivo njegovo priznanje, ki ga je navedel med vzroki za težave železarne, namreč, da za njeno postavitev ni bilo ustreznih pogojev Železarna ima drago energijo, je dejal, zelo intenzivno tehnolo-gijo, tare jo neuskladenost med zmogljivostmi plavžev in valjarne. Menil je, da so se bili za postavitev železarne kljub temu odločili, »ker se tedaj v naši praksi še ni uveljavila samouprava in družbene usklajevalne metode, ki bi preprečevale raz, nietavanje denarja. Ker zdaj uvažajo veliko dragega je kla in je železarna bolje iz koriščena, vidi izhod za traj. no odstranitev žarišč slabih denarnih rezultatov železarne v zgraditvi manjkajočih zmogljivosti. Znane so tudi makedonske težave s pomanjkanjem elektrike m drugih vrst goriv. Lazar Pop Lazarov je razčlenil makedonske potrebe po elektriki v prihodnjih letih Ugotovil je, da Makedonija nima bogatih energetskih vi. rov, zato mora »v določenem času nehati postavljati tovarne, ki zahtevajo velike količine elektrike. Ze seda nja sestava takšnih porabnikov je neugodna« Treba se je lotiti varčevanja z ener-gijo. Skopje mora premisliti o napeljavi enotnega toplovoda, saj je za kaj tak. snega najbolj zrelo mesto, takoj za Beogradom in Zagrebom. Skliceval se je na uvodni referat Cemerskega, namreč, da »mora naš nadaljnji razvoj stremeti k razvi-janju intenzivnih in akumu-lativnejših gospodarskih dejavnosti oziroma razvijati izdelavo končnih izdelkov« ter poudaril, da je to s stališča energetike povsem pravilno. Lazarov je navedel potrebe po elektriki, ki da bodo leta 1988 znašale 11 milijard kilovatnih ur in, ki bodo geometrično naraščale ter se bo- do v nasledijih 12 letih povečale na 24,5 milijarde in leta 2010 znašale 42 milijard kilovatnih ur. Ob takšni rasti porabe vodni in premogovni viri, ki jih zdaj poznajo, ne bodo dovolj. Zato mora Makedonija že v naslednjem srednjeročnem obdobju celoviteje urediti energetsko plat. Ob tem je dejal: »Zato v Makedoniji želimo zgraditi jedrsko elektrarno (kar tudi moramo), ki naj bi stekla leta 1980.« Ker traja v razvitih državah gradnja takšne elektrarne 10 do 12 let, z njo že zamujamo. Cene in nizke stanarine V občinah, ki so v Makedoniji z republiškimi predpisi razglašene za manj razvite. živi 30,4 odstotka prebivalstva in dosegajo 18,3 odstotka republiškega družbe nega proizvoda. Od leta 1971 do letos so jim dali iz republiškega sklada 277 posojil v vrednosti 5,76 milijarde dinarjev. Tolikšno število posojil so dali, ker so odobrili vse tiste pobude, ki so jih ocenili kot gospodarne in opravičene. S tem so v občinah dosegli, da je njihov delež v makedonskem družbenem proizvodu nehal upadati. Opažajo pa, je dejal Mitko Peevski, da so naložbene pobude iz teh občin še zmeraj dokaj slabotne, ker ni ustreznih ljudi, ki bi se jih lotevali, ipd. Tudi v Makedoniji bi morala biti zidava stanovanj večja. Vendar stanarine ne dopuščajo niti obnove. Primer Gevgelije je povedala članica centralnega komiteja ZKM Ruža Govočakova. Pravi, da so sistem stanovanjskih cen uvedli že s' stanovanjsko relormo leta 1965. ILJA POPIT kolesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT «GIRO D’ITALIA» Včerajšnja dvanajsta etapa brez pomembnejših sprememb ^apo je osvojil Bellini, na skupni lestvici pa ni bilo bistvenih premikov JfNTE TIIEBE10 (Forii) - Vče-eW* -26*0 Pričakovana dvanajsta sD4?n' Prinesla nobenih bistvenih 'arino13/ Zmagal je 33-letni Gian-ii tj”, medtem ko so najbolj-nj*. Peli z zelo majhnim medseboj-Jo^^tankom na cilj. Belgijec Muynck Je tako obdržal 5, y° vodstvo in verjetno bo treti Spremembe na skupni lestvi-vreakati ;na alpske etape. 14 ;»____ \wn4P°rna in razgibano. Prediral 06 Muynck in Moser sta se bj j. .® {»Steno potruditi, da ne 'starj™,1.8 ^jih zaostankov. Tudi Ptedvi ttimondi (za katerega so stopil, Utajim Poročali, da je od-konJ Se je dobro branil in na bram QSV°’11 '°bdno peto mesto. 'ilienT0 Poudariti, da je malo pred lePo U^el Crepaldi in si pridobil N tfetlnost' a Sa .F sto metrov da. koncem zajela slabost, tako b^.kbm dolga vožnja od Poggi i»i J* do Monte Trebbia je bila V t2-,e komaj privlekel skozi cilj. /r1 času so ga drugi kolesarji in nesrečni Crepaldi je ob- frehj,‘‘,casu so ga drugi kolesarji tjf,l k in nesrečni Crep jj na četrtem mestu, ta 1)0 na sporedu 183 km dol-Pj^v^ista etapa Modigliana - 1, JJjSTVICA 12. ETAPE: etlmi, ki je prevozil 204 km », ‘go progo Poggibonsi - Monte hit .° v 6.22’13” s poprečno 2, Rastjo 32,119 km i ftftolotto (■ ph>netti 5, i^Paldi 5 pdsondi i Eabb“ l >ge (Bel.) J f.aronni 10 mnizza H. p Muynck (Bel.) 12. 2afonchelli lj »oser l5'Sm?es «P-> (Svi.) 1» vi! W'tte (Bel.) 19 l^ntini ,V>lfer (Svi.) ^Ck;,e odstx>pil I, m »KUPNA LESTVICA- uro 8” 10” 22” 35” 41” 1'07” 1’09” 1T2" 6.23’30” 6 23'36” 6.23'38” 6.23’41” 6.23’44” Belgijec De m r-iNrt p Muynck (Bel.) t pan>zza 5. ^onchelli 5 SSer 1. Nnni » vL^itte (Bel.) 9 1’fntini lj. V°an^sson (šve) ..... 63.51’02” 34” 1’30” 2 07” 2'13” 2’54” 3’04” 3’52'« 3’53” Sutter (Švi.) Torres (Šp.) Bortolotto Bellini Chinetti Gimondi Fuchs (Švi.) Bertoglio Loro 20. Lualdi ODBOJKA 3, ŽENSKA OlVi/iJA Prehud poraz Bora Bor — OMA 0:3 (2:15, 10:15, 6:15) BOR: Montanari, Cergol, I. in S. Župančič, Maver, E. in L. Tomšič, Načinovi, Vigini. Kalc in Baša. OMA: Pasqua, Antomni, Sardi, Bille, Denon, Clau, Fulin, Simon, Vatta in Beccardi. Včeraj je ekipa Bora v zadnji tekmi prvenstva 3. ženske divizije doživela poraz s šesterko OMA in NAMIZNI TENIS DANES ZJUTRAJ, POPOLDNE IN ZVEČER Drugokategorniki protagonisti državnega prvenstva v Trstu tako izgubila vse možnosti za napredovanje v višjo ligo. Kljub temu pa so naša dekleta, posebno v prvem in drugem setu popolnoma zadovoljile in bi z igro zasluži- Danes zjutraj ob 9. uri se bo v le nekaj več od čistega poraza z vi-žnški športni pa'ači dvignil zastor 0 proti 3. j nad 31. državnim namiznoteniškim Prvi set, ^kjub temu, da se je j prvenstvom, ki ga organizira deželna namiznoteniška zveza F-JK. Kot smo že podrobno poročali v preteklih Slovensko zastopstvo bo predstavljalo sest igralk in dva igralca - Zvečer prvi nastopi tudi v absolutni kategoriji končal z 2:15 v korist nasprotnic je bil dokaj uravnovešen. Borovke so se borile za vsako žogo, igrale mirno in tudi uspešno. V drugem setu sta igrali ekipi prijetno odbojko, obe sta si bili enakovredni, igralke tržaške ekipe OMA pa so bile le izkušenejše in so v ključnih trenutkih obdržale mirne živce ter osvojile set. Zadnji niz je potekal dokaj eno smerno v korist OMA, saj niso imele naše odbojkarice moči in mogoče niti volje, da bi spremenile izid v svojo korist ter je bil ta le gola formalnost. Kljub temu porazu v zadnjem srečanju pa so vsekakor borovke zadovoljile in prikazale napredek v igri, kar nam daje dobre upe za nadaljnje nastope. SAMO dneh, se bo za zelenimi mizami, ki jih je organizator stlačil na parket športne palače, zvrstilo preko 200 najboljših igralk in igralcev iz cele Italije. Današnji tekmovalni dan je v celoti posvečen srečanjem v drugi jakostni kategoriji, ki se bodo zavlekla polnih 15 ur, od 9. do 24. ure. Ljubitelji namiznega tenisa bodo tako povsem prišli na svoj račun. V večernih urah bodo podelili prvih pet naslovov v drugi kategoriji, in sicer v tekmovanju posameznikov, posameznic, moških, ženskih in mešanih dvojic. Nastopilo bo skupno 8 slovenskih igralk (Dragica Blažina, Neva Rebula, Silvana Vesnaver, A-nica Žigon, Anica Rebula in Neven- ka Škrlj od ŠK Kras) oziroma i-gralcev (Boris Košuta od CMM in Valter Pertot od Italcantierija). Vsaka napoved v tekmovanju dru-gokategomic je tvegana in izredno težavna. Med seboj se bo pomerilo kar 36 igralk, med katerimi je 28 drugokategornie in 8 prvouvrščenih na državnem prvenstvu tretje kategorije. Krasove zastopnice se bodo morale pošteno potruditi, če se bodo hotele prebiti v sam vrh te konkurence. Blažinova in Rebulova sta ravno v tem obdobju dosegli sijajno formo, kar dopušča precej upanj na dobro igro in temu primerne uspehe. Vendar pa bosta morali pokazati vse svoje znanje in se brez bojazni boriti za sleherno točko, ker imata precej nugoden razpored tekem in bi morali opraviti pravi podvig, če se hočeta uvrstiti v ozek krog najboljših. Blažinova se bo na poti do polfinala morala spoprijeti z De Fa-zio in Mannicci, Rebulova pa bo že v prvem kolu naletela na drugo najuspešnejšo igralko v letošnji sezoni Strino, v primeru zmage pa jo nato čaka lanskoletna prvakinja Bo-cale. Nevo res čaka strma pot, ni pa zaradi tega treba predčasno metati puške v koruzo. Ostali dve Kra-sovi drugokategornici — Vesnaverje-va in Žigonova — sta bili neaktivni skozi celo sezono in sta komaj v teh zadnjih tednih oziroma dneh ponovno povlekli iz «naftalina» namiznoteniški lopar. Njuna forma in storilnost sta temu primerni, ne smemo pa a priori izključit' možnost, da nam pripravita prijetno presenečenje. Posebno Vesnaverjeva ima precej ugoden razpored tekem, saj bi morala v četrtfinalu odpraviti Ron-zonijevo, v borbi za uvrstitev v polfinale pa bi morala premagati letos odlično Montijevo. Žigonova pa bo »padla pod* favoritinjo št. 1 Be-vilacquo in Tržačanko Eccardi. V igri dvojic je napoved še toli- luni ii iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii || iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii >■ >11111111111111111 ii ii ii iniiiiuii n n m ii/iiiiiii ii iiiiiiiiiiMžiiuiiiuiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiit tiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Milili iiiiiiiiiiiii ii Vesna (na sliki med tekmo s CGS) si bo poskusila .priboriti status amaterskega drugoligaša v prihodnji sezoni < !>• .. . 4 lir 1 slijvlc..«’ U ‘ ■Milil,.,,,,............................................................mili..........................n.......■■■■■■Ul...iiiiiiiiii.iiiiiiiihi.m..........................'m.....i...i V RAZNIH LIGAH /s KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO V zadnjem srečanju Bor s Ferroviariom «Plavi» bodo igrali že drevi, in sicer v gosteh Kljub manjšemu številu srečanj bo na naših igriščih precej živahno p»stbno zanimivo tekmo bo v 1. ŽD odigral Konlovel prod ekipi PAV Despar Jllte * - “«* OV, v- — ,lgralQ nekaj manj naših še Orik ' KOt Ln n n nočih Slede na to, da bo ta konec Ho/b°t pred tednom, bo na \„arskih igriščih še vedi naših vedno ži- vmoška divizija Su k Zadnjem prvenstvenem na 4. v ?o šesterka 01ympie počiva zad-gledal- fla iim Pr*haja v goste k,r tiri ^kipa redarjev iz Vidma, 'ani. da bo za slovenske od ririj."® to le gola formalnost. Vi-V?'- ki so zadnji na lestvici Dfiv V1brez točk ne bodo zmo-.*(> Zgoničanov, da pokažejo Ni L, *n bi s tem številni do-Hj !le''alci le prišli ob tem slo Nec p svoj račun. Trener in i-pt : Grilanc pa lahko to prilož--5 , zkoristi, da pošlje na igrivim ;Zervne igralce, ki so doslej >sSj,.Kras Pa b0 o?1*™1 s' Skocianje I116*1 domačimi gl h! bok1^811, sa.i zmaga tudi tako ne Neio 11 Problem. Gostje res ne "'Ven.. Preprečiti Krasu osemnajste Gostje res ne W ^eprečiti K: vene zmage. *enska divizija l°Hii„0pn'ce Kontovela bodo drevi odlično ekipo PAV Despar ji^ la- .Gostje so skupaj z Liber-|rn ‘z 'A mina na odličnem dru-5 PrVp st-u razpredelnice in so v £.Wenstvenih nastopih pospravile Nvai 'l'ako Kontovelke, ki so iz-enajst zmag, kot tudi Vi-N h!ke Pa so v tem zaključnem vN(e Veristvp v odlični formi. Slo-.'■i^vp^bojkarice so v zadnjih pr-?'ktn[|nib nastopih pripravile nekaj i ae k Presenečenj in ni rečeno, b ie h- tucii t0 Pot tako- v naPa' rtovQaiaSonala Daneu - Ban prav S* teBaena najboljših v tej ligi. Po-j8 sta ti igralki odlični tudi y "vi J1 ko se razigrata sta nereš-r- pkjtoki prav za vse nasprotni->čainv° srečanje v Vidmu se je J p0; a 3:1 v korist PAV Despar. o o n o posebej poudarjati, da 4|ni ooniačinke s temi nasprotni-j Prt račun. «%rJVl0SKA DIVIZIJA Nu ,,lzadnjem prvenstvenem na N ri,Lb<) spoprijel v mest-t/thsf^blju z Libertasom. To bo nl obračun dveh različnih NC' Slovenski odbojkarji so i/“stw°f ha tretjem mestu lestvice, ds .^krneči pa zadnji. Glede na o? PreiJe (o Pot Dom domačin, rle, .SC* ^ imel velikih težav pri ’ točk iesteSa prvenstvenega pa-• že prvo letošnje srečanje se je končalo s prepričljivim 3:0 v korist slovenskih odbojkarjev. To bo obenem tudi poslovilno srečanje Doma pred domačimi gledalci. 2. ZENSKA DIVIZIJA Igralke Hrasta iz Doberdoba bodo zadnji tekmi odigrale v gosteh. Jutri dopoldan se bodo v Trstu spoprijele z nevarno Julio, ki zadnje čase igra zelo dobro, čeprav je nekoliko nepričakovano izgubila pred tednom v Spilimbergu. Ti šesterki ločita na lestvici samo dve točki in Hrast mora zmagati za vsako ceno, če le hoče osvojiti tretje mesto na končni lestvici. Tržaška Juha je že v Gorici pripravila presenečenje z zmago s 3:1. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na tradicijo pri srečanjih Julie s slovenskimi šesterkami, saj igra praviloma zelo dobro. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Danes popoldan se bosta v tej najnižji ligi v Dolini spoprijela In-ter in domači Breg. To bo neposredni obračun različnih tekmecev. Gostje so bile pred tem zadnjim prvenstvenim nastopom sedemkrat u-spešne, mlade igralke iz Doline pa niti enkrat. Ni potrebna posebej poudariti, da bo Inter slavil tudi to pot zlahka. Tudi naša druga šesterka v tej konkurenci — Kontovel — nima v zadnjem poslovilnem prvenstvenem nastopu večjih možnosti za zmago, ne glede na to, da igra doma. Zastopnice Killjoya spadajo med slabše nasprotnice, toda še vedno so nesporne favoritinje. Če zmagajo Kontovelke bodo pripravile s tem veliko presenečenje. G. F. BOKS PESARO — Drevi bo v tem mestu srečanje med Melluzzom in Fabri-ziom, veljavno za naslov italijanskega prvaka peresne kategorije so vsi glavni tekmeci za končno zmago že izpadli. Sedaj ostaja nesporni favorit za osvojitev prvega mesta Avstralec Alexander. RIM — Danes so določili pare prvega kola na mednarodnem teniškem turnirju v Rimu. Žreb je določil, da se bosta takoj srečala Pa-natta ln Gerulaitis, medtem ko bo-, do drugi glavni favoriti za zmago i-grali proti šibkejšim nasprotnikom. AVTOMOBILIZEM ZOLDEN (Belgija) — Američan italijanskega porekla Mario Andret-ti je dosegel najboljši čas v poskusnih vožnjah za VN Belgije; drugi je bil Južnoafričan Schekter, tretji pa Argentinec Reutemann. Ascoli - Taranto 1 Bari - Catanzaro 1 Brescia - Cagliari X Cremonese ' Como 1 Modcna - Varese X Monza - Lecce 1 Palermo - Ternana X Pistoiese - Sambencd. X Rimini - Avellino 1 Sampdoria - Cvscna 1 Omegna - Pro Palria X Massese - Riccione X Campobasso - Benev. X 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 2 X 2 X 2 X 1 2 1 X 1 X 1 1 X 1 X 1 X X 2 Vsa košarkarska prvenstva so se za naše ekipe že končala. Jadran in Polet bosta igrala v finalnem turnirju za 1. moške divizije za prestop v višjo ligo. Ker pa bodo morali v tem prvenstvu odigrali še nekaj zaostalih tekem, zveza še ni sporočila datuma finalnega turnirja. Na košarkarskih igriščih bo torej tokrat slovenske barve na Tržaškem zastopala le Borova članska peterka, ki bo drevi v zadnjem kolu igrala proti Ferroviariu To srečanje bo le »formalnega značaja*, kajti ne bo odločalo o posebnem mestu na lestvici. Borovci so namreč že matematično peti, saj imajo štiri točke več od Ferrovia-ria ‘ Tudi v primeru zmage bi »pla vi* vseeno pstali na ' tem mestu razpredelnice kajti četrta naf, lestvici (Jeans Comer in De Bortoli) imata štiri točke več od borovcev. Vseeno pa bodo drevi »plavi* stopili na igrišče pri Ferroviariu z namenom, da pospravijo nov prvenstveni par točk in da tako zaključijo svoje dokaj uspešno prvenstvo na najboljši način. Gre pa omeniti, da bo Borova naloga danes izredno težka, saj se na spolzkem igrišču v Miramar-skem drevoredu le malokatera e-kipa znajde. BOKS NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BEOGRADU DANES FINALI Danes bo na sporedu v Beogradu finale svetovnega boksarskega prvenstva. Med seboj se bodo pomerili ti nasprotniki: lahka mušja Herriandez (Kuba) —• Mučoki (Kenija) mušja Ramirez (Kuba) — Srednicki (Poljska) Petelinja Horta (Kuba) — Sačirovič (Jugoslavija) peresna Herrera (Kuba) — Ristič (Jugoslavija) lahka Sorokin (SZ) — Andeh (Nigerija) welter junior Bogujevci (Jugoslavija) — Ivov (SZ) welter Perunovič (Jugoslavija) — Račkov (SZ) srednja junior Savčenko (SZ) — Martinez (Kuba) srednja Uusivirta (Finska) — Gomez (Kuba) srednjetežka T. Kačar (Jugoslavija) — Soria (Kuba) težka Stevenson (Kuba) — Vujkovič^i^U^,^ n| Posnetek tdh srečanj bo danes prenašala tudi jugoslovanska TV z začetkom otoi22.30t ■ ko težja, saj navadno pride do številnih presenečenj. Upajmo, da se bodo dobro odrezala tudi slovenska dekleta, par Vesnaver - Žigon pa i-ma vsaj na papirju najlažjo nalogo. Jutri pa bodo stopile v športno a-reno prvokategornice s Sonjo Miličevo na čelu. Že danes zjutraj bo miniturnir med Cardinali, Eccardi in Monti za določitev osme igralke, ki bo prepuščena k jutrišnjemu absolutnemu tekmovanju. Slovenski ljubitelji namiznega tenisa bodo prav gotovo izkoristili to edinstveno priložnost, da si ogledajo tako kakovostno prireditev in da navijajo za slovenske igralke in igralce. Cena vstopnice je res zelo nizka, saj bo abonma stal le 2.000 lir, navadna vstopnica pa 1.500 lir, medtem ko bo imela mladina do 14. leta starosti prost vstop. V moški konkurenci bo med posamezniki skušal Košuta ponoviti nekdanje uspehe, ko je bil celo absolutni državni prvak. V igri dvojic pa bo poskušal srečo tudi Pertot. Razpored današnjega tekmovanja: drugokateGornice 14.20 Rebula - Strino 14.20 Blažina - Santifaller 14.40 Vesnaver - Uva 14.40 Žigon - Mašini Finale bo ob 21. uri DRUGOKATEGORNIKI 9.00 Košuta - Scartoni Finale ob 21.20 MOŠKE DVOJICE 2. KATEGORIJE 10.40 Pertot in Pilotto - Bersellini in Grigoletti 11.00 Košuta in Krizmancic - Salerno in Sorcinelli Finale ob 20.40 ŽENSKE DVOJICE 2. KATEGORIJE 13.20 A. Rebula in Škrlj - Mauriello in Strino 13.40 N. Rebula in Blažina • Cre-sta in Moroni 16.00 Vesnaver in Žigon - Careddu in Careddu Finale ob 20.20 MEŠANE DVOJICE 2. KATEGORIJE 12.40 Žigon in Košuta - Strino in Pepe 12.40 Vesnaver in Cipollat - De Martini in Ruffolo 10.00 Blažina in R. Pertot - Alfieri in Monetta 13.00 Rebula in V. Pertot - Ponturo in Lucini Finale ob 20.00 ABSOLUTNE. MEŠANE DVOJICE 22.40 Milič in Risi - druga dvojica 2. kategorije Finale vhnedeljo db 15.20 -bs- Začetniško nogometno prvenstvo: Breg - Soncini minti.HiiiiiiMMiiin mlini" iiiiiiMiiiiinmimiiiiimimiiiiiiiiminiiuiiiiiiiiiiiiiii.Miin n,................................................................................... KOLESARSTVO POKAL LONJERJA JUTRI V LONJERJU TRADICIONALNA 12. KOLESARSKA DIRKA VETERANOV Proga bo letos nekoliko krajša kot prejšnja leta NOGOMET RIM — Franco Carraro je podal ostavko s predsedniškega mesta i-talijansk- profesionalne nogometne TENIS FIRENCE — Na mednarodnem teniškem turnirju »Alitalia Firence* Jutri ob 14.30 bo v Lonjerju start 12. kolesarske dirke veteranov za «Pokal Lonjerja*, ki ga že vrsto let prireja domače športno društvo Adria ob sodelovanju celotne vasi in ki predstavlja praktično osrednjo manifestacijo v Lonjerju, poleg seveda vrste drugih kolesarskih dirk, tako amaterskih kot veteranskih.’ Letošnja, dvanajsta izvedba dirke za »Pokal Lonjerja*, ki ima zadnja leta mednarodni značaj, bo nekoliko krajša kot lani, zaradi novih norm, ki jih je izdala Italijanska kolesarska zveza. Tako bo pro ga jutrišnjega tekmovanja dolga le 62 km, potekala pa bo takole: neuradni start v Lonjerju, nato v koloni preko Ključa do Bazovice, kjer bo start, od tu pa po naslednji trasi: Bazovica - Padriče, Trebče - Opčine - Prosek - Križ - Nabrežina - Sesljan - Vižovlje - Mavhi-nje - Prečnik - Šempolaj - Bajta -Gabrovec - Božje polje - Prosek - Tr- biška cesta - križišče na Opčinah -Razklani hrib - Ul. Brigata Casale -Naselje sv. Sergijn - Domjo - Bo-ljunec - Boršt - Ključ - Lonjer. Čeprav ni še gotovo točno in dokončno število nastopajočih, bi se moralo lonjerske dirke, ki je ena najstarejših v naši deželi, kar se tiče kategorije veteranov, udeležiti preko petdeset kolesarjev, tako iz Trsta ii, Furlanije, kot iz Veneta. Seveda bodo nastopili tudi člani domačega kluba in sicer bodo barve Adrie branili Bonanno, Cerasari, Ferluga, Macarol, Marušič, Poropat in Verginella. Kaj težko je napovedati kako se bodo odrezali »belo modri* kolesarji, saj jim je bila v vseh dosedanjih izvedbah dirka nenaklonjena in jim ni še nikdar uspe lo zmagati, čeprav so odnesli vrsto drugih in tretjih mest. Zanimivo pa je poleg tega, da ni v vseh teh letih zmagal niti kak deželni kolesar, pač pa so vsa prva mesta šla v Lombardijo in v Veneto. Druga za nimivost pa je ta: čim daljša je bila proga, tem višja je bila poprečna hitrost, kar je treba pripisati tudi vedno boljši telesni pripravljeno sti udeležencev. Glede na kratko progo pa bo le tos verjetno dirka zelo razgibana in ATLETIKA DANES IN JUTRI Naši tekmovalci na treh stadionih Nastopili bodo v Vidmu, Gorici in Bocnu Atletski vikend bo tudi tokrat zelo bogat s tekmovanji. Danes bo v Vidmu pokrajinsko prvenstvo za mlajšo mladince; nastopili bodo atleti Adrie in Bora Veliko pričakovanje vlada predvsem za tekmo Gabrijela Sedmaka v metu kopja, kjer bi lahko ta borovec hitra, saj bode morali tekmovalci ponovno izboljšal voj rekon' in iz-gledati, da jim ne uide kak bolj ši , polnil normo za državno prvenstvo bak kolesar, ki bi lahko zdržal na in pa člana Adrie Aleksandra Zud begu na tako kratki relaciji. U[>aj ka na 400 m z ovirami, ki se lah-mo, da bo tudi kolesarjem Adrie u ko uvrsti celo med prve tri. spelo, da bodo udeleženi na kakem! V nedeljo pa se bodo pomerile begu, če je le mogoče pa, da bi1 mlajše mladinke prav tako za na bili med prvimi ob vznožju vzpona | slov deželne prvakinje. Tekmovanja iz Boljunea do Ključa in nato do bodo tokrat v Gorici; nastopile bo Ix>njerja Amaterja lonjerske Adrie Petelin in Godnič pa se bosta danes in jutri udeležila vrste dirk v Venetu. Oba tekmovalca upata na dobre u vrstitve, saj se v zadnjih časih na hajata v dobri formi. R. Pečar do seveda le borovke saj nimamo dn>gih društev, ki goji žensko atletiko. Najzanimivejša točka tega dvo dnevnega programa pa bo mednarodni ženski atletski miting v Bocnu, katerega se bodo ndo'ežile nekatere starejše atletinje Bera. Tekmo vanje se običajno udeležijo (poleg najboljših državnih atletinj) tudi odlične avstrijske in nemške atleti nje; tprej odličen tes‘ za naše a tletinje tik pred najpomembnejšim delom letošnje sezone. . A B. NAMIZNI TENIS . .UV1- SAD - Včeraj se je kače lo 32. jugoslovansko namiznoteniško prvenstvo za posameznike in dvoji ce v članski kategoriji. Letos bodo prvič igrali po novih zveznih določi lih, tako da bo v moški konkurenci nastopilo' le 64, pri ženskah pa 48 najboljših igralcev, oz. igralk. I^isprrnjlr zn DIJAŠKA MATKO DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 20. maja 1978 NOGOMET CICIBANI 16.30 na Proseku Primorje - Fulgor PRIJATELJSKA TEKMA 16.30 v Nabrežini Gaja (tenis) - zdravniki (Lj.) KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 18.30 v Trstu, Mirumarski drev. Ferroviario - Bor NA Ml INI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 9.00 v Trstu, Športna palača Nastopajo tudi slovenski tekmovalci ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Nabrežini Kras - Redarji Videm L ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku Kontovel - PAV Despar 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Gorici Dom - Libcrtas Gorica 3. ŽENSKA DIVIZIJA 16.00 v Dolini Breg - Inter 1904 KOLESARSTVO AMATERJI 15.00 v Venetu Nastopa tudi Adria ATLETIKA MLAJŠI MLADINCI 14.30 v Vidmu Nastopata tudi Adria in Bor DESETEROBOJ 14.30 v Trstu, «Grezar» Nastopa tudi Adria > JUTRI NEDEUA, 21. maja 1978 NOGOMET NARAŠČAJNIKI 9.00 v Dolini Rosandra - Breg NAJMLAJŠI 9.45 na Opčinah Opicina SC - Primorje PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v čemučah (Ljubljana) černuče - Gaja ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu Julia - Hrast 3. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 na Proseku Kontovel - Killjoy KOLESARSTVO POKAL LONJERJA (veterani) 14.30 v Lonjerju Prireja Adria AMATERJI 9.00 v Venetu Sodeluje tudi Adria NAMIZNI TENIS DRŽAVNO PRVENSTVO 9.00 v Trstu, Športna palača Nastopajo tudi slovenski igralci ATLETIKA MLAJŠE MLADINKE 9.00 v Goriri Sodeluje tudi Bor MEDNARODNI MITING 9.00 v Bocnu Sodelujejo tudi borovke DESETEROBOJ 8.30 v Trstu, «Grezar» Nastopa tudi Adri'-> KOŠARKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI Dom zaključil prvenstvo z zmago Dom — Begllano 70:69 (29:38) DOM: Dornik (k) 8, Semolič 27, Tercic 11, Čubej 9, Mozetič 5, Prinčič 8, Nanut 2. BEGLLANO: Scomersi, Fabbro 17, Blasutti 12, Fontana 3, Bussani 19, Deffendi 12, Mazzoli (k) 6, Nada-lin, Ruggeri. PON: Fabbro in Mazzoli. SON: Dom 15, Begliano 25 Domovci so zaključili letošnje prvenstvo prve moške divizije z zmago, ki je bila kljub izredno tesnemu rezultatu v polni meri zaslužena. Naši fantje so stopili na igrišče z močno okrnjeno postavo; to se je zlasti poznalo pri lovljenju odbitih žog, saj je srednja višina Domove peterke precej nizka. Poleg tega pa je bilo to srečanje le gola formalnost, saj je odločitev o končnem zmagovalcu goriške skupine padla ie .precej časa tega, Domovci pa itak na lo niso več računali, saj so letos zaigrali tč h ko slabse kot Jani, ko so se uvrstili v finalni del prvenstva in so večkrat prav nerodno izgubili izredna dragocena srečanja.'Vrhu tega pa šo v zadnjih srečanjih prišli v grdo krizo, saj so v povratnem delu zmagali le enkrat in to prav v tern srečanju proti Be-glianu, Omeniti je treba, da so letos »belo-rdeči* bolj malo trenirali in to se je tudi v igri zelo poznalo. Večkrat so zapustili igrišče poraženi prav zaradi prevelikega števila zgrešenih podaj in izgubljenih žog. Prihodnje leto bo treba poprijeti resneje in že na začetku začeti s prijateljskimi srečanji. Kar pa se tičč sobotnega srečanja so naši fantje v prvem polčasu pokazali nekoliko medlo, igro, poleg katastrofalnega meta na koš. V drugem polčasu pa so nadoknadili izgubljeno s prav lepimi koši in z učinkovito cono preš. Lahko bi premagali nasprotnike z veliko večjim naskokom, kar so že storili v prvem srečanju v Beglianu, kjer so zmagali s stotico, vendar zaradi slabe žoge jim to ni uspelo. Vsekakor je treba naše fante pohvaliti m zagrizenost in voljo do zmage, ki so jo pokazali do konca uečaitja in celoinega prvenstva. m. e. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija ®d j]o primerjamo še v odnosu na hKr/a. prebivalstva, vidimo, da s0 ‘(.p hodni Nemci daleč pred Arn® ^ ni ih 'šfcVeda pred prebivalci^, gih razvitih dežel. Zahodna I\)jJ čija, ki toliko potroši za t v tujino, pa vendarle razP01,?*v»-velikanskimi rezervami v tuji11 lutah V PONEDELJEK BODO ZASLIŠALI SODNIKA S0SSIJA Edgardo Sogno na procesu proti rdečim brigadistom Bivši veleposianik ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje sodnega zbora TURIN — S pričevanjem Edgar-a Sogna, ki se je prijavil kot pri-ideta stranka, se je včeraj na-aljeval proces zoper zgodovinsko idro rdečih brigad. Sogno je sicer } pričal na turinskem procesu, loral se .je pa vrniti pred sodni ior na izrecno zahtevo tožilca in trtoiencev. Glavni predmet priče-anja naj bi bili odnosi «Centra za emokratično odporništvo*, ki mu > predsedoval bivši veleposlanik, z ekaterimi sodniki. Poudariti gre, a so brigadisti vdrli na sedež rganizacije in odnesli kopico ar ivskega gradiva. Sogno, bivši vodja monarhistične artizanske skupine in nato viden redstavnik liberalne stranke, st je ostopno oddaljil od te in se pribijal tako imenovani »molčeči veči-i». Njegovo politično delo pa ni ilo kristalno čisto, če so ga prej irinski in nato rimski sodniki avno v zvezi z delovanjem «centra a demokratično odporništvo* obto-ili, da je snoval tako imenovani beli golpe*. katerega cilj je bila H-edsedniška republika. In s te prižnice je Sogno včeraj odklonilno odgovoril na vprašanja obtožencev, tožilca in sodnika, češ «ne morem sprejeti politične konfrontacije z ljudmi, ki z orožjem v roki strežejo po življenju italijanski demokraciji*. Bivši veleposlanik je tako tvegal obtožbo zaradi molčečnosti, toda sodni zbor je no kratkem posvetu sklenil, da od njega ni mogoče zahtevati teh odgovorov, ker je v Rimu v teku sodna preiskava in ni mogoče zahtevati od Sogna, da bi pričal proti sebi. V ostalem je bila sodna obravnava dokaj nezanimiva. Glasniki bri-gadistov so prebrali kopico izjav, v katerih so v bistvu poudarili, da oni sami, ki v svoji analizi izhajajo iz razrednega spopada, lahka povsem doumejo pomen Sognove-ga stališča. Nadalje so obtožili zgodovinsko levico, da v sedanjih razmerah igra isto vlogo kot Sogno pred petimi leti. Proces se nadaljuje v ponedeljek s pričevanjem genovskega sodnika Maria Sossija. (vt) inex adria a viopromet ££ z'!Š VOZNI RED 1978/1. maj-31. oktober DC“9 Split— Sarajevo — Ljubljana—Sarajevo—Skopje Titograd Ljubljana— Beograd 01. 05.-31. 10. 02.05.-31.10. 01. 05.-30. 10. 10.05.-04. 10.* 1 2345 IAA 245 1 3 JP 800 1 JP 801 JP 801 JP 801 06.45 d Ljubljana a k 19.25 19.45 21.40 07.40 i a Beograd d 18.30 18.50 20.45 09.05.-24. 10. 11.05.-26. 10. 09.05.-24. 10. 11.05.-26. 10. 2 4 IAA 2 4 JP 290 JP 490 JP 291 JP 491 06.30 05.40 d - Ljubljana a 20.25 10.00 07.15 06.25 a d 19.40 09.15 08.00 06.55 d Sarajevo a 18.55 08.45 08.40 07.35 f 9 Skopje d 18.15 08.05 k 09.05.-24. 10. 2 JP 294 IAA 09.05.-24. 10. 2 J P 295 11.10 d Split a • 15.45 11.45 12.30 . Sarajevo d a a 15.10 14.25 13.05 • r a Titograd d 13.50 * 11. 10.-25. 10. leti BEG d 18.30 LJU a 19.25 Ljubljana— Dubrovnik 14. 05.-01. 10. 14.05.-24.09. 10. 05.-11. 10* 13.05.-30.09 14.05.-01. 10. 14.05.-24.09. 7 7 IAA 3 6 7 7 JP 768 JP 778 JP 369 JP 659 JP 769 JP 779 05.15 06.30 d Ljubljana a 22.05 24.00 23.25 23.15 06.15 07.30 a Dubrovnik d 21.05 23.00 22.25 22.15 Ljubljana— Pula 28.06. 31.05. 11.05. 20. 05. 14. 05. 28.06. 21.05. 14. 05. 11.06. -20.09. -27.09. -26.10. -30.09. -01. 10. -20. 09. -01. 10. -01. 10. -•24. 09. 3 3 4 6 7 IAA 3 7 7 7 JP 338 JP 348 JP 468 JP 668 JP 758 JP 339 JP 669 JP 759 JP749_ 11.10 07.00 10.30 06.50 06.50 4 d Ljubljana a 17.15 02.25 20.25 23.20__ 11.35 07.25 10.55 07.15 07.15 ( a Pula d 16.50 02.00 20.00 22.55 * leti vsakih 14 dni Ljubljana — Split Ljubljana — Tivat 11.06.-12. 10. 12. 05.-22.09. 11.05.-12.10. 01.07.-02.09. 4 5 IAA 4 6 JP 448 JP 538 JP 449 JP 639 08.10 07.15 d Ljubljana a 23.35 J 23.45 08.55 08.00 a Split d 22.50 23.00 05.06.- 25.09. 10. 05.-11. 10.* 1 3 JP 158 JP 368 IAA 05. 06.-25. 09. 1 JP 159 06.00 05.15 d Ljubljana a 15.45 07.00 06.15 a Tivat d 14.45 Beograd—Dubrovnik Letališče Ljubljana—Brnik zaprto od 1.7. do 31.8. Vse linije v tem času z letališča Maribor. 10. 05.-10.10. 2 J P 278 IAA 16.05.-10. 10. 2 J P 279 08.25 d Beograd a' 17.45 09.05 1 a Dubrovnik d ’ 17.00 * leti vsakih 14 dni Beograd — Tivat Dubrovnik-Sarajevo Pula — Dubrovnik Skopje—Split 11.05.-14. 09. 11.05.-14.09. 30.06.-10.10. 30. 05. - 10. 10. 11. 06.-24.09. 11.06.-24.09. 4 IAA 4 2 IAA 2 7 IAA 7 J P 478 JP 479 J P 228 JP 229 JP 748 JP 749 08.25 d Beograd a 17.45 16.40 d Dubrovnik a 18.35 07.05 d Pula a 22.10 09.05 t a Tivat * d 17.05 17.15 , ta Sarajevo d 18.00 07.50 a Dubrovnik d 21.25 09.05.-24. 10. 2 J P 292 09.25 10.25 LEGENDA ► 1 — ponedeljek 2 — torek 3 — sreda 4 — četrtek 7 — nedelja 5 — petek J P — lnex Adria A viopromet 6 — sobota d — odhod a — prihod OW — ena smer ► IAA d Skopje a a Split d 09.05.-24. 10. 2 J P 293 17.30 16.30 Informacije in prodaja kart: IAA Ljubljana, Titova 48 in vse turistične agencije v Sloveniji.