ill? lil* tin oiK* J Kupujmo vojne bonde in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 21, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII i gospodarskega stališča H ®%resu ne kažejo nič kaj nakJ°njenosti ' - n za v W v podPira pet orga-•Ja t ■ 0V- Organizacije dot'0 v kampanji 1Va"je novega članstva. ^el0v * * * UiIalCem žveplenk pri-|raj ?apirja> kleja in lesa. ij fcga bo moralo morda J n />Varen zapreti vrata, ti b°do dobile novih za- ^•kont 'ten, Faktorji, ki izde- le h H predmete za velikG W prvi brez dela, ko O .tanjšala svoje za- , A ki JJ"ern materialu. De-jliji. tie brez dela' bodo : j lriia šp r jih bo v°Jna in" ' bojo Potrebovala. Neka-ri,Tif'vanj pa dali material za Jvilnih potrebščin. \ pri^a v°.ino produkcijo So ' da dovoli veči° Wi*0®^ srajc, moške Kratke vojne in druge vesti LONDON — Rimski radio je včeraj poročal, da so zavezniki bombardirali Rim in kraje po severni Italiji. V Rimu so bombe j napravile mnogo škode. LONDON -r- Včeraj so ameriške zračne trdnjave pri belem dnevu metale bombe v nemško mesto Frankfurt. :Jc j;t CARIGRAD — Zanesljivi viri poročajo o novi trgovski pogodbi med Turčijo in Nemčijo. Blaga si bosta izmenjali deželi za 14,000,000 turških lir. * * * WASHINGTON — Mornarica poroča izgubo rušilca Leopold 10. marca na Atlantiku. Sorodniki posadke, ki je štela okrog 140 mož, so bjli obveščeni. * * * MILES CITY, MONT. — Yellowstone reka je prestopila bregove in preplavila 100 blokov v tem mestu. Kakih 400 oseb je izoliranih v svojih hišah. * * WASHINGTON — Poljedelski urad računa, da bodo ameriški farmarji letos obsejali do 99,583,000 akrov zemlje s koruzo. To je za dva odstotka in pol več kot lansko leto. :Jt :!: Jjt WASHINGTON — Urad za kontrolo cen bo zahteval od urada-za vojno produkcijo, se kmalu odloči, če bo za prihodnjo zimo racioniral premog za hišno gretje. NEMCI SO ZASEDLI Rusi so vzeli trdnjavo na Dnjestru ANGLIJA JE ZABLOKIRALA VSE VZHODNO! V notranjost Romunije Nemci se boje, da bi Madžari umaknili se iz OBREŽJE V PRIPRAVI ZA INVAZIJO London, 20. marca. — Očividno z namenom, da pripravi obrežje za invazijo na Evropo, je Anglija izolirala več kot 700 milj svojega južnega in vzhodnega obrežja. Odredba stopi v veljavo s 1. aprilom. Od vzhodne srednje Anglije pa do najbolj južne točke so vo-| jaške oblasti zaznamovale 10 milj širok pas ob obrežju, kamor ne | sme stopiti nobena civilna oseba, razen tistih, ki tam stalno pre-; bivajo. Angleški radio Namen te odredbe je, da bo ta pas na razpolago vojaštvu in prodirajo Rusi po 15 milj na dan. vojne, pa so jo zasedli želo ,radijske aparate bo: >Oma >01 v LONDON — To, da se je jugoslovanski kralj Peter poročil kljub svarilu, da narod doma ne vidi rad poroke.kralja, dočim je dežela pod nemško okupacijo, smatrajo nekateri, da se namera-srajc, mosKe T. ' , ... . , %J|eke in ženske obleke, j ViX Peter odpovedat, prestolu. _ *>o rJ Ako bo urad to do- HORTHY JE PRI HITLERJU New York. je včeraj poročal depešo iz An- da se prepreči vsako možno špijonažo z onstran Rokavskega pre-kare, Turčija, da fe nemško vo- liva> kjer je obrežje Nizozemske, Belgije in Francije, jaštvo zasedlo vsi strategičrie Osebe, ki ne bodo mogle dati dobrega vzroka, zakaj da so točke po Madjarskem. Radij- tam, bodo strogo kaznovane. Vse osebe, stare nad 16 let, morajo sko poročilo je trdilo, da so Nem-' imeti pri sebi posebno karto, izdano od oblasti. Nobena civilna ci izvedli okupacijo Madjarske' oseba ne sme pa imeti pri sebi daljnogleda, ob času, ko se je nahajal regent ---~ ~a3Ty*fHitlerju NOVI GROBOVI Madjarsko vojaštvo se baje, Simon Bizjak upira okupaciji in uporniki so, Na svojem domu, 1262 E. 58. vsi za omrežjem, t ' St.. je včeraj dopoldne ob 9:50 Kil P\^rnii izdelavo luk- obla, čil. * ln j kovalo. Arma-1 Francoski izdajalec je sam dal povelje vojakom, naj streljajo vanj Alžir, 20. marca.—Pierre Pu J bodyZahteva vedno več.!chel, bivši francoski minister za Ji k; i si i % tj™ prizadeti notrapje, zadeve pri Petainovi vladi, je bil obsojen na smrt in smrtna kazen je bila izvršena danes zjutraj. Francoski odbor za narodno osvoboditev ga «>aj0 imeti za radi in ^mmaip elektrike na »k terije. * * •%oie,z!j'^ajo industrij- je obsodii na smrt> ker je sode-lli.^to L LVaj0 več slad_,ioval z Nemčijo, ko je bil mini->°vaw ° Vkda VZ6la ster. Vem m mehklh pijači Njegova obsodba je svarilo i Candya- Za d°-, ostalim Francozom, kaj jih ča-h% Jn za Prezervira- ka> kadar bo Francija 08V0b0- leto« Pa Vlada ne b0 jena, ako so sodelovati z naciji. Usmrtitev se je izvršila ob štirih zjutraj na vojaškem vež- h, COS, * l ?r0dukc.ijo 'e bališčuf "puchel ni "dovolil, " da N triini!" 0db0r zaibi mu zavezali oči, ko je stal Iz- kVrC-;člani tega°d" pred kordonom vojaštva. ' >ih r IrS,ni Uradm; Prosil si je tudi dovoljenje, da UŽP ki so pred avte. Wash Prva seja sme sam poveljevati vojakom pri ustrelitvi. Brez strahu je zrl v puškine cevi in poveljeval: "Pripravite.., . mer i tj? . . . sprožite!" Prosil je tudi, naj ostane' njegovo truplo v Alžiru do konca vojne, nakar naj se pošlje v Pariz, kjer je njegova žena in štirje otroci. / Pri obravnavi se je potegoval zanj sam general Giraud, ki je izjavil, da je prišel Puchel v Severno Afriko na njegovo povabilo. Toda vse ni pomagalo nič. Moral je iti v smrt kot prvi uradnik Petainove vlade, ki sodeluje z Nemci, da bodo drugi izdajalci videli, kaj jih čaka, kadar bo Francija osvobojena. Tudi iz Švice se zatrjuje, da1 umrl p0Znani Simon Bizjak, je nemško zunanja ministrstvo star 67 ]et. Doma je bil iz Ra-lndirektno priznajo okupacijo keka po domače Crnačkov. V Madjarske in da -bo Nemčija Ameriki je bil od leta 1909. najbrze zasedla tudi druge va- Nad 15 ]et, je delaj v willard žalske države, ker se ne more več ,storage Battery Co. Dlje časa zanesti nanje. jje bolehal. Bil je član društva Da se nekaj važnega godi nad Ložka Do]ina in podružllice št. Madjarskem se potrjuje iz j ^ g^^ Stockholma, ker madžarsko po-j ' Tukaj zapu§ča žalujočo so. slaništvo ni moglo dobiti telefon- ; progo Rozalijo, doma iz Kožlje- ske zveze z Budimpešto fara Begunje nad Cerknico, Madžarska vlada je zdaj goto-S sina Pvt_ Franka v Kaliforniji vo v škripcih. Ruske čete ki s0f h) pyt> stanl a v AUlski ter vdrle v Romunijo, se bližajo^ Mrs Vero Laurich Po. Karpatom, ki so severnovzhodna1 meja Madjarske. Vzpričo svari-: la iz Washingtona in Moskve, da' bo usoda Madjarske ista kot' Nemčije, ako se ne umakne kma-j ingtonu. S^ Kaiser je že na-1)0 napravil na- % ^jo Drei2kušni ^^ tovarne ^ Iz raznih naselbin 'Jeh, ""UOI1Je z nove vr- m Za avto. ^Ue* "Ji^v.40 milijonov oseb tSj^lj boje pot-^ do k^ih40 f/ >y A KfV V 4 & ' / vs" /fi1 / 'ki C'd0 takoj milijonov Ki- ^ki j. . —j po vojni J hitreje priti do-' )eče na železnicah Vet še ni videl. •v * * JVj^Ucirajo usnjarne \>n0 ^ ^leda. da bi »živalstvo več 4,°sebo n°Vih čev,J'ev na „..' .Armada vzame so K^iivif' Vo-iakom — S bol.i«i telovati škornje, ** Pa platnene V., * 8o«čo in blato. * CJ^U je ameri-^i,Nov. 2a $74,313,514 El/, Minn. — Nedavno je umrla Frančiška Kalan, doma iz Kaiser že[Cerkelj na Gorenjskem. Zapušča odrasle sinove in hčere. — V bolnišnici Nopeming je umrl John Kaplan, star 50 let, doma iz Rakitnice pri Ribnici. V Ame. riki je bil 32 let, ves čas na Ely-ju. Zapušča ženo, tri hčere in enega sina, ki je pri vojakih. — V bolnišnici v Duluthu je umrl Frank Tomšič, star 69 let in rojen na Ogrskem. Zapušča ženo in tri sinove, enega pri vojakih. — Po kratki bolezni je umrl v bolnišnici Louis Gande iz Chis-holma, star 74 let, doma iz Griže pri Celju na štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Imel je trgovino z jestvi nami. Zapušča soprogo. — Dalje je umrl John Orešek, star 63 let, v Chisholmu. Zadela ga je srčna kap. Steubenville, O. — Po dolgi in mučni bolezni je umrl v bolnišnici Ohio Valley John Staniša, Dospel na pogreb Cpl. Henry Starin je prišel j iz države Oregon na pogreb svo- j jega očeta. Pogreb je bil že v soboto, toda truplo je bilo do sinovega prihoda na pokopališču v kapeli. Včeraj pa j« bi'lo položeno v grob ob navzočnosti soproge in sina. Policija svari Clevelandska policija pravi, da bo potegnila vse avte, ki jih bo našla parkirane pri vodnih hidrantih, v policijsko garažo. Lastnik bo moral priti tje po avto, kar bo gotovo v vezi z raznimi i drugimi "slučajnostmi." txixxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxr: greb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Naj mu bo lahka ameriška z e m 1 j a, preostalim , . , , . .'naše iskreno sožalje. lu iz vojne, je oplasua narod, kij pritiska na vlado, naj se loči od j John Kern Nemčije i Po kratki in mučni bolezni je Zato j« pa zdaj Nemčija izve-1uml>1 v Polyclinic bolnišnici dla trden oprijem nad Madjar-jJohn ^ern' star 52 ,et> stanujoč skoter jo okupirala s svojim vo-' na E- 55- St., kjer je več jaštvom, da se ne more ganiti. |let V0(lil gostilno. Tukaj zapu-Ako se ne bo podala, bo morala žalujočo soprogo Rose roj. nositi težke posledice od strani Baraga, doma iz Starega trga zaveznikov, ako se poda. jo za- PT-'i Ložu, hčer Olgo poroč. Cim-dene težka roka Nemčije. j perman in več sorodnikov. Ro-_o_ jen je'bil v Orehovijah pri Kranju, kjer zapušča brata Franka, sestro Mary in več sorodnikov. Ruske čete, ki prodij\bival 24 let in ->e W1 rajo v Poljsko, so samo 56 clan dn'!tva Zveneč št. 1 milj oddaljene še od Lvova, SDZ- društva Vodnikov Venec ki je glavno železniško križi- st 147 SNPJ ter ustanovitelj šče za vso nemško fronto na!1,1 več let uradnik *amostOjne- Ruskem. jga društvf Kran-i- ITALIJA—rNemci so včeraj iz-1 f0xgreb bo v I)eutek ^»traj iz ročili zaveznikom hotel Con-^ Zeletovega pogrebnega zavoda. tinental v Cassinu, katerega j Pajpogreba se ni določen. Naj so bili spremenili v pravcato1 P0Clva v miru' Preostalim so- trdnjavo. Toda v južnoza-1 za je' ^ George Cerovski V sv. Aleša bolnišnici je umrl IZ BOJNE FRONTE RUSIJA Avtobus se je zvrnil v reko s potniki Passaic, N. J.—Avtobus, na katerem je bilo kakih 30 oseb, je zadrsal na ledenih tleh na mostu, podrl železno ograjo in padel z vsemi potniki v vodo. ki je na tem mestu 18 čevljev globoka. D.ozdaj so rešili samo sedem oseb. Potapljač, ki se je spustil v vodo, je poročal, da je našel v busu kakih 25 trupel. Dokler ne bodo dvignili težkega vozila, ne bodo mogli ugotoviti, koliko oseb je storilo žalostno smrt v mrzli vodi. Pogrešani mornar je zdaj proglašen mrtvim Štefan Butal a, ki je bil uslužben nad 30 let na jezerskih parnikih, se je kmalu po začetku vojne vpisal k trgovski Ameriška industrija dela London, 20. marca.—Maršal Stalin je danes naznanjal, da so ruske armade zasedle važno trdnjavo Mogilev Podolski ob Dnjestru ter so razširile svojo fronto v Besarabiji. Reka Dnjester je bila pred prvo svetovno vojno mej it med Rusijo in Romunijo. Magilev Podolski leži na vzhodnem bregu Dnje-stra in 35 milj od Jampola, kjer so ruske čete vdrle v Besa-rabijo. Ruske čete, ki so pridrle do Dnjestra, so našle vse mostove čez široko reko v redu, kar je znamenje, da so se nemške in romunske čete tako naglo umaknile pred Rusi, da niso utegnile niti razdreti mostov za seboj. Zavezniške radijske postaje neprestano. svare romunski narod, naj zapusti Nemčijo, ter tako reši, kar se še da rešiti. Sem so ci o š 1 e vesti, da bo Nemčija okupirala Romunijo in odstavila sedanjo vlado, ako bo kazala, da se hoče izmuzniti iz vojne. Nemška armada, ki je bila severno od pristanišča Nikolajeva, katerega imajo Rusi' ob-koljenega od treh strani, beži zdaj proti Odesi, odkoder vodi samo ena železniška proga v Romunijo in katera še preostaja Nemcem za beg od Črnega morja. mornarici. Se začetkom lanskega leta je sporočil svoji sestri, Mrs. Frances Leopold, 1001 E. 72. Place, da bo odšel z ladjo v Avstralijo. Toda kmalu zatem je dobila sestra sporočilo, da je bil parnik poškodovan v koliziji in da je stet njen brat med pogrešane. Zdaj je pa dobila obvestilo, da ga štejejo med mrtve. Iz Jugoslavije je prišel leta 1906. 350 letaj na dan Washington. — Ameriška letalska industrija se je tako razvila, da zdaj producira po 350 letal na dan. V zadnjih treh letih je izdelala ameriška industrija 153,061 letal, od teh 105,-126 za vojno. Angleška industrija je pa izgotovila v zadnjih štirih letih le 90,000 letal. -o-— Kupujte vojne bonde! ■jjiv . ' ->---'---i----- ----- -----^ ------ ----- v lst®m tednu ji doma iz Velike Brusnice pri No- if^^vinovzne- k -»n . "Jveč te£a de" Xe °"°dninske dav- * KiNbo ^0vPrašujejopo Jin- kot pa vem mestu na Dolenjskem. Za pušča soprogo in pet otrok. Berwyn, 111. — Dne 14. marca je umrla Neža Račič, stara 53 let, rojena v Artičah pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem. po žici streljali vra- je urad za vojno produkcijo do- 0 '^-'J"-"1 vi"- jc uiau /,ct VUJ"« piuuunviju uv ^bii škodo na volil nekaj več municije za civil Največ vzrok, da no prebivalstvo. Kupite si vstopnico! V nedeljo, 26. marca bo podalo dramsko društvo "Krka" sijajno dramo "Trnjeva krona" na odru SND, St. Clair Ave., popoldne in zvečer. Prireditev je pod avspi-cijo župnijske pomožne akcije in ves preostanek bo za si-rotno staro domovino. Naše požrtvovalne ženske že prodajajo vstopnice med ljudmi. Sezite po njih! Dobite jih tudi v župnišču sv. Vida, Marije Vnebovzete in sv. Lovrenca. Dalje v podružnici North American banke na Waterloo Rd. in v knjigarni Joseph Grdine, 6113 St. Clair Ave. Preskrbite si vstopnice pravočasno I CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX) padnem delu mesta se Nemci j še vedno trmasto upirajo in so dobili celo nekaj ojačenj. Zavezniki še vedno nimajo v rokah hriba nad mestom. Tukaj se bore ameriške čete Indijancev. PACIFIK—Ameriški bombniki so potopili Japoncem ob Novi Gvineji pet ladij, med temi dve, ki sta vozili vojaštvo. -o- Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Edward Salamon, 1152 E. 63. St. je pustila tetka štorklja zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Edith Zaletel. Tako sta postala Mr. in Mrs. Salamon že desetič stari ata in stara mama. čestitke! Darovi V našem uradu sta darovala za Rdeči križ j, vsak po $1: Joseph Mule, 1079 E. 60. St. in Martin Skedel 5901 Prosser Ave. Lepa hvala. George Cerovski, rodom Hrvat, star 50 let, doma iz Dolnjega Draganožca pri Zagrebu. Družina stanuje na 10204 Elk Ave. Tukaj zapušča soprogo Agnes in pet otrok v starosti 7 do 14 let. Bil je zaposlen v Twist Drill Co. Bolehal je samo tri tedne. Bil je član društva št. 14 HBZ. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. a John Vujevič Sinoči je umrl v Mestni bolnišnici John Vujevič, star 50 let, samski, stanujoč na 4000 E. 141. iSt. Bil je rodom Hrvat. V starem kraju zapušča sestro Milko .Pogreb bo v četrtek zjutraj ob desetih iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia na Highland pokopališče. 30 dnevnica V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Modica ob priliki 30-dnevnice smrti. ^xTiixrirTxiizixxixixzxxnxxxxxrxiixxxxixzxxixxix: I Nasi fantje - vojaki jj V SLUŽBI B ZA SVOBODO IN DOMOVINO Po dolgih šestih mesecih se je jo. Njegov vojaški naslov je: oglasil nekje s Pacifika topničari Adolph J. Papes, S l/C U. S. N. John Hegler, sin Mr. in Mrs. 1 R. Armed Guard Center, S. S. Hegler, 765 E. 236. St., Euclid,! John Colten, 857-51-93 c/o Fleet O. Piše, da je bil dozdaj vedno v, Post Office San Francisco, Calif, džunglah, zdaj je prišel pa zopet' m, l»a na v mesto. Pravi tudi, da redno . Frank Kocin, 730 E. 160. St. dobiva pošto od doma in da je!j'e nf*očil sobotno izdajo za svo-dobil tudi vsa božična darila.! -!a ^"o^a, katerih naslova sta: Njegov naslov je: Pvt. John' Adolph Kocin S 2/C, 2839045 Hegler, 35286506, Btry B, 64th A- A- T- B- Navy 415 c/o Fleet F. A. Bn. A PO 25, c/o Post- Posi Office New York, N. Y. master San Francisco, Calif. | Frank Kocin, U. S. S. Samuel Brat Tonček se nahaja pa ne-! Chase- c/o Fleet Post Office, kje v Angliji. Piše, da je zdrav,: New York> N- Y-pa zelo zaposlen. Njegov naslov ^ 5131 je: Pvt. Tony J. Hegler, Mr- in MrK- Mike Piks, 1383 35527524, 624 Ord. Co. (A. M.),E- 53' St >sta naroči,si sobotno APO 230 c/o Postmaster New '^ajo Ameriške Domovine za si-York, N. Y ' "a in n-ie8'ovo ženo> katerih na- Brat Louis je pa pri marinih ?Jav je: Sgt. and Mrs. Frank J. v South Carolini. Njegov na- Piks> General Oelivery KUleen, slov je: Pvt. Louis J. Hegler, i 1 exas-910248 USMC Platoon 871, llthi ^ * Recruit Bn; Parris Island, S. C. Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mati vojakov se nahaja že dva' 1033 E. 62. St. sta naročila so-meseca na bolniški postelji in je bolno izdajo Ameriške Domovi-pod oskrbo zdravnika. j ne za sina Johna, ki se nahaja ** 588 ** | nekje v Italiji. Njegov naslov je: Za 10 dni je dospel na dopust Cpl. John L. Modic, 35304036, mornar Adolph Papes, sin Mr. in j 314,th Ftr. Sdn., 324th Ftr. Mrs. Anton Papes iz 1225 E. 72.j Group. APO 650 c'/o Postmaster Place. Prijatelji ga lahko obišče-1 New York N Y. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) M17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. _______________________ Published dally axcept Sundays aud Holidays HUM 1UH.I M i l l,I t,I I lili . j ||mim]111)n BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $1.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 ____________Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. s. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents i i 111 HM + M 1 in.Hill 1IUK> Padel je za domovino Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 67 Tue., March 21, 1944 Stalin in Badoglio Sovjetska Rusija zasJeduje vztrajno in neizpremenljivo politiko, toda ne redno z vztrajnimi in neizpremenljivimi sredstvi. Njeno priznanje Badoglijevega režima je izzvalo skoraj prav tolikšno presenečenje kakor svoječasno rusko-nemški pakt. Med tema dvema zadevama je tudi v resnici nekaj vzporednic. Angleška vlada pod premierjem Chamberlainom je bila uverjena, da Anglija gotove zadeve lahko "pofiksa" s Hitlerjem, dočim jih Stalin — iz ideoloških vzrokov — ne more. Ko sta nato Stalin in Hitler sklenila znani pakt, je ves svet mislil, da predstavlja ta pogodba res prijateljstvo med obema državama. Danes pa je jasno ko na dlani, da je bila vsaka poteza, ki jo je naredila Rusija pod tem paktom, strateška. poteza za pozicije v prihajajoči vojni z Nemčijo. Reakcija sopotnikov je v vseh deželah enaka. Pred sklenitvijo rusko-nemške pogodbe so sopotniki priporočali močne in stroge mere proti Hitlerju, s sklenitvijo pakta so postali militantni ali bojeviti pacifisti, v vojni pa njeni najagil-nejši pristaši in podporniki. Ne takrat ne sedaj ni nobenega znaka, da bi bil Stalin počasti! s svojim zaupanjem te internacionalne "yes" — može ter da bi jih obvestil o politiki, katero je imel v mislih. Kakor mi in vsi ostali, tako so morali tudi ti kimavci sami ugibati, kakšen pomen in namen imajo Stalinove poteze. V Badoglijevem slučaju Angleži in Amerikanci izrabljajo Badoglijev režim, ne da bi mu priznali dipltomatični status. Naši reprezentantje pri Badoglijevem režimu so generali okupacijske armade. Stalinova gesta pa je čisto drugačna. Ta gesta ne pomeni, da je Stalin zadovoljen z Bado-glijevim režimom in da ga namerava podpirati. Kar on priznava v Italiji, je italijanska država kot taka. Stalin je še vselej prizna? vsako vlado, ki je od svoje strani priznavala Sovjetsko Rusijo, in ki je imela de facto oblast. Še nikoli ni usoda komunističnih strank in levičarskih gibanj v kateri koli državi izvajala kak vpliv na sovjetsko diplomacijo, kateri je vseeno, kako te stranke jadrajo. Režim Kemala paše v Turčiji je pobesil vse komuniste, ......... ----- ' , ki so prišli v doseg njegove roke, toda turško-ruski odnošaji so bili kljub temu ves čas naravnost sijajni. Režim Kuomintanga v Kitajski je izvajal vojaške kampanje proti komunistom, toda sovjeti so imeli kljub temu ves čas diplomatične odnošaje z režimom in so pošiljali celo Čiangu orožje. Pred letom dni je Sovjetska Rusija iztegnila svoje tipalke proti Vatikanu, ali bi ne kazalo, poslati tja svojega zastopnika ... To pa nikakor ne pomeni, da bi postala v tem slučaju podpornica Vatikana. Stalin ni nikoli verjel v trhlo politiko nepriznanja vlade, ki ima resnično oblast v svojih rokah. Druga stvar pa je seveda z zamejnimi ali ubežnimi vladami. Nasprotniki Badoglijevega režima v Italiji kakor tudi izven Italije so se spravili z nameni ameriške in angleške vlade, ki sta jim obljubili, da se bo položaj izpremenil, čim zavzamejo zavezniške čete Rim. Toda danes ni nobenega razloga misliti, da bi sovjetski poslanik, ki bo zdaj imenovan pri Badoglijevi vladi, prelomil z režimom, ki bi sledil Badoglijevemu. Toda v tej Stalinovi gesti je vsebovana silno važna politična poteza. Italija je kot država v jako čudnem položaju: kot premagana sovražnica je zdaj sobojevnica — torej nekaka zaveznica tretje vrste. Na katero stran plota bo padla glavna teža? Odgovor na to je odvisen od reprezentacije, katero imamo s kakršno koli vlado, ki obstoja v Italiji. Pri narodu sovražniku je reprezentacija vojaška, ki ukazuje; pri zaveznikih pa so diplomatični stiki, ki so odprti pogajanjem. Mi smo se odločili za vojaško reprezentacijo, dočim so se sovjeti za civilno. Značilnost te poteze je Badoglijev režim nemudoma doumel. Ne samo kralj in Badoglio, temveč priznana je bila tudi Italija kot država, s katero se je mogoče pogajati. Vlada se utegne menjati, toda država pa je pripol'zela —- v kolikor se tiče naziranja Sovjetske Rusije — v položaj resničnega zaveznika. Ni čudno če je v Washingtonu in Londonu doberšen del presenečenja zaradi te sovjetske poteze. Zakaj? Na prvi pogled se zdi, da bi se morali Anglija in Amerika počutiti srečni, ker je podprta italijanska vlada, ki sta j< sami stalno podpirali. Toda tako v Washingtonu kakor v Londonu prihaja šele drugi pogled pred prvim: sovjeti so priznali Italijo kot zaveznico še prej, preden je bila podpisana mirovna pogodba. V Stalinovi potezi popolnega dipiomatičnegft priznanja Italije je videti dvoje idej: zavezniška zmaga in vojna za italijansko osvoboditev. Preden morete vprašati za učinkovito pomoč kaki državi, morate priznati obstoj tiste države, da bo lahko v svojem imenu govorila. Kako Stalin zasleduje svoje cilje, ve to samo on. Poljske v rade v pregnanstvu, recimo, ne prizna, ker pravi, da so fašisti; italijansko vlado je pa priznal, dasi ves svet ve, da jc prav ta vlada omogočila fašizem. Joseph A. Gustinčič Frank Gustinčič iz 7520 Bancroft Ave., je prejel 18. februarja od vojnega oddelka obvestilo, da je umrl na 19. januarja njegov sin vojak Joseph. Zdaj je pa dobil drugo obvestilo; da mu je bil sin ubit 19. januarja 1944 in da je bil pokopan 21. januarja na vojaškem pokopališču nekje na Pacifiku. Vojakov grob ima številko 27. Poročilo ne pove, ravno kje je grob padlega vojaka. V ameriško armado je vstopil decembra 1941, preko morja je bil nad 20 mesecev z marini. Star je bil šele 20 let in pred vojaščino je izdelal South High šolo. Pokojni mladi junak zapušča očeta Franka, tri sestre: Mrs. Antoinette Milavec, Mrs. George Bill 'in Mrs. George Namestnik, teto Mrs. Mary Frank na 99. St., strica Joe Gustinčiča na Elizabeth Ave. in mnogo drugih sorodnikov. Mati mu je umrla leta, 1936, edini brat Frank pa leta 1937 na posledicah poškodb v avtni nezgodi. Naj mladi slovenski junak, ki je dal svoje mlado življenje za domovino, počiva v miru v daljni tuji zemlji. Preostalim izrekamo iskreno sožalje., Veselo iznenadenje V soboto večer smo bili prire dili "surprise party" v zadnjih prostorih Mr. Flajšmanove gostilne za poznanega Mr. Frank Baniča za njegov 70. rojstni dan. Prijatelji so prišli od blizu in tudi iz sosednjih farm, kajti on ima prijatelje vse naokrog. Saj se je tudi on vselej odzval raznim vabilom in tudi prispeval kar je bilo v njegovi moči. Pripeljal ga je notri, kakor smo bili domenjeni, John Za-krajšek in sicer krog pol devetih zvečer. Najprej sta se ustavila v gostilni pri Mr. Flajšmanu. Nato pa mu pravi, da bi ga rada videla Mrs. Flajšman, da se bosta domenila, če bo šel na farme in tako smo ga dobili v zadnje prostore, kamor smo ga hoteli imeti in kjer smo ga pričakovali zbrani njegovi prijatelji. Ko je vstopil, smo vsi naenkrat zakričali "surprise" Frank! Obstal .je kakor pribit ,tako je bil iznenaden. Prižgali-smo luči in videli smo, kako so mu solze ka-pale po licih, ker bil je resnično presenečen, kajti slutil ni ničesar. Nato pa se je pričelo veselo rzapoloženje, z vsemi dobrota mi tega sveta so bile obložene mize in seveda tudi pijače ni manjkalo, saj veste, da v gostilni niso brez rije. Seveda je prišel tudi Mr. šulen s svojo harmoniko in zaigral "Happy birthr day" nato sta prišla naša dv^ fantička, sinčka Mr. Flajšmano-vega sina, in sta tudi ona dva zaigrala par kitic. Najbolj pa je bil Frank iznenaden, ko se je med vrati prikazal njegov brat Peter iz DePue, 111. Peter ima tam gostilno in gledališče s premikajočimi slikami (show). Rekel je, da mu je žena rekla, da naj le gre in da bodo doma že opravili par dni brez njega, kajti brat je le eden in sedemdesetletnica je tudi samo enkrat; za kar je prav hvaležen svoji ženi 1 lil 1111 n 11 lili lili lig in tako se je tudi on znašel na tem partyju. Vsi smo ga bili veseli in Frank pa še najbolj. Prišli pa so bili tudi naši farmarji in sicer Tone Mah s soprogo iz Madisona, povabljenih je bilo še več farmarjev, a jim ni bilo mogoč§ priti. Hvala jim vseeno za prispevek. Navzoča sta bila tudi Mr. in Mrs. Gorišek in Mr. Frank Jure-čič (čistilec oblek iz Collinwoo-da). Iz naše okolice so bili pa vsi, ki se čutijo prijatelje Frank Baniča. Hvala vam vsem in Frank vas prav gotovo ne bo pozabil. Hvala Mrs. Ceciliji škrbec za tako fino potico in flancate in Ančki Sterle za tako okusne krofe. Hvala tudi našemu slovenskemu peklu žuljasu ki je spekel velik keks, potico in kruh ter vse to brezplačno. Dosti je žrtvoval, a to mu bomo že enkrat poplačali. Sedaj pa hvala še našim dekletom, ki so nas postregle s pijačo in te so bile: Mary Klemen-čič in Ana Banič. Hvala vama! Končno pa najlepša hvala vsem in vsakemu posebej za darove in za poset, da ste s tem dokazali, da resnično ljubite svojega rojaka, saj je bil tudi on dober in vsakemu na uslugo in bo tudi še v bodoče, dokler bo zdrav in živ. Ne smem pa pozabiti Mr. in Mrs. Flajšmana, ki sta nam dala na razpolagi kar dve sobi, da smo imeli dovolj prostora. Hvala vama in vaju bomo znali tudi upoštevati ob priliki. Končno pa še enkrat kličem Mr. Frank Baniču "Bog in sveti Jožef naj Te ohranita in čuvata še na mnoga leta, dragi naš prijatelj!" Tončka Jevnik. Na cvetno nedeljo Euclid1, O, — Cvetna nedelja se bliža in ako se niste še odločili, kam boste šli omenjeni dan, tedaj se odločite sedaj, ko boste brali te vrstice, da vam ne bo žal, če boste naslednjega dne srečali svojega prijatelja in vam bo povedal, kako imenitno je bilo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Torej nikar ne zamudite te prilike. Ta dan bo odkrita plošča v spomin našim vojakom, kakršne še niste videli y svojem življenju. Na tej plošči bodo imena vaših sinov, ki se nahajajo v vojaški službi. Plošča bo zakrita z našo zvezdnato zastavo in ko bo ta odgrnjena, boste zagledali imena svojih, katerim ža-libog ni mogoče danes gledati v obraz in takp bomo videli vsaj njih ime. Dobro vem, da se bo marsikateri materi in očetu utrnila solza na žalostnem obrazu. Premnogemu bo prišlo v spomin, kaj se je godilo v naši stari domovini na cvetno nedeljo. Ko se je pričela ta svetovna morija, so naši tam v Jugoslaviji s strahom pričakovali kdaj in ali bo res tudi Jugoslavija napadena od strani Nemčije in Italije. Seveda je vsak sam sebe tolažil. Bilo je ravno tako kot starši strašijo svoje otroke, da jih bo mož uzel, če ne bodo pridni. Tako so nekateri naši sovražniki strašili tudi Jugoslavijo. Nekateri so bili popolnoma prepričani, da ne bo napada, a kruto so se varali, kajti bojni veter je potegnil iz Nemčije in naravnost v Jugoslavijo. Bilo je na cvetno nedeljo 6. aprila 1941, ko je Hitler poslal svoje vrage razbijat našo deželo. Narod je bil prepričan, da ga od strani Nemčije, Madžarske in Italije prav nič dobrega ne čaka. Jasno je bilo, da se naša dežela ne bo mogla dolgo upirati tako veliki premoči. Bila pa je vsaj toliko močna, da je zadržavala Nemca vsaj tako dolgo, da so se Rusi dobro pri-: pravili. To je Dolfetu jako na- robe hodilo in mu še danes hodi j in mu tudi še bo. Seveda so ma- j lo že pričakovali napada in za to so bili poslali vojaštvo že 3 aprila proti meji, ki pa jih pač ni bilo dovolj, da bi se bili ustavljali dolgo veliki premoči sovražnika in vedeli so, da se bo začela strašna Kalvarija za Ju goslavijo. Znano jim je bilo že skozi kakšno trpljenje je šla Polj ska in Češka, bil je pravi pekel in vedeli so, da isto pride sedaj tudi nadnje. Nemčija, Madžarska in Bolgarija so zbirale svoje armade na mejah Jugoslavije. Samo v Bolgariji je čakalo na povelje 20 motori-ziranilr divizij nemške armade, da začno z napadom. Toda še vedno so imeli ljudje upanje, da ne bo vojske, ko so na cvet no soboto zvečer slišali na radij u poročilo, da sta v Moskvi podpisali Rusija in Jugoslavija pogodbo, da v slučaju napada gresta druga drugi na pomoč Tako so se ljudje potolaženi podali k počitku. Prišla pa je cvetna nedelja in kakor vsako nedeljo, so šli ljudj^tudi ta dan k službi božji. Z veseljem so otroci pripravljali tiste butarice, na katere imamo tudi še mi spomine, koliko veselja smo imeli z njimi. Kakor pa smo čitali poročila v časopisih, so krog sedme ure zjutraj na cvetno nedeljo prihrumeli nemški vragi z bombniki, ki jih je bilo videti milje daleč. Strašno tulenje motor jev kakih 300 bombnikov je pretresalo mozek in kosti. Odleteli so z veliko večino proti jugo-vzhodu. Ljudje niso vedeli kam drve. En oddelek je letel proti Mariboru in drugi pa proti Ljubljani, kjer so pričeli obsipati prestrašeno ljudstvo s kroglami strojnih pušk. Sirene so zatulile in naznanjale, da se bliža nevarnost in klicale ljudi v zaklonišča. Grozna novica vojska je — je šla od ust do ust in oglasile so se protizračne baterije ter pele smrtno pesem, vse dopoldne je bilo vse zmešano. Od nikoder pa ni bilo nobenih poročil. Šele proti večeru so izšle posebne izdaje ljubljanskih časopisov, kjer so bila poročila, da je Nemčija napovedala vojno. Ob treh zjutraj je bila podpisana vojna napoved in ob sedmih pa smo bili isto jutro že napadeni. Le na severu so jih naši dobro zadrževali, a v istem času pa je bil Beograd že razbit. Zato pa bo ostala ta cvetena nedelja zk vedno v spominu vsem Jugoslovanom. Iz tega razloga pa smo se tudi mi v Euclidu odločili, da bomo na cvetno nedeljo 2. aprila postavil spomenik našim sinovom, ki se bore križem sveta. Sklenjeno je bilo, da bomo napravili tudi vojaško blagajno, da ko se bodo vrnili naši vojaki in bodo mogoče potrebovali pomoči. Zatorej pa pomagajmo vsak po svoji moči, da bomo že sko-ro zagledali svoje sinove doma. Bral sem tudi dopis Lojzeta Elovarja, ki služi nekje v Italiji, ki pravi med drugim "pomagajte nam, da bo čim prej zavihrala zvezdnata zastava na tisti sjavni hiši v Berlinu . . ." Torej ne pozabite 2. aprila in pridite popoldne ob treh v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Posebno pa ste vabljeni vsi tisti, ki imate imena svo jih na spominski plošči. Frank Rupert iiiimiiiiiiiiiiitt & verjamete al' pa ne iiimmiimiiiin Tone Anžlovar mi je povedal še tole o strahovih: "Veš, Jack, tole mi je pa povedal moj stric, ki tudi ni verjel v strahove. Ampak nekdo, ki je bil v zvezi s tem, kar je doživel moj stric, pa najbrže še danes verjame vanje. Strica so naprosili v sosednji vasi, da bi prišel pomagat kosit. Kot veš, gredo kosci v sta- AMERICAN RED CROSS + Poročila za Jugoslavijo skozi Rdeči Tkriž "Draga sestra: Ali moreš kaj povedati o naših bratih'/ Zadnje vesti imam od aprila 1942. Sem zdrava, toda zadnje dve leti sem težko delala." Tako se je gladilo porodilo, ki ga je neka žeha v zapadnih Združenih državah dobila od svoje sestre iz'Jugoslavije. Sestra iz Amerike je takoj odgovorila skozi ameriški Rdeči križ, da so bratje sedaj internirani v Švici in da je skozi Rdeči križ mogoče biti z njimi v dotiki. V 1. 1943 je bilo skozi Rdeči križ izmenjano skoro 6,000 takih osebnih in družinskih poročil med sorodniki in prijatelji v Združenih državah in deželah Jugoslavije. Nekateri, ki so poskušali stopiti v zvezo s svojimi jugoslovanskimi sorodniki in prijatelji, so se razočarali. V zadnji'h mesecih je odbor Mednarodnega Rdečega križa moral vrniti mnogo poročil nazaj v Združene države s pojasnilom, da ni bilo mogoče najti dotičnega naslova. Poročila so kratka, največ 25 besed. Toda, prinesejo utehe in radosti družinam in prijateljem, s katerimi je vojna pretrgala vsako vez. čeprav so dovoljene samo osebne vesti, se iz poročil vseeno vidi, kakšne so svetske pri-ike ter spremembe, ki jih je prinesla vojna. Za neke so vesti iz inozemstva polne žalosti, ker so dragi internirani, ali mrtvi in domovi porušeni. Mnogo ljudi sploh ni mogoče najti. Za druge so ta poročila malo bolj razveseljiva, ker omenjajo rojstne dni in druge čestitke ter tudi vesti o rojstvih in porokah. Občutki ljubezni in radosti so izraženi celo v slabih poročilih, -tako kot na primer: "Naše misli so vedno z vami. Ne skrbite. Mi se dobro držimo. Upamo na svidenje po vojni." Neka žena je tako napisala: "Up da vas zopet vidim, mi daje pogum." Včasih poročila prispejo zelo hitro. Druga pa so ustavljena na cenzuri, ali je težko najti dotični naslov. Najbolj hitro poročilo do danes, je od pošiljatelja do naslovljenca rabilo tri mesece. Pred letom je bilo treba sedem mesecev, Da pa poročilo pride na okrog, od pošiljatelja na naslov in odgovor nazaj, je treba najmanj osem mesecev ali eno leto. Število vseh poročil, katera so šla skozi Rdeči križ tekom leta 1943, znaša 780,000. Treba jih je napisati na civilne listine za poročila Rdečega križa, katere se dobi pri vsakem Rde čem križu. Ako ste s sorodniki izgubili stiko, lahko namesto poročila vprašate; kje so in kako živijo. Okrajni oddelki Rdečega križa pošiljajo vsa poročila glavnemu uradu državnega Rdečega križa, kjer jih cenzor pregleda; potem so poslana Mednarodnemu odboru Rdečega križa v Ženevo, da se tam razdelijo in pošljejo skozi predstavnike Rdečega križa v dežele kamor so namenjene. Poročila, ki pridejo iz inozemstva, gredo po podobni poti, samo v nasprotni smeri, ■o rem kraju, vsaj takp' taka navada, na senože" ( zgodaj zjutraj, da 0j že v vrsti z nabrušen"^, mi. Ker je imel precej druge vasi, je šel iz JI j od doma že kmalu P® ^ To se pravi, napravil tovski navadi: najpr^ soval pod dekletovim 0 mu je dala za klobuk ^ rožmarin, kar naj b0,^ ^ cam v sosedni vasi v > strogo znamenje, n»J njenega izvoljenca z a p i k, ker vse strelJ njih zapeljivih oči v srce je bob v steno, fant na košnjo z n&6e Taka trd« je! fo v c' !e» 0 tet »uit Po, e. rožmarinom, bila v starem kraju ljiva in nezavzetna. bili fantje res fantje ta so bila res dekleta, če. Ce je fant rekel ^ če te čem, je bilo že \ bi napravila pismo P11 Danes se je pa svet "J. ral vnic in še črno toliko ne drži, kot,/ držala sama beseda. "Tone, od strahu fjJJ^ ne pa o sovjetizadJ1 ga sveta," ga prekine"1, "To sem omenil s grede in ker spada * v sem moral vendar P®* kaj je šel fant kosit , daj in kje je hodil, ^ predno je zadel kos° in odžvižgal v sosed'1 ^ blažen, da spi v oni žno dekliško srce, k1 vse pretege zanj. •š v Pozi b Nje \ •i H(lo Od & J j* Torej kosec ie malo dolino, po sta in krenil gor na tino. Ko je bil iia .t malo ustavil, del in se pripravljal, " him ukanjem P°s7nj0 J*t, dekletu nazaj f^JJjf fit predno se mu skriJe j Je 2 in da z glasnim z"8,, Ve 'to JU ua Z sianmi" ' II kaže svoji izvoljel1 'jo^... ^ zdaj ob tem trendi % njo in da naj bo Pr ji je ni lajdre na svetl!jž gnala njeno podobo^. L?n -tj o ! lisic % S yjeti H I , ( > i sN % Je ^ oii Je % Usi vleče z oslo po ko®1' , KO* Stric je videl, ^ >nie ** ( nik ozrl gor nfl je zaslišal bruše- - j časa je stal kot ^j)1 je pa stisnil klobU j ho in jo vlil nf Predno je nas trikrat po kosi, ^ že čez hrib, kot " veter. Kosec se Je s,v ves glas, potem P^l nazaj, krepko z\gs<>] mačo vas, zadel i v®8 in sel naprej, f sam s seboj, kef J ,,' ril dobro delo s ^ pomagal priti h' . ^ Vidiš, Jack, •t hiS N % ; H, hovi v starem Ameriki so P^ - w,i naP* pišeš ti. Kar po bere." Tako mi je P iriPoV ne Anžlovar in nekaj časa od ^ t* f! oie 4 "•P J n. !f> fcS 'j! kempe, jutri. h kater" cratll ožeti šo ^ eni"11 icej f\ Vasica, Globoko 1 If rej if o, trdni' iieP1 Vstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: rami. Breault, je zavil v odeje in Porte-r pa je ishove. i ik1,1 K?6 ponosno nasmehnil iflj a? e Tavf"a Wedo oblič-ie Josi- jj | t 'o& se h je moja," se.'' je šepetal 0 Pni, mu bil ra<* stisnil /vottims" Požrl. ^ttiem «ato, i je, kakor bi nekaj čutite," je je i« % Ali »to1 tati kT sem jo slišal itiil ^ ZUnaj — sem se sp ^ nekega dekltea o t i$ »f» tetuk, edal" pS#4Tai,na severu?" y Je skomiznil pril i 0jer iP • , iiiv^: ?Vl&nil roko, kakor 161, 'Po^burji nekaj vzbu-o ^ n°st. Je° btrSJal° dva tri dnL ^Orter' C'a leževa še rai- ir»Co__^kopljem še eno '•Mis? gosPodično Tavi-Uiob lm- da bo potrebo-0st svoje lastne so ft Ki« >so1 m seri! ti; vri in . 1» I«' dni® .do' .m«1 ilti' ^ fe 4 p:: eV > K \ jO' M m snf KJ'e 1 W *3 na jugu." J na "čemu spodaj na a torti Je vpra ce J° imate rad . --------- z ramo. ,l .iPreveč- Niti on> "iti Nt nista odprt, vedela, da ima e oči in da poslu- ■)tede« nam u °dto l mogoče se To je lahko delo [K'm si 0rter al s tem čas." H vam," se je ponu-st» celo VsoC^ayeve smuči kot lo- uro, uporab- to oči, k Ur° Breault ni za-lftUs 0 je Porter končno ' je Breault sedel J tKaj 0Va]- dovršil drugo sobi- zdaJ kopal hodnik, ki *°t zadnji izhod Vedei Tedaj je k nje- HiJ0"Breault in dvignil «f. Je prej uporabljal Je i '^e; vrsta na meni," je "111 itl> sla]Jfn.elcoliko nervozen m r*«Do." Je k že Po snegu. )eW , tu v kra-tetjo a Tu je mnogo Caka srebr ■18« J ^ev,Segotovo srečali s id, >de' Je dejal kakor eK"5 % 4 e da bi se ozrl na tV ^%jeSetTk0m Teren: V t) ^aj " Tu Je namreč V L K ' A •fi 'Jk;« ea I •1 človek Pfiie?Sko zlmo"Rdeče- .7» € V *°^ate? << sJ>(lvla obenem v služ- f! Breauit. "A ni. i^Nnlv e ali tri letaJ'e 4 tf Vf 4 ■f »l 1 A 111 tupatam se poka- Srečal sem Vseč mi Ali ste SjJ® P«kimal. ^»ta-n6 pravil o njem, .V21 v m°J'i koči-Po »NiU^. slišal o njem-všeč." y ali McKay? / S < v i ^assid Je Bre nikoli povsem r;<•< % »C^o Priprte, ka-: misel, skrivajo- fe, McKay je čutil, v .Pronicajo. Bilo tj bi »a 2" ^ ^ hujšega, 'Svihra ga zmrazilo, ne- tam zunaj. j ^''^Ho^1. slutnje, kje bij njegove rame. "Lahko mu tudi poveste, da mu zakon namerava odpustiti, kar je storil pred nekimi leti na postaji tistega trgovca." Roger se je okrenil. "Da, tudi to mu povem," je odgovoril in se sam pri sebi smejal tej preveč očitni zanki. "Pa menda res mislite, da je moja koča zatočišče zločincev?" Breault se je nasmehnil. Bil je čuden nasmeh. Nato pa je odvrnil: "Dobro nam je znano, da se McKay potika tod nekod. In Cassidy mi je pravil, da je tam spodaj na jugu neko dekle —" Rogerjevo obličje se je zopet skrilo v tunelu. ki bi ga rado videlo," je končal Breault. Ko se je McKay obrnil k njemu, si je mirno prižigal pipo. "Spominjam se—Cassidy mi je pravil o tistem dekletu," je rekel Roger. "Rekel je, da nekega dne zgrabi tistega moža prav — s pomočjo tistega dekleta. Ako se torej srečam z Rogerjem McKayem in ga pošljem k dekletu, pomorem s tem zakonu. Mar ne? Ali je razpisana za to kakšna nagrada? To bi bilo nekaj zame." Breault je mirno pušil. "Slišite, kakšna burja!" je dejal. "Mislim, da je vedno hujša." Naenkrat je iztegnil roko k Piku. "Imate lepega psa. Pojdi sem, Pik!" "McKayuje bilo, kakor bi mu nekdo stisnil vrat. Saj ni izgovoril Pikovega imena ves čas, odkar je rešil te tujce. A Pik se ni genil, niti se ni ozrl na roko. Pogled mu je bil miren in uporen. Breault pa se je nasmehnil. "Dober pes, prav dober pes. Rad imam take pse, ki poznajo le enega gospoda in rad imam tudi može, ki poznajo le enega psa. In Roger'McKay je prav tak mož. Potuje vedno z istim psom. Z airedalom, ki ima brke kakor kak Mormonec. Imenuje se Pik. Smešno ime za psa, mar ne?" Ozrl se je po drugi izbi ter si nategoval dolge roke na glavo. "Pa poskusim zopet, da za-spim. Lahko noč! A — sveta mati! — slišite ta veter?" "Da, grda noč!" Breault je odšel, Roger pa je poslušal vihar tam zunaj. Vihra se je podila zdaj še bolj divje in besno nego prej. Njeno žvižganje pa mu je izzvalo jeklen lesk v očeh in srce mu je silno butalo. To pot ne uide zakonu! Beg bi pomenil smrt. In Breault to ve. Zdaj je v zanki — v zanki, ki si jo je zadrgnil sam. To je, ako Breault sluti resnico, a Roger je verjel, da je tako. Preostaja le ena pot — ta pa,pomen j a boj. Roger je stopil v drugo izbo po svojo odejo in nahrbtnik. Breaulta ni pogledal, a vedel je, da ozke oči tega moža zasledujejo vsak njegov korak. Pustil je goreti špiritno svetil j-ko, a v svoji izbi, kjer si je postlal, je ugasnila luč. Nato je čisto tiho izvrtal odprtino v steni, deleči oba prostora. Čakal je polnih deset minut, preden je vteknil konce prstov v poslednjo slabo snežno plast. Pritisnil je oko k luknjici in videl Breaulta. Tu je sedel in se sklanjal k Porter ju, ki je spal blizu njega. Doteknil se je Olrod (Konec.) Kadar smo zašli v gozd, nas je vedno sprejel skrivnosten občutek samotnosti in prijetnega hladu Hodili smo križem po mahu, iskali ptičja gnezda in se veveričkali po vejah dreves. Tihotno življenje v gozdu nas je mnogo novega naučili: že po vonju smo razpoznavali kraje, kjer rastejo gobe ali kjer se levijo kače. Prav tako smo z radoved nostjo in poželenjem odkrivali hišne in gospodarske prostore in skrite kotičke: v parnah in listnjakih smo se šli kino in druge igre a^i si pripovedova li največje skrivnosti v živlej-nju, ki smo jih posneli iz besed in kretenj starejših ali smo jih opazili pri živalih . . . Ničesar nismo razumeli, slutili pa smo, da mora biti nekaj velikega in sladkega. V skritem kotičku za parma-mi smo posnemali tudi cerkvene dogodke. Čudovito lep običaj velikonočnega blagoslav-ljanja jedil ob naših vaških križih in kapelicah se vtisne kmečkemu otroku v trajen spomin. Ni čudno, če si sam naredi iz paličic križ, ga zasadi v zemljo, ob straneh pa dve smrekovi veji kot drevesi. Deklice spleto venčke iz marjetic ali rumenega regrata in okrase križ in smrečje. Potem prineso že-gen, jaz . sem kaplan in blagoslavljam .. . o, kam spomini? Otroci se z vsem igrajo, še s smrtjo: sikakšno ljubeznijo in veseljem delajo gi'obke, pokopavajo kakšen kos lesa, kamen ali porcelanastega fantka in punčko ter; krasijo grob. Kako jim mora včasih še odrasel človek pomagati pri tem in jim biti za mrliča (kako pomembna podoba!), da ga spreletajo čudne misli in mraz, a otrok ne pozna grozot živjenja in sveta, zato je neusmiljen v svoji igri. Jeseni so spet na vrsti šola, paša in gozd z nabiranjem želoda in jezic. V šolo smo hodili tu in tam po potki, ki smo si jo sami napravili skozi gosto grmovje; kmalu smo videli, da tudi odrasli hodijo po njej (ali ne bi manj grešili, če bi več hodili po poti otrok?). Kot odrasli, tako smo tudi mi pobirali sadove s sVojih njivic in vrtcev. O, kakšen užitek in ponos je reči: "To pa je meni zraslo!" V kolarnici (tam je bilo reči, da jih otroško oko nikoli ni moglo vseh pregledati!) smo spet poiskali žagice^ kladivčka, deščice (Bog ve, čemu neki imajo tudi odrasli tako drobne reči?) in si zbili stiskalnico za stiskanje grozdja in jabolk. Po bezgovi cevi, ki smo ji izbili stržen, je tekel gost in masten mošt, poln nesnage in prahu, a za nas neznansko sladek in okusen (po tem bi se najbrž morali ravnati tudi mi vsi odrasli: stvari so takšne, s kakršno ljubeznijo jih sprejemamo). In zima? Radosti kepanja, sankanja in drsanja so si najbrž povsod podobna, v mestu in na deželi, le da tu "najbrž v manj gorki obleki in z bolj strganimi podplati . . . Potem prelepe poti v šolo kar počez, po meter visokem, trdem snegu in skrivališča (zaklonišča!) pod vejami smrek, pretežko obloženih z b^lim snegom, podobna onim, ki smo si jih v pozni jeseni zgradili iz sončničnih stebel: v takem varnem lin skritem kotičku so otroci narajši: najbolj so sami zase in ločeni od sveta odraslih . . . Kot čez vse leto, tam od obdelovanja zemlje, sejanja, žetve do pobiranja sadov, tako je tudi pozimi premnogo del, pri katerih otroci morajo pomagati odraslim: luščenje fižola, koruze, bučnih semen itd. Še pri mesariji imajo svoj delež dela: otrok drži posodo, kamor teče kri. Zato pa dobe otroci ta dan vsak svojo meseno klobasico, prav kakor so nam mati ob vsaki krušni peki spekli tudi vsakemu kolaček, ki smo ga še toplega pojedli. (L. St.) ■-o--— Povprečni avtobus, ki vozi 19 potnikov, vporabi eno galono gazolina na vsakih šest milj vožnje. * * * Prva tobačna rastlina je bila prinesena v Evropo leta 1558 in so jo sprva vporabljali kot zdravilno zelišče. Sultan .Soliman II. Po osvojitvi Beograda leta 1521. se je sultan Soliman II vračal v Carigrad. Med potjo je nenadoma padla stara ženica pred njim na kolena in vzkliknila: "Gospod, pomagaj mi! Tvoji vojaki so mi vzeli vse, kar sem imela, med tem ko sem spala." "Kako je mogoče?" je vprašal sultan. "Imeti moraš pač zelo trdno spanje, če nisi slišala ropota, ko so plenili tvojo hišo." "Kako bi ne spala mirno in trdno, ko sem vendar verjela, da boš ti, plemeniti in mogočni gospod, čuval tudi nad menoj ?" Odgovor je sultanu tako ugajal, da je dal ženici nadomestiti izgubo in jo je še bogato obdaril. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. DELO DOBIJO Takoj dobe delo Potrebujemo strežkinjo v res-tavrantu za poln čas, plačamo $25 na teden. Ali pa za delni čas po 3 ure na dan. Potrebujemo tudi žensko, ki bi pomagala delni čas v kuhinji. Jako dobra in prijetna služba. SORNS RESTAURANT 6034 St. Clair Ave. EN 4143. (71) MALI OGLASI Stanovanje iščejo Mala družina želi dobiti stanovanje 4 sob s kopalnico in fur-nezom. Pokličite med 6 in 8 uro zvečer HE 3718. (69) % % Združene zračne sile RAF in AAF razbijajo z bombami strategične točke v Nemčiji brez prestanka in sicer so to najhujši zračni napadi v zgodovini. Pri vsem tem pa pričakujejo, da bodo v bodoče napadali še v večjih množinah, kolikor bolj se približuje dan invazije. Da je možno poslati tisoč Štirimotornih bobnikov nad Nemčijo, je potrebno najmanj 1,600,000 galon gazolina 1 octane) in 60,000 galon olja. Slika nam kaže dolge vlake ameriških železniških tankov napolnjenih tudi z ameriškim gazolinom v Angliji. t 1 najti tega McKa- do otitis*0—juje si-da je je jI it A p moža tam spodaj ^ % ^duj ga ni! Tisti mož s+e slučaj?° V' ' mu to poveste, life1« glavo in ra-Predor. Mh/S i,,11 Breault laže. In \SLy*i>da «e za te- Xjv„^iami Breaulto-h«ičju zvitost. Roger je razširil luknjico še za palec in napenjal svoj sluh. Videl je Tavisha in njegovo hčer, oba speča. V naslednjem trenotku je Porter že tudi sedel, Breault je kazal v smeri druge izbe, Porter se je čudil, oči so se mu razširile, ozrl se je po drugi izbi ter je iztegnil roko, da bi zbudil Tavisha. Breault pa ga je ustavil. "Ne razburjajte ga! Naj spita!" (Dalje prihodnjič.) -o- Kupujmo obrimbn« obveznici* in znamk«! V bližini Wetvulc na Novi Gvineji so anfi eriški bombniki B-25 od pete zračne armade puletavali zelo nziko nad japonskimi postojankami in s smrtonosnimi bombami zažigali razno japonska skladišču in letališča. Za ta ke napade je treba hitrosti, srčnosti (koraj-že) in pa prisotnosti duha. Na sliki je videti razštrelbe bomb, ki so jih posejali nad Ja-ponvi naši bombardirji. Strežkinja za umivalno sobo Delo podnevi. Ure kot v trgovini. Stalno delo, plača. Vprašajte Mr. Kuhner The Bailey Co. Euclid in E. 101. St. MALI OGLASI (69) Hiša naprodaj Za 2 družini, 10 sob, 5 spodaj, 5 zgorej, v dobrem stanju; lastnik sam prodaja. Naslov dobite v uradu tega lista. (67) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Hiše naprodaj Proda se hiša 7 sob za 1 družino; v bližini E. 212. ceste in Recher Ave., Euclid, O. Lot 50x100, 2 moderni garaži. Hiša je zdaj prazna. Za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, na 15611 School Ave. Gospodar tukaj stanuje. Pokličite med 12 opoldne in 6 zvečer. Tel. GLenville 1727. (69) Trgovsko poslopje naprodaj Naprodaj je lepo trgovsko poslopje, ležeče ob prometni cesti; dve trgovini, zraven je dvonadstropna hiša in garaže. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. Krasna prilika za podjetnega ro. jaka, ki hoče dobro investirati svoj denar. Lastnik proda, ker ne živi v mestu. Za informacije pokličite IV 3389 po 6 uri zvečer. X (Mar. 21, 233, 24) Mi plačamo več V gotovini za vaš rabljen avto. Kupimo tudi razbite, sežgane ali čisto nerabne kare. 13411 St. Clair Ave. GLenville 6786. > (Mar. 22, 24.) DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela ; se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2C na uro ' 2enske 62Vfcc na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na ".......' Employment Office , 1256 W. 74. St. 1 ' National Carbon Co., Inc. __(67) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči t tednu. V mestu— JiiiT7"" 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plate $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača «9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan. razen v nedeljo. Zaliteva se dokaz o državljanstvu. Fhe Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 601 (76) Za delo na farmi Sprejme se delavca, da bi delal na farmi bolj lahka dela, pri živini in na vrtu. Zglasi naj se od 4 do 5 popoldne na 1049 E. 185. St. (68) Lathe operatorji Precision grinderji (brusači), inšpektorji in težaki, tudi klerk za produkcijo, najmanj 57 ur na teden, plača od ure. The Cleveland Automatic Machine Co.. 2269 Ashland Rd., Cedar kara. (71) Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 50. leto Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, asavarut se pri najbolj*!, o«, steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JE0NOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. Hita; otroke pa lakoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA le prava mati vdov ln sirot. Ce Se nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in »ristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanja in za vse drage podrobnosti ic obrnite na uradnike in uradnice krajevnih drnštev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 Nq. Chicago St. v Joliet, III. A FIVE FOOT OATT OF SELECTED VIRGIN COTTON COMPRESSED INTO A "GIANT PILLOW FOR YOOR BODY" Sealy Holds the Magic of Transformation from a giant five foot Ijatt of live, pure staple cotton into a buoyant Sealy "Air-Woven" Tuftless mattress. All the fleecy resilience of virgin cotton is retained in the Sealy Tuftless—making it luxuriously soft to conform to the body, yet firm enough to give proper support. "Air-Woven" comfort filling is found only in the Sealy Tuftless—which others have tried to imitate without success—for Sealy alone has perfected through more than 60 years of experience the way to make "The Giant Pillow for Your Body". T7>'V Sleeping on a Sealy is like SINCE fŠBI s * \ \ sleeping on a cloud L/7 A- v i PMBm&JI / TUFTLESS MATTRESS—J M AO F u r T W bt yw or Poleg gornjega modroca vam nudimo ve liko izbiro drugih modrocev po sledečih cenah $9.95 $19.95 $24.75 $29.50 Na izbiro imamo tudi razne druge modroce, fedre in železne postelje NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN ŠUSNIK Profesor se je čutil samega, tako samega, kakor še nikdar v življenju, ko je sedel sredi težke tišine svoje hiše za pisalno mizo pred nakopičenimi papirji. In v isti hiši nekje, to je vedel, je v sobi, urejeni po najnovejšem okusu, sedela Aleicla in je bila prav tako sama kakor on. Nič ni zbliževalo obeh zakoncev. Celo skupna žalost, ki so jima jo povzročali otroci, je bolj odtujvala drugega drugemu in je bila povod medsebojnih očitkov, katere sta si poprej po navadi zamolčala. Njegov pogled je poromal k veliki očetovi podobi, ki je visela njemu nasproti na steni. Bila je iz zadnjih let Lodewij-kovega življenja; mogočni, shujšani obraz je štrlel še strožji in še bolj ukazujoč iz bele, ovite zavratnice in iz visokih 'Vatermoerderjev. Črni suknjič je togo oklepal težko telo in velika bela roka je v svečani drži počivala na odprtem svete mpismu. On ni bil mil oče, nikdar ni poskusil razumeti svojih otrok in vendar so vsi resnično žalovali ob njegovi smrtni postelji; v vseh je živelo spoštovanje do njegovega vzora, do strogega vzora v izpolnjevanj udolžnosti in dostojanstva. Urnih korakov je Clara medtem o(ihitela po najkrajši poti po slabo tlakovanih ulicah proti novi, veliki tovarni Coornvel-tove firme ob Heerepoortu. Tu in tam je morala odzdraviti ponižno vljudnim pozdravom žena, ki so stale na vratih svojih hišic, in otrok, ki so se igrali na cesti. Tedaj se je v zadregi nasmehnil njen skoraj mračno strogi obraz. Več kakor sto metrov komaj na pol zgrajene ceste je zavzemala tkalnica odej. Poleg nje je stala volnarna s pisarnami, nad njenimi vrati se je še zmeraj bohotil star pročelni kamen z veselo plešočim tkalskim parom iz leta 1632. Misel, ki je šinila Clari Coornvelt v glavo, je bila popolnoma drugačna od tiste, ki je pred več kakor enim človeškim vekom vzbudila spotiko njenega deda in strica Hendrika nad veselo podobo. Plešoči tkalec in njegova žena. Ali dožive ta uboga, zatirana in lačna bitja kdaj v svojem življenju trenotek brezskrbne življenjske radosti? Šele ko. je stopil k njej vratar iz svojega predela in jo vprašal, kaj želi, se je. otresla svojih žalostnih misli; skoraj z ukazuj očim glasom, katerega se je v naslednjem hipu že sramovala, je vprašala po delovodji Verbeeku. Vljbdno jo je mož odvedel skozi vso tovarno do ene izmed delavnic. Tam ji je dejal, naj počaka v majhnem prostoru, ki ga je polnil oglušujoči trušč neštetih ropotajočih in cvilečih strojev. S stolčka, katerega ji je primaknil čuvaj, je napeto motrila tkalce. Brez prestanka, ne da bi dvignili oči, so opravljali svoje delo. Njih postave so bile nizke, belkasto sive, včasih sključene ali krivo zrasle, obrazi bledi in nezdravi. Otroci so stali pri odraslih in so točno kakor stroji ponavljali venomer iste pri j me. Suha, slabo hranjena, revno oblečna bitja, mnogi komaj v desetem do dvanajstem letu, toda skoraj vsi že s trudnimi, zaskrbljenimi potezami v obrazu in ugaslih oči kakor starci. Vselej, kadar je stopila v tovarno svoje lastne rodovine, se je Clari krčilo srce spričo nezaslišane krutosti, ki so jo tam prav tako kakor v vseh drugih tovarnah mirne duše uganjali. Res so pričeli ljudje govoriti o tem neusmiljenju, naprednejši so ga hoteli celo s pomočjo zakona omejiti, toda večina in celo plemenite, dobro misleče glave kakor njen lastni oče, so videle v tem socialno potrebo, da so se otroci, namestu da bi se učili, se igrali in bili veseli, kakršna je pač otroška pravica morali mučiti in ubadati v prostorih, kjer je grmel večni trušč, in delati od petih zjutraj do osmih zvečer. Vedela je, da jo imajo ljudje za preveč občutljivo in da se ji posmehu jejo. Za tkalce je bila vendar prava sreča, da so tudi otroci zaslužili — to jim je tudi branilo, da se niso klatili po cestah, kjer bi se naučili le kaj slabega in brezbožnega. Ko je nekoč dala duška svojim občutkom, jo je stric Nicolaas skušal poučiti. To da je. vendar veliki blagor, ki so ga prinesli parni stroji — poprej se je moral delavec leta in leta učiti in uvajati, dočim je zdaj novirjec prav toliko opravil kakor stari delavec, ki je bil že desetletja v tovarni. Hkratu je bilo delo otrok za delavca edina rešitev, ker je v hudi stiski s nahajajočim holandskim vol-narnam omogočilo, da so, čeprav s težavo, zdržale angleško in nemško konkurenco. Puntar-ji in fanatiki', ki hočejo odpraviti delo otrok, da so na najboljši poti, da zavijejo industriji vrat; in da je žalostno, če so tako dobro vzgojeni mladi deklici, kakršna je hči Davida Coornvelta, take nespametne čenče zmešale glavo! Ob spominu na ta pogovor so mladi deklici solze onemogle jeze zalile oči. S čim bi bila mogla ovreči njegove dokaze, ko je bila pa le neumna žena, ki se ni naučila logično misl'1, Clara je poznala mož, ki jih je zdaj delu. Poznala je n-skrbi, bolezni in P1'®^ je za njihovo pij®' strah pred oder* gospodarjem in Pra stavljalnice. Poprej J utegnila kaj dobrega J nje, če je rekla volji Verbeeku ali , stricema. CoornveW . ^ najslabši med deloM krat so pridnega ^ brez lastne krivde svojo družino v do, podpirali z dena sto so starega veter' mogel ničesar vec spravili v moško hllil I zavetišče diakonije- NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, umrl naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče in brat Valentin Poje Zatisnil je svoje blage oči dne 21. februarja 1944 po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se je dne 26. februarja iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeronima ter od tal" opravljeni slovesni zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v ročje materi zemlji. vr«'1 t 0 Blagopokojnik je bil rojen v Babnem polju pri Ložu na Notranjskem. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem sorodnikotjn in prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega soproga in očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram pokojniku nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Jack Poje, Mrs. Josephine Poje, Mrs. Louise Poje in družina, Mr. in Mrs. Mellon Poje, Mr. in Mrs. Stanley Poje, Conneaut, O., Mr. in Mrs. Vincent Poje, Mr. in Mrs. Richard Poje, Austin Co. Girls, Mr. in Mrs. A. Caldwell, Mr. in Mrs. T. M. Pin-ney, družini Kadunc in Kovach, Lovko družina, družina Stanley in Mrs. Heil, Mr. in Mrs. Jacob Trcha in družina, Mr. in Mrs. John Zaman in družina, Jchn Troha in družina, Mr. in Mrs. Frank Pausič in družina, J. Žele in družina, družina Le-kan, Mr. in Mrs. Fred Perušek, Willoughby, O., Mr. in Mrs. Leo Perušek, Mr. in Mrs. John Ma-rolt, Mr. in Mrs. Louis Perusek, Mr. in Mrs. A1 Tianello, Mrs. Caroline Tekaučič in družina, Mr. in Mrs. Anton Gospodarič, Mr. in Mrs. Jim Go-spcdarič, Parker Appliance Co., Mr. in Mrs. Srečko Eržen, družini Kokal in Jaklič, Mr. John Ra-ckar in Mrs. Henrietta Rackar, Mr. in Mrs. Frank Summers, ter Mr. in Mrs. Wm. Kobe, Mr. Joe Strazisar st., in Mr. in Mrs. Joe Strazisar ml., Mr. in Mrs. F. Novak in družina, G. A. Bryant, Mr. in Mrs. Ariton Zaplata, Mr. in Mrs. M. Specht, Miss Eileen McCarthy, Miss Evelyn Vrhove, Je-lerčič družina, Mrs. Collett in Betty, sosedje, Tyler Co., društvo V boj št. 53 SNPJ, društvo Waterloo Camp št. 281 WOW, Mr. in Mrs. Pinney in Mrs. Ruby Proper, Lakeland. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njeg6vi duši. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. P. J. McCarthy, Mrs. Mary Berus in hči, Misa Irene Kumsela, Josephine Schneider, Rudolph F. Kastelic, Mrs. An-tonia Mlakar, Mrs. U. Lovko, Mrs. Daniel Mun, Mr. in Mrs. Andrew Zupane, Mr. in Mrs. Anton Ozbolt, Barberton, O., družina Martinčič, M*s. Louis Poje, Frank Baznik, Joe Stražišar in na, Anton Gole, Mr. in Mrs. Vincent Poje, Mrs. J. Cebulj in hči, Mr. in Mrs. Urbas Troha in hčere, Mrs. Anna Podboršek, Mr.itl Joe Knaus, Mr. in Mrs. Jos. Leskovec, Mis® ^ Bet" Poje, Mrs. Markel, Mr. in Mrs. J. P. Miklick^ L. Simončič, Mr. Jos. Medved, Mr. in Mrs* ^ Braidich, Mr. in Mrs. A. Novak, Mrs. Je«1)1^ vak, Madison, O., Mr. in Mrs. Jack Poje »>» p žina, Mr. in Mrs. Stanley Poje, Mr. in Mrs- •>".. S trle, N. Madison, 0„ Mr. in Mrs. Matt Frances Braidish in družina, Mrs. Mary »e jn Mr. Philip Troha, Mrs. Frances Grebene, i*1^ Mrs. Maver, Mr. in Mrs. Jack Troha, Mr. jf, Srečko Eržen, Mr. in Mrs. John Nestoi Mrs. Slejko, Mr. in Mrs. Mel. Poje, Mr. John Stere, Painesville, O., Fannie Horvat, y nie Verhovec, Mr. in Mrs. Gartroza, Mrs. J ^ Troha, Barberton, O., Mr. in Mrs. Ed. p Katie Mlakar, Mr. in Mrs. Lang, Tom Lipovijy ^ in Mrs. J. Kepic, Mr. in Mrs. Erjavec, Mrs* * Troha, Barberton, O., Mr. in Mrs. John T001'^ ir in Mrs. Frank Kadunc st., Mr. in Mrs. Frank ^ kic, Mr. in Mrs. Frank Kadunc ml., ter Mrs- j lia Terbižan, ki je darovala $5 v sklad za P° no akcijo JPO,SS. „ Lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje »yt°' vabile brezplačno v poslugo za spremstvo Prl V^f bu in sicer: Frank Barbič, Anton Lovko, JoC J* m zisar st., Vincent Poje, Mel. Poje, MatheW SP „. Matt Lekan, A. B. Oliver, Frank Pausic i«1 5 ley Poje. , Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnik** ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, k> ^ sprejmili na njegovi zadnji zemeljski pot« kopališče. ^ Najlepša hvala pogrebnemu zavodu in Sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko poslugo. Hvala sobratom dru* boj št. 53 SNPJ in društva Waterloo Camp WOW, ki so nosili krsto. w % Ljubljeni soprog, oče in brat! Kruta smrt Te je iztrgala iz naše srede in odnesli so Te ^ njivo smrti k večnemu počitku. Naš dom pa je tako prazen in naša srca tako žalostna, a v jfti ' ' grenke solze, vsaj Te zastonj iščejo. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat na kraju večnega in blaženstva — nad zvezdami! Žalujoči ostali: , ANA, soproga; ELEANORE, poročena Proper, in LILLIAN, hčerki; JAKOB, brat; v stari domovini zapušča sestro Nežiko, in dva brata, Janeza in Jožeta. Cleveland, Ohio, dne 22. marca, 1944. Ko se je SPummjat icga J. CO" nega pogovora, je David Coornvelt globoko vzdihnil ter je z roko šel preko čela. On se ni mogel tako lahko sprijazniti s temi stvarmi kakor Nicolaas, ki je smeje se govoril o novi nalezljivi bolezni. Da bodo de-kfrce potrebovale komaj kaj več kakor eno leto pa bodo spoznale, da ni 'dejansko delo ljubezni' nikaka zabava potem da se bodo s polomljenimi perutmi vrnile k svojim ročnim delom in k slikanju cvetlic. Otroci Davida Coornvelta se niso tako kmalu vrnili. Tudi Louis se ni vrnil, čeprav je tolkel več mesecev trdo revščino in je zdaj kot, sotrudnik delav-sjih časopisov komaj toliko zaslužil, da je živel kakor delavec. Prvič sedaj se je David boril z mislijo, katero je njegov lahkogibni, toda površni duh tako dolgo odrival. Ali je imel njegov oče pravico, da mu je prepovedal poroko z Miebet-jejo, ali ima oče sploh pravico, da uravnava življenje svojih otrok po svoji volji! Zdaj se je on sam tako osorno postavil po robu volji sinovi in hčerkini! Vendar je hitro potlačil vstajajoči dvom: "Saj zahtevam od svojih otrok le to, kar je pametno; njihovi malenkostni življenjski izkušnji postavljam nasproti svojo zrelejšo in jih poskušam prepričati tam, kjer je naš oče ukazoval." Nikdar bi- ne vsilil, kakor njegov oče, svoji hčeri moža, katerega si ne bi prostovoljno izbrala. On kakor Aleida sta se molče sprijaznila s tem, da je Claartje odbila zalega gosposkega Jonkhečra van Schagena. Toda če bi — ta misel ga je obšla in je neznosno vrtala vanj — če bi pa zaželela zakon, ki bi nasprotoval vsem njegovim željam in načrtom? S tem svojim veseljem do dobrodelnosti je prihajala v stik z vsakovrstnimi ljudmi, ki nikakor niso bili primerni za njen sloj. Vedel je, kako svojeglav in trdovraten zna biti ta nežni j;ihi otrok. Ce bi bil nekoč primoran voliti: ali popustiti ali pa izgubiti jo? Claartje je bila edini solnčni žarek njegovega življenja, odkar je sin prizadejal resno škodo očetovi karijeri. Mladi socialistični vodja je pisal tako toplo in tako prepričevalno za-nosito, da ni David tega nikdar slutil za njegovim mirnim vedenjem, in prav radi tega je postalo njegovo naziranje splošno znano. Minister pa, čigar sin je javno izpodkopaval državno avtoriteto, je bil vendar nemogoč. David, ki je imel najlepše nade glede na bližnjo preobrazbo kabineta, je moral požreti migljaj z najvišjega mesta, ki je bil vsekakor zadosti jasen. Toda ali bi mogel sploh še kako vplivati na svojega trdovratnega sina? ŽENAM IN DEKLETOM Priporočamo se vam, da pridete po lepe obleke vseh mer in barv; ravno tako imamo veliko izbiro spomladanskih su-kenj, slamnikov ter vsakovrstnega spodnjega perila za moške, otroke, za dekleta in žene. Posebno se vam priporoča-mo, če katera še potrebuje zimsko suknjo. Tistih imamo še precej veliko zalogo. Pridite, dobite jo zdaj prav poceni, ker drugo zimo bodo precej dražje. Se vam priporočamo ANZLOVAR'S vogal 62. St. in St. Clair (Mar. 17, 21) 01532348232323000248232353232323232353235323532389532348532348535323892348485348235348534848484848485348482348480053