Državna politika. JUGOSLAVIJA IN DRUGE DRŽAVE. Dn. Ninčič je zunanji minister v naši državi. Njegova naloga je, da urejuje razmerje med Jugoslavijo in drugimi državami. Zdaj je dalje časa potoval po svetu in se razgovarjal z oblastniki drugih držav. Ker pa je pri proraouinski razpravi prišlo na vrsto njegovo ministrstvio, je prišel domov in je govoril v narodni skupščini o razmerju Jugoslavije do drugih držav. Splošen položaj. Najprej je dr. Ninčič omenil pogodbo, ki so jodržave Anglija, Francija, Belgija, Nemčija in Italija sklenile v mestu Locarno. Tam so sklenile, da ostanejo zdaj take držayne meje, kakor so. Mi moramo biti seveda tiho, da si z m«jo na Italijanskem in Koroškem in tudi na Štajerskem nismo zadovoljni. Pa tega ni povedal dr. Ninčič, pač pa naš poslanec dr. HohnjeCj ki je govoril za dr. Ninčičemi. Dr. Ninčič je nadalje pcročal o Društvu narodov, kako so prišli v Genovi zastopniki raznib. držav skupaj, da bi Nemčijo sprejeli med se, pa se ni posrečilo. Glasovanje za sprejem mora Ibiti enoglasno, pa je Brazilija glasovala proti sprejemu Nemčij«. Zastopniki držav so se razšli domov brez uspeba. Jugoslavij!a nima svojega sedeža v te) zvezi, pač pa ima razne zastopnike pri raznih komisijah. Mala tntanta. Mala antanta je zveza med Jugoslavijo, Čclioslovaško in Rumunijo. Mala antanta nima tako prirodnih zvez, da bi mela kak večji pomen. Zato v preteklem letu niso več zborovali, letos pa so bili februarja državniki teh držav &kupaj in so Lmeli koristne razgovore. Malo anlanto so dolgo časa smatrali kot cetoto, kot neko prav tesno zvezo kh držav. Zdaj pa že vsaka država bcdi bolj svojo pot in vsaka dela na svojo roko svoje pogodbe, tako da je ta zveza le bolj na papirju, kot pa v resnici. ItaUja. Dr. Ninčič se je precej časa mudil, predno je prišel domov, ravno v Italiji. Italija je zelo pohlepna ravno po naših krajib. Ni zadovoljna s slovenskimi primorskimi krajji, ki jih že ima. Hoče celo obal Jadranskega morja. Italija hoče na Balkanu prvo besedo imeti. Preko Albanije in zdaj tudi preko Grške sili na Balkan. Nas zato najbolji zanima, kako.je razmerje do Italije, ki je ni sram povedati, kako velik apetit Lma po naših krajih, ki je ni strah zatirati Slovence in Hrvate, katere ima v oblasti. In kaj je minister rekel? Da smo si najboljši prijatelji! Dr. H o b n j e c , poslanec SLS, mu je pozneje bk>ral ugovarjati. Kako naj bomo z Italijo dobri prijatelji, ko pa tako zatira Slovence, da o materinem jeziku ne sliSijo ničesar v &>li in se ne smejo učiti slo>vensl<i pisati in brati! Dokler Italija teh krivic ne popravi, bi zunanji minister države Slovencev, Hrvatov in Srbov ne smel tako govoriti! — Soseda Bolgarija. Pravzaprav je minister o tem prav malo poredal. dasi je Bolgarija tudi nekaka jugosl'ovanska država. Vse dobro ji želi, pa ne pove, kako. Ker taim ljudje veliko trpijo, ne bi škodilo, če bi Jugoslavija kot dohra ¦soseda pomagala Boligariji na noge. — Druge države. Minister pravi, da smo z vsemi v prijateljskih odnošajib.. Torej, kaj hočemo še več? Države nain zaupajo, ker smo jim dolžni, tako Fraiucija in Anglija. S Turčijo smo se pobotali, z Albanijo ni nit posebnega, Grška se bo že pomirila, Nemčija nas prijazno gleda. Torej sami prijatelji krog in krog. Zato pa se tako ob'orožujemo, da stane vojska nad dve milijardi dinarjev. Rusije ni 'Omenik čeprav je Rusija največja slovanska država v Evropi. Res, tam še niso najboljši ministri, so še boljševiki, pa kdo more reči, da so po drugih državab samo najboljiši možje ministri? Vatikan. Države, kjer prebivajo tudi katoličani, so dolžne, da so v dobrem razmerju s poglavarjem katoličanov, s papeiem, ki stanuje v Vatikanu v Rimu. Naša država se že dolgo pogaja, da bi se napravil medsebojni dogovor ali konkordat, pa še nič ui. Kadar se začnejo pogajati, pa se že kje spodtaknejo, da ne gre s pogodbo do kraja. Dr. Hohnjec je moraL v imenu katoličanav reči, da se lo malo preveč počasi dela, da katoličani v državi hočemo,, na} se čimpreje sklene kionkordat Zahteve SLS. Dr. Hohnjec je odločno povdarjal, kaj zahteva slovenski narod glede zunanje politike. Že pri posameznib odsta\kih smo omenili njego\e ugovore, ki jih je podal na tak način, da so jib zelo vlekli na ušesa, če jim je bilo prav ali tudi neprav. Glavna zahteva slovenskega narod!a je: mir medl državami in pravica vsem naradom! Posobno pa je branil dr. Hohnjec v imenu slovenskega naroda pravice Slovencev, ki so še v drugihi državah. Govoril je tudi, da ne scie nobeden Slovenec priti pod Nemčijio, 6e 'b^do kdaj Avstrijo razdelili. Avstrija namre^ ležko shaja, pa se misli priklopiti Nemčiji. Če h\ se to zgodilo, tedaj se mora meja na severu malo popraviti. Taka je naša zahteva, da mora Koroška pripadati Jugosla-viji, enako tiudi Radgona s celo železnico Špilje—Radgona. Mi ismo slišali poročilo zunanjega ministra. On in pa vlada in zastopniki naše države in drugih držav so pa slišali, kaj hoče slovenski narod v svetovnipolitiki. Njegove zahteve so življenjske in zato pravične, In ZAesto jih branijio le poslanci SLS. V DRUGIH DRŽAVAH. Grčija je brez vladarja. Je republika. Bivši lcralj je šel zdaj iz Jugoslavije v Rumunijo. Na Grško ne Mne. Dosedanji predsednik je odstopil. Zdaj volijo rw>vega. Taika majhna državica, pa toliko političnih i-krbi. Ni čuda, da Italija leze preko Grške na Italkan. Na Francoskem je vlada v vedno težjem položaja. Davki tarejo ljudi, da so zadnjič v Parizu štrajkali, tako da so imeli trgovci in gostilničarji en delavni dan vse zaprto. Kmetje zelo trpe vsled velikih davkov. Uradniki so nezadovoljni, ker so preslabo plačani. Notranji minister je odstopil. Čehosloraška je slišala prvo besedo svoje nove vlade. Vlada je sestavljena iz uradnikov, upajo pa, da bo imela v skupščini zaslombo, da bo lahko delala. ¦ l , :;-<s#JR| Poljska država je velika slovanska in katoliška država. Zahtevala je v Zvezi narodov svoj sedež. Njena zahteva se bo obravnavala šele v jeseni. V skupšoini so mnogi govorniki nastopiti za tesnejšo zvezo z Rusijo. NemČija ima domače težave. Taka kot je sedaj, je itak še prav mlada država. Preje so bile razne kraljevine in kneževine. Zdaj so imeli glasovanje, ali naj se tem bivšim vladarjem njihova posestva pla čajo ali ne, pa je 12 milijonov ljudi glasovalo, da ne. Nemčijo vodi zdaj Hindenburg, bivši general. Zato je Nemčija vojaska, čeprav bi tega ne smela. Italijan, ki je zadnji čas malo roge pokazal proti Nemčiji, jih je že skril. Zdaj že Italijani hvalijo Nemce, Nemci pa Italijane in nimajo — nobenih nasprotij. Italija je imela pretekli teden svojevrsten škandal, ki je madež za celo Evropo. Neki od fašistov najeti morilci so umorili poslanca Mateotija na prav grozen način. Zdaj pa so jih sodili. Dva so cisto opro stili, ostale pa obsodili in kralj jih je takoj — pomiJostil. Tako so udarili pravici v obraz. Pa dolgo se ne drži taka stvar, ki je s človeško krvjo oškropljena. Italijanski prestolonaslednik se je tudi že menda nstrašil pred fašizmom. Javno v istih ga je začel hva liti. To je slabo znamenje. Razorožitvena konferenca bo v kratkem zborovala, kje, se še ne ve. Morala bi v Švici, pa Rusi tja ne gredo. Na tem zboru se bodo pogovarjali, kako Hhajati brez tako drage vojske in da države pri svojih prepirih ne bi rabile orožja, ampak pametl Uspehov je pričakovati ravno tako malo kot pri Zvezd najrodov, čeprav bi bilo to zelo dobro.