Potteina plačana v patovtiri Leto LXIII., št« 189 V LJubljani, četrtek 21. avgusta 1930 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemšl nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit ft Din 2__, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3—, večji inseratl petit vrsta Din 4_, Popust po dogovoru, Inseratnl dauek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12__, za Inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišrvo LJubljana, Knaflova nI. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. EV ANGLEŠKE INTERVENCIJE V LONDONU Komentaru sofijskega tiska — Zanimiva angleška sodba o pokretu makedonskih revolucionarjev — Sofijska vlada ima priliko, da pokaže svojo dobro voljo Sofija, 21. avgusta. Demarša angleškega poslanika \Vaterloowa pri zunanjem ministru in njegova avdijenca pri kralju Borisu, v kateri je opozoril na rovarenje makedonstvujiiščih. je napravila v vsej bolgarski javnosti globok utis. Demarša je dokaz, da se inozemska javnost ne da spraviti v zmoto in da fiktivnih aretacij make-donstvujuščih še ne smatra za garancije reda in miru v Bolgariji. Listi zlasti podčrta vajo dejstvo, da je to že četrta angleška demarša in da se vlada ne bo mogla več zateči k nadaljnemu izbegavanju akcije proti makedonskim revolucijonarjem, če noče zapraviti še one trohice ugleda, ki ga še uživa Bolgarija v zunanjem svetu. London, 21. avgusta. M. »Times« objavljajo poročilo svojega posebnega dopisnika, ki je nedavno prepotoval vso bolgarsko Makedonijo. Poročevalec se v svojem poročilu bavi zlasti z makedonstvujuščimi in ugotavlja, da njihov upliv in pokret čimdalje bolj pojema in se polagoma popolnoma izgublja. Na svojem potovanju je proučil ves položaj in prišel do zaključka, da je neomejena oblast makedonstvuju-ščih izginila celo v onih pokrajinah in krajih, kjer je bil sofijski komitet še do nedavna vsemogoč in vseodločujoč činitelj. Oni časi. ko je makedonski komitet sam na svojo pest nalagal in iz-tirjeval davke, postavljal in premeščal državne uradnike, imel svojo državo v državi, počel kar je hotel in dik iral wdo sofijski vladi, so menda za vselej izginili. Ne da se še reči. naglasa dopisnik dalje, kako bo kon^la borba, ki se vrši sedaj med vlado in makedonstvujuščimi, in ni še gotovo da bo vi? uspelo docela zatreti bolgarske komite, toda dr>kaj verjetno je, da se bo makedonski komitet sam uničil. To se najbolj vidi po vedno večjem številu žrtev, ki padajo v notranji borbi organizacije same. Gospodarsko dviganje bolgarske Makedonije ie eden ^ijvnjh Mirna poravnava spora med Turčijo in Perzijo Perzijska vlada je dokumentirala rešen v medsebojnem sporazu Angora, 21. avgusta. Položaj v turšjte perzijskem sporu se presoja zelo >p+imi-ationo, čeprav je perzijska vlada o'ib'la turški predlog za skupne vojne operac;je proti Kurdom. časopisje nagliša. da je Perzija pokazala dobro voljo, ko je preK' nila vse odnošaje z uporniškimi p.cm«i?i, in da zato ni nobenega vzroka da bi )be državi biLi še dalje v sp.^ru zaradi vprašanj, ki so samo tehničnega značaja in nimajo prav nič skupnega s polit;ko Obenem pripravlja tursVa vladi nivo r.oto Perziji v Jalovi na Bospodu, kjer -'e sedaj Kemal paša na letovišču in kjer se sedaj mudita tudi ministrski predse-inik Ismet paša in zunanji minister TVftik Kužd: bej. London. 21. avgusta, g. vjficjeina izjava perzijske vlade je napravi'a v Londo svojo miroljubnost — Ves spor bo mu brez vsake tuje intervencije I nu in političnih krogrih vtis da si teheranska vlada trenutno prizadeva, da bi mirno poravnala spor s Turčijo. Perujski zunanji urad je sporoči1 ang'^škemu poslaniku v Teheranu, da o krš't vi meja s strani Turčije ne more bit' govor 3 A i sueški konzul v Tebrisu brzojivlja. da turški oddelki čet niso stopili na perzijsko obmejno ozemlje. Stambul, 21. avgusta. Turški zunanji minister Teftik Ruždi ooj je izja\'il v nekem razgovoru, da se razmerje med Rusijo in Turčijo, kakor jd zadnje čase pisalo gotovo časopisje, n'Kakor ne bo iz-premenilo. Ni nobenega Turki, ki bi samo pomislil na kako poslabšanje sedanj:h prijatelj skrih odnošajev španska gospodarska kriza Padec španske pesete - Demisija zboljšanje Madrid, 21. avgusta. Neprestano padanje pesete je izzvalo v španskih gospodarskih krogih veliko vznemirjenje, že več tednov se vrše posvetovanja gospodarskih hi vladmih krogov o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti, da se prepreči nadaljno nazadovanje španske valute. Za včeraj popoldne je bila sklicana seja ministrskega »veta, da bi sklepala o teh ukrepih. Seja pa je bila zaradi nenadne demisije finančnega ministra Argueillesa v zadnjem hipu odpovedana. Demisija finančnega ministra je posledica nesoglasij v vladi o podporni akciji za zboljšanje pesete. V jarvnosti je nairravila demisija finančnega ministra zelo porazen vtis. Tečaji na finančnega ministra — Ukrepi za valute borzah so po demisija še bolj padli in bati se je, da pride do poloma. Vsa prigovarjanja, naj bi finančni minister umaknil svojo demisijo, so ostala brezuspešna. Pričakuje se, da bo vlada ne glede na to takoj izdala zelo stroge nkrepe za pobijanje sipekulacije z valutami in devizami. V to svrho bo osnovan poseben zavod za pobijanje spekulacije pod naslovom >Regula-cijska centrala«. Zastopniki tega urada bodo imeli pravico pregledati vse knjige bank, denarnih zavodov in ostalih trgovcev z devizami in valutami. Pričakujejo, da se bo tečaj pesete s preprečenjem špekulacije zopet popravil. Zagonetna usoda carjeve hčere Anastazija Čajkovska, ki se je izdajala za edino še živečo hčer zadnjega ruskega carja, je izginila v Ameriki brez sledu Newyork, 21. avgusta. Priseljeniška policija se bavi trenutno z iskanjem dozdev* ne edine carjeve hčere, ki je izginila brez sledu. Izdala je tiralico za miss Anderson, s pravim imenom Anastazijo Čajkovsko, ki se je izdajala za rusko veliko kneginjo Anastazijo, edino hčer carja Nikolaja II. Živela je pri svoji teti in sedanji ženi jeklenega magnata Leedsa v Ameriki Do* voljenje za bivanje v Ameriki ji je po* teklo 8. avgusta. Tega dne je tudi brez sledu izginila in vsa prizadevanja policije, da bi jo našli, so ostala brezuspešna Ka* kor se je zvedelo pri njenih znancih, je v zadnjem času kazala znake težke duševne depresije, zaradi česar ni izključeno, da se je sama usmrtila. Dosedanja poizvedovat nja po mrtvašnicah niso imela uspeha. Končno tudi ni izključeno, da je pod tu» jim imenom zapustila Ameriko. Churchillov! strahovi London, 21. avgusta. AA. Bivši minister Churcill je imel govor in kritiziral politiko vlade v Indiji. Govornik je dejal, da po= meni »pad Afridov najnižjo stopnjo brit* ske avtoritete v Indiji. O pomorski po* gcdbi je Churcill dejal, da pomeni veliko nevarnost za Anglijo in Evropo. Drugi na* rodi bodo povečali svojo mornarico, mi pa ne bomo mogli braniti svoje trgovine in svojih interesov na Daljnem vzhodu. pa tudi dovoz živil v Anglijo bo ogrožen. vzrokov padanja upliva makedons^u-juščih. V bolgarskem makedonskem komiteju je nastopila doba popolne degeneracije, ki se čuti tudi že v po-jemanju borbene aktivnosti makedon-stvujuščih. Minuli so časi, ko je T.iJnr Aleksandrov s svojo bando lahko taboril na jugoslovenskem ozemlju, .teroriziral jugoslovenske koloniste h? ogrožal celo jugoslovenske oblast Romantika makedonskega pokreta j; propadla. Danes prehajajo preko mev le še posamezniki, a še : hite na.:a preko bolgarske meje. To so ljudje, !■ vrše te posle za plačilo in samo z* .o da se nekako prežive. Legendarni komite so izginili, danes obstojajo sa*p < še običajni kačaki. Makedonska revolucionarna organizacija je izgub.'.: svojo nekdanjo popularnost Li neminovno propada. Ce bo bolgarska v*ada aovolj energična — sredstev za to ima dovolj na razpolago — je sam-* Še vprašanje časa, kako dolgo bodo še obstojali vsaj po imenu. Kaša delegacija za DN Beograd, 21. avgusta. Kakor se doznava, bodo po odločitvi vlade zastopali našo državo na septemberskem zborovanju Društva narodov v Ženevi isti delegati kakor lani. Našo delegacijo bodo tvorili zunanji minister dr. Voja Marinković ter bivša ministra dr. Velimir Mažuranic in dr. Andrej Gosar, kot namestniki pa naš poslanik v Bernu dr. Ilija Šumenković, pooblaščeni minister dr. Konstantin Fotič in beograjski univ. profesor dr. Milan Todorovič. Minister dr. Marinković bo v Ženevi že 5. septembra, ko se prične zasedanje Sveta društva narodov, ostali člani pa bodo prišli kasneje na zasedanje skupščine Društva narodov, ki se prične 10. septembra. Posojilo beograjske občine Beograd, 21. avgusta. Na poslednji seji beograjske občinske uprave je bilo sklenjeno, da se najame notranje posojilo 125 milijonov dinarjev pri Poštni hranilnici, Državni hipotekami banki in zasebnih denarnih zavodih v Beogradu. Notranje ministrstvo je razveljavilo ta sklep, ker obstoja nesoglasje s ponudbami privatnih bank. Zato se je snoči vršila ponovna seja občinske uprave, na kateri ei bilo proti 4 glasom sklenjeno, da se najame notranje posojilo 125 milijonov Din in sicer pri državni hipotekami banki ter Poštni -hranilnici po 25 milijonov z 8% obrestmi, pri beograjskih privatnih bankah pa 75 milijonov dinarjev z 9% obrestmi. Glasovanje je biio končano ob 8. zvečer in se smatra, da je s tem posojilo beograjske občine zagotovljeno. Poincare — 70 letnik Pariz, 21. avgusta. Poincare je bil deležen včeraj o priliki svoje 701etnice največjih časti. Velike množice ljudstva so ves dan oblegale njegovo hišo in opazovale brezkončno vrsto gostov, ki so mu prišli osebno izreči svoje čestitke k visokemu jubileju. Bilo je treba uvesti posebno poštno službo, da je bilo mogoče dostaviti jubilantu na dom darove in Čestitke iz vseh krajev sveta, posebno iz Amerike in bivših zavezniških držav. Razkol v mednarodni dijaški zvezi Bruselj. 21. avgusta. Nemška dijaška delegacija je zapustila letno skupščino mednarodne dijaške zveze ter istočasno napovedala izstop nembn.ih dijaških društev iz mednarodne zveze, ker je predsednik Sauren dopustil protinemške govore čeških in poljskih delegatov ter ni dal Nemcem prilike za odgovor. Sk1ep delegacije je kasneje potrdil tudi izvršni odbor nemške dijaške zveze. Nizozemska delegacija je predlagala, naj se rzreče ukor predsedniku Saurenu, v tem slučaju bi pa bila seja gotovo tako viharna, da bi prišlo do popolnega razpada zveze, iz katere so izstopili Italijani, Španci in Madžari že pred tem incidentom. Tramvaj v Šiško in na Vič Na Gosposvetsko In Celovško cesto že vozijo tračnice za razširjenje cestne železnice Ljubljana, 21. avgusta. Razširjenje omrežja ljubljanske cestne železnice, ki je bilo ena najvažnejših ko* munalnih zadev, se prične že prihodnji te* den. Te dni so začeli na Gosposvetsko in Celovško cesto dovažati tračnice, ki jih za» enkrat polagajo kraj poti in kakor izvemo, bodo že prihodnji teden začeli tračnice po* lagati ter graditi tir cestne železnice. Zaenkrat je v načrtu zgraditev tira od ljubljanskega velesejma do približno 200 m za mitnico v Šiški, jeseni pa bodo najbrž začeli tudi polagati tire za novo cestno že* leznico od Dunajske ceste do približno 200 m za viško cerkvijo. Ta proga bo ponekod dvo*. drugod pa enotirna. Na Dunajski ce* *ti bo vodila od železniškega križišča po >elenburgovi ulici, kjer bo zaradi ozke uli* ce in velikega prometa mestoma enotirna, istotako bo enotirna tudi v ozkem Gradi* ^ču, deloma tudi na Rimski cesti, do to* bačne tovarne pa dvotirna. Kakor računa* jo, bodo z gradbenimi deli in polaganjem tirov končali do junija 1931, vendar bodo pa skušali delo forsirati. Zgradba novega cestnega omrežja in nabava novih voz ter v^eh ostalih potreb* ščin, ki pridejo v poštev, je proračunjeno na 18 milijonov Din. Ta vsota bo deloma krita iz transakcij obligacijskega posojila, deloma po najetju novega posojila družbe, vendar to še ni definitivno rešeno. Će pojde s posojilom vse gladko, bo podjetje podali* šalo progo od Šiške do Št. Vida. Podaljšek te proge bi veljal približno S milijonov Din. Za novo cestno železnico je maloželez* niška družba naročila 10 novih, popolnoma modernih, z vsem komfortom opremljenih vagonov pri Brodski tvornici za izdelova* nje vagonov. Vagoni se bodo zapirali, tako da bo pozimi toplo v njih. Gradbena in tehnična dela bo večinoma izvršil;, družba Siemens*Schuckert, oziroma Jugo Siemens, ki bo najbrž tudi dobavila usmerjevalec na živosrebrne pare. Cestna železnica bo nam« reč zgradila posebno napravo, tako zvano podstacijo z usmerjevalcem, ki bo dobav* Ijal tok novi in stari cestni železnici. Ta posebna zgradba bo postavljena na Bleivvci* sovi cesti nasproti kina Tivoli. Droge za vozno žico bodo dobavile ljubljanske strojne tovarne in livarne, trač* niče pa avstrijska »Alpine Montana Do nawitz«-. Kakor je torej videti, je zadeva z ljubljanskim tramvajem končno le rešena m se bodo prihonje leto Ljubljančani že lahko vozili v Šiško in na VIČ. Nemške revizijonistične težnje vedno očit- nejše Odmev Treviranusovega govora v Franciji vuira svojega lastnega zunanjega ministra — popustljivosti — Nemška vlada desa-Izkoriscanje francoske Pariz, 21. avgusta. Ir^entističiro-revi-zijonistični govori nemsk' <.i ministra Treviranusa so izzvali v Franciji skorc večje zanimanje kakor v Nemčiji Francoski tisk skrbno /.d,sleduio izjave tega ministra in jih primerno komentira *er daje duška razpoloženja francoske javnosti. Francoski listi npravlčeno vprašujejo nemško vlado, dali vcrii nemško zunanjo politiko minister Tr^/iranus ali zunanji minister dr. Curtiu^ ki doslej še ni smatral za potrebno, izjaviti se o govorih Treviranusa. Pri tej primki opozarjajo na to, kako bi sprejela nemška javnost na znanje, če >_i pričeli vs; frauco.Vk: ministri svojevoljno govorit/i o zunanji politiki ter desavuirari mirovno i>>U* ko Brianda, kar bi ne bilo spričo posrtopaija r 5r»ške vlade v Treviranusovem slučaju prav nič čudnega. V Franciji sm itrajo sleherni govor vsakega ministra kot obvezno izjavo vlade, ki je bila podana ■& nje 10 vednostjo. Zato presoja francoska j ivnjst t*iai govore ministra T-eviranusa kot mnenje *iem-ške vlade ter se vprašuje, n«: se Je Nem čija odločila nastopiti pot revlz» jonizma. kar pomenja najresnejše og.a?i?nje evropskega miru, čeprav se dob.*o zaveaa, da je prav sedanji čas vse p *eje kakor primeren za nače+je tako ..e -arnlh vpiašanj. Zaradi Treviranusovirt govorov pa je prišel v neprijeten po ožaj tudi zunanji minister Briand, ki je d svojim dolgoletnim delom doprinesel že toliko žrtev za zbližanje z Nemčijo ter onstrauil v nadi na nemško hvaležnost ce.o vrsto *p>rnih vprašanj med obema narod jma Nemci po izjavah Trtrviranusa ne vidijo v tem uvidevnosti, temveč nekak dokaz strahu in skušajo po vsem tem kar so žo dosegli s postavljanjem vedno novih zahtev, onemogočiti pravi sporazum med Parizom in Berlinom, ki bi kor:s.:' NemciJ* še bolj kot Franciji. Pariz, 21. avgusta. Aa. »Lo Temps. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.7025. _ Berlin 13.4475 — 13.4775 (13.4625). — Bruselj 7.8763. — Budimpešta 9.885. — Curih 1095.9. — Dunaj 796.5. — London 274.50. — Newyork 56.245. — Pariz 221.65. — Praga 166.84. _ 167.64 (167.24). — Trst 294.05 — 396.05 (295.05). INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.12875. — Pariz 20.22375. — London 25.04375. — Newyork 514.15. — Bruselj 71.86. — Milan 26.93125. — Madrid 54.75. _ Amsterdam 207.1275. — Berlin 122.81. — Dunaj 72.6$. — Sofija 3.73. — Praga 15^6. — Varšava 57.70. — Budimpešta 90.30. — Bukarešta 3506375. Stavbno gibanje v Ljubljani Črni smo dobiti po deževju lepo vreme, je stavbna delavnost oživela Ljubljana, 21. avgusta. Zadnji teden so imeli stavbeniki in zi* dar ji neugodno vreme. Odkar je pa zopet posijalo solnce, je vse oživelo na stavbi* šcih. Med Povšetovo ulico, ki gre ob prisilni delavnici in dolenjsko železnico je lep travnik med košatimi kostanji. Travnik je parceliran in bo zraslo na njem šest lepih modernih stavb. Tako so začeli v ponede* ljek kopati svet za eno* oziroma dvonad* stropno hišo Angele Rebernik. Pod njeno streho bodo stanovanja v nizkem in viso* kem pritličju ter v prvem oziroma drugem nadstropju. Hiša bo do zime sezidana in pokrita, spomladi pa dograjena. Gradbo poslopja bo prevzel zidarski mojster An* ton Mavric. V Slomškovi ulici («na Kodeljevem) je sezidana visok opri t lična hiša višjega poli* cdjskega stražnika Vida Bevca. Zdaj stavijo tesarji na zidovje ostrešje in bo hiša že ta teden tudi pokrita. Stanovanja bodo v niz* kem in visokem pritličju in pa pod streho. Ker je v tleh grušč ki gramoz, bo stano* vanje suho in zdravo tudi v nizkem pritli* eju. Hiša bo gotova in porabna proti kon* cu prihodnjega meseca. Zidarska dela iz* vršuje zidarski mojster A. Celarc. V Aleševčevi ulici že blizu železniške proge v Šiški poganja iz gramoznih tal betonsko temeljno zidovje za enonadstrop* no hišo gospe Marije Zor. Na betonske zidove postavijo prihodnje dni ploščo iz železobetona, na kar se prične zidanje z zidno opeko in pojde delo hitreje od rok. Poslopje bo v začetku jeseni pod streho. Lastnica bo imela lepa stanovanja v nizkem in visokem pritličju in pa v prvem nad* stropju. Vsa dela bodo gotova vsaj v me« secu oktobru m se stranke vselijo. Zidanje ▼odi zidarski mojster A. Celarc. Na Celovški cesti v Zgornji Šiški si gradi krojaški mojster Andrej Lom bar enanadstropno domačijo. Zidovje je po* krito, ometavanje sten itn vzidavanje oken* s-kih okvirov in podbojev se prične vsak čas. V pritličju bodo obrtni prostori, v prvem nadstropju pa svetla, solnčna stano* vanja z velikimi okni. Zidarji in otali obrtniki bodo gotovi s svojim delom v ok* tobru. Lom bar j evo hišo gradi zidarski mojster Anton Mavric. Nekoliko naprej od Lombarjevega do* ma pa ne tako blizu ceste je zrasla iz nji* ve visokopritlična hiša železnišniskega uslužbenca Jakoba Vidmarja. Poslopje je pod streho, ometavajo se stene in vzida* vajo okenski okviri. Kot rečeno, je hiša to* j liko stran od ceste, da ne bo prah dosegel stanovanj. Gospoda« službuje na Zidanem mostu in se preseli v Šiško, ko bodo v hiši vsa dela gotova, kar se zgodi v dobrem mesecu. Gradnja Vidmarjeve hiše vodi zidarski mojster A. Celarc. V Zgornji Šiški na vzhodni strani Ce* lovske ceste si stavi svoj dom mestni de* lavec Alojzij Narobe. Poslopje je toliko gotovo, da dobi že ta teden streho. Gospo* dar si je napravil vodnjak, a je moral ko* pati 23 metrov globoko, da je prišel do dobre pitne vode. Tu sredi polja v božji naravi je pač prijetne je stanovati kakor v ozkih mestnih ulicah. Zidarska dela izvr* šuje zidarski mojster Vinico Borec Hiša bo gotova in porabna prihodnji mesec tako v pritličju kakor tudi pod streho. A tudi na sehi se pridno gradi in zida. Tovarna »Saturaus« je dala zgraditi pritli* čno delavnico, dolgo 75 in široko 25 me* trov. Napravili so tako močan temelj, da bodo zgradbo lahko vzdignili v enonad stropno poslopje. Trenutno so na zgradbi zaposleni krovci. Prostori bodo v enem mesecu porabni. Zidarska dela dovršuje stavbno podjetje G. Tgnnies. V Tovarniški uhci je v delu temeljno zidovje za visok opri t lično hišo Izidorja Hauschilda. V tej hiši bodo stanovanja v nizkem in visokem pritličju in pod stre* ho. V tleh je gramoz, torej bodo tudi klet: ni prostori suhi in dobro porabni. Stano* vanja bodo v dobrih dveh mesecih gotova in porabna. Zidanje ima v rokah stavbenik inž. Ivan Tornago. V sosedni to je v Prešernovi ulici, ki se izteka v cesto Ob Zeleni jami, bo imel svoje ognjišče voznik cestne železnice Alojzij Šmuc. Hiša je povečem sezidana in bo te dni tudi pod streho. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju in pod stre* ho. V njih bo dosti solnca in svetlobe, ker stoji hiša na odprtem svetu. V poldrugem mesecu bodo stanovanja porabna. Zidanje vodi zidarski mojster B. Čeme. V gramozni jami se zida bolj počasi kakor pa na Galjevici. Vendar se tudi ta vas vedno boli širi. dZaj vidiš tam tri nizke betonske temelje, na katere postavijo te dni lesena ogrodja za nove domove. Ena hiša je toliko gotova, da se dela ostrešje, na drugi so pa zaposleni krovci. Hiše imajo enotne ali dvojne stene, ki jih omečeio z malto in pobelijo. Novejša poslopja so znatno večja kakor najstarejša. Ta ali ona manjša stavba se tudi poveča za eno sobo ali za kaj drugega. Kakor čujemo, je na magistratu 80 prošenj za gradnjo lesenih hišic a žal prostora ne bo za vse. Sličice iz dremajoče Ljubljane Težko je življenje in grenak kruh onih, katerim je sreča obrnila hrbet L i u b 1 j a n a, 21. avg. Berglje Na Gallusovem nabrežju. Starinarji, sta-rma, mnogo zanimivosti. V neki izložbi lahko tudi vidite lepega, košatega papagaja, zelenega kot kuščar, poleg njega sta še dva mladiča, zelo ljubka — vse skupaj je naprodaj, če se ne bojite papagajske bolezni. Sicer pa mnogo Ljubljančanov dremlje v zadnji poletni toploti — tudi vzdolž taistega nabrežja, menda prav tako kot drugod. Razlika je le v tem, da imajo dremajoči stole vseh branž, ki pa so seveda rudi naprodaj. Na tem »trsru« se res lahko vse kupi — vendar proti gotovini, ne pa na obroke ... Morda je brl tudi maček na prodaj, ki je dremal v domačem hišnem oltarčku; mimoidoči so se temu mucu dobrodušno muzali, on pa najbrž ni vedel čemu, ker je jako začudeno mežikal. Neka gospodična je poklicala v oltar povzdignjenega mačka: »No, sveti muc, pridi no malo ven!* pa se je še bolj stisnil v svoj čudni golobnak. Ob Ljubljanici je sedel na trhlih hlodih star mož. kmečki na pogled. Opazil sem, da mu manjka desna noga, amputirana pod kolenom. Prisedel sem k njemu. Molčala sva. Ob njem so slonele berglje. Čez nekaj časa: — Počivate? — Da, nameraval sem si kupiti suknjič v starini, pa je dražji kot nov! Bosanci vse pokupijo, zato je tako drago — mi je povedal v dolenjskem narečju. — Ste z Dolenjskega, kaj ne? — Da, iz Stične sem se pripeljal zaradi suknjiča; pa ne bo nič, 200 dinarjev ne dam! — Imate v Stični dom? — Da, imam, imam... Po kratkem molku: — In odkod ste vi doma? — Iz Ljubljane. — Aha, saj imate ljubljansko ,špraho'. — Kako pa vas je doletela nesreča? pokazal sem na okrnjeno nogo. — O, že dolgo je, 28 let bukev mi jo ie zlomila. Devet mesecev sem ležal v bolnici. Zdaj ne morem več delati, od začetka pa sem, dokler sem lahko nosil umetno nogo. Pozneje pa je ta ,štuc' postal tako debel, da ga ne morem več vtakniti v .luknjo* Veste, prej sem umetno nogo nasadil na ta »štiic«. Molčala sva ... — Vidite — berglje, begrje — in ta pro-kleri »štiic«! Sekiri Se dva sta prisedla, možrcek in ženica; odložila sta sekiri. Mož brez noge: — Sta kaj sekala? _ Veste, nič ni! Nobenega dela se ne morem več dotakniti, samo grče še dajo sekat, za žagat pa sploh nič več, vse gre motorju pod zobe — sta oba hkrati odgovarjala. — Potem pa slabo živita? — Da, tako je, da se komaj naprej prerineva. Veste, včasih sem bila v tobačni tovarni — celih štirideset let sem delala vse »sorte«, prelagala, sušila in zavijala tobak. — O, včasih je bilo vse cjrugače v Ljubljani, od svojega 16. leta sem že tukaj... Slabo je, slabo! — Pa dobite pokojnino? — Dobim, dobim vsakega prvega. Tud4 on dobi, ker sva ,mestna' — od magistrata vsakega petnajstega 100 dinarjev. — Podpore, kaj ne? — Da, podporo, tako da se prerineva in grče hodiva sekat. Tako so sedeli složno skupaj s svojimi brigam t... Usoda bergljev in sekir. Nevarna akrobacija Le kaj bi počeli mi ubogi Ljubljančani, da nas ni predramil akrobat? In otročički v svojih počitnicah? Na Trnovskem pristanu je stal prazen voz pod kostanjem. Na njegovi ojnici so preizkušali trije otročički . svoje akrobatske talente. Fantek s prekljo v rokah se je spuščal na ojnico kot mlad vrabec na vzlet, pa ni imel mnogo uspeha, noge so se mu tako tresle, da je takoj sfrčal na tla — brez trobojnice. — Čakaj, bom ti pa jaz pokazal, kako se ta reč naredi! — Vtaknil sem roke v žep ter parkrat prestopil po ojnici. Otročič-kom je ugajalo, pa sem se kmalu poslovil — vendar prepozno. Bil sem že precej proč od voza, ko je nekdo pričel nekoga klicati z žvižgom. Obrnil sem se in zagledal voznika z vozom gnoja,* mahal je nekomu, naj pride k njemu. Meni to ne velja, sem mishl. Oni pa je žvižga! še huje, nekaj se mi ni zdelo prav, a se nisem zmenil. Povlekel me je za rokav. Bil je gospod Jaka, lastnik tistega preklicanega voza: — Kaj pa vi skačete po rštangi* jo hočete zlomiti? gleda! me je pisano kot poi zlodja. — Ne. ne, zaikaj? Dvignil je grozeče bičevnifc: — Sapra-menski mule!, pa ni udaril, šel Je. Sapramenske akrobacije, res so nevarne ... »Kje bo pa šel?« Tudi na Trnovskem pristanu! — Ženska s steklenico v rokah. Morda je bilo kaj v njej (v steklenici f) aH je po »kaj« šla, bolj »domače sorte« je bila, to se pravi, takšna kot jih je mnogo — prenašalk steklenic — in je mahala nekam prav po domače — opletala in motala se !e tako kot živo nasprotje — profesorja - akrobata. — Kic bo pa danes šel? je precej glasno vprašala za mojim hrbtom. Nisem se zmenil. — Kje bo šel, a-a-a? je ponovila. — Kdo bo šel, koga mislite? — J a, tisti, ki se ,turna' po 'štrikih*! — Tam bo šel kot vedno! — Ne, čez Ljubljanico bo šel, saj ao mi poved aH. — Ni res, potegnili so vas! — Ne, po ,štrrku* bo šel čez Ljubljanico. — No, pa naj gre! Da, tudi to ženšče je zmede! akrobat___ Salamensfce akrobacije! SOKOL Sokolska slavnost v Domžalah K četrtstoletnemu jubileju sok olovan ja so se DomžaJe v nedeljo 17. t. m. kaj slovesno odele. Sokolski dom, ki 6o ga pred 20 leti zgradili narodno zavedni Domžal-čani, je .ponosno vil državno trobojnico pod sinje nebo, dajajoč z njo čeečenje sokolska Jugoslaviji in delu, ki so ga za njo izvršili Sokoli v Domžalah. Od kolodvora se je formiral impozan-ten sprevod. Otvorilo ga je 5 sokoJcuv-jezdecev, tem je sledila godba Sokola I, njej pa sokolski prapori iz Kamnika, Most in Šiške. Za njimi so se vrstila vsi oddelki razen moškega naraščaja, skupno 212 oseb, od teh 72 članov v kroju. Kar smo še pri vseh povorkah videli, je seveda pokazala tudi domžalska. Menda gredo vsi društveni načelniki za tem, da je njih povorka številno najjačda, zato privzemajo v njo tudi sokolsko deoo. A en sam pogled na deco v pohodu nas vodi k zaključku, da deca absolutno ne spada v povorko. Kajti ti zakrivljeni četverostopi, to stopicanje in mešanje koraka, obračanje glave v vse smeri in absolutna neskladnost koraka s taktom godbe, to gotovo ne daje povorki nič svečanega. Pred Sokolskim domom je vse prisotne pozdravil brat Petrove. V svojem govoru je markantno orisal domžalsko sokolsko zgodovino in zlasti hvaležno omenil pomoč, ki sta jo Sokolskemu domu v najtežjih časih prožila gg. dr. Iv. Tavčar in Ce-rar. Slednji, politično pristaš protisokol-ske struje, bi z lahkoto zmel Sokolski dom v prah, a tega ni hotel storiti: >Dokler imam jaz besedo. Soolski dom ne bo prodan!« Poaval je znova na sokolsko delo, na cd'lj, h katermu mora stremeti vsak Jugoslovan, ki nosi domovino v srcu. Nazdravil je Nj. V. kralju, prestolonasledni-ku-starešmi in vsej kraljevski rodbini, na kar je godba zaigrala državno himno. Nato je pozdravil Sokole domžalski župan br. Janežič, želeč zlasti Domžalam še mnogo sokolskih uspehov. K jubilejm so čestitali še erezki načelnik g. dr. Ogrin, načelnik ljubljanske sokolske župe br. Vrhovec in načelnik Ljubljanskega Sokola br. Rudolf. K slavnosti je prispel tudi dolgoletni požrtvovalni vaditeJd br. Kostnapfel iz Ljubljane. Telovadni spored je ves dobro potekel, če iavizaonemo motnje, ki jtih je pri vsakem oddelku delalo po par površnežev. Zlasti so uspele vaje članov (64) in obojne dece (76), odrezale so se tudi članice (37), moški naraščaj (32) in ženska naraščaj (23). Višek pohvale pa je pravic a o prejela kompozicija domžalskega načelnika br. Pr. Vidmarja. Izvajalo jo je 8 domačih članov v posebnih, prav primernih belih dokolenkah in 4 domače članice v všečnih belih oblekah. Kcmupozioija sicer ni pokazala nič novega, a brat Vidmar je znal dosedaj poznano efektno združiti in spravili v krasen sklad z godbo, telovadci pa so točko do podrobnosti uvežbali, predvajali brez napake, elegantno, okusno in skladno. Orodno so najipreje predvedd sami domačini, nato še gostje. Domačini 6 3 z 42 telovadečimi nastopili v 7 vrstah: članice na krogih v gugu, člani na brai.'ji in v vajah na konju na šir, 2 najboljša člana in 3 najsposobnejši naraščajniki na drogu in na bradlji, moški naraščaj v preskokih koze, moška deca v skok v dalj. ženska deca z 2 vrstama v igrah. Domžale imajo par zelo dobrih orodjašev, ostali pa rabijo še daljne skrbne trenaže. Zanimivejša je bila orodna gostov, kjev> je nastopila vrsta moškega naraščaja v prav lepih vajah na drogu, vrsta članic na bradlji, vrsta članov na krogih in 'Izvrstna vrsta članov na bradlji. Publika je imela torej pred sabo obilen dn dobro odvežban program, a tuii za-stonjkarji z obeh strani ograje so bili z njim zadovoljni. Morda bo v interesu boljše propagande sokolske telovadbe čim-preje treba revidirati običaj pob'rauja obvezne vstopnine. Vstopniia sicer prinaša društvu prispevke imoviteiših, a obenem odbija marsikoga,, a zastonjkaije. ki se . naberejo v bližini ielovadišSa :n katerim zato nI odrekati zanimanja za prireditev, te požene predvsem vstopi i na k plaiikarn, na drevje itd. Bilo bi zaitj povsem priporočljivo, mladini in onim mlajšim, ki nimajo od nikoder še zaslužka, dovoliti k telovadbi prost dostop, odnosio ukrenit5 potrebno, da dajo državna, bano^nska *n občinska oblastva društvom k vsaki prireditvi oni znesek podpore, kd odgovarja krajevno običajnemu znesku vstopnine. S tem bi bilo društvom omogočeno opustiti pobiranje vstopnine, a bilo bi jim po drugi strani olajšano širjenje sokolsbva. Pri domžalskem nastopu so sodelovala sledeča društva s tem-le številom: Ljubljana I 1, Ljubljana II 1, št. Vid 2, Ljub- j ljana III 5, Moste 9, Mengeš 14, Šiška 17, Rađomlje 24, Jezica 25, Moravče 26, Kam- : nik 26. DomžaJe 40, Ljubljanski Sokol 42, j skupno 232 telovadecih. Domžalam čestitamo k lepi prfreditvi in jim želimo na potu k nadaljnim jubilejem še vodjih uspehov. Zdravo! —že. Med ptiči našega Zoa 50 letni strežaj France Kokalj iz Domžal, ki spi s svoftm sinom med ptiči Ljubljana, 21. avgusta. Od meseca maja je nastanjen naš Zoo v mestnem ribniku v Tivoliju. Kraj je kot nalašč ustvarjen zanj. Prej zapuščen — kaj maloštevilni so bili oni, ki so si izposodili čoln in so veslarili po umazani, kalni vodi — je zdaj oživel. Vsak dan prihajajo Ljub* ljančani na obiske k svojim prijateljem: volku, šakalu, smaku itd. Velik je obisk posebno ob nedeljah. Obiskovalci sicer ne segajo radi v žepe, vendar pa znaša inkaso ob nedeljah povprečno po 700—800 E>in. Koliko se je še pred kratkim prelilo čr* nila zaradi smradu, ki da se razširja okoli ribnika! In koliko je resnice na stvari? Prav nič, če smo odkriti! Le zakaj morajo pri vseh stvareh biti merodajni vsi mogoči momenti, samo stvarni ne? Tako bi se kmalu zgodilo, da bi radi gotovega nerga* nja doživeli razpust društva, ki ga je po* krenil sedanji nad vse agilni požrtvovalni odbor z rektorjem prof. dr. šerkom na čelu. Nadzorstvo nad Zoom vršita poleg od= bornikov 501etni' strežaj France Kokalj iz Domžal in njegov sin. — Kako pa sta vidva prišla k Zou? — Že od mladega sem imel opraviti s ptiči in živalmi. Za strežaja ni vsak dober, mi je razlagal originalni France. Živali je treba razumeti in jih ljubiti. Ko mi je pred kratkim rekel dr. Šerko: »France, za ta me* sec ste že prejeli plačo, za prihodnji me* sec vam jo bomo pa kar vnaprej plačali, ker bomo društvo razpustili,« se mi je kar inako storilo. No. hvala bogu, društvo še obstoji in bo menda obstalo. Bila bi velika škoda, če bi Ljubljana izgubila vse te ptiče in živali, ki jih je društvo s toliko požrtvo-valnostjo zbralo iz vseh krajev. Tega volka n. pr. smo dobili iz okolice Karlovca. Ves dan teka po svoji kletki, ka* kor ga zdajle vidite, in premišlja bogve kaj. Najbrž se mu toži po prostosti. Koli* ko je star? Komaj eno leto. Eno leto sta tudi stara šakal in srnak. Šakala smo dobili iz Bosne. Mnogo bolj krvoločen je videti kakor volk. Če bi se upal skozi kletko po= nuditi mu roko? Nič prav rad! Če imajo živali kaj stalnih prijateljev? Imajo jih, seveda jih imajo! Gospa mladega g. Hribarja večkrat pride in pomoli roko skozi mrežo volku in šakalu, ki ji pa nič hudega ne storita. Lisice, ko jo zagledajo, hočejo vse k njej v naročje m. ko od de. jim je hudo. Šest lisic imamo, od teh je pet zraslo pri Hribarjevih, zato jo tako pozna* jo. Hribarjevi so zelo navdušeni za Zoo. Doma rede med drugimi živalmi dva volka. — Kaj je pa s tem jazbecem, da se ni* kamor ne gane? — Klope ima v očeh. Sicer jih je pa po vsem životu poln. Jatri dobimo neko olie. s katerim ga bomo reveža namazali, da se jih iznebi. Sprehod ob kletkah n.i prostem je kaj zanimiv. Vidiš žolne. strnade. štiglicc, ščinkovce, repnike in še celo vrsto drugih ptičev. L'stavil sem se pred kletko z dvema divjima mačkama. — Odkod ste ju dobili? — Z Dolenjskega. — Sta krotki? — Še precej. Brez skrbi lahko "dprera kletko. Bog varuj, da bi odprl vratca ori kletki s to mačko! France m* je pokazal veliko divjo mačko, ki je besno skočila k mreži, ko sem se je dotaknil z roko, in je obenem preteče zapuhala. — Ta bi mi bila koj na bi mogel odtrgati z njega, glavo skozi vratca kakor dveh. — Odkod ste jo dobili? — Ujeli so jo v Koleziji. Ko so jo prenesli sem, se več dni ni pritaknila jedi in vse solzne oči je imela, tako jo je jezilo, da se je dala ujeti v nastavljeno past. Lepi so dihurji, kuna belica, kune zlatice, veverice, pa tudi ptiči vseh mogočih vrst in barv. zaprti v številnih kletkah v velikem poslopju ob ribniku. — Še nekaj France! Kje pa spite? Tule na tleh, med priči! Že četrti mesec. Spati pa bi moral zunaj v hiši, kjer živi ženska, ki je imela poprej čolne čez, a je sedaj brez dela. Zjutraj na vse zgoda i ?e vstanem. Kako bi tudi spal, ko me pa ptiči zbude! Zdaj pojo le liščki in drozgi, drugi se mavsajo. Pojo pa tako lepo, da ne morem več spati, kakor hitro začno žvrgoleri. V lopi. kjer so bili nekoč čolni, so zdaj kletke s pticami roparicami. Zoo je v pro* vizoriju, to se čuti. Skrajni čas je že, da se odloči, ali ostane v Tivoliju ali ne. vratu in je ne če bi pomolil pri prejšnjih 7akajj je Micka zaspana M aH gratulant — Stričdk, jutri ti pridem gratuli-rat, toda umij se, prosim. — Ka? Umijem nag se? — Da. Mamica je dejala, da mi daš 100 Din, če ne boš umazan. Ljubljana, 22. avgusta. Saj jo poznate Micko izpred pošte »Narod« in druge časnike prodaja za vo* galom v kotičku kraj poštnega nabiralnika. Včasih jo vidim spati ob mizici, na kateri ima razstavljeno »blago«; sicer ne dela ve* like reklame, časopisni papir razvije, da bolj vleče, ter ga obteži s kamni, da sapa vsega ne odnese. Žalostna je Micka v svo* jem kotičku, sama je, le golobi ji delajo družbo, ki so pa precej nevljudni, tako kakor oni v Benetkah na trgu Sv. Marka, četudi dajejo brezplačne romarske spominke. In sem jo povprašal Micko, kako in kaj je z njo, če je tudi pri njej kriza kot pra* vijo drugod trgovci. Rada mi je postregla z vsemi podatki, ker je še dekle, ki ni več premlado. — Težko je, po 10—20 dinarjev zaslu* žim na dan. — To pa moram gospodom povedati, morda bodo potem raje kupovali od vas! — Le povejte jim, saj jih je mnogo, ki mislijo, da sem bogata! Druge že lahko iz* hajajo, jaz pa imam punco, šolam jo, za njo skrbim. Pa je zelo pridna, dobila je ce* lo nagrado, 100 Din, kot najboljša učenka. — Kaj, punco imate? Kako pa vi pri* dete do tega? Zdaj vas pa več ne maram. — Da, vojna mi jo je naprtila, zdaj je že 12 let stara, le povejte gospodom, za njo moram skrbeti. In za stanovanje plačujem 150 JDin. Pa to tudi povejte, da je teh bab preveč, nekatere so tako sitne; veste, opol* noči gremo po »Jutro«, da ga raznosimo po kavarnah, to je takšna dirka, da se ljudje kar za nami ozirajo, potem pa v kavarne tako prisopihamo — pred gospodo, niti do sape ne morem priti. To je škandal, kako se pred gospodo prerivamo in zmerjamo — le povejte, da je bab preveč, naj gospodje poskrbe, da jih ne bo toliko! Micka govori počasi z nekim posebno čudnim glasom. — Da, in tega ne pozabite, da sem bo* lehna, k dr. Pogačniku hodim, grlo me boli. Tudi tega gospodje ne vedo, zakaj sem vedno tako zaspana, da večkrat kar na mi* žici zaspim. Veste, ko pa premalo spim, opolnoči moram iti po »Jutro«, da ga do dveh raznosim, ob šestih pa že moram biti pred pošto. V nočeh od sobote na nedeljo pa sploh nič ne spim. Do polnoči imam do* ma delo, potem grem po »Jutro«, ga raz* nosJm po kavarnah, nato pa grem ponujat »blago« na postajo nedeljskim izletnikom. — Tn pozimi, vas zelo zebe? — Seveda me zebe. Noge imam ovite s cunjami v zaboju, pa je vseeno mraz. Včasih se malo ogrejem v poštni kleti, a kaj ko moram biti zunaj, drugače mi časopise pokradejo. Veste, malokdo kupi, marsika* teri pa rad zastonj vzame: niso vsi ljudje pošteni, nekateri vzamejo in plačajo, drugi pa samo vzamejo. — Le napišite, le! Ni dobro, ne. Veste kaj, je še valno pripomnila, če hočete, prinesem fotografijo, naj priobčijo še sliko. — To mi še povejte, ali imate kaj ženinov? — O, bi jih že imela . . . Nekateri mis« lijo, da imam denar — pa sem reva. Res, žalostno je v tistem kotu pred pošto, četudi je blizu živahna promenada . .. Poslovil sem se z obljubami. Micka je ostala vesela z upanjem v očeh: zdaj se bo pa kar samo prodajalo ... — O, seveda se bo, če bo Micka spala. KOLEDAR. Danes: Četrtek. 21. avgusta 1930. katoličani Ivana, pravoslavni: 8. avgusta. Emi-lijan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Krao Matica: Dvoje src v M taktu. Kino Ideal: Gusarieva zaročenka. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Kurah, Gosposvetska cesta: Sušnik, Marijin trs:. Koncert angleških pevcev Včeraj zvečer so angleški pevci priredili koncert v Filharmoniji. Navalilo je v dvorano toliko ljudi, da bi jo bili napolnili lahko dvakrat. Odšlo jih je preko 300, ker je zmanjkalo prostora. Vse točke angleških pevcev so poslušalci navdušeno sprejeli. Odobravanju in ploskanju ni bilo konca ne kraja. Uvodoma je v pozdrav Angličanom zapel pev. zbor Glasb. Matice pod vodstvom opernega ravnatelja g. Poliča angleško himno, nakar se je koncert angleških pevcev vršil v vzornem, brezhibnem redu ter končal okoli desete ure. O samem koncertu bom poročal posebej. Med koncer-tom je predsednik Hubadove pev. župe angleške pevce prisrčno nagovoril, jim k 1?» pem umetniškem vspehu častital ter jim izročil krasen venec. Tudi predsednik Glsb. Matice dr. Ravnihar jim je poklonil lepo okrašeno liro, nakar se je za čestitke in darove zahvalil pevovodja g. Arthur Fagge. Po koncertu so se angleški pe\ .; podali v spremstvu pevcev Glasb. Matice in članov društva ljubiteljev angleškega jezika v veliko dvorano Kazine, kjer sta jim banovina in mestna občina priredili skupno večerjo. Hotelir g. Krapež je mize slavnostno okrasil ter postregel res vzorno in veledostojno. Na galeriji je igral odde* lek muzike dravske divizije vse do zgodnjega jutra, svobodne prostore pa so zasedli člani pev. zbora Gl. Matice in drugi gostje. S redi večerje je napil pevovodja g. Arthur Fagge Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji, nakar je nazdravil podban dr. Pirkma« jer angl. vladarju in njegovemu narodu. Podžupan prof. Jarc je deloma v slovenščini, deloma v angleščini v imenu mestne občine pozdravil pevce, jim želel v naši domovini prijetnega bivanja ter izrazil želje o intenzivnejši propagandi za zbližanje obeh narodov. Dr. Rebek je nadalje govoril v imenu prijateljev angleškega naroda, nakar se je oglasil dr. VI. Ravnihar, predsed* nik Glasb. Matice, še enkrat častital k umetniškemu uspehu angleškim pevcem ter jih vabil k še tesnejšemu delovanju za medsebojne prijateljske stike in k menjavi obojestranskih kulturnih dobrin. Svoj govor je ponovil tudi v angleškem jeziku. Vsi govori so bili seveda sprejeti z navduše* njem. Po končani večerji je dragim gostom zapel pod vodstvom g. Polica pevski zbor Glasb. Marice vrsto umetnih in narodnih pesmi v najvzornejši formi. Angleški pevci so našo pevsko pozornost kvitirali z živimi aplavzi. Nekoliko pesmi so zapeli tud^ Završanovi pevci. Večer je bil prav animiran ter je pote* kel prehitro. Splošna sodba Angležev je bila, da so se pri nas res čutili kakor doma in ne morejo prehvaliti naše gostoljubnosti m izrednega pevskega interesa naše publike. Dnevne vesti — Naši častniki na Češkoslovaškem. V fcorek zgodaj zjutraj so prispeli s tržaškim brzovlakom v Češke Budjejovice gojenci naše vojne akademije, da vrnejo češkoslovaškim kolegom poset Jugoslavije L 192h. Ponoči so se odpeljali gostom naproti do meje častniki češkoslovaškega generalnega štaba. Na češkoslovaških tleh jih !e najprej pozdravil poveljnik češkoslovaške volne akademije brigadni general františek Hrabčik. Po pozdravu so se odpeljali naši častniki v Češke Budjejovice. V ekskurziji je 21 častnikov, med njimi divizijski general Emil Belgič, drugi zastopnik načelnika generalnega štaba, brigadir Ilja Bračič, načelnik prometnega oddelka generalnega štaba brigadir Mihajlo Bodinac ter 18 kapitanov I. in M. razreda. Po skupnem za-jutreku so odšli naši častniki v vojašnico, kjer so si ogledali topniški polk št. 305. Pokazali so jim češke topove kalibra 30.5. Po ogledu artilerijskega polka in avtomobilskega oddelka so iim priredili češkoslovaški kolegi svečan obed, po katerem so se odpeljali z avtomobili v Hluboko nad VI-tavo. kjer so si ogledali grad. Zvečer so se odpeli ari z brzovlakom proti Plznu. V Plznu so bili navdušeno sprejeti. Občinstvo je napolnilo velik trg pred kolodvorom in vse ulice do hotela »Smitha«, kjer so pripravili gostom stanovanja. Na kolodvoru so pozdravili naše častnike poveljnik divizije general Klecanda, okrajni glavar vladni svetnik Velik in občinski svetovalec Lana. Pred kolodvorom je stala častna stotnija z vojaško godbo, ki je zaigrala jugoslovensko in češkoslovaško himno. Med gostim špalirjem so odšli naši častniki v mesto. Občinstvo jih je ves čas navdušeno pozdravljalo. Z balkona hotela »Smitha« se je general Begič zahvalil pl-zenskemu občinstvu za pozdrave. Včeraj so si ogledali naši častniki Škodove zavode, zvečer jim je pa priredila Češkoslovaško - jugoslovenska liga banket. Davi so se odpeljali v Prago. — Iz sodne službe. Upokojena je jet-niška paznica pri dež. sodišču v Ljubljani Marija Tumpej. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Velikih Laščah je prepovedalo zahajati v krčme za dobo enega leta kočarjevemu sinu na Plosovem Francetu Debeljaku. —Izvoz našega grozdja. Na praškem in dunajskem trgu je veliko povpraševanje po smederevskem ir vršaškem gTozdju. Vse kaže, da pojoe letos iz naše države do 20 milijono«- kg svežega grozdja. — Bogat r:bolov -v severni Dalmaciji. V juliju so nalovili rib;či v morju od Raba dc Rogoznice 223.268 kg rib v vrednosti 1,430.540 Dij. Od tega je šlo za domaČo potrebo 99.957 kg, za izvoz 58.306, v olju so konzervirali 16.000, nasolili pa 49.CK>0 kg rib. Ribe je lovilo 6000 ribičev na 2100 rv biskih ladjan — Guatemala za naše izseljence. Neka* teri poslanci parlamenta republike Guate* male so izročili vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da morajo imeti med vsemi pri* seljenci z zapada in iz balkanskih držav prednost jugoslovenski državljani. V spo* menici je rečeno, da bi bilo napačno, če bi vlada ovirala Jugoslovenom priselje« vanje, kajti jugosloveski izseljenci so zdra* vi in marljivi delavci, ki se kmalu prilagode novim razmeram. V Guatemali je zdaj malo Jugoslovanov. Vsi so med domačini zelo priljubljeni kot pošteni in marljivi delavci. — Smrt ameriškega rojaka. Dne 7. julija je v Powhatan Poinrn, država Ohio, umrl Janez Petek. Pokojni je bil doma iz Je!ovca. fara Bušan "na Dolenjskem. — Za prometno zbližanje med Jugoslavijo in Rumunijo. Rumunska delegacija in rumunska vlada sta pristali na naš predlog glede mostu čez Dunav. Naša država se je obvezala zgraditi direktno brzoprogo do Brze Palanke, dočim podaljša Rumu-nija svojo progo do Brze Palanke. Cim bo mešana komisija končala svoje delo, bo sklicana posebna prometna konferenca, da pripravi vse potrebno za sporazum med obema državama o vseh prometnih vprašanjih. Ta konferenca se bo vršila najbrž že v prvi polovici septembra na Bledu. — Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da čim preje poberejo Članarino ter odpošljejo vodstvu. Nadalje naj prirede podružnice sedaj še kako vese* Irco ali zbirko, ter pridno razpečavajo na* rodni kolek itn razglednice. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Tudi včeraj je bilo skoro v vseh krajih naše države večinoma jasno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32, v Beogradu in Sarajevu 30, v Zagrebu in Splitu 29, v Ljubljani 27, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.1, temperatura je znašala 16.7. — Zaradi umora ljubice 18 let ječe. Pred osiješkim sodiščem se je v torek vršila razprava proti bivšemu finančnemu stražniku J ovanu Klaiču, ki je 26. maja zaklal svojo ljubico Magdo Pušic, dekle l-z javne hiše. Pri razpravi se je Klaić zagovarjal, da ga je Magda prva napadla z nožem in da jo je sunil samo v silobranu. Toda med preiskavo se je ugotovilo, da si je Klaić že dva dni popreje pripravil nož m ga celo dal nabrusiti, poleg tega se Je pa celo poprej mioTmiral, na koliko let utegne biti obsojen, če bi koga umoril. Zaradi premišljenega umora je bil obsojen na 18 let težke ječe. Niegov zagovornik Je vložil ničnostno pritožbo. — Drzen razbojniški napad na avtomobil. V vasi Retfala na poti med Zagrebom m Osijekom je bil v torek zvečer izvršen drzen roparski napad. Plačilni natakar kavarne >Royal« iz Osijeka Ivan Kajan se le odpeljal v torek zvečer z avtomobilom v Zagreb. Ž njim sta se peljali njegova žena m llletna hčerka, šofiral je pa Ivan Malo-Ševec iz Osijeka. Ko so prispeli v Retfalo, se je na cesti nenadoma pojavil neznanec, ki je mahal z robcem in kričal: Stoj! Šofer je bil prepričan, da se je pripetila ne- sreča m je avto ustavil. Neznanec je stopil k avtomobilu in trikrat po vrsti ustrelil na šoferja, k sreči ga pa ni zadel. Šofer je brž pognal avtomobil, toda na cesti sta prežala še dva napadalca, ki sta tudi začela streljati. Ustrelila sta okioli ISkrat, dve krogli sta prebili karoserijo, tretja je pa zadela Kajanovo ženo v stegno ter izstopila na peti. Več krogel je žvižgalo nad Kajanovo glavo, ena je pa oprasnila njegovo hčerko po obrazu. Šoferju se je posrečilo pobegniti in vozil je naravnost v Valpovo k zdravniku, ki je Kajanovo obvezal. Prijavil je napad orožnikom, ki so takoj odšK poizvedovat za napadalci, o katerih pa se-ve ni bilo duha, ne sluha. Baje so hoteli napasti avtomobil dr. Šlesmgerja, direktorja vlastelinstva v Donjem Miholjcu, katerega avtomobil je zelo podoben avtu šoferja Maloševca. Direktor Slesinger se je pa odpeljal Četrt ure za Maloševcem. — Samomor z octovo kislino. V Karlovcu se je včeraj zaradi nesrečne ljubezni zastrupila z octovo kislino 261etna Milka Bačun, doma iz Pravrtine, občina Ribnik. Bila je uslužbena pri neki ugledni karlov-ški rodbini in se je v Karlovcu seznanila z nekim fantom, s katerim se je zaročila. Frant jo je pa pustil na cedilu m to je na njo tako vplivalo, da je izvršila samomor. Umrla je v strahovitih mukah. — Proces zaradi gradbene estetike v Dubrovniku. Pred okrajnim sodiščem v Dubrovniku se je v torek vršila zanimiva razprava. Arhitekt Ivačič je tožil znanega esteta in kritika K. Strajniča, češ da ga je z raznimi nedostojnimi izrazi v kritiki načrta hotela *Excelsior« hudo žalil. Strajnič je pisal med drugim o »banalnem načrtu«, »šablonskem delu«, »kasarniškem slogu« i. t. d., poleg tega je pa Ivačiču očital, da njegov načrt ni v nobeni zvezi s slogom starega Dubrovnika. Strajnič je hotel nastopiti dokaz resnice, češ da je bil upravičen napisati tako oceno. Zahteval je, da sodišče prečita sodbo arhitekta Plečnika iz Ljubljane ter prof. arhitekta Schbna iz Zagreba, da prouči mnenja tehničnih fakultet v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu ter konservatorja Marka Murata. Ker se je obtožencev zagovornik termi protivil, je sodišče Strajničevo zahtevo glede proučitve vsega dokaznega gradiva zavrnilo, pač pa je prečitalo sodbi arhitektov Plečnika m Schona. Po preči tanj u teh izjav je tožitelj dejal, da bo tožil tudi arhitekta Schbna. Razprava je trajala deli Časa, končno je pa sodnik obsodil Strajniča zaradi prekoračenja mej dovoljene kritike rn rabe žaljivih izrazov na 14 dni zapora ali tri leta pogojno, plačati pa bo morai tudi vse stroške procesa. Iz Ljubljane —Ij Jean Stacul na zadnji poti. Včeraj ob 16. se je vršil izpred glavnega kolodvora pogreb tragično umrlega Jeana Stacula, sina ljubljanskega veletrgovca. Pogreba so se poleg sorodnikov, številnih znancev in prijateljev udeležili zastopniki TOI, Gremija trgovcev, Društva trgovskih potnikov, predstavniki raznih trgovskih organizacij in korporacij itd. Krsto s truplom je dvignilo šest ljubljanskih trgovcev na mrtvaški voz, na kar se je začel pom&ati žalni sprevod izpred kolodvora po Miklošičevi cesti in Komenskega ulici mimo Tabora na pokopališče. Veličasten žalni sprevod ter gost špalir občinstva po ulicah, kjer se je pomikal, sta pričala, kako priljubljen je bil Jean Stacul. — Davi se je v cerkvi Marijinega Oznanenja vršila zadušnica za pokojnim. —Ij Gostovanje dunajske operete v ljub« ljanskem opernem gledališču. Prvo gosto« vanje se bo vršilo v pondeljek 25. t. m. Skupina gostov stoji pod muzikalnim vod* stvom dr. Neumana, tvorijo jo pa sledeči člani dunajske operete: Margareta Slezak, OHy Springer, Henrrv Payex, Kari Schulz in Adolf Korner. Oba prvaka Slezakova in Payer uživata na Dunaju sloves najboljših operetnih umetnikov. Skupina je v resnici izvrstna in nam bo pokazala pravo dunaj* sko opereto v vsej njeni živahnosti in ori» ginalnosti. Prvi večer vprizore gostje mu* zikalno komedijo v štirih dejanjih (7 sli* kah), katero sta napisala Kurt Breuer in Hugo VViener, uglasbil pa jo je dirigent dr. Neuman, 4krat poroka. Zasedbo posameznih slik prinese gledališki lepak. Za gostovanje veljajo naše operne cene od 50.— Din navzdol. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in sicer v petek in soboto ter v po* nedeljek in torek, od 10. do 12. ki od 3. do 5. ure popoldne. —Ij Adaptacija trgovskih lokalov. V štirinadstropni Mikuševi hiši št 15 na Mestnem trgu prezidavajo in preurejajo trgovske prostore, da bodo ustrezali modernim zahtevam. Z moderniziranjem obrtnih lokalov znatno pridobiva Mestni trg na svoji privlačnosti. Trgovec Josip Bahovec na Sv. Jakoba trgu pa preureja skladišče v enonadstropno poslopje. —Ij Povečanje plinovega omrežja. Na Dunajski cesti kopljejo delavci jarek, kamor polože velike železne cevi za plinovo napeljavo. Poraba plina za kuho se bolj i» boli uveljavlja. V ta namen se stavijo po novih hišah posebna ognjišča. —Ij Društvo Sokol Ljubljana III. priredi v petek 22. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu gostilne pri Fortuni na Vodovodni cesti prvo letošnje predavanje, na katerem bo razpravljal brat dr. Janže Novak o pomenu sokolske organizacije za družbo m narod. Udeležba za člane obvezna. Vabijo pa se tudi vsi prijatelji m — neprijatelji — Sokola k zanimivemu predavanju. H. Znano ime — Moj nečak je odpotoval pred leti v Ameriko poskusit srečo. — In se ni izgubil tam? — Izgubil se je, toda takoj so razpisali 1000 dolarjev nagrade onemu, ki ga najde. Da eenj. publiki (zamudnikom) vsestransko ustrežemo, smo si s težavo pridobili govoreči film: 44 JfoiemvUaktD še za danes četrtek 21« t. m. ZADNJIKRAT ob 4i pol 8. in 9^ zvečer ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Angleški sprejem Angležev Neoficielno poročilo Ljubljana, 21. avgusta. Čakali so jih gospodje, seveda v frakih, kakor se spodobi, mnogo jih je bilo ali pa je peron majhen. To je v redu ali aH right. Namreč gospodje v frakih so čakali An* gleže. V redu! Ali right! Gospodje so pri* čakali pristne Angleže, a so bili morda prav razočarani nad njihovo pristnostjo. Angleži so bili brez monokljev, frakov, ci* lindrov in belih rokavic, bili so tako na» vadni smrtniki na pogled, kot če bi prišli naši Primorci ali Siškarji iz Zagreba — n. pr., če bi se vrnili s tistega kongresa, na katerem ni povsem varno kot nam pričajo zadnji dogodki. — Vidite — Angleži! Ka* kor bi rekli: glejte — človek! Zaigrali smo jim himno, sicer pa so se očitovali znaki, da smo razočarani. Vendar so se vršile go* vorance med Angleži in nami s predstav* ljanjem. Naši gospodje so govorili sloven= sko, njih besede pa je prevajala v angleŠČi* no lektorica ga. Copelandova, kar vam mora biti že znano. Vse to se je vršilo jako tiho in angleško mirno. Celo neki gle= dalci v ozadju so bili glasnejši od govor« nikov. Slišal sem glasno pripombo h govo* ru g. podžupana (kateri edini je bil med našimi gospodi angleški), »da se je gospod gotovo ves teden učil te Štiri angleške be* sede, katere pa je pozabil, ko je prišel na kolodvor . . .« — Zdelo se mi je, da smo se prav malo razumeli z Angleži, oni pa z nami. aaj je največjo vlogo igralo kimanje na obeh straneh. Ker sem trdil, da se je očitovalo raz* očaran je pri naših gospodih, moram še priznati, da ni bilo pri Angležih videti, da bi se čutili počaščene. Ne vem, ali imajo vse naše zastave počitnice, ker ni bilo vi« deti nikjer nobene; pa tudi v ostalem se niso Ljubljančani posebno izkazali, četudi je znano, da so kmalu pripravljeni vpiti »živio!« ali »dol z njim!* — kakršno je pač vreme. A morda je to Angležem uga* jalo — vse tako angleško hladno — niče* sar ne smem reči. In še veste kaj? Angleži so se mi smilili! Prvič takrat, ko smo jih pozdravljali in sprejemali tako kot povedano. K sprejemu moram še omeniti, da nekateri naših za* stopnikov (zastopniki raznih pevskih dru* štev itd)., ki so bili poslani sprejemat in pozdravljat Angleže — niso prišli niti bli= zu, samo od daleč so pomešani med občin« stvom ponižno kimali. — Drugič so se mi Angleži smilili takrat, ko jih je nekaj stalo že zunaj pred postajo okoli kmečkega vo* za. natovorjenega z njihovo prtljago, ostali njihovi tovariši pa so jo že mahali z godbo na čelu po Miklošičevi cesti. Najbrž so se smilili tudi g. podžupanu, ki je ob pogledu na omenjeno zmešnjavo vpraševal, če ni nobenega reditelja.« In še tretjič so se mi smilili tedaj, ko so korakali po Miklošičevi cesti pomešani z našimi meščani, ki so jim skakali po petah — po taktu koračnice, in ko ni bilo nikjer ob cesti niti takšnega špalirja kot ga običajno naredimo tedaj, če se ziblje po cesti kak pijanec, ko m nikdo bevsknil pozdrava raz oken hiš in palač in ko smo tem ubogim Angležem pred vhodom v Union spet samo pokima* vali — za slovo. Kaj ne. kako hitro smo se poangležili. Ali je to aH right? Zaklad pod vojašnico Jubilejne svečanosti v Alžiru so opozorile svet tudi na ogromno premoženje zadnjega bega Huseina paše, ki je znašalo nad poldrugo milijardo Din. Dve tretjini tega bogastva sta izginili brez sledu in še zdaj nihče ne ve, kam. Poveljnik francoske armade grof Bourmont je po okupaciji Alžira odredil, naj vse zaklade v begovi palači zbero m popišejo. V palači so bile skramjene poleg angleških, portugalskih in beneških dukatov krasne dragocenosti in mojstrovine flerentinske umetnosti. Za 43 milijonov zlatih frankov zlata so poslali v Pariz in spravili v tresore Francoske banke. Toda prišla *e julijska revolucija, vrhovni poveljnik v Alžiru je bil odstavljen ladje so prihajale in odhajale in ta Čas so begovi zakladi izginili. Zdaj je znano samo, da je bBo begu dovoljeno še enkrat posetKi Čarobno palačo na morski obali, da bi si izbral nekaj dragocenosti iz svojega privatnega imetja. Spremljali so ga sicer trije pobočntki, toda vseh zakladov niso mogli odnesti. Baje so domačini ponoči odnesli zaklade v svoj okraj m jih zakopali. Na dotičnom kraju stoji zdaj baje vojašnica._ VsHJIv kavaftV — Gospodična, dovoHte, da vas spremim. Prav zdi se mi, da vas od nekod že poznam. — 2e mogoče, sag večkrat zahajam tja. Tragedija prestolonaslednika Rudolfa Prestolonaslednik Rudolf in-njegova ljubica Marija Vetser sta šla v smrt prostovoljno Konflikt z ženo Malo je mest, ki bi bila za male srčne romane tako prikladna, kakor je Dunaj. Prestolonaslednik se je kot zaljubljenec močno približal srcu mesta in njega prebivalcem. Rudolf, v začetku romana 30 let star, je bil v svojem notranjem življenju pred svojo starostjo starejši in bolj izkušen od drugih moških te starosti. Toda bilo je prvič, da teč posetiti Mary Vetser v Angliji svojo sestro. Za njeno potovanje se je na Dunaju zvedeto in dalo je povod za konflikt v prestolonasled-nikovi hiši. Nadvojvodmja Štefanija ni hotela spremljati svojega moža v Anglijo. Rudolf se je odpeljal sam, kar ni ostalo na Dunaju neopaženo in kar so v Londonu živahno komentirali Baroničina mati je trdila v svoji spomenici, s katero se je hotela po hčerkini smrti oprati, da roman ni tTajal dolgo. Dejstva pa govore nasprotno. Baronica je bila nad leto dni Rudolfova ljubica. Razmerje ni ostalo prikrito ne cesarju ne cesarici. Rahločutna mati ni slutila nevarnosti, ki je pretila nienemu sinu. Kot posredovalka pa ni mogla stopiti med moža in sina. Hoyosu se mudi V sredo 30. januarja 1S89 zjutraj je pridirjal na južni kolodvor v Badnu pri Dunaju voz z gospodom v lovski obleki. Na kolodvoru je planil gospod v po« stajenačelnikovo pisarno. Mimogrede je povedal, da je grof Hovos in zahteval je energično poseben vlak do Dunaja, češ, da gre za važno državno zadevo. Posta-jenačelnik je ime* sicer respekt pred grofom, pa mu vendar ni mogel ustreči. Vprašal ga je, Če gre za važno vojaško zadevo. Grof mu ni hotel odgovoriti, temveč je samo ponovil svojo zahtevo, češ, da mu je vsaka minuta draga. Toda postajenačelnik mu pri najboljši volji ni mogel dati posebnega vlaka. Tudi z brzovlakom, ki je moral prispeti čez pol ure, grofu ni bilo pomagano, ker se v Badnu ni ustavljal. Grof je zahteval, naj postajenačelnik brzoviak ustavi. Postajenačelnik je bil v veliki zadregi. Proti predpisom ni mogel ravnati, ne da bi vedel, za kaj gre. Hbvosu ni kazalo drugega ,nego priti z barvo na dan. Povedal je, da se je prestolonaslednik Rudolf na lovu ponesrečil. Prva vest na dvoru Brzoviak so ustavili in odpeljal je Hovosa na Dunaj, z njim pa tudi vest, ki se je z neverjetno nagico razširila. Na kolodvoru so mnogi videli, kako je Hoyos skočil iz vlaka in hitel pred poslopje, kjer je sedel v najbližjo kočijo in naročil izvoščku, naj ga odpelje v dvorec. Sprejel ga je prestolonaslednikov dvomi maršal grof Bombelles, za njim pa cesarjev prvi adjutant grof Paar. Ta mu je svetoval obvestiti najprej cesarico. Cesaričin dvorni maršal baron Nopcsa naj bi prevze. to težko nalogo. Toda prevzeti je ni hotel. Dvorne dame so skušale pripraviti cesarico na strašen udarec. Potem je nastopil Hovos. Cesarica je preživela takrat najstrašnejše trenutke svojega življenja. Cesar je sedel v svojem kabinetu in seveda ni slutil, kaj se je zgodilo. Celo uro je rabila cesarica, predno se je odločila poklicati dvorno igralko Katarino Schratt, edino žensko, s katero je cesar intimno občeval. Sama ni mogla obvestiti cesarja o strašni tragediji. Obe sta odšfci v cesarjev kabinet. Cesarjeva zla slutnja Prane Jožef je že dolgo slutil konec svojega rodu. V njem je živel v času velikih katastrof porojeni strah Habs-buržanov, ki je po Rudolfovi smrti oživel z novo silo. Vest o sinovi smrti je pritisnila cesarju na obraz krinko, katero je nosil do smrti. Po tem udarcu je postal še bojb* nezaupljiv. Aktov o prestolonasledniku Rudolfu ni zaupal tajnemu dvornemu arhivu, temveč jih je izro- čil grofu Taaffu in mu zabičil. da morajo ostati brezpogojno tajni. In res so ostali tajni še po zatonu Habsburžanov Tudi Taaffov sin jih je skrbno čuval. V zapuščini njegovega očeta je samo policijsko poročilo o pogrebu bai jp.;cc Mary Vetser, o drugih aktih je pa rečeno, da je grof izrecno odredil, da ne smejo nikoli v javnost. Uradno poročilo o Rudolfovi smrti Tajna Rudolfove smrti je habsburška mojstrovina. Vsi, ki so bili informirani o prestolonaslednikov! tragediji, so morali v lastnem interesu molčati. Usodnega dne ob 2. popoldne je stopil cesar iz najožjega rodbinskega kroga in začel dajati poveva. Obvestiti je bilo treba prestolonaslednikovo soprogo in tudi država je morala biti obveščena. Nad-vojvodinji Štefaniji so sporočili strašno vest pri ge. Kempner, kjer se je učila glasbe. Ob 3. popoldne so se zbrali člani cesarske rodbine v dvorcu. Potem je sklical cesar ministre in zvečer je izšla posebna izdaja uradne »VViener Zei-tung« s poročilom o Rudolfovi smrti. Poročilo se je glasilo: »Presvitfi prestolonaslednik Rudolf je odšel predvčerajšnjim v -Maverling na lov in povabil več lovskih gostov, med njimi princa Filipa Koburškega in grofa Hovosa. Presvetli se je pa že včeraj počutil nekoliko slabo in se je moral opravičiti, da se ni mogel udeležiti v dvorcu rodbinskega dineja. Ko so se lovci davi zbrali in ko presvitlega prestolonaslednika ni trio, jih je pretresla strašna vest, da je presvitli prestolonaslednik izdihnil svojo blago dušo zadet od kaoi«. Zagonetka smrti V brzojavki papežu pa vzrok smrt' sploh ni bil omenjen. Privatnih brzojavk o Rudolfovi smrti do večera sploh niso smeli pošibati. Vse vesti o Rudolfovi smrti so bile podvržene strogi cenzuri. Seveda uradnemu poročilu ni nihče ver-jesl. Publika dvornega gledališča je videla prestolonaslednika sedem dni poprej v operi. Prišel je za očetom. Lnt- Rudoli na mrtvaškem odru dje so opazili, da sta se oče in sin tistega dne dobro razumela. Prestolonaslednik je poljubil cesarju roko in sedel kraj njega. Štiri dni pozneje je bil Rudolf s svojo soprogo na soareji princa Reussa v palači nemškega poslaništva. Soareje se je uda.ežil ves dunajski dvor. Tu se je cesar poslovil od prestolonaslednika zelo prijazno in mu podal roko. Nihče ni shitrl, da sta se oče in sin za vedno poslovila. Nihče ni opazil, da bi bil Rudolf bolan. Njegova nenadna smrt je bila vsem zagonetka. Ves Dunaj je nestrpno pričakoval pojasnila. Od vseh strani sveta so se obračali na uredništva dunajskih '.istov, kaj je s prestolonaslednikovo smrtjo. Uredništva dunajskih listov so takoj poslala najboljše poročevalce v Maverling, toda tam so bila vsa pota zastražena. Domačini so vedeli samo toliko, da je prestolonaslednik 28. januarja opoldne prispel v Maverling in da ga je njegov komornik Loschek čez dva dni našel mrtvega v po-steb'L Nagel prevoz trupla 2e usodnega dne proti večeru je bil ves Dunaj prepričan, da Rudolf ni umf. naravne smrti. »Neue Freie Presse«, ki je poročala, da je bil Rudolf na lovu ustreljen, je bila zaplenjena. To je še bolj utrdilo Dunajčane v prepričanju, da gre za tragedijo. Ker dvorni krogi niso hoteli z resnico na dan, so se kmalu razširile po mestu fantastične domneve in govorice. Nekateri so pravili, da je ustrelil Rudolfa ljubosumni gozdar, drugi, da je pade* kot žrtev divjega lovca, tretji pa, da ga je ubil v prepiru visok aristokrat. Še istega dne ponoči so prepeljali Rudolfovo truplo iz Maverlinga v dvorec. Prevoz so pospešili, da bi zbudil čim manj zanimanja. Samo nekaj novinarjev, kmetov, lovcev in gonjačev je stopalo v Maverlmgu za močnim kordonom orožnikov, spremljajočih mrtvaški voz z Rudolfovim truplom. Cesta proti Badnu je bila zastražena z orožniki. Kolodvor v Badnu so obkolili orožniki, poJcija in gasilci. Gasilci s svetilkami so pomagali dvigniti krsto z mrtvaškega voza in odnesti v kolodvorsko poslopje. Še istega dne je prispel vlak s truplom na Dunaj. Mesto je bilo še na nogah, vse ulice so bile polne radovednega občinstva. V diru so prepeljali Rudolfovo truplo s kolodvora v dvorec. Avgustus Muir: 78 Krog zločinov Roman George je skrival svoje zanimanje za MoJlv, kolikor je pač mogel, čeprav je ves čas mislil na njo. Neznosna mu je bila misel, da bi mogla pasti na njo le senca suma. Glavo bi bil stavil, da ni ničesar zakrivila. — Kaj se je zgadilo? — je vprašal. — Vaši dražestni prijateljici zaenkrat še nič, — je odgovoril Eastwood. — Nisem bil navzoč, toda eden naših najboljših mož je dobil to nalogo. Zdi se, da jo je vzel Caspian pod zaščito — varuje jo ledenega vetra in tako dalje. Georgu se je zmračil obraz. — Kaj hočete reči s tem? — Dekle je izredno lepo in Caspian ___ — Caspian nima časa za ženske, — je dejal George, — in zdi se mi, da ga ima zdaj še najmanj. Saj je baš zapravil pet minut svojega dragocenega časa s pisanjem, da me je povabil danes na večerjo. — In vi pojdete seveda. — Po tem, kako me je spodil Lz službe... je začel George. — Ne mislite na to. Ubogajte me in odzovite se vabilu. Svetujem vam to iskreno. — Eastwood je počasi prikimal. — Kaj se godi? — je vprašal George. — Ce vas obdolžim, da nekaj skrivate pred menoj, mi porečete, da je to edini način, kako preprečiti, da ne bom o tem kričal na vse grlo. Toda Eastwood se za to namigava-nje ni zmenil. — Molčite. — je zašepetal. — Pod nobenim pogojem se zdajle nt smete ozreti. Nekdo je pravkar prišel iz stranske ulice, nekdo, ki bo drevi tudi pri Caspianu na večerji, če se ne motim. Dal bi ne vem kaj. če bi vedel, kaj dela na sv. Petra nasipu. George je previdno pogledal za vogal. Bližal se je dr. Ivor Dravton. Specijalist za živčne bolezni se je ustavil, potem pa smuknil skozi bližnja vrata. East\vood je bil že na hodniku. — Stopite sem, prosim, — je zamr-mral. — vsak hip lahko pride mimo. — Je že izginil, — je dejal George. — Ce se ne motim, je zavil v to umazano trgovino s starinami. Eastwood je pri teh besedah kar poskočil. — Prokleta smola! Hitro se je ozrl po trgu, potem je pa vstopil in dvignil roko. Izza cerkve sv. Petra se je primajal počasi prestopajoč z zavihanim ovratnikom in mastno čepico. Roke je tiščal v žepe, v ustih je držal umazano pipo. Ko se je približal, je potegnil čepico na oči in korakal počasi ^mimo. Za hip se je ustavil pred trgovino s starinami, kakor da ga v izložbenem oknu nekaj zanima, potem se je pa odmajal proti ulici, iz katere je bdi prišel dr. Drayton. George je videl, kako se je naslonil na zid in obstal nepre- • mično. — Pojdiva, — je dejal Eastwood. — Zrak je čist. Prijel je svojega prijatelja pod roko in ga vodil počasi proti trgovini s starinami. Izložbeno okno je bilo obrizga-no z blatom in Eastwood je pokazal Georgu na kos izrezljane slonove kosti, toda oba bi bila rada videla v trgovino samo. Eastwood je stopil k vra- tom, pritisnil aa kljuko, ~e sklonil in zašepetal Georgu: — V sobi za trgovino je. Počakajte tu, za njim grem. Detektiv je vtaknil roko skozi priprta vrata, prijel za zvonec, pritrjen zgoraj, in odprl počasi vrata tako, da se ni nič slišalo. Ta manever je bil napravljen z neverjetno spretnostjo. Skozi izložbeno okno je videl George svojega prijatelja, kako se je plazil previdno naprej med kupi starih stolov in miz. Stopil je tesno k vratom, vodečim v sobo za trgovino. Potem mu je izginil izpred oči. Minilo je nekaj minut. Potepuh je še vedno stal v stranski ulici. George je videl njegovo leno postavo, naslonjeno na zid. Kaj se je godilo tam zadaj za trgovino, se ni dalo uganiti, kajti vse je bilo tiho ... George je nehote občudoval East-woodovo hrabrost. Dejstvo, da je posegel v igro njegov prijatelj, je bilo dokaz, da je Šlo za nekaj važnega. George je vedel, da je v najvišjem nadstropju nad to trgovino skrit tiskarski stroj za ponarejanje bankovcev, katerega je Scotland Yard tako dolgo zaman iskal. Je bilo mogoče, da je imel dr. Ivor Dravton kaj opraviti s ponarejanjem bankovcev? Na drugi strani je pa George vedel, da zdravnik navdušeno zbira starinske znamenitosti in da ima že lepo zbirko. Nekaj se je zganilo v mraku trgovine in George se je pripognil, da bi bolje videl. Bil je Eastwood. Prerival se je med nakopičenim pohištvom in smuknil skozi priprta vrata na cesto. Njegova roka je znova zadržala zvonec na vratih, da bi ne zvonil, obenem je pa vrata počasi zapiral. Ko so bila vrata že zaprta, je stopil na hodnik in dvignil roko. Postopač se je takoj ločil od zidu in odmajal čez trg nazaj proti cerkvi. — Pojdite v svojo sobo in počakajte me; takoj pridem za vami, — je dejal Eastwood Georgu. Toda zmračilo se je prej, predno se je začulo dogovorjeno trkanje na zunanja vrata stanovanja in je George hitel skozi temno predsobo odpret Ea-stwoodu. Razkrinkan Nekaj ni bilo v redu, kajti Eastwoo-dov obraz je bil mračen. — To je zavoljo vašega prijatelja Sternholda, — je dejal in sedel na divan. — Ta dečko mi je pošteno zagodel. Imel sem dolg razgovor o njem s profesorjem Caspianom. Cujte, ali je imel Sternhold navado nenadoma izginiti, ne da bi komu kaj povedal? George je pritrdil. — Včasi celo po več dni. Zakaj to vprašujete? — Zdi se, da se je tudi davi napotil na tak izlet. — Ste prepričani, da ne čepi v kletnem laboratoriju profesorja Caspiana? Eastwood je odkimal z glavo. — Bil sem pravkar tam s Caspianom samim. Profesor mi je dejal, da se je Sternhold davi o pol desetih vrnil s kmetov in da je kmalu znova odšel. Ne razumem tega. Eden naših mož bi ga moral na Lauriston Square zasledovati. Rad bi se malo pomenil z Marcom Sternholdom pred nocojšnjo večerjo pri profesorju Caspianu. — Ce bi uklenili tega lopova pred nocojšnjo večerjo pri profesorju, bi upravičili svojo eksistenco, — je zamr-mral George nestrpno. — To je falot, da mu ni zlepa para. Saj sem vam že večkrat povedal to. Prezident ki ne sme sprejemati daril Prezident francoske republike je p pa vi suženj svojega naroda: Sprejeti ne sme nobenega darila Ko je bil prezident Doumergue na proslavi 100 letnice priključitve Alžira Franciji, so mu arabski vojaški dostojanstveniki podarili krasnega čistokrvnega žrebca z vsemi vrlinami aristokrata med konji. Darila v orijentu človek ne sme odkloniti. Sprejemati darila je ena najsvetejših verskih dolžnosti. Prezident pa še celo ne sme žaliti verskega in narodnega čuta domačinov. V drugi državi bi iz tega ne nastale težkoče, Francija je pa v pogledu prezidenta zelo svojeglava. Prezident ne sme sprejemati daril, on ne sme poznati svoje rodbine, on je samo poglavar države in pripada z dušo in telesom republiki. Francija je strožja od Anglije, kjer lahko zastopajo kralja •njegovi sinovi in kjer je Waleški princ najboljši propagator angleškega prestiža s tem, da neprestano potuje po svetu in da zelo rad zahaja v družbo. Sprejemanje daril je samo ob sebi umevno, kajti darilo je znak spoštovanja in ljubezni do obdarovanega. Francoski prezident pa ni smel sprejeti od Arabcev konja. Lahko ga je sicer pogledal in se zahvalil za prijaznost domačinov, toda s tem je bila zadeva zanj končana. Protokol je odločil, da dobi konja poljedelsko ministrstvo, ki ga pošlje v državne žrebčarne, kjer bo skrbel za razmnoževanje čistokrvnih konj. Te dni so krasnega arabskega žrebca res prignali v državno žrebčarno v Bordeaux. Žrebcu je ime Rivoire. V Bordeauxu je smel prezident žrebca vsaj pogladiti. V oficijelnem radikalnem glasilu pripoveduje M. Retif o zanimivi prigodi v Nimesu. Neka preprosta starejša žena je hotela napraviti prezidentu veselje in poslala mu je kot darilo svoj poročni pajčolan, krasno umetniško ročno delo. Ženici je bil pajčolan najdražji spomin in za vse na svetu bi se ne bila ločila od njega. S tem, da ga je hotela podariti prezidentu, je dokazala, kako visoko ceni in spoštuje poglavarja države. Prezident pa pajčolana še videti ni smel. Protokol prezidentovega doma je bil ogorčen nad drznostjo dobrodušne ženice, ki je hotela napraviti prezidentu veselje z darilom. Iz strahu, da bi listi pisali o darilu, so ga brž vrnili ženici, listom so pa poslali uradno poročilo, s katerim je bila javnost obveščena, da je bilo darilo takoj vrnjeno. Prezident je zvedel za to afero šele iz novin in seveda ni bil zadovoljen z načinom, kako s"b darilo dobrodušni ženici vrnili. Baje bi bili morali ženico še aretirati, ker je žalila nedotakljivost svetega protokola francoske republike. Pretirana strogost v pogledu daril prezidentu sega v Franciji daleč nazaj do prezidenta Grelvja. Jules Grely je bil častitljiv starec, energičen poglavar države in v politični zgodovini je znan kot eden najpoštenejših mož. Ni dvoma, da bi bila tradicija preziden-tov docela drugačna, kakor je zdaj, če bi bil dolgo na krmilu. Grelv je bil prvi in zadnji prezident, ki je v Franciji res vodil usodo države in vladal. Njegova nesreča je bila, da je bil obenem dobrodušen oče in da je imel zeta. Njegov zet je bil Daniel Wilson, bogat Američan z velikimi političnimi ambicijami. Hotel de kovati politični kapital iz tega, dta je bil njegov tast r»r^-zident republfke. Mož pa po značaju še daleč ni dosegal svojega tasta. Čeprav je bil bogat, je šel tako daleč, da je ooremljal .svojo privatno korespondenco s pečatom prezidentove palače, da bi mu ne bilo treba frankirati pisem. Da prid© do vpliva, je delal kupčije s častno legijo. Raje je celo prodajal to visoka odlikovanje. Red častne legije je dajal ljudem, da bi si pridobil njihovo naklonjenost. Pri tem je bil pa tako neroden, da so oblasti pre-stregle eno njegovih pisem v zadevi odlikovanja in ga zaplenile. VVilson je hotel dobiti csodno pismo iz sodnih aktov neke ge-. Limousinove in podtaknil je drugo pismo. Tedaj je pa prišel škandal na dan. Seveda se ;afera ni tikala prezidenta republike. Orely je bil vzvišen nad vsak sum. Za dostovalo bi, če bi bil padel policijski prefekt, ki je omogočil VVilsonove mahinacije s pismom. Toda značajni starec, katerega edina krivda je bila * v tem, da je imel zeta in da ni mogel :zatajiti svoje rodbine, s katero se je bil naselil v Elysejski palači, je brez -obotavljanja odložil pre-zidentstvo. Na* njegovo mesto je bil izvoljen Sadi Carnot. Tako je nastala v Franciji tradicija prezidenta, ki mora stati izven političnih bojev in se do^lvidno izogibati vsega, kar bi mogla javnost kritizirati kot osebno zadevo. Vsak francoski prezident je doslovno suženj svojega naroda in republike. Pustolovec in rabelj delavcev V Bukarešti je bil aretiran te dni bivši rumunskji konzul na Dunaju dr. Jakob Radoj. /Obtožen je, da je bil že dolgo v zvezi z moskovsko orezvičaj-ko potom dunsijske in pariške podružnice. Karijera dr. Radoja je zelo zanimiva. Iz navadnega rumunskega narednika židovske veroizpovedi je postal med vojno častniški namestnik, pozneje pa častnik in dosegel je čin majorja. Ko je pila Budimpešta v ru-munskih rokah, je bil Radoj poveljnik rumunske vojaške policije, pozneje ga je pa poslala rumunska vlada na Dunaj, kjer je vodil oddelek za potne liste, obenem je bil pa šef poročevalskega oddelka rumunskega poslaništva na Dunaju. Kot tak je * bil dr. Radoj neprestano tarča napadov radikalnih in socialno-demokratičnih listov, ki so pisali o njem, da se je kot mož židovske veroizpovedi poročil s hčerko dunajskega ortodoksnoga Žida, trgovca s ko-žuhovino Pipersberga, dočim je igral napram rumuiiski vladi vlogo največjega antisemita in sovražnika delavcev. Tudi njegova sadistična nagnenja so bila splošno znana. L. 1919, ko je bila Budimpešta v rokah Rumunov, je dal odvesti iz ječe in ustreliti 14 delavcev. Med belim terorjem na Madžarskem se je sploh odlikoval kot rabelj delavcev in kmetov. Z Dunaja je potoval večkrat v Rumunijo, kjer je vodil mnoge preiskave v političnih za- devah. Rad je zahajal ponoči k političnim jetnikom v celice in jih kruto mučil. Drugače je bil pa ta gospod zelo popularen. Pokojni romunski kralj Ferdinand mu je podelil že 1. 1021 već odlikovanj za:o. ker je odkril v A!bi Juliji zaroto proti njemu, pripravljeno za njec^vo kronanje. Ni Dunaju so ga zadnje čase opazovali zaupniki rumunske vlade. Te dni so ga poklicali v Bukarešto, kjer je bil aretiran. Zanimivo je, da je igral ta pustolovec In moderni rahelj važno vlo^o tudi v trgovskem življenju, kani bil je upravnih svetov mnog h avstro-ru-munskih industrijskih podjetij. Posarovelsst madžarskih kn?e$©v v madžarski vasi Ohaj*. na Slovaškem je bila te dni strahovito mučena 17 Utna ciganka, ker je b;la osumlie-na. da je ukradla nekemu kmetu suknjo. Mučili so jo kmetje pod županovim vodstvom. Kmetu J »kaj., je bila ukradena suknja, ki se je sušila na dvorišču. Kmet je začel takoj iskati tatu, obenem je pa obvest:l o tatvini župana in bivšega župana. Blizu vasi so taborili cigani in zato so se možje napotili k njim, misleč, da mora h'--*a\ med njimi. V ciganskem taborišču je pa bilo samo nekaj žensk, ki so od-očno zanikale, da bi kaj \edele o u' d eni suknji. Trdile so, da cigani suknje prav gotovo niso ukradli. Možje so pa poiskan 17 letno ciganko Julijo Lakatoš in jo hoteli prisilni, da bi izdala tatu. Vdrli so v voz niene rodbine, kjer so vse premetali in razbili. Ker niso ničesar našli, so se znova lotili dekleta. Bivši župan jo je zgrab'1 za lase in začel neusmiljeno pretepati. Končno je iztrgal blizu stoječemu ciganu iz rok bič in zač^l opletati z njim po nesrečni ciganki. Dekle ie bilo že tako pretepeno, da je omedlevalo. To pa pobesnelim .Madžarom še ni zadostovalo. Do krvi pretepeno ciganko so privezali na drevo in zažgali pod njo slamo. Cigani so od daleč gledali ta prizor in niso imeli poguma nasfopiti proti kmetom. Samo mati nesrečnega dekleta je hotela braniti hčerko, pa so jo kmetje pobili na tla. Končno so hiteli cigani po pomoč na orožniško postajo. Prišli so orožniki in rešili cigansko dekle grozne smrti. Malo ie upanja, da bi nesrečnica ostala pri življenju. Pa tudi če ne bo podlegla težkim telesnim poškodbam, ji ostanejo sledovi ran in opeklin vse življenje. Suroveže so orožniki aretirali in izročili sodišču. NOGAVKE z 1»60M Najboljše, aa|trafnefse. zato 13 najceneje! reamatizma, protin« izneMti? Ali se hočete svojega Trganje in zbaoaaje v moih in čftenkih, otefcKn* txk*v. pohatoVien« roke m noge, »-2anje in zbadam-je v nara** Clstosty2246« Ako želite kupiti NA OBROKE obrnite se na Kreditno -"^4lrcs£o detailmb trgovce^ r. z. z o. z. v Ljubljani Ctgaletova 1 (zraven- sodni je) Prometni zavod zi premog U Mm prodaj* po najugodnejših cenah Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo la taeeratni del lista: Oton Christof. _ Vsi t Ljubljani. _ A 1580