\ ^ NI 1 1 ,iC PRUviuRSKI DNEVNIK JoStnina plačana v gotovini OAA bb postale i gruppo Cena 300 hr Leto XXXV. Št. 246 (10.465) TRST, sreda, 24. oktobra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5.do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* _yovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. [n Vsei verjetnosti osrednja tema „ ai’nJe seje vodstva socialistične !v/n'ce.' medtem ko bo razprava o j^u r^_ni'h polemikah in tudi o spo-® še vedno delijo vodstvo stran-i. ’ 8°tovo odložena na kasnejši da-j Socialistični tajnik kot vse ka- PRED DANAŠNJIM ZASEDANJEM SOCIALISTIČNEGA VODSTVA ODKRITA RAZPRAVA V VRSTAH PSI 0 PEREČIH VPRAŠANJIH STRANKE Zanimiv dokument uglednih intelektualcev o jasnejših političnih smernicah Poseg Giorgia Amendolc o najaktualnejših temah sedanjega časa UlM — Vprašanje razoroževanja Jedrskih izstrelkov v Evropi bo skHca*™a namcna ve^ predlagati i. "'“je izrednega strankarskega C^resa, ampak bo skušal «boj z in Pr^n'ki» prenesti na konkretne in n .. . picucau na (jpN^kične teme. Vredno je beležiti ” vo, da je v nedeljo strankar-glasilo »Avanti* objavilo sta- itnh skuP®e uglednih socialističnih pražencev, med katerimi so Bob-• Coen, Ruffolo in Amato, ki zah- Pertini na kosilu pri papežu Wojtyli VATIKAN — Prvo obletnico dvojega papeževanja je Janez avel n. hotel praznovati s Predsednikom Pertinijem, ka-:®rega je povabil na kosilo, ki je včeraj potekalo v zasebni hliki in brez blišča, ki sta ga j a že dalj časa deležna. To " bilo prvikrat, da je papež gostil kakega predsednika drža-f,e' saj so njegovi predhodniki ,? sedaj srečavali politične in ‘Plomatske predstavnike le a kratkih avdiencah. Včeraj rta se v zasebnem pPeževem apartmanu Sandro ®rtini in Karol Wojtyla zadr-^ja na obedu kar dve uri in vendar vsebina njunih r°govorov ni še znana, saj ni-0 bili prisotni ne italijanski j® vatikanski diplomati. Ven-,ar neuradne vesti s Kvirina-a dajo misliti, da je njuna Pogovorna nit zajela izkušnje, - ,sta ju ugledna moža imela aanje čase: Pertini v ZRN in Ogoslaviji, papež pa na Polj-Kern, Irskem in v ZDA. v Jtr° Več'° notranjo demokracijo i«, atjki ter predvsem jasnost pri in ap> splošnih političnih pobud ?ort°v. Craxi pa se v svojih tigpj1" Posegih spretno izogiba vseh bilki na vodenje stranke ter se Da n- -K na splošnejših temah, ki trarij 0 nič manj aktualne, kot no-razmere v PSI. V mislih i-dlog00 Predvsem znani Craxijev pre- V o tako imenovani «veliki» re-Welj i . °dit VKl ^ k°t meni socialistični SbVku zat‘teva «jasnost ter kon- 0 dokumentu uglednih socialističnih intelektualcev je včeraj spregovoril Luigi Covatta, ki vodi študijski center PSI in ki je mnenja, da izražajo ta stališča širše nezadovoljstvo, ki je že dalj časa živo predvsem na bazi in med kulturniki. «Naši volivci in člani imajo vtis,* je nadaljeval Covatta «da prihajajo vse odločitve, ki zadevajo politično linijo stranke z visokega in predvsem od Craxija, zato je naša naloga, da popravimo naše napake in se resneje lotimo dela, tudi v samem vodstvu, v nasprotnem primeru pa bo naš socialistični načrt ostal le na papirju.* Covatta je nato govoril tudi o odnosih s komunisti po nedavnem srečanju med Berlinguerjem in Craxijem ter poudaril, da bo treba sodelovanje med strankama uresničiti na konkretnih temah in vprašanjih in ne kot doslej, ko so se odnosi med «velikani» italijanske levice omejevali večkrat le na taktične naleze. Po dolgi bolezni se je spet oglasil eden izmed uglednejših zgodovinskih voditeljev KPI Giorgio A-mendola, ki v intervjuju za tednik «Europeo» obravnava vsa aktualnejša vprašanja sedanjega političnega trenutka, začenši z nedavnim sovjetskim napadom na evrokomuni-zem. Amendola pravi, da so Sovjeti in predvsem Ponomarjov pošteno motijo, ko tako kritično ocenjujejo nove poti v socializem, čeprav i-majo pravico, da o tem mislijo in sklepajo, kar hočejo. Kar zadeva bližnji kongres Krščanske demokracije pa je ugledni komunistični voditelj mnenja, da kljub obljubam in lepim besedam, ne obstajajo več upanja, da se bo stranka relativne večine na katerikoli način obnovila in da se bodo na kongresu samo ponovno zaostrili notranji spori in nesoglasja med raznimi strankarskimi strujami. __________ Pozornost političnih komentatorjev pa je namenjena predvsem predkongresnim izjavam in zlasti sporom v Kraščanski demokraciji, ki se dan za dnem stopnjujejo potem ko so že najuglednejši Strankarski voditelji posredovali svoja stališča. Zadnji na vrsti je bil Forlani, ki ga nekateri imajo za morebitnega naslednika Zaccagninija. Najbojevitejši so se doslej izkazali prav pristaši sedanjega tajnika in predvsem sedanje politične strategije KD, ki se zavzemajo za oživitev narodne solidarnosti. Galloni je mnenja, da obstajajo tudi sedaj pogoji za širšo vladno večino ter polemizira s tistimi strankarskimi strujami in predvsem z dorotejci, ki po njegovem mnenju hočejo ponovno sodelovanje vseh napred-P°‘itičnih komponent*. fr Prt Prestopu letalskih nadzornikov v civilno službo ^ vladnih ukrepih postopnost h omejitev pravice do stavke Uspela vsedržavna dveurna stavka kovinarjev proti odpustom v obratih Fiat »il(0 . ~~ Včerajšnjo sindikalno kro-žav|Je označevala predvsem vsedr ki . dveurna stavka kovinarjev, DeoSn protestirali na ta način proti t'i4[lQ''amm odpustom 61 delavcev •a .. .Mjub nasprotni kampanji de-Dianj 1Janskega Diska, ki bolj ali V°dstv Skrito zagovarja odločitve korigg turinskega industrijskega V°liiv a’ je stavka doživela zado-bjih v bspeh, zlasti v večjih in sred-i žilj P°djetjih. Ponekod so zabele-t ki . aajšo udeležbo na skupščinah, *asu sindikati priredili v tem Drim^0 v’seh večjih obratih, kar ni kraij r dežele Furlanije - Julijske vaojee’ kjer je bilo veliko zboro-aU p v tovarni «Rex» v Pordeno-Ja v^ami tajnik FLM Pio Galli tol^kot 5 000 zbranim delavcem la te« 1. stališča sindikata, ki vbso->n vsako obliko nasilja, Oo|očn° zavrača samovoljne u-ki u ,lr> protisindikalno kampanjo, tv J6 začel .Fiat. Zahteval je tu-(la SDe.g vlade, ki naj prisili Fiat, delavv?stuje veljavno zakonodajo o klovne h •j>ravicah i*1 0 nameščanju pozornosti je bila delež-ie m,,' včerajšnja seja vlad^, ki brastf) ala sklepati o ukrepih za Dieta nadzomikov letalskega pro-Vse l'z vojaške v civilno službo, četi^ a?e' da so bile skrbi priza-Pomanjkanju vsakega ob-knetjr,, 0 vsebini obeh zakonskih u-P»Sreri’ **' i® vlada obljubila po i ke, Un°Vanju predsednika republi-J Dioiij Pravičene. Ob takem vladnem f^Dnik e izrazil odbor 1.049 nad-'ko ki so padali ostavko, vetje vlad b!jenust in bojazen, da ho-č« bj izigrati njihove zahteve. ?a nv%?e,.to zgodilo in bi zaradi teli °čiti 'j' na današnji skupščini od ’ da spet prekinejo delo, bi padla vsa odgovornost na vlado, se zaključuje sporočilo, ki so ga nadzorniki izdali še pred sejo ministr- Zelo malo’ j. pa verjetno, da bi mogli biti popolnoma zadovoljni z zakonskim odlokom, ki predvideva ustanovitev komisariata in postopen prehod v civilno službo, ker naj bi ta postopnost trajala kar poldrugo leto. Prav tako pa zakonski osnutek za preureditev službe letalskega nadzorstva vsebuje določila o omejevanju pravice do stavke, ki jih tako kontrolorji, kot vse sindikalno gibanje načelno zavračajo. Ni torej mogoče izključevati, da bodo nadzorniki zračnega prometa morali nadaljevati protestno akcijo, kar bi ponovno paraliziralo letalski promet v vsem italijanskem zračnem prostoru. (Iv) postati gonilna in centralna os stranke relativne večine. Z druge strani pa se v teh dneh sestajajo tudi konservativne in desničarske demo-kristjanske struje, ki pa kot kaže niso še izdelale enotnega načrta za «napad» na Zaccagninija. (pp-st) RIM — Minister za industrijo Bi-saglia je sinoči obljubil uradnemu zastopstvu bocenske avtonomne pokrajine, da bo poskrbel za nujno dobavo gorilnega olja za premostitev dramatičnih razmer, ki so v pokrajini nastale zaradi premajhnih dobav in nenadnega poslabšanja vremena. Zaloge kuriva so usahnile tudi v občinah Cavarzere in Cona pri Benetkah, kjer večina prebivalstva ne more ogrevati stanovanj in so v velikih težavah tudi šole, javne u-stanove in industrijska podjetja. Krajevne sindikalne organizacije so zato proglasile splošno stavko, na včerajšnji javni skupščini so pa sklenili poslati delegacijo v Rim. Hm Guofeng in zunanji minister Genscher pozitivno ocenila vlago neuvrščenih držav BONN — Kitajski premier Hua Guofeng si je včeraj, drugi dan svojega obiska v Zvezni republiki Nemčiji ogledal rojstno hišo in muzej Karla Marxa v Trieru. Še prej se je razgovarjal z ministrom za zunanje zadeve Genscherjem. Predsinočnjim pa je med slavnostno večerjo v gradu Bruehl prvič spregovoril med zdravico o temah, ki so tako pri srcu pekinškim voditeljem. Poudaril je, da je vojna «neizbežna», a da se bo Kitajska borila za ohranitev miru. Ne da bi nikoli posredno omenil Sovjetske zveze je Hua pripomnil, da v mednarodnem položaju izstopa težnja stopnjevanja napetosti in nereda, ki jih po njegovem mnenju povzroča svetovna hegemonija. Kljub izjavam o hegemonizmu bonski politični opazovalci z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bil Hua Guofeng previdnejši in zmernejši kot med svojim obiskom v Franciji. Sinoči se je ponovno sestal z Genscherjem, s katerim se je razgovarjal o položaju v Indokini. V končnem komunikeju sta Genscher in Hua poudarila tudi vlogo neuvrščenih držav za mir in varnost v svetu. Genscher je z velikim poudarkom navedel vlogo jugoslovanskega predsednika Tita v tem stremljenju neuvrščenih držav. ' v Genscher in Hua Guofeng med včerajšnjimi pogovori (Telefoto ANSA-UPI) Maiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiii»«iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiianciiiiitiiai|l|V«vaiaiii|lai||iai|iaii,aiiiit|||||aiiiiiiiBiwuaiiiMiiiiiiii«iiiiaiiiiii«iiiii«i^iiiiiii«fM«|M|ii«*>'*»aiiiii«ti|iiiiia|ii«»«Mi«iaiM*aaiitai,«i«*aiMMi|ii,|,»,*a,Ma,iiia»iaBiiia*|aiit*a|«|i«aaB«ai« PO LAKONIČNIH POSEGIH URADNIH ZAGOVORNIKOV Visoke zaporne kužnina procesu pro ti podpisnikom « Listine 77» Pet let zapora za inženirja Petra Uhla ter štiri leta in pol za dramatika Vaclava Havela - Pogojna kazen le za Dano Nemcovo, mater sedmih otrok - Val protestov v zahodnem svetu PRAGA — Pet let zapora za inženirja Petra Uhla, štiri leta in pol za dramaturga Vaclava Havela, 4 leta za glasnika gibanja «Listina TT* Vaclava Bendo, tri leta za pripadnika istega gibanja Jirija Dienst-bierja, tri leta za Otto Bednarovo in dve leti pogojno za Dano Nemcovo. mater sedmih otrok. Tako je razsodilo sodišče v Pragi. Razsodba ni potrebna komentarja. Proces se je končal po predvidevanjih, kar zadeva obsodbe in, časovno, celo dan prej, kot je bilo napovedano. Tožilec je zahteval obsodbe do deset let zapora in nato so spregovorili odvetniki, šlo je seveda za uradne zagovornike, kajti odkar so oblasti odvzele odvetniku Daniszu, ki je letos spomladi zagovarjal skupino podpisnikov Listine 77 pred sodiščem, pravico do o-pravljanja odvetniškega poklica, v Pragi ni več odvetnikov, ki bi resnično zagovarjali obtožence na političnih procesih. Zagovor se je tako končal v kratkem času. Iz sodne dvorane ni prodrlo nič drugega. Vse je potekalo tajinstve-no, skrito in prikrito. Češkoslovaška tiskovna agencija ČTK je o procesu objavila osem vrstic dolgo vest, z imeni obtožencev in s trditvijo, da gre za obtožence «akcij proti republiki*. To vest so povzele nekatere tuje agencije in časopisi n. pr. na Madžarskem, kjer vsi časopisi poročajo o procesu na drugi strani. Vsi objavljajo agencijsko vest, razen budimpeštanskega Ne-pszabadsaga, ki objavlja dopis svojega praškega dopisnika, ki je dolg... osem vrst. Praški dnevnik Rude pravo pa objavlja le pismo uredništvu nekega nepodpisanega »kanadskega čitatelja*, ki piše, da «je ironija, da se ti ljudje obračajo prav na tiste države ki so same po sebi zanikanje človekovih pravic, tako v notranjosti kot tudi v zunanjih odnosih*. In vendar se je proces odvijal. Odvijal se je v sodni dvorani, pa tudi izven nje: včeraj je policija priprla trideset oseb, še vedno pa je v zaporu deset oseb, ki so jih priprli predsinočnjim. Vse naokoli sodne palače je mrgolelo policajev in vsak tuj časnikar ali diplomat, ki se je sukal na območju praškega sodišča, je imel za petami nenaročeno »telesno stražo*. Vse, kar je prodrlo skozi vrata sodne palače, je razsodba. Ta razsodba pa je politično zelo pomemb- na, saj potrjuje, da so bili protesti od vsepovsod upravičeni. Tu gre res, kot je v brzojavki pravilno povedal predsednik Pertini, za šote nje ljudem, ki šo hoteli s svojo de-’ javnostjo predvsem uveljaviti mednarodne listine, ki jih je podpisala tudi češkoslovaška vlada. Prav zaradi te vsebinske poante, ki loči ta proces' od tradicionalnih sodnih obravnav proti sovjetskim disidentom in tudi zaradi dejstva, da se češkoslovaški begunci na Zahodu po letu 1968 niso izneverili svojemu socialističnemu prepričanju in da so se vključili v levičarsko stvarnost zahodnoevropskih držav, so tokrat dejansko najobčutnej-ši protesti zahodnega komunistične- žence praškega procesa zavzele vse velike «rdeče» dežele, z Emilijo -Romagno in Toscano na čelu, naj omenimo le intervju dolgoletnega »zunanjega ministra* KPJ Glancar-la Pajette, ki ga je včeraj objavila «La Reppbblica*; «Milijoni mož, žena, ibladine z vsega sveta mislijo o socializmu, da mora biti, ali upajo, da'bi lahko bil izhod iz krize kapitalistične družbe, ki ni le ekonomska in socialna, ampak tudi moralna.,Ne verjamem, da dogodki, do kakršnih prihaja v Pragi, 'spodbujajo njihovo dejavnost in jim vplivajo upanja.* In na vprašanje, ali meni, da je pravna osnova praškega sodišča lahko socialistični za-zakon, je Pajetta odgovoril: «Tudi ga in socialističnega sveta, tistega,' katoličani, ki so zažigali protestan-ki je od vsega začetka z izredno te in protestanti, ki so zažigali ka-pozornostjo sledil razvoju dogajanj, toličane, so trdili, da so kristjani, na Češkoslovaškem, če hočemo o- Morda so bili celo globoko prepri stati pri Italiji, kjer so se za obto-1 čani, da je to res.* (hbr) SKLEP VČERAJŠNJE SEJE PREDSEDSTVA CK ZKJ 1 / Stevan Doronjski predsedujoči CK ZKJ Predsednik Tito poudaril vlogo ZK pri uresničevanju razvojne politike KARADJORDJEVO - Včeraj je bila v Karadjordjevu seja predsedstva CK ZKJ, ki jo je vodil predsednik ZKJ Josip Broz Tito. Na njegov predlog in v skladu s poslovnd-kont, organizacije ter načinom dela predsedstvi) CK ZKJ, so za sedujočega v 'predsedstvu CK ZKJ za naslednje enoletno obdobje izbrali Stevana Doronjskega. Ko je komentiral ta predlog, je Tito dejal, da je upošteval predvsem dejstvo, da so do sedaj o-pravljali dolžnost predsedujočega v predsedstvu in sekretarja predsedstva CK ZKJ tovariši iz Bosne in Hercegovine, Slovenije in Hrvatske 'er da so na najodgovornejših dolžnostih federacije tovariši iz Ma-icdonije, Srbije in Črne gore. Potem je predsednik Tito med drugim dejal: «Naša partija je vedno negovala ta živi, neposredni stik s partijskim članstvom, celo v času ilegalnih razmer dela, ko to .........I...................I...■■Milil.lili.IIIIHIIIIIIIIIIIHM."I"""""ll"l"l.Illllllllll Sojenje nacističnemu zločincu Lischki se je začelo s pretepom Obtoženca so v Franciji že obsodili na dosmrtno ječo (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) KGIjN — Uvod, ki si ga gotovo nihče ni želel, še najmanj pa za-hodnonemške oblasti, čeprav so ga zakrivile, je imel današnji prvi dan sojenja nacističnemu zločincu Kurtu Lischki in sokrivcema bivšima esesovskima oficirjema Herbertu Hagnu in Ernstu Heinrick-sonu- Koelnski Appellhofplaz je bil dopoldne prizorišče divjega prete pa med nekaj stotinami antifašistov. nekdanjih taboriščnikov in sorodnikov pomorjenih Židov, ki so prišli oboroženi s transparenti in oblečeni v progaste uniforme, da bi prisostvovali trenutku, ko bo eden izmed največjih še živečih nacističnih zločincev stopil pred sodnike. Priložnost biti očividec do gajanja v sodni dvorani je dobilo le kakšnih 50 prišlekov iz Francije in številnih drugih držav. Ostale sedeže v premajhni dvorani so razgrabili poročevalci, seveda pa je tudi večji del novinarjev ostal pred .........im,...............umu........... KISSINGERJEVA »LETA BELE HIŠE* VVASHINGTON — «White Mouse !/ears» (Leta Bele hiše), največji založniški podvig stoletja je od včeraj naprodaj v vseh pomembnejših knjigarnah Združenih držav Amerike. Kdor še ni razumel, so «Leta Bele hiše» naslov knjige spominov bivšega ameriškega državnega tajnika Henrgja Kissingerja. Se nikoli ni neko knjigo spremljala tako bučna propaganda. Rokopis je shranjen v podzemni blagajni neke newyorške banke, v vseh svetovnih revijah so dali ogromen poudarek temu založniškemu podvigu. Po p^vih ocenah bo Kissipger prejel za svojo knjigo spominov vsaj pet milijonov dolarjev (nad štiri mi- lijarde lir), kar ga bo nedvomno uvrstilo n knjigo rekordov. Založniška družba «Time INC* pa se kljub skoraj gotovemu uspehu trese, saj je v posel vložila skoraj vse svoje finančne zmogljivosti, da bi že nekoliko hladnejši sprejem občinstva pomenil zanjo pravi gospodarski polom. Vsi pa so prepričani, da bo knji- In to je šele prvi del, obdobje ko je bil svetovalec za državno varnost pred imenovanjem za državnega tajnika. Drugi del, ki bo nedvomno zanimivejši bo v prodaji šele leta 1981. Do takrat pa se bomo lahko zadovoljili s prvim delom. Množina je tu obvezna, saj bodo knjigo prevedli v 17 jezikov. Sam Kissinger je napel svoje propagand ga kljub svoji zasoljeni ceni šla iz ne zmogljivosti predvsem v Evropi, vrstno v promet. Skoraj 20 tisoč | kjer skuša s turnejo prepričati po- lir ni navsezadnje pretirana cena, če bo bralec izvedel skrito ozadje marsikaterega dogajanja zadnjih let. Kissinger tudi kot osebnost i-ma vse adute, da bo njegovo delo «knjiga leta*. tencialne bralce, da ne bo izdatek zaman. Dosedanji odziv Evrope j® bil pravi triumf, saj bo marsikateri spomin obravnaval oseb osti tudi s te strani Atlantika, iz stare Evrope. (voc) - * vrati. Zaradi tega je med občinstvom in sodnimi pazniki izbruhnil pretep, v katerem so policiste zmerjali z »nacisti*, obtožence z vzkliki «morilci», ,v direndaj oa se je na hodnikih vpletal glas židovskega rabina, ki je izgovarjal molitve za umorjene v ■ taboriščih smrti. Sam proces se je spričo takšnega uvoda začel skoraj z dveumo zamudo, potem ko so Lischko, Ha-gna in Heinricksona pripeljali v sodno dvorano skozi siranski vhod. Pred tem se je med poročevalci in čakajočimi antifašisti raznesla informacija. da je Lischka «izginil», kar ne bi bilo nič presenetljivega spričo dejstva, da se vsi trije obtoženci branijo na svobodi, čeprav sta bila Lischka in Hagen za svoje zločine v odsotnosti v Franciji že obsojena na dosmrtno ječo. Blago postopanje z Lischko je tudi v očitnem nasprotju z zahodnonemško sodno prakso, kjer osumljence za mnogo manjše grehe do procesa zaprejo. Današnji škandalozni začetek procesa kaže na to, da ima koelr.sko pravosodje s francoskimi antifašisti posebno nesrečno roko. Že leta 1974 je na procesu proti Beati Klarsfeld, ženi francoskega odvet nika Serga Klarsfelda. ki je odločilno prispeval k dejstvu, da bo Lischka odgovarjal za svoje zločine, prišlo do podobnega tepeža. Beati Klarsfeld so tedaj sodili zaradi zaigranega poskusa «ugrabit ve* Kurta Lischke, ki je imel namen opozoriti javnost na nekaznovanega nacističnega zločinca. O prvem dnevu koelnskega procesa velja le to, da so odvetniki vseh treh obtožencev že začeli s taktiko zavlačevanja, s tem ko so zahtevali izločitev nekaterih sodnikov in porotnikov Pričakovanje, da bo sojenje, za razliko od podobnih dosedanjih procesov v Zvezn: repu- bliki Nemčiji, kratko, se najbrž ne bo uresničilo IVO VAJGL Pariški sodniki danes sklepajo o izročitvi Paccja PARIZ — Preiskovalni oddelek pariškega prizivnega sodišča, ki je prejšnji teden izrazil povoljno mnenje za izročitev vplivnega voditelja tako imenovane »delavske avtono mije* Franca Pipema, bo danes dokončno sklepal o zahtevi po izročitvi italijanskemu sodstvu bivšega urednika revije »Metropoli* Lanfranca Paceja. Kot je znano, rimski sodniki obtožujejo Paceja in sicer podobno kot Piperna kar 46 kaznivih dejanj in med drugim tudi sodelovanja pri ugrabjtvi in u-moru Alda Mora Pri Rovigu 5 mrtvih v prometni nesreči ROVIGO — Pet oseb j 2 včeraj izgubilo življenje, ena pa je bila ranjena v prometni nesreč1 pri kateri so bili zapleteni dva osebna avta in en tovornjak. Začelo se je s učenjem simce 1406 v zadnji del fiata 500. Sunek je vrgel manjše vozilo na sredo ceste prav v trenutku, ko je z nasprotne strani privozil tovornjak nemške registracije. Obračun je bil tragičen: šoferja fiata 500 in njegovo ženo so odpeljali v bolnišnico, kjer sta podlegla poškodbam, na kraju samem pa so umrli šoferjev 7-letni sin. njegova 46-letna tašča in sestra slednje. Renjen. na srečo laže, je bil tudi šofer simce, šoferja nemškega tovornjaka pa sta se rešila brez poškodb. ni bilo lahko, da ne spomnim na našo prakso med NOB. Tudi danes to ni nič manj potrebno, čeprav i-mamo razvit sistem informacij. Komuniciranje prek papirjev — na to sem vedno opozarjal — je trebg v org4hi&č!ji kot je ZK zmanjšati na zares najnujnejšo raven. Čim več je treba delati konkretno in na različni strani.* »Pri uresničevanju razvojne politike in poiitike gospodarske stabilizacije se spopadamo z resnimi problemi, o tem sem v zadnjem času večkrat govoril. Tukaj ne smemo zastati. Storiti moramo vse, da bi odpravili vsaj tiste vzroke, ki nimajo zveze z zunanjimi vplivi, katerih vzrok so naše notranje slabosti.* »Tudi na zunanjepolitičnem področju nas čaka precej dela V Havani smo ohranili enotnost gibanja neuvrščenosti na izvirnih načelih. Toda ne smemo se pustiti premotiti, da tudi vnaprej ne bo poskusov, da bi ga preusmerili to pa pomeni tudi oslabili, razbili. Sicer pa so bili taki grobi poskusi izkrivljanja resnice o poteku in rezultatih 6 vrhunske konference te dni navzoči v sredstvih obveščanja nekaterih držav. Toda to nas ne bo spravilo z naše poti, ki smo jo jasno začrtali že na beograjski vrhunski konferenci neuvrščenih «Zat.o moramo biti budni in pripravljeni. N? smemo zaostajati posebej s sprejemi ukrepov, ki zadevajo nadaljnjo krepitev stabilnosti in varnosti naše države. Na koncu želim reči. da je predsedstvo QK ZKJ, kolikor je bilo mogoče v kratkem času. dalo dober primer kolektivnega .dela in odgovornosti. Ustaljevati se začenja praksa, v kateri ni boli in manj odgovornih, v kateri obveznosti in odgovornost 7,a dosledno uresničevanje tistega, kar je dogovorjeno prevzemajo vsi člani vodstva.* »Kolektivne delo in odgovornost, ki .priteguje tudi pozornost mnogih drugih posebej v naših razmerah, -je zagotovilo nadaljnjega uspešnega razvoja. Nekaj jih je: mislim tudi na tiste zunaj, ki menijo, da uvedba predsedujočega z enoletnim mandatom zavira kontinuiteto in stabilnost razvoja. To ni res. kontinuiteto in stabilnost razvoja ne zagotavljajo posamezniki, temveč politika, ki jo sprejemajo ZK in njena vodstva ter ustrezno obnaša nje vodilnih kadrov. Tisto, kar bi utegnilo neljati k destabilizaciji, je ustvarjanje pogojev karierizma in medsebojnega boja za oblast ter osebni položaj. Mi smo z našo u-smeritvijo ustvarili take razmere, da tudi te nevarnosti odpravimo.* «Ob tej priložnosti se zahvaljujem dosedanjemu predsedujočemu Branku Mikoliču. Lahko rečem, da je s svojim predanim in doslednim angažiranjem v vlogi predsedujočega pomembno prispeval k oospeše-vanju dela predsedstva kot pohtič-no-izvršilnega organa CK ZKJ v duhu pobude, ki sem jo dal pred letom dni. Prepričan sem, da tako tudi bo v prihodnje.* (dd) BEOGRAD — Podpredsednik ZIS Zvone Dragan je včeraj sprejel predsednika Westinghousa Hordona Hurlbeurta, ki se mudi na tridnevnem obisku v Jugoslaviji. Pogovarjala sta se o hitrejšem reševanju nekaterih problemov v zvezi z zaključnimi deli izgradnje jedrske elektrarne v Krškem, (dd) PRED KONGRESOM KD Razbitost ali ne? RIM — Toda KD je enotna ali razbita? Seveda je treba vzeti vprašanje v relativnem smislu: KD je že večkrat dokazala, da zna biti ob potrebi v bistvu enotna, čeprav je navidez razbita, ali je celo bolje uveljavljala obnovljeno e-notnost po razčlenjeni razbitost 1. KD ni bila nikoli enotna v klasičnem smislu. Pravilneje je zatorej postaviti vprašanje tako: Kako globoko sega danes notranji politični spor v KD, neposredno pred 14. kongresom? Kakšne stvarne alternative lahko obroai pri izbirah? Če naj verjamemo proglasom ločine načelnikov struj, se zdi verjetno, da bodo opustili metodo, ki so jo uporabili samo za Zaccagninija, neposredno izvolitev tajnika. Sam Zaccagnini, ki ne bo več kandidiral, je na nedavnem vsedržavnem svetu poudaril, da ga ta metoda ni navduševala. Enako so izjavili Donat Cattin, Piccoli in Andreotti. Vse daje torej misliti, da bo ponovno prevladalo posredovanje med strujami. Saj sama strankina devica», tako imenovano «Zaccagninijevo območje», odkrito priznava, da proces obnovitve ni mnogo napredoval v zadnjih treh letih, navzlic novemu statutu, ki je (ni še tno-goče reči do kakšne mere) spremenil strankino strukturo, ki jo je obenem utrdil in ji vcepil večje predstavništvo sklopa družbenih in institucionalnih stvarnosti. Ideja, ki jo zagovarja «območje Zac». o sodobni, obnovljeni stranki, v kateri se spori in izbire ustvarjajo na osnovi jasnih političnih platform, ne pa po barantanju med grupami, je že na vsem začetku propadla. Bržkone ni slučaj, da so sami prijatelji Zaccagninija, po čeprav tega nočejo priznati, naposled ustanovili strujo. Toda staro se vrača, predvsem, ker se politike ne pomladijo. Krog argumentov, ki so sta'en predmet notranje razprave v KD. se no-navlja vedno enak že dolgo. Zac-cagninijevo tajništvo, ki se je . Vfdno sklicevalo in se skVcuie na eMorovo Ihtijo*, je spremenilo to linijo v krog. Morova. bolj kot linija, je bila splošna metodologija ali rajši strategija, ki se je razvijala počasi, korak za korakom, a je omogočala iznajdbo novih politik. Ko so jo pa zaustavili, navezali na določen čas, nam jo sedaj vračajo z mrtvo izraznostjo fosila iz Pompejev. Komunistično vprašanje, ki ga bo devica» po svojem zatrjevanju postavila v osredje kongresne razprave, nam pa sama ponovno postavlja v starih koncepcijah: ‘da narodni solidarnosti, ne zgodovinskemu kompromisu». En dan poškili, naslednjega dne pa, da ji bo odpuščeno, jezna polemika proti podrejenosti KPI Sovjetski zvezi, ker noče ameriških izstrelkov takoj, ampak zahteva predhodno razpravo o globalnem zmanjšanju 0-borožitve. Tudi socialistično vprašanje obravnavajo prijatelji Zaccagninija dvoumno (pomislinut na Gallonija), navsezadnje pa oholo (Zaccagnini in De Mita). tObmočje Zac*. razbito med tistimi. ki bi radi takoj stopili pot vključevanja KPI v vlado in onimi, ki sicer zagovarjajo obnovitev narodne solidarnosti, a ne prek meja sedme zakonodajne dobe, t-gra vse na nelahko karto: naj se KPI odpove jasni alternativi »ali v vladi ali v opoziciji*. Na drugi strani pa bolj ali manj odkriti nasprotniki Zaccagninija ocenjujejo, da je pod temi pogoji nemogoče spet pridobiti KPI, Zato, d asi z različnimi poudarki, Piccoli, Risa-glia, Donat Cattin, Forlani menijo, da je moč v perspektivi zagotoviti možnost vladanja le s polno pridobitvijo PSI za zavezništvo brez KPI. Ker pa PSI ne mara slišati o levi sredini in bi bila 0-benem taka večina v parlamentu zelo šibka, se tudi Zaccagninijevi nasprotniki zavedajo1 da je treba na kakšen način ohraniti iyezo s KPI V perspektivi pa naj bi u-stavne spremembe dale taki koaliciji trdnost vred morebitno trdo o-pozicijo KPI. Na kratek rok torej obe liniji, ki se v KD soočata, silita skupaj iu je njun sad Cossigova vlada, nekaka «polovična leva sredina narodne solidarnosti*. V takem položaju je najverjetneje, da bo kongres KD potrdil omrtvičeno Moro-vo linijo, ki jo bo izvajalo še bolj zmerno in tradicionalno vodstvo. Vse kaže, da se bosta uveljavila Andreotti in Piccoli, v spremstvu nekaterih Zaccagninijevih polkovnikov, kot sta Galloni in Bodrato. Andreotti hoče ohraniti prostost v odnosih z «območjem Zac* in je «stari» demokristjan, ki prija tudi zmernejšim silam v KD. Ni bržkone slučajno, da so se Piccoli, Bisaglia in Forlani zbrali v njegovi zasebni pisarni takoj po Piccolije-vem trdem ..apadu na «katoliško* TV. ki je ciljal na obsodbo načina. kako je devica» upravljala oblast. Spor o sredstvih javnega obveščanja, ki je priljubljeno torišče dnrotejcev, odpira utrinke na vrsto nrevivala*, ki se pripravlja v KD. P. P. POLITIČNA DEJAVNOST NA DEŽELNI RAVNI V POLNI FAZI Dvostranski sestanki med strankami večine znamenje bližnjega padca deželnega odbora Kljub kritikam o neučinkovitosti njihove Me demokristjani vztrajajo, da je treba okrepiti sodelovanje med strankami programske večine - Včeraj seja deželnega sveta Po krajšem presledku se je deželni svet znova sestal v včerajšnjih jutranjih urah. Na začetku seje se je predsednik sveta Colli dotaknil v tem trenutku zelo kočljivega vprašanja vojaških služnosti, podrobneje strelišča na Monte Biveri, kjer bi morale biti včeraj zjutraj vojaške strelske vaje. Med drugim je zaželel, da bi se temu problemu čim prej zagotovila najboljša rešitev, vsekakor pa v duhu sodelovanja med vojaškimi in civilnimi o-blastmi ter z upoštevanjem obojestranskih interesov. To vprašanje naj bi bilo tudi o-srednja tema odgovorov na interpelacije; zaradi odsotnosti večine svetovalcev, ki so vložili ustrezne interpelacije (bili so na področju Monte Bivere) pa je bilo preloženo na poznejši datum. Skupščina je zato proučila in odobrila nekatere zakonske osnutke, ki po svojem pomenu ne sodijo v širši okvir tistih problemov, ki jih mora deželna vlada čim prej rešiti. O teh problemih pa je vsekakor govor na sestankih, ki so v teh dneh v teku med predstavniki strank programske večine. Od teh sestankov je v veliki meri odvisna usoda sedanje enobarvne demokristjanske vlade, ki sloni na podpori večine demokratične enotnosti, se pravi na podpori KPI, PSI, PSDI, SSk in PRI. Komunisti in socialisti so že negativno ocenili dosedanje delovanje deželnega odbora, kateremu predvsem očitajo preveliko počasnost in neučinkovitost pri reševanju vseh tistih nalog, ki izhajajo iz programskega sporazuma. Socialdemokrati in republikanci pa so s svoje strani izrazili pripravljenost stopiti v deželni odbor, kar sta tako KPI kot PSI odklonila, ker bi bile take rešitve brez vsebinskih premikov. Komunisti so še enkrat poudarili, da bi bilo treba prenehati z diskriminacijami do njihove stranke ter da bi morali tudi sami stopiti v deželni odbor. Položaj je torej vse prej kot jasen, po drugi strani pa je deželni odbor pokazal precejšnjo neučinkovitost, zaradi česar so v njegovih vrstah potrebne nekatere spremembe. Kako priti do take rešitve, ki bi po eni strani privedla do sestave učinkovitejšega deželnega odbora, po drugi strani pa zadovoljila čim širše število strank sedanje programske večine, je osrednja tema dvostranskih sestankov med omenjenimi strankami, ki so na sporedu v teh dneh. Tako sta se v ponedeljek sestali delegaciji socialdemokratov in socialistov, včeraj zjutraj delegaciji republikancev in siciali-stov; jutri bosta preverili svoja stališča delegaciji Krščanske demokracije in Slovenske skupnosti. Kaj pa Krščanska demokracija? Kakšni so njeni pogledi in kakšne so njene ocene o zaključkih, do katerih prihajajo stranke programske večine na dvostranskih sestankih? Svoja stališča o tem vprašanju je stranka relativne večine v deželnem svetu prikazala na strankinem deželnem komiteju, ki je bil v ponedeljek v Pordenonu. Kakšno važnost daje KD temu vprašanju, nam kaže že dejstvo, da so se zasedanja udeležili vsi njegovi člani, prisotni so bili še podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta Bressani, predsednik deželne vlade Comelli ter poslanci in senatorji iz dežele. Glavno poročilo je imel deželni tajnik Brai-da, ki je najprej v predkongresni luči analiziral strankina notranja vprašanja, posebno pozornost pa je posvetil položaju v Furlaniji - Julijski krajini z ozirom na stališča, ki so jih zavzele nekatere stranke, ki podpirajo enobarvni demokri-stjanski odbor. Deželni tajnik KD je predvsem poudaril, da je težko trditi, da bi emergenčno in izredno stanje, v katerem je bil pred meseci dosežen programski sporazum, bilo že za nami: ravno tako je težko trditi, da bi bili vsi veliki problemi že rešeni. Zaradi tega je KD mnenja, da je treba sodelovanje med strankami programske večine še utrditi ter okrepiti podporo e-nobarvnemu demokristjanskemu odboru. Ta stališča je deželni komite soglasno odobril. Deželni tajnik KD je v svojem poročilu nadalje poudaril, da je treba poživiti vsebino programskih sporazumov, ki temeljijo na solidarnosti deželnih demokratičnih sil, poleg tega je treba izkoristiti ves potencial napredka in razvoja, ki je predviden v programskem dogovoru, (as) Pokrajinski svet bo razpravljal o problemih Osima Pokrajinski svet bo med jutrišnjo sejo obravnaval krajevne učinke italijansko - jugoslovanskih dogovorov s posebnim ozirom na vprašanja, ki so se porodila z ■'ospodarskim delom osimskega sporazuma. O zadevi je razpravljal pokrajinski odbor na ponedeljkovi seji, potem ko je svetovalec liberalne stranke predložil zadevno resolucijo. Na včerajšnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupin pa je prišla do izraza razpoložljivost številnih političnih sil, da o tem problemu predložijo skupno resolucijo; možno pa je ,da bo jutrišnja razprava pokrajinskega sveta zadevala različne dokumente. Na seji odbor pod predsedstvom predsednika pokrajinske uprave dr. Luci a Ghersija so tudi proučili umestnost pobude o ustanovitvi protifašističnega odbora. Predsedniku Ghersiju je bilo poverjeno, da s predlogom seznani načelnike svetovalskih skupin in da z druge strani naveže ustrezne stike s sindikalnimi organizacijami. Sprožili naj bi vrsto prireditev vzgojne narave o temi obrambe in potrjevanja vrednot demokracije ter odporništva. VČERAJ DOPOLDNE NA PREFEKTURI Izdelali so končne predloge za preosnovo bivše Vetrobel Besedo ima sedaj industrijec Landini, ki bi moral zvišati lastno investicijo na skoraj 17 milijard lir - Odgovor do ponedeljka ""o*"....mi"""""i"i...........................m................................................................um DRUGI DAN POGOVOROV V TRSTU Pripravljalni sestanki za tečaje «150 ur» Pred začetkom tečajev «150 ur* bodo sestanki ude^j&jgfev ■oslovem s predstavniki Sindikata : ske šole in ravnatelji posameznih šol. Sestanki bodo potekali po naslednjem zaporedju: Za vpisane na srednjo šolo «Simon Gregorčič* v Dolini — v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri na šoli; za vpisane na srednjo šolo »Srečko Kosovel* na Opčinah — v petek, 26. oktobra, ob 18. uri na šoli; za vpisane na srednje šole «Ciril in Metod* pri Sv. Ivanu, «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu in »Fran Erjavec* v Rojanu — v petek, 26. oktobra, ob 18. uri na šoli «Ivan Cankar*; za vpisane na srednjo šolo »Fran Levstik* na Proseku in »Igo Gruden* v Nabrežini — v petek, 26. oktobra, ob 19. uri v dvorani Igo Gruden na trgu v Nabrežini. Razpravljali bomo o poteku tečajev. Prosimo vse vpisane, da se sestanka gotovo udeležijo. Obisk srbskih novinarjev prvi korak v navezavi stikov med F-JK in Srbijo Razgovori s predstavniki oblasti so prerasli raven priložnostnih nagovorov in načeli vprašanja možnosti kulturnih izmenjav - Srbski novinarji bodo danes gostje Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria Obisk srbskih novinarjev, ki so od ponedeljka gostje tržaških kolegov, prerašča ozek, dasi zelo prisrčen okvir razgovorov in izmenjav izkušenj na časnikarski ravni, in zadobiva večji pomen kot važen korak na poti spoznavanja in navezave stikov med deželo Furlanijo -Julijska krajino ter SR Srbijo. Zaenkrat je še vse na dokaj neformalni ravni, dosežen pa je bil pomemben premik. V tem okviru se uveljavlja, kot je med obiskom pri predsedniku deželnega, sveta Mariu Gnili in., vloga rnH~ ne skupnosti; kot- dejaiMefa-mibs tu med različnima' 'narodoma’ "ih po-membnega, nju stikov iti vmedsebojnem s znavanju. Včerajšnji program obiska delegacije zveze novinarjev SR Srbije je bil zelo obsežen in zahteven. Dopoldne so obiskali predsednika pokrajine, vladnega komisarja, predsednika deželnega odbora in predsednika deželnega sveta, popoldne so se po predvajanju dokumentarnega filma o Trstu srečali s predstavnikom občinske uprave, zvečer pa so si ogledali uredništvo in tiskarno krajevnega italijanskega dnevnika «11 Piccolo*. Ne vseh srečanjih je bilo vzdušje zelo kole-gialno in prisrčno, razgovori pa so v znatni meri presegli zgolj formalistično raven priložnostnih pozdravnih nagovorov in so zaorali v ledino stvarnega sodelovanja. To tudi po zaslugi srbskih novinarjev, ki so večkrat poudarili, da so zelo zainteresirani za razne oblike kulturnega sodelovanja. Najboij konkretno je bilo v tem pogledu srečanje s predsednikom in podpredsednikom deželnega odbora Comellijem in Colonijem. Vsaj v Na sedežu tržaške prefekture je bil včeraj dopoldne nov sestanek, na katerem je bil govor o zadevi bivše steklarne Vetrobel. Že takoj na začetku lahko rečemo, da ni prinesel nobene bistvene novosti, ki bi ta že emblematični problem tržaškega gospodarstva premaknila z mrtve točke. Sestanek je bil zgolj tehničnega značaja; v glavnem se je razpravljalo o tehnični in finančni plati preosnove bivše steklarne. Poleg prefekta dir. Marrosuja so se ga udeležili predsednik dežel nega odbora Comelli, deželni odbornik za industrijo Rinaldi. pred sednik finančne družbe Friulia Bianchi, predsednik rotacijskega sklada Galoppin, predstavniki pokrajinske sindikalne zveze CGIL, CISL. UIL Gialuz, Degrassi in Di Turo, delegacija tovarniškega sveta ter komunistična senatorka Jelka Gerbec in poslanec KD Tombe-si. Sestanek je bil vsekakor v zelo umirjenem vzdušju: predvsem pa je prišla do izraza dobra volja vseh. ki so se sestanka udeležili, da bi problemu čim prej zagotovili najboljšo rešitev. Predstavniki tovarniškega sveta so po sestanku še posebej podčrtali pripravljenost in odprtost, ki sta ju do njihovega problema pokazala predsednik deželnega odbora Comelli ter predsednik finančne družbe Friulia Bianchi, Istočasno pa so povedali, da se je sestanek na prefekturi končal z vabilom zasebnemu podjetju, ki mu načeluje industrijec iz Veneta Remo Landini, da bi povišalo kapital na skoraj 17 milijard lir. S tem kapitalom bi nato Landinijevo podjetje lahko uporabilo 19 in pol milijarde lir iz rotacijskega sklada. več kot 9 milijard lir finančne družbe Friulia, 22 in pol milijarde lir iz državnega sklada, del katerega iz sklada, ki ga predvideva zakon o preosnovi, preostali del pa od kreditnega zavoda ICIPU. Za začetek preosnove v obratu je sedaj potrebnih 68 milijard lir. od katerih je 51 milijard lir iz javnega sklada. Besedo ima sedaj industrijec Landini, ki se bo po vsej verjetnosti izrekel o tem predlogu najkasneje do prihodnjega ponedeljka. Delavci pa se bodo danes, ob 10. uri zbrali na skupščini, kjer jim !wdo predstavniki tovarniškega sveta in sindikalna zveze poročali o razpletu dogodkov. V zvezi z zadevo SIRT velja še omeniti, da je o tem vprašan 1u v včerajšnji številki' (joročal 'hvilan-ski dnevnik Corffcr^, ,del}a Sera. Vsebina članka je izzvala protest predstavnikov tovarniškega sveta podjetja, ki so tako pisanje ozna čili za nekorektno in netočno, (as) njih štirih letih. Poročilo je prebral predsednik vodilnega organa Franco, ki je še posebej omenil u-spehe združenja in predvsem njen velik razmah. Preusmerjena avtobusna proga štev. 11 Konzorcialno podjetje za prevoze sporoča, da bo zaradi del v Ul. Pie-ta, od danes avtobus štev. 11, vozil po naslednji progi: Trg Ospedale -Ul. Massimo d’Azeglio - Ul. Pasco-li - Ul. Rossetti. Podjetje istočasno sporoča, da 31. t.m. zapade rok za zamenjavo starih voznih listkov in mesečnih vozovnic. POPRAVEK V podnaslovu k včerajšnjemu poročilu o nastopu reškega prosvetnega kulturnega društva Bazovica v Ricmanjih se je vrinil tiskarski škrat. Večer je namreč organiziralo krajevno PD Slavec, kot pravilno piše v članku, ne pa PD Slovenec, kot je pomotoma rečeno v omenjenem podnaslovu. ACEGA ŽE PREDLOŽIL SPLOŠNI NAČRT USTANOVI EZlT Vodovod in metanovod po industrijski coni Potrebnih bo nad 3,5 milijarde lir - Pobuda sodi v deželni razvojni načrt - Metan končno v Dolina Te dni je bil storjen prvi pomembnejši korak na poti k načrtovani industrializaciji področja, ki se razteza med miljsko in dolinsko občino. Tržaško občinsko podjetje ACE GA je namreč predložilo ustanovi EZIT splošni načrt o speljavi vodovoda in metanovoda, ki bosta preskrbljala dolino Oreha, Milje in Dolino. Ustrezna dela bodo razdeljena na štiri faze, stala pa bodo predvidoma nad tri milijarde in pol lir. Izvedbeni načrt za prvo fazo, ki ga je ustanova za industrijsko cono že odobrila, vsebuje tako položitev vodovodne cevi na kake štiri kilometre dolgem odseku med Trgom Ca-gni in žaveljskim rezervoarjem, kakor namestitev dela cevovoda za zemeljski plin v dolžini 895 metrov med križiščem ceste za Štramar ter Ul. Flavia in Žavljami, Izdatki za izpeljavo prve faze del bodo znašali dobro poldrugo milijardo lir. V naslednjih treh fazah bodo postavili vodni hranilnik zmogljivosti okrog 5.000 kubičnih metrov, dekom-presijsko kabino in seveda še preostale vodovodne in metanovodne cevi. Licitacija za oddajo del bo šele potem, ko bo načrt odobril tudi V PROTEST PROTI ODPUSTU 61 DELAVCEV V TURINU Dveurna stavka kovinarjev in zborovanje na univerzi Obsodba ukrepa turinskega koncerna, ki ima za cilj spodkopati zaupanje v organizirano delavstvo Delegacija srbskih novinarjev pri predsedniku deželnega odbora NiiiMiiiitmiiiMiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiimiiiiiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiMiiiiiinniiimiii OPOZICIJSKE STRANKE V MILJSKEM OBČINSKEM SVETU Moti jih protifašistični duh komemoracije padlih PSDI, PRI, KD in PLI odrekle udeležbo na svečanosti Opozicijske sile, ki jim je napredna občinska uprava v Miljah boleč trn v peti, so se v predvolilni računici in z blagoslovom me-lonarskih križarjev spravile celo na mrtve. Načelniki svetovalskih skupin PSDI, PRI, KD in PLI so se v skupnem sporočilu potožili javnosti, da jim je občinski odbor preprečil udeležbo na prvonovembrski počastitvi padlih. To pa zato, ker naj bi ne hotel prirediti ustrezne svečanosti tudi za padle v vojnah, čeprav v protifašističnem duhu. U-deležbo na spominski svečanosti so odrekli tudi združenji «artiglieri dTtalia* ter «Interarma» in krožek ACLI. Navedene stranke naj bi bile prisiljene izstopiti iz enotnega pripravljalnega odbora, češ da občinski odbor ni upošteval volje večine. Do tu komunike. Ta vsebuje, kot smo zvedeli iz vrst pripravljalnega odbora, netočnosti in razen tega povsem izkrivlja dejstva. Tako npr. se je zahteva opozicije v občinskem svetu glasila, naj se počastijo vsi padli v vseh vojnah. Odgovorni za svečanost (torej ne samo občinski odbor, ampak tudi Svet od porništva, v katerem so sindikalne organizacije, VZPI - ANPI, združenje političnih preganjancev ANP PIA, združenje deportirancev ANED in Associazione partigiani italiani ter je v njem bil tudi ACLI) so načelno pristali na zahtevo pod pogojem, da ostane protifašistični duh komemoracije neokrnjen. No, sobesednikom to ni bilo po godu in niso popustili niti tedaj, ko jim je bilo rečeno, naj se zadeva tokrat reši kompromisno in da se bo že 2. novembra začelo dogovarjanje za spominsko svečanost v prihodnjem letu. Takšna je torej resnica. Da gre pri vsem tem za grobo špekulacijo, kažejo še drugi znaki. Komemoracija padlih se v Miljah odvija enotno od 1. 1971 (prej je bila v režiji VZPI - ANPI) in v pripravljalnem odboru sta bila tedaj občinska uprava in Svet odporništva; v slednjem so bili tudi predstavniki strank ustavnega loka z izjemo PRI in PLI. Pozneje je iz sveta izstopila tudi KD. Korak do popolnega razkola je bil torej kratek in niti ne nepričakovan. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšno vlogo igra v miljskem lovu na čarovnice »Associazione artiglieri dTtalia* oziroma «Associazione Interar-ma». Gre za dve združenji z enim in istim vodstvom, nastali pred dvema letoma, okrog katerih je marsikaj nerazčiščenega. Poimenovani sta po Attiliu Chiandussi.iu, padlem 1. 1942 na jugoslovanski fronti v italijanski vojaški suknji. Članstvo enega ali obeh združenj šteje v svoji sredi med drugim znanega pripadnika Lege Nazionale in sodelavca melonarskeffa glasila »Voce li-bera*. splošnih obrisih je pogovor na tem srečanju zaobjel zelo obsežno politično, gospodarsko in kulturno problematiko. Predsednik Comelli je v uvodni besedi poudaril posebne naloge naše dežele tako zaradi njenega posebnega statuta kot zaradi njene geografske in narodnostne specifičnosti. V tem okviru je še posebno poudaril pomen osimskih sporazumov za razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter dežele FJK in sosednih republik. Pri tem je poudaril, da so v Trstu različna gledanja na te sporazume, obenem pa pripomnil, da se vse demokratične sile zavzemajo, da bi bila uresničena duh in črka sporazumov. V odgovor na poseg predsednika zveze srbskih novinarjev Mirkoviča in direktorja radijske postaje »Studio B» Markoviča, ki sta dala tudi vrsto konkretnih predlogov za kulturne izmenjave in sodelovanje, je Comelli še naglasil, da si tudi o-sebno želi, da bi duh Helsinkov postal vsakodnevna praksa. V tem okviru je omenil zopet obdobje sklepanja osimskih sporazumov in poudaril, kako ga je tedanji predstavnik vlade Moro zaupno obveščal o poteku pogajanj. Zaključil je s trditvijo, da je dežela v okviru svojih pristojnosti zainteresirana za razširitev odnosov in sodelovanja s SR Srbijo. Kaže, čeprav novica ni uradna, da bo v kratkem deželni odbornik za kulturo obiskal Beograd kot prvi korak na poti navezave tesnejših stikov. Razgovpr o osimskih sporazumih se je neformalno nadaljeval pri delovnem kosilu s podpredsednikom deželne vlade Colonijem. Pri orisu krajevne situacije je Coloni poudaril, da je treba ločiti tiste sile, ki iz ekoloških razlogov nasprotujejo prosti coni na Krasu, od tistih, ki iz nacionalističnih razlogov na-sorotujejo osimskim sporazumom. Pri tem je namignil na možno rešitev, za katero se očitno zavzema deželni odbor in sicer na razdrobitev proste industrijske cone ob meji, tako da bi le ta postala res meja, ki združuje in ki vodi k višjim o-blikam gospodarske kooperacije. O-benem pa je po Coloni je ve m mnenju treba s konkretnim primerom dokazati Tržačanom, kaj dejansko lahko pomeni taka cona. Obiski pri predsedniku pokrajine Ghersiju, pri prefektu Marrosuju in pri predsedniku deželnega sveta Colliju, ki so potekali v prijateljskem in prisrčnem vzdušju, so bili prav tako spodbuda za navezavo novih krepkejših, stikov Danes obiščejo srbski novinarji uredništvo Primorskega dnevnika in agencije Alpe-Adria, kjer jih bodo časnikarji in predstavniki manjšinskih organizacij seznanili s položajem in problemi naše narodnostne skupnosti, (vt) Tržaška občina in vietnamski begunci V odgovor na vprašanje, ki so ga komunistični občinski svetovalci Spetič, Poli in Monfalcon naslovili 10. septembra tržaškemu županu, da bi izvedeli za pobude tržaške občine v prid indokitajskim beguncev, je včeraj odbornica Pia Frausin pismeno obvestila, da sicer občina nima nobenih pristojnosti v tej zvezi kljub te- Sedemdeset do osemdeset se jih je včeraj zbralo na zborovanju na univerzi, da bi tudi v našem mestu Istočasno z vsemi drugimi kraji po Italiji, odločno odgovorili na proti-delavski sklep vodstva turinskega Fiata, da brez vsakih obremenilnih dokazov odpusti z dela 61 uslužbencev ter da za nedoločen čas prekine sprejemanje novih delavcev na delo. Zborovanje bi moralo kronati včerajšnjo protestno sindikalno akcijo, 2-urno vsedržavno stavko kovinarjev, ki jo je oklicala vsedržavna federacija kovinarjev, a vsaj po številu njenih udeležencev ne moremo zapisati, da je v celoti doseglo svoj namen. Skupščine se je res udeležila sku- 61 z dela. Jasen cilj tega ukrepa je spodkopati zaupanje v organizi- pina kolektiva študentov pravne fakultete, ki je tudi skušala s prav- nega vidika dokazati neutemeljenost in predvsem nezakonitost ukrepa vodstva Fiat, bil je prisoten občinski svetovalec Poli (KPI), v razpravo je posegla (zelo učinkovito) docentka delovnega prava Cecilia Assanti, v ostalem pa so bili prisotni večinoma zgolj sindikalni predstavniki kovinarjev, torej tisti, ki obravnavani problem poznajo do potankosti.. Poleg »medsebojnega* srečanja je imelo verjetno zborovanje tudi namen, da približa obravnavani problem ostalim, tistim, ki se vsakodnevno ne spoprijemajo z njim. študentom, preprostim ljudem, da bi tako vzbudilo v njih zanimanje in posluh ze zadeve, ki se jih morda Vsaj navidezno ne tičejo, v svojem bistvu pa predstavljajo napad na ves delavski razred, «Vse mu pa so se oblasti že od vsega. . , ................... začetka zanimale za usodo vietnam- zaman Je> da nekateri delavci vleče-skih beguncev. Med drugim je be-1V°.Z„ .ua?re,f ^a delavskega giba-gunce v taborišču na Padričah obi ' skal tudi župan Cecovini. • Na zadnji seji pred novimi volitvami je odbor Združenja obrtnikov tržaške pokrajine podal podroben pregled delovanja združenja v zad- nja, medtem ko ga drugi zavirajo s svojo pasivnostjo.» je med drugim v ostri avtokritiki poudaril e-den od udeležencev včerajšnje razprave. Zborovanje se je začelo s prehranjeni dokumenta vsedržavne federacije kovinarjev, ki obsoja odpust lunin im iiiiiiiiin ii iiiii im im n mini iiiiiiiiiiii mili imun iMiiiii>>iiiimiiiiini mi hi mn Hlinit m m iii iiiiiiiiiiiiiiiiiinunii umu iiiiim iHiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiim,iiii NOVI PREDPISI PO SKLEPU DEŽELNEGA ODBORA V tržaški občini že ogrevajo domove po največ 14 ur dnevno Petrolejske družbe po vsej verjetnosti ne bodo mogle dobaviti po-rabnikom niti tolikšne količine goriva, kot so jo preteklo sezono Deželni odbornik za industrijo Rinaldi je včeraj poslal tržaški občini in prefekturi kopijo sklepa o novih normah centralnega ogrevanja v mestu, ki ga je sprejel deželni odbor prejšnji teden. S sklepom je v bistvu deželni svet privolil, da u-vrstijo tržaško občino v klimatski pas E (prej je bila uvrščena v pasu D) ter tako dovolijo Tržačanom, dq začnejo centralno ogrevati svoja stanovanja že z dnem, ko je stopil sklep v veljavo (18. oktobrom), medtem ko, če bi bila občina še na- HHIMIII*M«IMHMIMIMMMMIMIIMIMMMMMMMItllimMIIIIMIMlMIMIIIMMMIMMMMMIMMIIIMIIMMMI«««MIMMII|IV URNIK TRGOVIN MED PRAZNIKI Značilno je, da načelniki svetoval skih skupin v miljskem občinskem svetu v svojem komunikeju napa dajo izključno občinski odbor, ne pa pripravi ialneea odbora za komemoracijo. še bolj zgovorno je to. da so se imeli na sestanku tega odbora za večino, medtem ko je bilo res ravno nasprotno, (dg) Združenje trgovcev je objavilo urnike trgovin ob prihodnjih praznikih. V ponedeljek, 29. oktobra, bodo vse trgovine odprte ves dan, tako dopoldne kakor popoldne. Izvzete bodo ie pekarne, ki bodo popo’dne zaprte. Trgovine s sadjem in zelenjavo, ribarnice in mesnice bodo odprte normalno. Sadje in zelenjava 7.40 - 14.00 Ribarnice 8.00 - 14.00 Mesnice 7.40 - 13.00 Sreda, 31. oktobra — vse trgovine bodo odprte tako dopoldne kakor popoldne. Trgovine s sadjem in zelenjavo in mesnice pa bodo odprte od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Četrtek, 1. novembra — Vse tr- govine bodo zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekarn, ki bodo dopoldne odprte. Petek, 2. novembra — Vse trgovine bodo odprte normalno, razen trgovin s sadjem in zelenjavo in mesnic, ki bodo odprte po predprazničnem urniku, od 7.40 do 13.00 ir od 16.30 do 19.00. Sobota, 3. novembra — Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekarn, ki bodo odprte dopoldne. Ponedeljek, 5. novembra — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne, razen pekarn, ki bodo popoldne zaprte. Sadje in zelenjava, mesnice in ribarnice bodo odprte normalno. dalje uvrščena v pasu D, bi lahko začeli ogrevati stanovanja šele s j. novembrom. Uvrstitev v pas E omogoča tudi Tržačanom, da lahko ogrevajo stanovanja 14 ur dnevno, če bi obveljala prvotna uvrstitev (v pasu D) pa bi morali ogrevati poslopja le 12 ur. Tudi v tržaški občini, kot v vseh drugih občinah, bo dovoljeno ogrevanje vse do 15. aprila, lastniki stanovanj pa lahko ogrejejo svoje domove do največ 20 stopinj Celzija. Dežela je lahko spremenila uvrstitev tržaške občine iz prvotnega klimatskega pasu D v klimatski pas E na podlagi določil, ki jih vsebuje vladni dekret o omejevanju energetske porabe. Vladni dekret namreč dopušča, da dežele same spremenijo norme, predvidene za določena področja, naseljena središča in za določene kategorije poslopij. S podrobnim poznanjem krajevnih situacij je bila tako deželi dana možnost, da ukrepa po svoji uvidev-. nosti v prid prebivalstva določenih področij (Karnije. nekaterih občin v Furlaniji in tudi tržaške občine). Tržaško občino so uvrstili v pas E zaradi njene izredne lege in zaradi nienih klimatskih posebnosti. V tržaški občini je med različnimi DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI kraji velika višinska razlika, kar pomeni, da pride v zimskem obdobju tudi do posebne razlike v temperaturi med krajem, ki je na primer ob morju, in krajem na kraški planoti. Številni kraji v občini pa so predvsem v tem obdobju prepuščeni milosti in nemilosti bur-je, ki tudi odločilno vpliva na temperature v stanovanjih in tudi to je bil razlog, da so občino uvrstili v pas, ki dovoljuje poprejšnje in dolgotrajnejše ogrevanje stanovanj. Dežela je tako izkoristila možnosti, ki ji je dopuščal vladni dekret, da omili nevšečnosti med prebivalstvom, v primeru pa, da bo prišlo pozimi do izrednih vremenskih ne-prilik, ima tudi prefektura možnost, da vsaj za omejen čas prekliče norme o omejevanju energetske porabe. Kljub temu. da so tržaško občino uvrstili v njej objektivno bolj prikladen klimatski pas, pa deželni odbornik za industrijo opozarja občane, naj se striktno držijo omejevalnih norm, saj so nekatere petrolejske družbe že javile, da po vsej'verjetnosti ne bodo mogle dobaviti porabnikom niti tolikšne količine goriva, kot so jo preteklo sezono. Podobno prošnjo kot tržaška, je naslovila deželnemu odboru tudi miljska občina (uvrstitev v pas E), o prošnji pa bo odbor po vsej verjetnosti razpravljal že na današnji seji. rano delavstvo ter ga ošibiti, da bi imeli tako delodajalci proste roke pri samovoljnem upravljanju tovarn in podjetij. Prav zato se mora delavski razred zavedati zelo težkega trenutka, ki ga sedajle prebija ter odločno odgovoriti na mahinacije industrijcev Agnellijevega tipa. (šč) vladni komisariat, vsekakor p" čunajo, da bodo dela stekla P hodnjo pomlad. Glede finančnega kritja po^ se ve, da so bila zaenkrat nal05 na sredstva za izvedbo prve f* Za druge tri bo vodstvo usta*' EZIT posredovalo, da se denar >* šči iz sklada za uresničitev dej nega razvojnega načrta 1980/82. j ložitev vodovoda in metanovoda1 di namreč v plan za industrij razvoj dolin Oreha in Ospa. V W kem bo tudi izdelan podrobni nistični načrt za področje Ort* Gre za 1,200.000 kvadratnih mek zemljišča, ki se na eni strani r® za do Miljskega zaliva, na drugi' raj do bivšega begunskega tabori’ pod štramarom in nato prav morja, kjer zajema v dolžini i® meter nabrežja, (dg) Razstava zamejskega mladinskega tiska v Sežani Jutri, 25. t.m. bo ob 18. Ufi Sežani otvoritev razstave zame j* ga mladinskega tiska, ki jo v ru prireditev ob mednarodnem '( otroka organizira Kosovelova W niča iz Sežane. Na sporedu je j* srečanje s slikarjem Klavdijem ‘i Čičem in pesnikom Miroslavom r šuto. Razstava bo odprta od r do 1. novembra. Razstava Renata Da^ v palači Costanzi • Rajonski svet za Rojan - Greto -Barkovlje se bo v petek, 26. oktobra, sestal na tvojem sedežu ob 17.30. NATEČAJ 'r***m*mm , Tržaška občina je razpisala javni natečaj-.z»„tri, .mesta uslužbencev pri pogrebnem podjetju. Zš predstavitev k natečaju so predvideni naslednji pogoji: kandidat ne sme biti mlajši od 18. leta, ne sme pa presegati 35. leta starosti; imeti mora potrdilo, da je končal obvezno šolo. Prošnje je treba oddati do 26. oktobra 1979 na občini na uradu Splošnega protokola. Za vse ostale informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urad za sprejemanje o-sebja v občinski palači, drugo nadstropje, soba št. 93. Motocikel v fiat 124, ki j'e obrača! na cesti Na cesti, ki pelje ob tovarni Velikih motorjev, se je včeraj popoldne 38-letni Romano Marin iz Ul. del Prato 6 s svojim natociklom zaletel v fiat 124, ki je prav takrat obračal na cesti. Pri padcu se je Marin udaril po nogah in prsih, zdravniki glavne bolnice pa domnevajo, da si je tudi zlomil levo roko. Ozdravel bo v 40 dneh. Fiat 124 je upravljal 53-letni Mario Dudine iz Križa 478. Jutri bo v palači Costanzi ot^ tev antološke razstave slikarja “ nata Danea. Razstavo organiitj tržaška občina ob priliki prve niče slikarjeve smrti. Razstavil1 bodo dela, ki jih je tržaški ume\'* ustvaril skozi vsa leta svojega W. nega umetniškega udejstvoval od najzgodnejših, z začetka njeO' ustvarjalne poti, do del, ki if1 ustvaril v zadnjih letih življe^. Na razpolago bo tudi bogato ' striran katalog s članki Rob1'1. Damianija, Giulia Montenera . Ketty Daneo. Razstava Dane0?' kolažev, olj, temper in risb bo o°t ta do 25. novembra. Duo Sera fin - Urdido na uglasbenih srečanjih Jutri ob 18.30 bo v okviru Gft benih srečanj v baziliki sv. &L stra na sporedu drugi koncert krat se bo predstavil duo Serom Urdido s skladbami za violončele, klavir. Violončelist Pietro SerW iz Previsa je diplomiral na fcoijfj vatoriju «B. Marcelhn v BenenP v razredu prof. Vendramellija i*! je že uveljavil na mednarodni raZ tako kot solist kakor tudi kot komornega orkestra Solisti V«nr Sicer je zaposlen kot profesor beneškem konservatoriju. Bene?? ka Michela Urdido je študirala % vir pri prof, Italiji Biagi na Wj škem konservatoriju. Zmagalo na več tekmovanjih in se pran ko uveljavila kot solistka in kot m niča komornih orkestrov. Duo Serafin - Urdido obstaja . dve leti in je imel že več koncem, po vsej Italiji. V Trstu se bo PJL stavil z deli Beethovna, A. n>- E. M. Salerno. Prepovedan -Gladini pod 14. letom, attacielo 15.00 «Uno sceriffo ex-:raterrestre... poco extra e molto tL>rrestre» Bud Spencer. pICe 16.00 «Le ali della notte*. repovedan mladini pod 14. letom, ‘jgnon 16.00-22.00 «Capitan Har-'°ck». Barvni film. "odrammatico 15.30—22.00 «Paris scandale*. Barvni film. Prepove-«yan mladini pod 18. letom ,s‘«Ho 16.00 «Guerrieri delTinfer-5“»- Nick Nolte, Entony Zerbe. ^Prepovedan mladini pod 14. letom, uderno 16.30 «Tra squali tigre e uesperados». Prepovedan mladini Pod 14, letom. ,r°ra 16.30 «1 39 scalini*. Detek-r l‘vka. apitol 16.00 «Ma che sei tutta mat-■ Barbra Streisand. 'dorio Veneto 16.30 «Questa e 1 America*. Prepovedan mladini vjjud 18. letom. •Ita (Milje) 16.00 aMiienture 4,2' Barbapapa*. Barvni film. '»aiebaran Zaprto. ,i do nmv, , JADRANSKI KOLEDAR 1980 Cena zbirke v prednaročilu samo do 31. oktobra 16.000 lir 22.000 lir Po 1. novembru Naročila in predplačila na upravi PD v Trstu in Gorici, preko pošte na tek. račun št. 11/5374 in pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika. !f,V Razstave Primorec Trebče vabi na od-jj/fje razstave slikarja Giannija Car-ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 20.30v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKO '■^GLEDAUŠČE V TRSTU Kulturni dom Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Ponovitev jutri, 25. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED H Nadaljuje se vpisovanje abonmajev. Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 Izleti Sekcija PSI Prosek - Kontovel organizira izlet v Gonars, Passariano, v Beneško Slovenijo ter na Staro goro pri Čedadu v nedeljo, 28. t.m. Vpisovanje v Društveni gostilni. Združenje Union priredi 28. oktobra enodnevni izlet v Jesolo in San Dona del Piave. Informacije na sedežu združenja. Telefonska št. 64-459, Ul. Valdirivo 30. Zveza partizanov - aktivistov Opčine organizira v nedeljo, 4. novembra, izlet na Dolenjsko Lipoglav • lager II. grupe Odredov - Janče pri Litiji - borbe druge grupe ha Tujem grmu in v Muljavo - dolina reke Krke. Se nadaljuje vpisovanje v trgovini Renar - Proseška 3. Telefon 21-22-55. Čestitke Danes praznuje 23. rojstni dan CARMEN PETAROS. Iz srca ji voščijo Fabia, Jožko in Samoa. Danes praznuje 70 let najina draga nonica SLAVA KOŠUTA, še na mnoga leta ji kličeta Marko in Rado. Danes praznuje svoj 17. rojstni dan naša. SILVUA. Mnogo radosti v življenju ji^želijo inftlnai očc, brat Tn teta. Prispemjfe za DIJAŠKO MATICO TRŽAŠKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV včlanjeno v Confartigianato Ul. Ghega 1 — tel. 64-514 obvešča da bo danes, v SREDO, 24. 10. 1979 °b 20.30 na sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo: TAPETNIKI ŽIMNIČARJI s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika 2. Razprava o sindikalnih dejavnostih 3 Izvolitev predsednika in upravnega odbora 4. Razne}' danes v Bazovici ob is. uri OTVORITEV NOVE CVETLIČARNE «CVETLICE MARA» Velika izbira lončnic - aranžiranje cvetja za razne priložnosti - pogrebni venci. SE PRIPOROČAMO! >,||iiiaitii,llll|||||||||||||||||||llllll||lllilliMllvlllliiil„,KiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiMliiiimHimitiiiiiiNtMii Včeraj - danes Danes, SREDA, 24. oktobra RAFAEL, ELKO 17 n«6 V7-idt' »b 6.33 in zatone ob j)a Dolžina dneva 10.32. — Lu- ^zide ob 9.38 in zatone ob 19.31. Jutri, ČETRTEK, 25. oktobra DARJA ta6v>e 'ooraj: na j višja temperatu-jo stopinje, najnižja 10,8, ob mj. Ur‘ 13 stopinj, zračni tlak 1021,4 v2h "^taljen, veter 19 km na uro °-L' severovzhodnik, burja, vla-'"Odstotna, nebo pooblačeno, ja iJo razgibano, temperatura mor-J°>3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Lup ILI S0 SE; Alfredo Parisi' Na, Bonazza, Gabriele Guercia, Uwn<> Misuri. 72-ii* LI s°: 7ž'letni Lu'g' Luxa, etna Anna Iones vd. Redolfi, ^elucceria C E R V O Plporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE eieSantni modeli Našitki najboljše kakovosti . vseh vrst. Bogata izbira! Viale XX. settembre 16 Tel. 796301 95-letna Domenica Tromba vd. Sta-gni, 84-letni Giuseppe Paoletic, 76-letni Giuseppe Soriani, 67-letni Gi-liore Gruden, 73-letni Stanislao Trampuž, 76-letni Pietro Marini, 68-letni Mario Vecchiet, 71-Ietni Francesco Vattovani, 68-letni Dovi-Ho De Marco, 73-letna Elisabetta Taucer vd. Starec, 81-letna Amalia Prah vd. Canzini, 61-letni Antonio Mastropasqua 80-letna Maria Fac-ci, 68-letni Renato Semiz, 65-letn) Ladislao Scheimer. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)' Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Mascagni 2, Ul. Felluga 46. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero-2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev.. 732-627. OBVESTILO O ZAČASNI NAMESTITVI INŽENIRJA OZIROMA ARHITEKTA Občina Devin - Nabrežina namerava poveriti začasno prosto mesto načelnika tehničnega urada za dobo november 1979 - december 1980. Za mesto je predviden doktorski naslov inženirske oziroma arhitekturne fakultete. Neto mesečna plača poverjenca je določena v višini 453.000 lir. Interesenti, ki se želijo udeležiti selekcije na podlagi naslovov, morajo nasloviti na občino Devin - Nabrežina (soba štev. 20) prošnjo na kolkovanem papirju do 12. ure vključno do 3L. oktobra 1979. V prošnji morajo poleg navedbe lastnega bivališča izjaviti sledeče: — posest italijanskega državljanstva; — posest političnih in državljanskih pravic; — dovršitev vojaških obveznosti; — posest predvidenega študijskega naslova. Prošnji morajo priložiti; — potrdilo o posesti doktorskega naslova z navedbo ocene; — potrdilo o vpisu v ustrezne profesionalne sezname; — morebitno potrdilo o prejšnjih namestitvah pri privatnih ali javnih ustanovah. Interesenti ne smejo imeti več kot 35 let razen izjem, ki jih predvideva zakon. Za vsa morebitna pojasnila se lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanje — soba štev. 20. , • ms BAMCA Dl CR,EDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA-KREDITNA 8ANKA S. P. A ■ TRST - ULICA F. PM.7I TO '2? 01-AAB, SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 22. 10. 1979 Ameriški dolar 825,- Funt šterling 1770,- Irski funt šterling 1682.- Švicarski frank 500,- Francoski frank 194,- Belgijski frank 26,75 Nemška marka 458.— Avstrijski šiling 63,20 Kanadski dolar 685,- Holandski flprini 413,- Danska krona Švedska 'feironM1^ 155.-: 192,- Norveška krona 162,- Drahma 18,25 Mali dinar 36,25 Veliki dinar 36,75 MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi telefon (040) 7946 72 KUPIM ustekleničena pristna kra-ška vina. Ponudbe pismeno ali telefonsko — hotel Bled, Rim, Ul. S. Croce in Gerusalemme 40. Tel. 06 - 777102. PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje. PRODAM fiat 127 - 71. letnik v odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na tel. št. 824425. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14 Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa-lici 1, Opčine, bel. 211489. KUPIM harmoniko 120 basov v dobrem stanju. Telefonirati na telefonsko št. 200-782 v večernih urah. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah. Telefonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ODVETNIŠKA pisarna išče urad-nico/ka. Telefonirati od 9. dr 13. ure na tel. štev. 732863. PRODAJAM gorilno peč (bruciato-re) na nafto v dobrem stanju. Ugodna cena. Telefonirati na tel. štev. 227143. ELEKTRONSKE - TV Igre po to varniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel. 225-471. PRODAM avto fiat 125 special v zelo dobrem stanju. Telefonirajte v Sovodnje, telefon 882-j37 IŠČEM vajenca za ključavničar sko inštalatersko stroko. Telefoni rajte v Sovodnje na telefonsko številko 882-037 med 12. in 14. uro, ter zvečer med 19. in 20. uro. NUJNO iščemo prodajalca s konča no vojaško službo v trgovin’ nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogre vanjem v .iajem v dolinski ali miljski občini Tel. 228603 — od 16 do 17 ure IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehaničro stroko Po goji: znanje slovenskega ali srbohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonira ti na št. 68-812. STROKOVNI POSVET V VILI CHI0ZZA Deželna zakonodaja in pobude v korist kmečkega turizma Na sporedu bo v ponedeljek, 29. oktobra, na pobudo ustanove ERSA in deželnega odborništva za kmetijstvo O kmečkem turizmu, pravzaprav o deželni zakonodaji s področja kmečkega turizma bo govor na strokovnem posvetu, ki bo v ponedeljek, 29. oktobra, v Vili Chiozza' pri Červinjanu. Prirejata ga deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in hribovsko gospodarstvo ter deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA). O kmečkem turizmu ter o možnosti njegovega razvoja v naši deželi, posebej na gričevnatih in hribovitih področjih, je v zadnjem času veliko slišati. Gre pa predvsem za zgolj teoretske razprave o tej komplementarni gospodarski dejavnosti, ki naj bi predstavljala dodatni vir dohodka za kmečka gospodarstva v tistih področjih, kjer je dohodek iz kmetijstva zaradi neugodnih zemljepisnih razmer zelo skromen, kar ljudi sili, da iščejo zaposlitev v industriji, trgovini ali drugih dejavnostih in kar ima navsezadnje za posledico izseljevanje in nadaljnje siromašenje manj razvitih področij. Gre za pomembno družbeno in politično vprašanje, ki kljub številnim bolj ali manj resnim poskusom o-staja še dalje odprto. Razlike med bolj in manj razvitimi področji, razlike med kmetijstvom v ravninskem svetu ter kmetijstvom v gričevnatem in hribovitem svetu se še poglabljajo. Spomnimo se pri tem zapuščenih vasi in naselij v Kar-niji, Beneški Sloveniji in drugod. Je kmečki turizem lahko ključ za zajezitev ali vsaj omejitev pojava izseljevanja? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti na posvetu vidni predstavniki političnega življenja naše dežele ter predstavniki združenja A-grit.urist, ki bodo posebno pozornost namenili obravnavi deželne zakonodaje s tega področja. Gre za dejavnost, ki se, prav zaradi specifičnih družbenih in gospodarskih razmer, ne more razviti brez družbene pomoči. Uvodno poročilo bo imel predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva, Mario Lucca, glavno poročilo pa ravnatelj združenja Agri-turist, Giorgio Medici. Napovedana je prisotnost deželnega odbornika za kmetijstvo, Emilia Del Gobba. Priprave na organizacijsko skupščino CISL Na skupščinah posameznih strok včlanjenih v CISL se pripravljajo na organizacijsko pokrajinsko skup-ščjpo, ltj^bo v Gorici 26. oktobra. V pripravah nk tb zborpvanje volijo delegate ter’Sprejemajo dokument ki naj 'izr&ža stališče kategorij. NA skupščinah člani razpravljajo o tem, kako sindikat vedno bolj prilagajati zaščiti in reprezentanci delavskega razreda, ko gre z>i ekonomsko krizo, vprašanje zanoslova-nja ter upravljanja pogodb, še zlasti se soočajo z vprašanji, ki zadevajo notranjo demokracijo, avtonomijo, izdelavo sektorske sindikalne politike, politike, ki naj jo vodi na določenem ozemlju, koordinacijo med posameznimi strukturami itd. Uspela Gregorčičeva proslava v dijaškem domu V petek so v dijaškem domu v Gorici s spominsko proslavo počar stili 135-letnico rojstva Simona Gregorčiča. Ob tej priložnosti so gojenci, od najmlajših do najstarejših, pripravili pester kulturni spored z recitacijami, priložnostnim govorom in glasbenimi točkami. Priložnostni govor je pripravila Kristina Knez, ki je posebej poudarila vlogo pesnika izpod Krna v slovenski književnosti. Na sporedu je bilo tudi predvajanje kratkometražnega filma o Gregorčiču. V popoldanskih urah,, pred pro- slavo, pa je bila na vrtu dijaškega doma, ki nosi ime Simona Gregorčiča, še krajša slovesnost, s polaganjem šopka rož pred Gregorčičev doprsni kip. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 27. oktobra, ob 20.30 v dvorani avditorija v Gorici KONCERT MEŠANEGA KOMORNEGA ZBORA IZ NOVE GORICE Vodi prof. Štefan Mauri. Na sporedu so polifonske in narodne pesmi. Vabljeni! Jutri stavka vseh avtobusov Skoro gotovo jutri ne bo avtobusov. Sindikat uslužbencev v avto-prevozništvu je namreč proglasil v vsej državi celodnevno stavko v znak protesta proti občinskim podjetjem in zasebnikom, ki nočejo obnoviti delovne pogodbe. Ta je zapadla že v začetku letošnjega leta. Doslej smo imeli nekajurne stavke, jutrišnja stavka pa bo celodnevna. Seveda, če ne uspe posredovanje ministra za delo, ki so ga zahtevali sindikati. Če bo stavka, ne bodo vozili ne avtobusi v mestih, ne oni na medkrajevnih progah. Zaradi tega si bodo morali dijaki in delavci omisliti jutri drugačna prevozna sred stva. Dveurne stavke v vseh podjetjih Enotna sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL je napovedala dveurno splošno stavko v državi v podporo svoji akciji nasproti, vladi zaradi novih pokojnih, manjših davčnih dajatev in cele vrste drugih vprašanj. Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL bo sklepalo o datumu stavke. Ta naj bi bila med 25. in 29. oktobrom. SREDNJEEVROPSKO KULTURNO SREČANJE RAZPRAVA O ASCOLIJU OB 150-LETNICI ROJSTVA Najavljeni so tudi trije predavatelji iz Jugoslavije: Marušič, Tekavčič in Skubic Letošnje srednjeevropsko kulturno srečanje, ki ga bodo priredili v Attemsovi palači na Kornu v dneh 24. in 25. novembra, bodo posvetih v prejšnjem stoletju živečemu go-riškemu jezikoslovcu židovskega porekla Graziadiu Isaiu Ascoliju, Letošnje srečanje so temu uglednemu predniku posvetili zato, ker poteka prav letos 150 let od njegovega rojstva in ker se je Ascoli s svojimi jezikoslovnimi raziskavami z zlatimi črkami zapisal v seznam za Gorico in za večinski narod zaslužnih mož. Program Ascolijevih dnevov so razčlenili v tri poglavja. Osvetlili bodo Ascolijevo osebnost in njegovo mesto v židovski kulturi v Gorici in v italijanski politični in narodnostni misli. Drugo poglavje bo zadevalo preučevanje njegovega znanja romanistike, tretje pa se bo nanašalo na njegovo metodologijo. Shod bodo začeli 24. novembra ob 9.30 z uvodnim govorom Eugenia OB PREDAVANJU 0 HENRIKU TUMi Še enkrat poudarjena nujnost preučevanja naše bogate preteklosti Univerzitetni prof. Jože Pirjevec je razčlenil vsestransko osebnost velikega goričkega politika in gospodarstvenika Coseriua z univerze v Turinu. Ascolijevo osebnost bodo osvetlili Cer-vani z univerze v Trstu, Salimbeni z univerze v Salernu, Marušič z u-niverze v Ljubljani, Vieletti z univerze na Dunaju in Coporiacco iz Vidma. Uvodne besede na to temo bo izrekel prof. Agnelli iz Vidma. Ob tej priložnosti bodo odprli dokumentarno razstavo o Ascoliju. O njegovem romanističnem znanju (ladinsko vprašanje) bodo govorili v popoldanskih urah. V razpravi bodo sodelovali prof. Schurr iz Frei-burga, Hubschmid iz Heidelberga, Denison iz Gradca, Grassi iz Turina, Ludtke iz Kiela. Craffonara iz Bočna, Fare iz Milana, Spies iz Montagnole (Švica), Tekavčič iz Zagreba, Skubic iz Ljubljane, Giacomelli iz Firenc, Cortelazzo iz Padove; uvod bo pripadal Giuseppu Francescanu iz Trsta. O Ascolijevi metodologiji pa bodo spregovorili Silvestri iz Neaplja, Santamaria iz Perugie, Zamboni iz Padove, Prosdocimi iz Padove, Cam-panile iz Piše, Maestrelli iz Firenc in Kampitis z Dunaia, Ob letošnjem srednjeevropskem srečanju bodo za udeležence priredili tudi koncert. Polna razstavna dvorana gori-škega avditorija med predavanjem univ. profesorja Jožeta Pirjevca o liku goriškega politika dr, Henrika Tume je bila v ponedeljek zvečer dokaz, da se naša javnost zanima za vprašanja, ki so v zvezi z našo preteklostjo. Posebno še če utegne prireditelj pripraviti zanimivo temo in povabiti prav tako zanimivega predavatelja. To je Slovenski prosvetni zvezi v Gorici uspelo v začetku letošnje sezone. Kar nas še najbolj razveseljuje, je dejstvo, da so bili na predavanju prisotni številni mladi, predvsem dijaki naših-višjih sfedrtjih'šoj. Marsikdo je o. Tumi, Gabrščku, Gregorčiču najbrž čui tokrat prvič. To daje SPZ šš večjo spodbudo,. da pripravi tu-' VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA | k 1 / ■ ■ A , 1 l# 1 RITMO: MAJHEN ZUNAJ, VELIK NOTER1 A etta 2,0 turbo dizel Fiatova limuzina nižjega srednjega razreda je prostoren in udoben avto - Dobra oprema in lega na cesti, zavore pa komaj poprečne - Cena (ključi v roke) različice 60 CL: 6.124.200 lir Pred dobrim letom je turinska avtomobilska hiša predstavila italijanski in mednarodni javnosti svoje novo vozilo nižjega srednjega razreda «ritmo» kot naslednika zelo priznanega in dobro u-veljaHjenega modela 128, enega izmed najbolj razširjenih avtomobilov na italijanskem in tudi na evropskem tržišču. Se bo rit-mo uveljavil tako kot njegov prednik? Bo ustrezal poprečnemu i-talijanskemu avtomobilistu? Odgovor je zaenkrat še zelo tvegan, čeravno gre turinski avto še kar dobro v prodajo; pripomniti pa je vendarle treba, da s svojo obliko preseneča, saj se od zunaj zdi majhno in nekam nenavadno vozilo. Ritmo se po stilistični zasnovi dgkaj ostro razlikuje od ostalih Fiatovih modelov, še zlasti od kar se je turinska hiša tudi v najnovejših modelih vrnila k dokaj klasični in anonimni stilistični zasnovi svojih vozil. S svojo nekoliko okroglasto in obenem klinasto karoserijo polkombija ritmo ni anonimno vozilo, glavna stilistična značilnost, na kateri se o-ko najprej ustavi, pa sta vsekakor prednji in zadnji plastični od-bi ač. Pred Fiatom so druge avtomobilske hiše že uporabile sintetične materiale za odbijače, Fiat pa je vsekakor prva, ki je zgradila vozilu cel nos iz tega materiala. Po naši oceni je, sti- TEHNIŠKI PODATKI MOTOR: štirivaljni, vrstni, nameščen poprek nad prednjo premo; gibna prostornina 1116 kubikov, komprcsijsko razmerje 9,2:1, največja moč 6(1 KM pri 5.800 obratih, največji navor 8,3 kpm pri 3.500 o-bratih, odmična gred v glavi; akumulator 12 V, 34 Ah. PRENOS MOČI: motor spredaj pcganja prednji kolesi: e- nokoli tna suha sklopka, štiri stopenjski menjalnik, platišča 4 1/2 Bxl3, pnevmatike 145 SR-13. VOZ IN OBESE: limuzina za pet oseb, trojna ali peterna vrata, samonosna karoserija; posamične McPhersonove obese; dvokrožni zavorni sistem, spredaj kolutni, zadaj bobni, ročna zavora na zadnji kolesi; volan z zobato letvijo. MERE IN TEŽE: dolžina 3,93 m, širina 1,65 m, medosna razdalja 2,45 m, teža praznega vozila 860 kg. ZMOGLJIVOST ("tovarniški podatki); največja hitrost 145 km na uro. t listično vzeto, vozilo uspelo dokaj dobro, na prvi pogled pa se vsekakor zdi znatno manjše kot je v resnici. To voznik opazi šele, ko sede za volan. Če se na zunaj ritmo zdi majhen, je noter nadpopreč-no prostoren. Voznik, in potniki, zlasti, če so v avtu,v štirih, se ne čutijo utesnjeni, prostora je dovolj tako v dolžino kot v širino, le višina je nekoliko skromna, saj se visoki ljudje dotikajo stropa z glavo. V različici CL je notranja oprema nedvomno dobra glede na razred avtomobila, medtem ko je v cenejši različici L še kar poprečna. Pločevina je vsekakor povsem prekrita, stoli so nekoliko trdi, vendar pa udobni in neutrujajoči. Turii armaturna plošča je zadovoljiva, čeprav ne dosega nemške popolnosti. Glavna stikala so vsa pri roki, grafična zasnova je jasna in voznik, ki ima vsaj nekoliko prakse s Fiatovimi avtomobili, se takoj znajde. Nekoliko bolj komnlicira-no je nastavljanje zračenja, oziroma ogrevanja, vendar tudi tega se voznik hitro privadi. Nekatere podrobnosti pa vendarle o-pozar ja jo na malo nemarnosti pri montaži: prednji pepelnik je na primer zelo trd in voznik tvega, da ea zlomi, vselej, ko ga skuša odpreti. Drugače pa je ritmo zelo udoben avto. Poleg sedežev znatno prispeva k udobju vzmetje (sprejemljiv kompromis med potrebo po čimvečjem udobju in dobri legi na cesti), dobro zračenje in tih motor. Pozna se, da so posvetili precej pozornosti aerodinamiki avtomobila, saj tudi pri največji hitrosti ni slišati neprijetnih aerodinamičnih šumov. Vendar to velja le, dokler je cestišče asfaltirano in gladko. Komaj cesta ni perfektna, že zapojejo razni «črički». Lega na cesti je zelo dobra, čeprav ima pogon na prednjih kolesih, je ritmo v ovinku dokaj nevtralen avto in mu skorajda ni treba dodajati volana. Vselej u-bogljivo sledi vozniku in prizanese marsikatero napako. Značilnost vozila je precej počasen, volan. kateremu je treba' vselej pomagati v havnotežrio lego tudi, ko zarezgeče VSeh; 60 ‘žbdbcev', 'pit ’ počasni vožnji pa sploh teži k samozavijanju. Tudi prestavna ročica ni povsem priročna: pretika-nje je včasih težavno, 3. in 5. prestava (za slednjo je potrebno doplačilo) pa sta nekoliko daleč. V primerjavi z motorjem prvih modelov 128 je ritmov nekoliko cej postopno. V zameno pa je prožen in dobro utečen, saj ne po-kasljuje niti, če voznik brutalno pohodi plin pri hitrosti 30 km na uro v 5. prestavi. Velika hiba pa so vsekakor zavore; zavorna moč sistema je komaj poprečna, pri ostrem zavijanju pa avto precej zanaša, včasih tudi tako, da se je treba pošteno potruditi, da obdržiš vozilo na cestišču. S servo ojačevalcem zaviranja se je položaj nekoliko zboljšal, zavore pa vendarle niso med najbolj navdušujočimi lastnostmi avta. Cena ni ravno zmerna: za različico 60 CL s petemimi vrati je treba odšteti 6.124.200 lir, za 65 CL s peternimi vrati pa 6.259.900. K temu je treba dodati še dopla čila za nekatere nujne dodatke kot so ogrevana zadnja šipa in brisalec, varnostni pasovi in 5. prestava. V PRIČAKOVANJU NOVEGA POMORSKEGA ZAKONA Dobiček še vedno gibalo navtike Obračun 19. mednarodnega navtičnega velesejma v Genovi je obvezen za vsako pomorsko rubriko kljub temu, da ni naš namen gospodarska propaganda, a predvsem skrb, da bi našim bralcem približali morje in problematiko navtične rekreacije. V Genovi so razstavljali 1.462 plovil najrazličnejših vrst. Od teh je kar 61 odstotkov merilo izpod 6,50 metra, kar zgovorno priča, da so se proizvajalci strogo držali zakona, ki predvideva usposabljanje za plovbo lastnikov gliserjev in jadrnic, ki imajo nad tri tone. Italijansko normo smo i večkrait,.kritizirali,: .saj smo prepričani, da je totiaža zelo relativna, da je za varnost pomemben človeški element. Zato bomo do o-nemoglosti ponavljali pravilo, naj se na morje poda le tisti, ki pozna pomorske veščine, saj mora lastnik avtomobila delati vozniški izpit, če hoče na cesto, zakaj ga ne bi «dopustniški kapitana. To io v sosednji Jugoslaviji smotrno in pametno rešili. Teza itali- omejil prodaje, je le delno resnična. Prodajo v glavni vrsti o-mejujeta predvsem denarna zmogljivost kupcev in njihova sposobnost upravljanja. Že drugi podatek, da je bilo jadrnic le 23,9 odstotka, izpričuje ugotovitev, da je jadranje za Italijane prenaporen šport. Vsi najraje kupujejo motorne čolne ali gliserje, ker je njihovo upravljanje vsaj navidezno lažje. Sedeš za volan in greš. kot da bi bil v avtomobilu. Če se potem zabavaš z drvenjem tik obale in ogrožaš življenje kopalcev, je to problem kazenskega zakonika, če pa v neurju doživiš brodolom je to tvoja zasebna zade*»d! ? •<»»>». n a 11 tv V Genovi smo slišali proteste proizvajalcev,' ki hočejo “še pove-, čati skrajno mejo 20 konjskih moči za upravljanje brez usposablje-nja. Njihovo združenje je že pripravilo zakonski osnutek, ki bo delno odpravil sedanje omejitve. Vsi se strinjamo, da je sedanji italijanski pomorski zakon zastarel in protisloven, kot kaže pa bo novega pogojevala predvsem skrb proizvajalcev za čimvečje dobičke, kar pa je nedopustno. Ko smo časnikarji vprašali, naj nam pokažejo osnutek, so se proizvajalci izmikali, češ da je to preu-ranjeno in bi le škodovalo končnim rezultatom. Kateri so ti rezultati, je že njihovo izmikanje jasno povedalo. Sedaj lahko samo pričakujemo, da nam po običajni italijanski metodi pade za vrat nov zakon, ne da bi pristojni forumi sploh vprašali za mnenje razne specializirane revije, ki še najbolje poznajo želje in probleme ^rekreacijskih pomorščakov*. V razvitem zahodnem svetu je Italija dokazala, da nima posluha za navtiko, kar je pogojevalo in še pogojuje razmah tega razvedrila, ki je na žalost dostopno le redkim izbrancem, kljub temu, da se položaj nekoliko izboljšuje. Na velesejmu smo videli le malo jadrnic, ki bi bile dostopne širšemu krogu potencialnih kupcev in še te so bile predvsem tuje proizvodnje. Skoraj v celoti so bile odsotne jadrnice brez krova, v ZDA jim pravijo «day boat*. Ni povsem jasno zakaj. V tujini predstavljajo dobršen del vseh jadrnic, ki so za zabavo in krajše izlete najprimernejše. Italijanski proizvajalci trdijo, da v Italiji ni zanimanja za tovrstna plovila. Po našem mnenju to ni res. Take jadrnice so navadno poceni, ladjedelnice imajo dobiček samo, če je proizvodnja velika. Kot kaže pa pri nas to ni uresničljivo ker proizvajalci vztrajajo na elitnih ali izključno športnih jadrnicah. «Day boat» je tudi najprimernejša jadrnica za pomorsko kampiranje, saj je lahko dovolj' prostorna, zanesljiva, z vitlom jo lahko povlečemo na suho, preko nje pregrnemo šotorko in bolje spimo kot petičneži v svojih zibajočih počitniških plovilih. Množičnost torej itaJLaiifikini proizvajalcem ni pogodufMmšftVo-tujejo pa ji tudi politični .forumi* I ker ne bi mogli več opravičevati pretiranega davčnega pritiska, če bi jadrnica nehala biti luksuzna dobrina Vse kaze, da so zaenkrat težave z aizlovim oljem mimo. Z razpoložljivostjo goriva je znatno naraslo tudi povpraševanje po di-zlovih avtomobilih, ki so bolj trpežni in ne onesnažujejo tako kot vozila ? bencinskim motorjem. I-talijanskega kupca pa najbolj mika ceneno gorivo, saj stane dizlovo olje znatno manj kot bencin. Z januarjem bo na razpolago na italijanskem tržišču nov avto z dizel motorjem: alfetta 2.0 D turbo. Kot pove ze samo ime, so se izvedenci milanske avtomobilske hiše odločili za dizlov motor s turbinskim polnilnikom na izpušne pline. Turbinski polnilnik v znatni meri izboljša zmogljivosti motorja in, trdijo pri Alfa Romeu, znatno izboljša tudi storilnost, poleg tega pa omogoča boljše hla-• jenje. Poleg posebnih značilnosti in zmogljivosti Alfovega dizla, o katerih bomo spregovorili čez trenutek, naj omenimo tudi dejstvo, da je bil izrecno zasnovan za turbinski polnilnik in ni bil pozneje prilagojen novemu sistemu dovajanja goriva. Moč je vsekakor nenavadna za dizel: 82 KM z niti dvolitrskim motorjem. S tolikšno močjo ni čudno, da je alfetta D po prožnosti in poskočnosti bolj slignaavtu z bencinskim motorjem?Wt pa z dizlo-ilivi., To dokazujejo iMt&peški (36.7 ■sekunde kilometer brez zaleta, 37,3 sekunde kilometer z zaletom v 5. prestavi) in hitrost (nad 155 km na uro). AUTO GAS PLINSKE INSTALACIJE BEDINI — LANDI — TARTARINI LOVATO Cena naprave — brez montaže 180.000 lir VARNOSTNI VENTILI TESTIRANI V JUGOSLAVIJI Plinske jeklenke vseh velikosti za vse avtomobile Ročne in električne črpalke za polnjenje plina v rezervoarje NADOMESTNI DELI AMAR TRST Ulica del Bosco 6 — TRST — tel. 741946 Nadomestni deli za FIAT — AVTORADIO Dodatni deli za vse avtomobile ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Antibiotiki: Vzgojna oddaja 13.00 Umetnost mesto: Milan 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Vzgoja in dežele: Emiilia - Romagna 17.00 Remi: Adi jo Chavanon — 3. del risanke 17.25 Bilo je nekoč . . . jutri Oddaja v sodelovanju z o-snovnošolskimi otroki 17.45 Iluzija - risanka 18.00 Ko se je začela televizija -8. del 18.30 Non stop - Ballata senza ma- novratore - 7. del 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Trije nečaki in majordom - TV film Nasvidenje gospa Beasley 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Kojak: Sodnik Mackie - TV film 21.35 Zgodbe v zrcalu: Zgodba Renata N. 22.05 ŠPORTNA SREDA Nogomet Oh koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Ekologija in obstoj, vzgojna oddaja 17.00 Program za otroke: Družina Felice - risanka 17.05 Kapitan Harlock - risani film 17.30 11 gendo in erba — 1. oddaja 18.00 Kinoteka - Gledališče: Tradicija igralcev z Vzhoda, Vzgojna oddaja 18.30 Iz Parlatnenta ■ DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z . . . Macariom Vmes film iz serije George in Mildred Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Zgodba brez besed - TV nanizanka 21.45 Kakšni smo bili - 4. del 22.45 Detektivi: Poslovilna zabava — TV film Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 in 10.00 TV v šoli: Za učitelje, Prebivalstvo zemlje, Reportaža, Kratek film 17.30 Poročila 17.35 Z besedo in sliko: Hej, konjiček hija-hi 17.50 Program za otroke: Potovanje v deželo lutk 18.15 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Na obisku pri ansamblu Al-hambra 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK , 20.00 Film tedna: Hempov bife 21.50 Miniature: Kristalni rubin 22.05 DNEVNIK Koper 19.00 Nogomet: mednarodno srečanje za pokal Evrope 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 22.15 Mlada snaha - film Igrata Philippe Leroy in Si-monetta Stefanelli Zagreb 17.15 TV koledar 17.45 Sezamova ulica 18.15 Mednarodni sejem knjige 19.30 DNEVNIK 22.30 Dokumentarni film ŠVICA 18.00 Program za najmlajše: Veselo potovanje 18.05 Program za otroke: Top 19.05 Doma in izven doma Družinska in socialna realnost 20.30 DNEVNIK 21.35 Eugenio Finardi TRSTA 7.C0, 8.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naš:h oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Umetnice jazza; 12.00 Ped Matajurjem; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.15 Zborovska glasba: naši zbori; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.05 Otroško okence; Odprimo knjigo pravljic; 14.15 Motivi z malih zaslonov; 14.30 «Mrtve duše», roman v nadaljevanju; 15.00 Paleta orkestrov; 15.35 Najnovejša izdaja plošč; 1(5.30 Jugotonov expres; 17.05 Mi in glasipr mladi izvajalci; 17.25 Kulturna' kronika; 18.05 Slovenska knji2eWtost v Italiji. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Laura Luca; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Samo glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.10 Glasbeni trenutek; 15.15 Eaig Gal-letti; 15.45 Dalmacija in njene pesmi; 16.00 Kino danes, 16.10 Flash v glasbi; 16.32 Crash, 17.00 Poslušajmo jih; 17.21 Glasbeni dnevi Grožnjana; 18.32 Evergreer. — pesmi; 19.00 Zbori v noči; 19.45 Nasvidenje jutri. Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW — Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz KOPER ("Slovenski program) 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 13.05 Naša pomlad, posnetki z revije o-troskih in mladinskih pevskih zborov; 13.37 Melodije no tekočem traku; 14.00 Iz naše glasbene produkcije; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glas ba; 16.30 Aktualna tema; po samoupravni poti; 16.40 Zapojmo in zaigrajmo, spored domačih viž in napevov; 16.59 Prenos RL. Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV - Bdi križ 102,0 MHz UKVV —- Koper 98,1 MHz UKVV — Nanos 88,6 MHz RADIO 1 7.00, 8.00, 12,00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Samo glasba! 0.Q0 nadž.d.,anch’io; 11.30 Glasbe 'ni" program'z Mino: 12.03 in 13.tf Vi in. jaz; 14.03 Musicalmentel. 15.03 Rally; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Poznani valčki; 17.30 Glcbetrotter; 18.00 Dv-Lin: nekaj več; 18.30 Zvočna kombinacija; 19.20 Vrstijo se plošče! j 20.05 Pogovori o glasbi; 20.40 Ta-xicon; 21.03 «Un giomo destate j in un giardino» radij, igra; 22.35 Evropa z nami LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00. 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.00 Rekreacija! 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan..; 8.30 Pisan svet prav-ljic in zgodb; 9.05 - 10.00 Z ra- i, diom na poti; - vmes ob 9.45 Tu- ! ristični napotki; 10.05 - 12.00 Re' zervirano za...; 12.10 Veliki za' bavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev; 13.3*1 Priporočajo vam...; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo.,.; 14.25 Glasba po željah; 15.30 Zabavna glasba; 16.00' «Loto vrtiljak*; 17.0® Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost; 18.30 Odskočna deska! 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom J. Jeršinovca S planšarji; 20.00 Narodne za koncertni oder; 20.25 Pozabljeni vi«; linski virtuozi — Neznani španski violinisti 3. oddaja; 21.05 Giuseppe Verdi; Odlomki iz opere «TrU-badur*; 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 L>-rični utrinki; 23.10 Jazz pred pol nočjo. vi , ;!;! Bob Woodward Carl Bernstein rnomv PADEC 11. I Prevedel Dušan Dolinar Buzhardt je razumel, s čim jo povezana omemba Mehike. Devetinosemdeset tisoč dolarjev iz deriafja za financiranje Nixonove predvolilne kampanje je potovalo skozi Mehiko na bančni račun enega od vvatergatskih vlomilcev. 23. junija 1972 FBI še ni vedela za to mehiško zvezo. Če bi bila FBI tedaj ugotovila, kod teče zveza in kako, kot j> odkrila kasneje, bi bilo mogoče povezati odbor za ponovno izvolitev Nixona s financiranjem VVatergatea. Predsednik želi. Ta izraz je Buzhardta vznemirjal. Povezoval je predsednika z ukazom, ki je bil po vsem videzu izdan z namenom, da bi spravili FBI na napačno sled. Buzhardta je zaskrbelo. Vedel je, da general VValterS ni kak John Dean. Walters tu nima v ognju nobenega svojega železa pa tudi svoje kože ne varuje. Še mladi podpolkovnik Waiters je svoj čas spremljal podpredsednika ZDA Richarda Nixona na potovanja v tujino kot prevajalec. Nixon ga je pozneje imenoval za namestni- ka direktorja CIA, ker si je hotel v agenciji zagotoviti prijatelja in zaveznika na visokem položaju. Buzhardt je znova prebral zapisnik. Vse skupaj zveni dovolj jasno. Zaprosil je za sprejem pri predsedniku. Pričakoval je, da mu bo Nixon rekel, češ Walters se je zmotil, ali pa, Haldeman je bil tako vajen delovati v predsednikovem imenu, da je ravnal tako tudi takrat, kadar se je loteval stvari na svojo roko. »Nacionalna varnost,« je Nixon pri priči odgovoril Buzhardtu. Na tem da je temeljilo navodilo. Brez obotavljanja je predsednik priznal, da ga je izdal sam. Rekel je, da je ravnal tako, ker je hotel zagotoviti, da ne bi prišla v slabo luč nobena operacija CIA. Predsednik je vztrajno zatrjeval, da ni to v nikakršnem smislu povezano s političnimi posledicami zveze z Me-" hiko. Namignil pa je, da je morda na njegovo odločitev vplivalo nekaj, kar je bilo povezano z operacijo v Prašičjem zalivu. Buzhardt je o vsem tem dvomil, vendar ni pritiskal na predsednika. Zapisnik razločno pravi, da sloni navodilo na političnih premislekih. Poleg tega noben od drugih VValtersovih zapisnikov ne omenja nacionalne varnosti. Ali naj zapisnike izročimo senatnemu pododboru, je vprašal Buzhardt. »Vzemite jih in jim jih dajte,« je odvrnil. predsednik. Očitno je bil prepričan, da razlogi nacionalne varnosti utemeljujejo ukaz. Buzhardt tega ni mogel doumeti. Buzhardt je tedaj opravljal delo predsednikovega posebnega svetovalca za Watergate manj kot teden dni in se je trudil uskladiti odgovore na izzive, ki so leteli nanje od vseh strani. Ugotovil je, da si je težko pridobiti predsednikovo zaupanje. Predsednik je dosledno podcenjeval nevarnost, ki jo je pomenila mala vojska državnih preiskovalcev in časopisnih poročevalcev, ki so se na moč vneto trudili izbrskati najgloblje skrivnosti Bele hiše. Vršilec dolžnosti direktorja FBI William D. Ruckel-shaus je na primer zaukazal temeljito preiskati utemeljenost časopisnih poročil — ki sta jih več mesecev spodbijala njegov predhodnik L. Patrick Gray III. in Ron Ziegler — češ da državna uprava prisluškuje reporterjem in funkcionarjem Bele hiše, ker bi rada ugotovila, od kod curljajo v javnost zaupna obvestila. 14. maja je Ruckelshaus objavil, da so njegovi agenti odkrili v blagajni Johna Ehrlichmana v Beli hiši zapise o sedemnajstih takšnih prisluškovanjih. Buzhardt in Haig, ki ju je vse skupaj čedalje bolj skrbelo, sta iskala nasvetov drug pri drugem. Obtožbe so se stopnjevale. Preveč stvari se je trgalo izpod nadzorstva. Oba nista vedela, ali je predsednik nedolžen ali kriv. »Fantu bi rad pomagal,« je Buzhardt rekel Haigu. »Toda sedet ne pojdem zaradi njega.« Haig se je strinjal z njim. Sama sebe lahko zaščitita, če si bosta popolnoma zaupala. Toda drugemu nikomur. Haig pozna predsednika štiri leta. Sto in sto ur je prebil v pogovorih s Kissingerjem, ki so se pogosto v posrednem smislu ali naravnost sukali okrog Nixono-ve osebnosti. Kissinger zelo dobro pozna tisto, čemur pravi prostaška vlakna v Nixonovi duševnosti. Predsednik je obseden s spomini na nekdanje neuspehe, to je človek, ki dopušča, da mu diktirajo sovražniki, njegova dejanja so pogosto samo reakcije, tako trdi Kissinger. Nixon se trudi preslepiti še svoje najbližje, celo Kissin-gerja. Stvari drži zase. Osamljen je, skrivnosten, pre- ganjavico ima. Tako je Kissinger pogosto govoril Haig11; Haig ni mogel nikdar čisto zanesljivo ugotoviti, al* Kissinger opisuje Nixona ali pa nemara sebe. General11 se je upiralo, ker je moral živeti v Kissingerjevi senc*' Nixon pa je to opazil in izkoristil. Predsednik je svojim prvim mandatnim obdobjem pogosto segal miri0 Kissingerja k Haigu. Morda desetkrat ga je kot svojeg0 odposlanca napotil v Vietnam opazovat, kaj se tam res dogaja, in naredil ga je za svojega glavnega sveto' valca pri umikanju čet ter pri strateških alternativa!1 — vse to deloma mimo Kissingerja. Nixonu je bilo pri srcu Haigovo robato besedovanje o »rožnatih«, o »mitrotvorcih(< in o tistih čudaški^ mehkužnih, k levičarstvu nagnjenih izobražencih z jai" častimi glavami, ki hodijo na Harvard in se nanje mogoče zanašati, da bodo v naskoku drveli nad strelske jarke po Aziji. Predsednik se je vpričo Haiga zaničljivo izražal o Kissingerju in se pritoževal nad »profesorjevo« preganjavico ter pretiranim beljenjem glave' češ kaj neki si mislijo o njem ljudje. Na štiri oči je o<* Haiga zahteval, naj mu poroča o Kissingerjevem deri' in general je ubogal. Njegov položaj je bil zmeden, dostikrat nevzdržen. Toda zdaj Haigu ni bilo več treba loviti ravnotežji med dvema predstojnikoma. Bil je predsednikov glavni pomočnik. Nixon ga je privlačil na jasni in natančno opredeljeni podlagi: domoljubje, spoštovanje do predsedniškega položaja, zaupanje, prepričanje, da ga predsednik Združenih držav Amerike potrebuje. Predsednik )e namigoval, češ samo Haig mu lahko pomaga popeljati deželo iz te mdre. Haig je bil zavezan. Služil mu tri-kar bo le mogel dobro. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET DANES V EVROPSKIH POKALIH Italijani in Jugoslovani pred dokaj težko nalogo ^ današnjih srečanjih bodo zaposlena štiri italijanska in tri jugoslovanska moštva ■ V središču pozornosti Borussia Monchengludbuch - In ter italijanske in tri jugoslo- Janske ekipe bodo danes zaposlene u.,kolu treh evropskih po-tekmovanj. katp m* prvem kolu so izpadli ne-dipfri - k* z l>ogato nogometno tra-m * in zato govoriti o lažjem, slut aR zel° težkem po- r. teSa ali onega moštva, je za-neumestno. Razen nekaterih na štetih predstavnikov so vse ko t ^ pokalih nevarne; vsa-kolo gre nadvse resno jemati. P°kal prvakov bila ^ v kolu izgu- c,,a..s,v°jega zastopnika, enajsteri-Ju„ , ana- ki jo je izločil Porto. , goslovanske barve pa še naprej ^..splitski Hajduk. ^Pucani bodo danes igrali v go-. Italijanski in jugoslovan-1 zastopnik bosta igrala v gosteh. j Dri ;Jfentus se bo v Bolgariji spo-z ekipo Ber stov’ ?ur*nčani bi tl4 ®n.iu zadovoljili z delitvijo točk, zrr,aDl nato v domačem srečanju z p lahko izločili nasprotnika. čani , dokaj težko nalogo bodo Re-kothM- • b°d° v Košicah proti Lo-jice °tur! verjetno igrali brez tro-gomJk^kodovanih standardnih no-in r^ešev, brez Ružiča, Radoviča Desnice. An^AŠNJI spored ^i^al (Angl.) - Magdeburg (NDR) s Bonnevole (Luks.) - Barcelo-paa (ŠP.) iC* (jug-) jv tes (pr.) . Steaua1 (Rom.)1 aino Moskva (SZ) - Boav ,5* (Bol > p ,cia (šp.) . Rangers (škotska) J>kal UEFA gibanje med Borussio Monchen-^Vn i h m Interjcm ne bo zani-dšče e zaradi verjetno dokaj ize-kgf ega boja, temveč tudi zato, tj nfe. Po osmih letih zopet sreča-leti ,°slvi. ki sta bili pred osmimi da; . središču velike polemike. Te-Za J,? namreč zmagal Inter s 3:0 mizo, ker je neki gleda-^vihk BoninseSno v glavo s plo-^0r>čai°' ^°kma se je «na igrišču* tih T*a z visokim uspehom zahod-evr^rmeev (7:1). Vseeno pa je Doteka zveza dosodila Milančane .zmago. Tega dogodka v ZRN danJSo Pozabili in pričakovati je PrL dokaj napet boj. Napoj? zelo težko nalogo bo tudi 'z Li’ ^ bo igral s Standardom ti tl ®?ea, nevarno pa utegne bi-lunu ai gostovanje Perugie v So- PrijgTetla zvezda se bo danes spo-< a s »starim znancem*, vzhod-V msko ekipo Karl Zeiss Jene. S« 2J°minu obeh klubov je ostal Be0 amatičen boj leta 1971, ko so gvajčani izgubili v Jeni (2:3) dne , nato v Beogradu izločili vzho Lokomotiv Sofija (Bol.) - Monako (Fr.) Standard Liege (Bel.) - NAPOLI (IT.) Feyenoord (Niz.) - Malmo (šve.) KOLESARSTVO NA DIRKI AMATERJEV Godnič med štiridcseterico Kolesarji amaterji so letos zaključili svojo sezono na cesti. V nedeljo je bila na sporedu zadnja izmed dvanajstih dirk za «Trofejo Tricolore*, ki se je odvijala skozi vse leto in to je bil praktično epilog letošnje sezone, ki je pomenila za italijanske kolesarje veliko zadoščenje, posebno z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka v cestnih dirkah z Giacominijem. Tega smo i-meli možnost opazovati tudi v nedeljo na dirki od Gorice do Pordenona, dolgi 174 kilometrov, ki se je odvijala z visoko poprečno hitrostjo, kar 45,195 km na uro. V Gorici je startalo 84 kolesarjev, med njimi tudi predstavnik lo- njerske Adrie Godnič. Glavnina se je razbila takoj po startu, ko je u-šlo kakih 25 kolesarjev, med njimi vsi najboljši, in ta skupina je bila skupaj skoraj do 120. km. V zaključnih fazah, pri vzponu na grad v Canevi, je bil najhitrejši Paganessi (ki je med drugim zmagal tudi na sobotni dirki), ki je pustil vse svoje nasprotnike za seboj in je sam privozil na cilj. Za njim pa so prispeli čez belo črto še ostali kolesarji (zaključili so dirko v 41) v večjih ali manjših presledkih. Kot štirideseti je prispel na cilj tudi lonjerski vozač Godnič. VRSTNI RED NA CILJU: 1. Paganessi (Lema Mobili), ki je 174 km dolgo progo prevozil v 3.51’ s (»prečno hitrostjo 45,195 km na uro 2. Tonon (De Nardi) po 1’ 2” 3. Bevilacqua (Lema) 4. Piva (Lema) 5. Giacomini (De Nardi) 1’10” Trofejo Tricolore je osvojil Emi-dio Bedendo, najboljši gorski vozač je bil Moro iz Padove, Forestale iz Rima pa je osvojil ekipno zmago. R. Pečar KOŠARKA PRVENSTVO A-2 LIGE Goričani favoriti tudi proti Libertiju Tržaški Hurlingham na težkem gostovanju v Benetkah Košarkarji v obeh prvih italijanskih ligah igrajo neprenehoma. Po nedeljskem kolu. ko sta go-riški Pagnossin in tržaški Iluriin-gham visoko zmagala, bosta oba pokrajinska predstavnika drevi pred težko nalogo. Derbi drevišnjega, petega kola A-2 lige bo v Gorici, kjer bosta igrala še nepremagana Pagnossin in Liberti iz Trevisa. Sploh so varovanci trenerja De Sistija veliko presenečenje tega prvenstva. Novinci so v ligi. doslej pa so zelo zanesljivo igrali in z zelo dobro skupinsko igro v štirih tekmah o-svojili štiri zmage. Vseeno pa mislimo. da so Goričani drevi favoriti. Pagnossinovi košarkarji so prav tako' na vrhu lestvice • brez poraza. Ob pomoči domačega občinstva iti glede na' izfedno formo njihovega ' najboljšega strelca Pon-dexterja bi morali Goričani osvojiti peto prvenstveno zmago. Pred izredno težko nalogo pa bo tržaški Hurhngam, ki bo v Benetkah igral proti Cannonu. Beneško moštvo se je letos ojačilo v takšni' meri. da ni samo nesporen favorit za zmago v tem prvenstvu, temveč da tudi lahko poseže po višjem mestu v državi. DANAŠNJE, 5. KOLO Pagnossin - Liberti Canon - Hurlingham Cagliari - Mobiam Diario - Bancoroma Honky - Rodrigo Postalmobili - Mereury Šarila . Mecap A-1 liga Antoni ni - Billy Arrigoni - Acqua Fabia Eldorado - Scavolini Gabetti - Grimaldi Pintinox - Superga Isolabella - Emerson Sinudyne - Jolly Barivlerl potrjena kazen RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je odbila priziv Gabetti iz Cantuja in potrdila kazen košarkarju Renzu Barivieri, ki je bil izključen za dve koli. NOGOMET SREDNJEEVROPSKI POKAL D«brcccn-Udincsc V tretjem kolu evropskega nogometnega tekmovanja za srednjeevropski pokal bo Udinese igral v gosteh proti madžarski ekipi Debrecen, ki je še brez točke. V madžarsko mestece so odpotovali nogometaši, ki so bili sklicani za prvenstveno tekmo z Romo. LESTVICA TEGA POKALA Čelik Udinese Ruda zvezda Debrechen 1 1 1 1 1 0 0 0 2:0 3:2 4:4 1:4 Riva v Ceseno VIDEM — Udinese je odstopil svojega nogometaša Maniana Rivo (krilec, 26 let) Ceseni, ki je od videmskega kluba že najela De Ber-nardija. Ni znano, koliko denarja je vodstvo Cesene odštelo za tega igralca. MOTONAVTIKA Boavista JUVENTUS TU- - i (tistm 1 'Mleti ■/ 1:^ ZA PRIJATELJSKO TEKMO Tudi Tonut proti SZ RIM — V italijanski mladinski košarkarski reprezentanci, ki bo v sredo, 31 .oktobra, v Rimu igrala prijateljsko tekmo z vrstniki Sovjetske zveze, bo nastopal tudi član tržaškega Hurlinghama Tonut. Novo priznanje torej za tega mla dega in perspektivnega tržaškega košarkarja. TURNIR V NOVEM SADU Reprezentanca Moskve osvojila prvo mesto NOVI SAD — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Novem Sadu je reprezentanca Moskve osvojila prvo mesto. Moskovčani so v velikem finalu po ogorčeni borbi premagali Vojvodino s 103:101 (51:57). V malem finalu za 3. mesto pa je Crvena zvezda premagala Radnički LMK s 101:89. ATLETIKA V SKOKU S PALICO Jugoslovanski rekord Željka Šarčcvica - \nc NOVI SAD Željko šarčevič, član novosadske Vojvodihe7 je-včeraj izboljšal jugoslovanski rekord v skoku s palico z znamko 5,12 m. Prejšnji rekord je bil last Mirana Bizjaka (Olimpija Ljubljana) s 5,10 m, ki ga je postavil leta 1976. KONEC TEDNA V ZVORN1KU Evropsko prvenstvo v kategoriji do 350 ccm V soboto in nedeljo bo v Zvorni-ku, na meji med Bosno in Srbijo, evropsko prvenstvo za gliserje z iz-venkrmnimi motorji kategorije OB, torej do 350 ccm. Srečanje je bilo na sporedu že ob koncu septembra, vendar so ga morali iz organizacijskih razlogov odložiti. Italijansko moštvo, ki ima največ možnosti, da zasede prvo mesto, bo vodil svetovni prvak Giovanni Fiorenza. ...............aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiniiiiHiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiniiiiimininiiinMnii,irtmu,,i,iim,ram,,in,«,,i,,i,,,i,il,,,«,m,,"Hi,",H|,i* Borovi mladinci so v nedeljo v košarkarski tekmi s Servolano osvojili nepričakovano, toda zasluženo zmago NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH Slaba bera naših enajsteric Lepa zmaga mladincev doberdobske Mladosti nad Italcantierijem MLADINCI Mladost — Italcantierl 1:0 (1:0) MLADOST: Croselli, Kosič, Bru-nauliese, Ferfolja, Danier, De Lo-renzo, Visintin, Frandolič, Pahor, Kobal, Marušič. STRELEC v 13. min. Frandolič. Mladinci Mladosti so na domačih tleh odpravili (čeprav z minimalnim izidom) solidno ekipo Italcantieri. Naši fantje so pričeli zelo dobro in že v 13. min. je Frandolič v kazenskem prostoru presenetil vratarja gostov. Po tem zadetku so borbeni Ferletičavt -varovanci- popolnoma nadigrali’ goste. Do zaključka prvega dela tekme je bil Croselli le redkokdaj resno zaposlen. Drugi del srečanja je bil za domačine le formalnega značaja. V zaključnih potezah pa so gostje pritisnili na vrata domačinov in Posnetek s slovenskega derbija v Križu med domačo Vesno in Bregom. Žal, je tudi na tem derbiju prišlo do nešportnih izgredov, ki ne mečejo samo slabe luči na naš nogomet, temveč na ves zamejski šport ........................................................................................................................im..............""""".... NA NEDELJSKEM TEKMOVANJU NA SKI-R0LKAH niHiiiiiiiHiiiimiimii ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINK ?Ven (Niz.) - St. Etinenne V 'g Lizbona (Port.) - Kaisers- Ari^n (ZRN) Cr‘s Solun - JRom.) - Leeds (Angl) (Gr.) - PERUGIA (IT.) kan, • J-»eas (/\ngi > (j(ZftN) Dresden (NDR; - Stuttgart Rhl 0strava (ČSSR) - Dinamo Dpjev (sz) fjj?0 Bukarešta (Rom.) - Frank-^ (ZRN) ^ORT NA TV Na Wj2iiPrvem sporedu italijanske te-5recirij k° danes ob 14. uri nepo-f°luns^renos no6ome(ne tekme med «al [j^m Arisom in Perugio (pojta A), v okviru «Športne sre-h° ob 9oV tak° na prvem kanalu, ,°rUs.• 'O? oovzetek srečanja med ^BF’4) *n Interjem (za pokal ta °Erska televizija pa bo ob 19. ven prenašala tekmo PSV Eindho-Na' bt’ Etienne (pokal UEFA). Okrnjeni Kontovel premagal II Modulo Derbi Bor-Sokol v prvenstvu deklic osvojile Tržačanke ■kdo prvem radijskem programu tajg; 0r' _ 15.07 do 15.45 prenašali f0e . Polčas logometnih srečanj Be-Afis' duventus (pokal pokalov) in boq0'Perugia. Od 20 05 do 21.50 pa ta j Prenašali tekmi Borussia - In-Pokai .Standard Liege - Neapelj za taJJb,- FA. Iz stuc]ia bodo sproti mjevali rezultate drugih tekem. II Modulo — Kontovel 0:3 (6:15, 8:15, 9:15) KONTOVEL: Tatjana Cibic, Val-nea Cibic, Nadia Menegatti, Carmen Menegatti, Guštin in Daneu. Kljub temu, da so v prvi tekmi mladinskega prvenstva Kontovelo-va dekleta nastopila z nepopolno postavo i večina standardnih igralk je bila bolna, nekatere pa so bile zaposlene zaradi popoldanskega pouka), so bile za razred boljše od domačink in so brez večjih težav osvojile prvi par točk. Že v naslednjem srečanju pa čaka naša dekleta zelo pomembno in težko srečanje z ekipo «9MA A», saj sta ravno ti dve ekipi glavna favorita za osvojitev vrha lestvice v prvi skupini tega mladinskega prvenstva. ll. Tj. Inter — Bor 3;1 (15:13, 15:9, 12:15, 15:4) INTER: Calvani. Lutman, Illa-vaty. Pittoni, Matossevich, Taver na Di Benedetto, Sellan BOR: Maver, Čepar Gerdol. Vi-gini June. Marži, V. in M. Klemše SODNIKA: Brunello in Marcon V prvi tekmi letošnjega mladin-skega prvenstva je Inter zasluže-no premagal Bor, ki je nastopil z mlado in neizkušeno postavo. Tekma ni bila na zadovoljivi tehnični ravni, saj je bilo na obeh straneh mreže mnogo začetniških napak. Vseeno pa smo od časa do časa gledali borbeno igro, v kateri bi «plave» z nekoliko več odločnosti lahko iztržile več kot samo set. Mig. DEKLICE Bor — Sokol 3:0 (15:4, 15:2, 15:8) BOR: Cergol, Maver, Zupančič, Montanari, Tomšič, Bajc, Birsa, Junc, Marži, V. in M. Klemše. SOKOL: Caharija. Pertot, Legiša, Gulič, S. in M. Milič, Gruden, Pu-rič, Drašček, Kralj. SODNIK: Bait Slovenski derbi se je po napovedih končal z gladko zmago Bora, ki je v tej tekmi pokazal mnogo boljšo formo od Nabrežink. Borovke so predvajale umirjeno in dopadljivo igro, tako v polju, kot v napadu. Odpraviti bo sicer treba še marsikatero pomanjkljivost, vendar smo lahko s tem prvim nastopom «pla-vih* povsem zadovolini. Sokol tokrat ni zaigral tako, kot je sposoben, z borbenostjo pa ni bilo mogeče nadomestiti tehničnih pomanjkljivosti. Vsekakor lahko pričakujemo, da bodo igralke Sokola v nadaljevanju prvenstva zaigrale precej bolje. Mig. Kontovel — Inter 0:3 (3:15, 7:15, 14:16) KONTOVEL: Cibic, Štoka, Regent, Ban, Pertot, Lazzerini, Peric, Čer-noli, Grisani, Carmen Menegatti, Nadia Menegatti. Od osmih ekip, ki so se prijavile za to prvenstvo, je kar šest slovenskih. Ena od teh je tudi ekipa Kon-tovela, ki je v nrvi tekmi sprejela v goste ekipo Interja. Povedati moramo, da so Kontovelke še zelo mlade in večinoma tudi neizkušene. Prav zaradi tega niso bile v prvih dveh setih enakovredne svojim nasprotnicam. V zadnjem setu pa jim je le uspelo premagati začetno tremo ter zaigrati bolj sproščeno. Na trenutke so bile celo boljše od Tržačank, ki pa se vseeno niso pustile presenetiti in so zasluženo slavile zmago. H. L. AVTOMOBILIZEM DIRKA PO ITALIJI Po 3. etapi vodi Villcneuvc NA PRVENSTVU ITALIJE Pino Lakovič v vodstvu V Benetkah se je v nedeljo začel finalni del letošnjega italijanskega prvenstva v šahu za posameznike. Med petnajstimi udeleženci sta tudi naš goriški rojak Pino Lakovič in Tržačan Roberto Olivotto. Udeležba je precej močna: dva mednarodna mojstra, Tatai, šestkratni prvak in Toth, dvakratni prvak, drugi pa so mojstri. Lakovič je- v prvem kolu premagal Trabottonia, v drugem pa Oli-votta. Skupaj z najmlajšim udeležencem Valiifuocom je v vodstvu z dvema točkama iz dveh partij. Več o tem turnirju v prihodnjih dneh TENIS OLSMAR .Florida) — Važnejša izida prvega kola ženskega teniškega turnirja: Evert (ZDA) - Louise (ZDA) 6:1, 6:2; Austin (ZDA) - Hobbs (VB) 6:0, 6:4. lelo uspešen nastop tekmovakev SK Devin Naši predstavniki so v Fcnzasu osvojili kar štiri prva mesta Tudi na nedeljskem tekmovanju v Fonzasu (Beliuno), ki je bilo prijateljskega značaja, so se rolkarji smučarskega kluba Devin lepo izkazali. Nastopilo je enajst tekmovalcev, ki so zasedli štiri prva mesta, dve drugi, dve tretji, eno četrto in dve šesti, kar je zadostovalo za drugo mesto na skupni lestvici. Tekmovalna steza je bila zelo zahtevna, saj so se najmlajši rolkarji morali pomeriti na štiri kilometre dolgi progi s 340 metri višinske razlike. Proga za starejše, kjar je tekmoval tudi Pavel Antonič, pa je bila dolga 7.950 metrov, z višinsko razliko 650 metrov. Poleg tega je bilo tekmovanje na kronometer, pri NA GOSTOVANJU V POBRATENEM ŠOŠTANJU DVA NASTOPA GAJE Zmagala je v nogometu, izgubila pa je tekmo v ženski odbojki PERUGIA — Na včerajšnji 3. e-tapi sedme avtomobilske dirke po Italiji, in sicer med Rietijem in Perugio, sta svojo premoč pokazala italijanska avta lancia beta monte-carlo, ki sta jih vozila Villeneuve in Patrese. Skupna lestvica je sedaj taka: 1. Villeneuve - Rohrl - Geist-doerfer (lancia beta montecarlo), 2. Moretti - Schon - Radaelli (porsche 935) po 4’14"4, 3. Patrese - Alen -Kivimaki (lancia beta montecarlo) po 4'31"2. Kulturnega slavja 60. obletnice prosvetnega društva «Svoboda» iz Šoštanja pri Velenju, ki je bilo v soboto, Se je poleg PD Slovan ude; ležila tudi enajsterica Gaje in tudi ženska odbojkarska ekipa, ki sta odigrali dve prijateljski tekmi. Po; leg kulturnega programa smo bili priča še športnim srečanjim že po; bratenih krajev, Šoštanja v matični domovini ter Padrič in Gropade v zamejstvu, ki jih že vrsto let veže nekaj skupnega, to je pesnik -partizan K. D. Kajuh, po katerem je bila imenovana gropajsko - pa-driška šola. In prav tako prijateljsko in tovariško vzdušje med Parti zanom Šoštanj ter Gajo je bilo tudi na igriščih. NOGOMET (člani) Partizan Šoštanj - Gaja 1:2 (0:2) Čeprav je izbrana ekipa Partizana Šoštanj razpolagala z dokaj dobrimi igralci, tokrat ni bila kos razigranim gostom iz zamejstva, ki so zasluženo zmagali. Na lepem, travnatem igrišču sta ekipi predvajali odprt in hiter nogomet. Če so domačini v začetku imeli nekaj več od igre, so bili gajevci v nadaljevanju spretnejši in so povedli z Milkovičem; polčas so zaključili popolnoma v svojo korist, saj so proti koncu tekme še podvojili; strelec je bil Branko Grgič. Tudi zamenjave na eni in drugi strani niso domačinom pomagale; še vedno smo videli odprto igro s hitrimi napadi na obeh straneh; proti koncu tekme so imeli domačini nekaj več od i-gre in zato jim je uspelo rezultat tudi znižati na 1:2. ODBOJKA Šoštanj — Gaja 2:0 ŠOŠTANJ: Čop, Koren j, Šterbau, Novak, Pečečnik, Verdev, Liziak. GAJA: Mira, Tatjana in Maruška Grgič, Elena in Ana Adam, Kalc. Če so nogometaši zmagali, to ni uspelo odbojkarski ekipi. Izbrane domačinke so bile boljše in bolj izkušene. Mlade odbojkarice Gaje so odigrale zbrano le prvi set; potem ko so vodile že z 9:1, so v nadaljevanju domačinke zasluženo zmagale. Tudi v drugem setu smo bili priča premoči domačink, ki so tudi na koncu zasluženo slavile. d.gr. čemer ni možnosti taktiziranja, ampak je treba dati vs? od sebe. Na tem tekmovanju so se posebno izkazali Pavel Antonič, ki je z neverjetnim tempom zasedel odlično četrto mesto v svoji kategoriji s časom 39’7", in Oskar Žužek, ki je zasedel tretje mesto med starejšimi pionirji, in to takoj za zmagovalcem Giannijem Legišo in drugouvrščenim Alešem Grudnom. Boris Gruden pa je zasedel šesto mesto. Med mlajšimi pionirji je prepričljivo zmagal Aleksander Sosič, medtem ko je z negotovim startom nekoliko razočaral Elio lori s tretjim mestom Dimitrij Žbogar je v tej kategoriji ostal na šestem mestu. Med dekleti je v kategoriji mlajših pionirk zmagala Roberta Sardoč pred klubsko kolegico Mauro Spanghero. Katja Škerk pa je slavila med starejšimi pionirkami. Sedaj čaka naše atlete še eno tekmovanje, v Marostici, in to kot zadnje za dosego državnih naslovov. V glavnem so naslovi že oddani. Za naše barve ho največje važnosti dvoboj med Eliom in A-'eksandrom, saj ju na lestvici loči le točka razlike. Š. F. ROKOMET Cividin proti evropskim prvakom Tržaški Cividin se bo v nadaljevanju «Pokala prvakov* srečal z nemškim in evropskim prvakom Grosswaldstadtom. Tekma bo za Tržačane nadvse težka, saj igrajo pri nemškemu moštvu mnogi odlični rokometaši. Lo Ducovi varovanci bodo prvo tekmo odigrali v Nemčiji, povratna pa bo v Trstu. Max TENIS Franulovič uspešen DUNAJ — Pomembnejši izidi prvega kola moškega teniškega turnirja na Dunaju: Fibak (Pol.) - Manson (ZDA) 6:0, 6:7, 6:2; Lendl (ČSSR) - Taygan (ZDA) 6:3, 6:2; Franulovič (Jug.) -Kary (Av.) 6:4, 6:3; Taroczy (Madžarska) - Proysi (Fr.) 6:3, 6:1; Gene Mayer (ZDA) - Andersson (Šve.) 6:4, 6:3. resno zaposlili Crosellija. Pet minut pred zaključkom tekme je sodnik dosodil dvomljivo enajstmetrovko, katero so gostje zastrelja-li. To je bila zadnja priložnost za gostujočo ekipo, da bi remizirala. D. Gergolet NARAŠČAJNIKI Olimpla — Zarja 3:3 (0:2) ZARJA: Racman, Ridulfo, Stan-cich, Corona, Crociati, Burni, Zol, Fonda, Ražem, Tognetti, Franza. STRELCI: v 20. min. Zol, v 40. in 70. min. Ražem. Zarja je v tekmi z Olimpijo iztržila točko, čeprav bi z nekoliko več ' ,štečq, la|)Ko osvojila celoten izkupiček, saj je po prvem polčasu vodilav-z;0 dvema goloma 'prednosti. Že v 20. min. je Tognetti podal v sredino in Zol je z lepim strelom z glavo premagal nasprotnikovega vratarja. Zarjani so še naprej napadali in v 40. min. podvojili z Ražmom, ki je izkoristil napako obrambe. V drugem polčasu pa je pobudo orevzela Olimpija, ki je najprej izenačila in nato povedla. Šele nato je Zarja zaigrala kot zna in v 70. min. dala zadnji gol z Ražmom, ki je z diagonalnim strelom ugnal nasprotnega vratarja. Pri Zarji bi pohvalili Ražma ter požrtvovalnega Franzo, pa tudi Racman je večkrat rešil lastna vrata. EF Montebello — Vesna 1:1 (0:0) VESNA:' Savarin, Sedmak, Mou-sizza, Purič, Zucca, Metelko, De Lorenzi, Bukavec (Soave), Del Bel-lo, Pertot, Kostnapfel. STRELCI: v d.p.: 20. min. Del Bello, 39. min. Montebello Vesna je v gosteh končno Osvojila točko in to proti skromni e-kipi Montebella. Tekma ni bila lepa, ker sta obe ekipi pokazali marsikatero pomanjkljivost, bodisi tehničnega, kakor tudi taktičnega značaja. Najzanimivejše akcije so bile v drugem polčasu, ko je Vesna najprej z De Lorenzijem zadela prečko in kmalu zatem je Del Bellu le uspelo premagati domačega vratarja. Vse je kazalo, da bo Križanom uspelo odnesti obe točki, toda prav v zadnji minuti je Montebello izenačil in Perisuttijevi varovanci so se morali zadovoljiti s točko. Fabio Chiarbola — Primorec 2:1 (1:0) PRIMOREC: Vidali, Paolo Tonič, Alessandro Tomč, Finessi, Colleric, v d.p. Fabio Kalc, Mirko Milkovič, Žagar, Pečar, Branko Kralj, Muto, Rochetti. STRELEC: Pečar v d.p. Naraščajniki Primorca so morali kloniti tudi pred ekipo Chiarbolfe. Z zelo okrnjeno oostavo jim ni uspelo biti kos sicer šibkim domači nom. Odpovedali so tudi starejši ključni igralci, tako da kljub strelu v mrežo, ki ga je dosegel Pečar s prostim strelom, niso uspe li obdržati izenačenja. Kmalu nato so namreč domačini dosegli še drugi zadetek in so zasluženo odnesli obe točki. Bruno Križmančič ZAČETNIKI Primorje — S. Andrea A 0:3 (0:2) PRIMORJE: Bosticco, D. Comi-no, Fagin, De Pase, Micheli, Simat, Spadoni (Marcuzzi), Sardoč, M. Co-mino, Kemperle, Kralj (Bach). Na domačih tleh so Prosečani izgubili z ekipo S. Andrea A, ki sodi med boljše ekipe prvenstva. Prosečani niso bili kos boljšemu nasprotniku, ki je vso tekmo imel igro v svojih rokah in si je zagotovi) zmago brez večjih težav. V. H. NAJMLAJŠI Deželno prvenstvo Chiarbola — Primorje 4:1 (2:0) PRIMORJE: Biagi, Zancolich, Husu, Meden, Martellani (Ostro-uška), Antoni, Vidali, Abbondanza, Celea. Sedmak, Rochetti. STRELEC za Primorje: v 25. min. Meden iz 11-metrovke. Po nedeljski zmagi na domačih tleh nad Muggesano je proseško Primorje v gosteh ponovno izgubilo kar s tremi goli razlike proti ekipi Chiarbole. Sam izid jasno priča, da so bili Tržačani boljši od Proseča-nov, ki so tokrat stopili na igrišče nezbrani in že v prvem delu igre izgubljali /s kar 2:0. V nadaljevanju je billfpričakovati, da bodo Prosečani reagirali, toda domačini so bili vedno v premoči in so realizirali še dva gola. šele nato je prišlo Primorje do častnega zadetka, in sicer z Medenem iz 11-metrovke. Kras — LIbertas 0:2 (0:1) KRAS: Igor Škabar, Dario Legiša, Gabrovec, Peric, Drago Purič, Škrk, Marko Legiša (Doljak), Terčon, Hrvatič, Rebula, šuc (Kralj). Kras je kljub enakovredni igri prepustili obe točki solidnim gostom. Tržačani so prešli v vodstvo s povsem posrečenim zadetkom. Navidez nevarna žoga je slabo odskočila in je skončala za hrbtom presenečenega vratarja. Domači so napadali, da bi dosegli izenačujoči zadetek. Sredi drugega polčasa, ko je gol visel tako rekoč v zraku, so gostje v protinapadu prišli do prostega strela. Močan strel je vratar Krasa kratko odbil in napadalec gostov je žogo brez težav potisnil v mrežo. Okrog repenskega pravokotnika se je tudi tokrat zbralo precejšnje število gledalcev. R. B. CICIBANI Chiarbola B — Primorje 2:2 (1:1) PRIMORJE: Luksa (Costanzo), Gava, Faggin, De Bernardi, Štoka (Kralj), Reina, Tauer. STRELCA za Primorje. Gava in Faggin. Cicibani Primorja so končno proti Chiart>oli B osvojili prvo prvenstveno točko. Remi je popolnoma pravičen, saj sta si bili eidpi povsem enakovredni. Prvi del igre se je končal pri stanju 1:1. Tudi v nadaljevanju sta obe moštvi realizirali vsako še po en gol, toko da se je tekma končala z neodločenim i-zidom, s čimer sta bili obe ekipi za- . rimorec — Supercaffe A 0:5 (0:4) Primorec je tokrat igral proti najmočnejši ekipi te skppine in je moral visoko poražčn z igrišča. Gostje so bili ves čgs boljši in so zasluženo zmagali. Bruno Križmančič MINIBASKET Danes, 24. t.m.. se bo zaključilo vpisovanje za turnir »S. Se-bastiano* za najmlajše minikošar-karje: to so dečki, rojeni v letu 1970 in mlajši. Začel se bo že 29. oktobra. Slovenci smo zastopanj le z dvema ekipama, s Krasom in Bregom; ostala društva, Bor, Polet in Sokol, nimajo dovolj igralcev, da bi lahko nastopala na tem turnirju: Kje je razlog za to pomanjkljivost naših ekip? Sokol in Polet imata težave pri vpisovanju novih igralcev, Bor pa ima športno šolo, ki zavzema večino najmlajših fantov. Upajmo, da vsa: v večji kategoriji ne bomo zastopani le z dvema društvoma, temveč z vsemi. Max Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) /9 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 Ur - vnaprej plačano celotna 32.000 Ur Letna naročnino zo inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številko 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in oodjetla mesečno 65.00. letno 650.00 diri Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi DZS • 61000 I_|ubl|onft mrhi Poštni tekoči račun za Italijo Stran 6 24. oktobra 1979 žiro račun 50101-603-45361 «ADITs Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600 osmrtnice 300. sožaH1 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besed? Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijs*': krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih derr v Italiji pri SPI. i j • V 1-7tt C,an italijanskejp^ Izaaia^^ZTT zveze časopisnih 1] ar ^ I ** --- Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I založnikov FIEG IGRA SVETLANE MAKAROVIČEVE NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU Kritika potrošniške družbe zavita v zelenjavni svet Dognana izvedba Mladinskega gledališča iz Ljubljane - Vprašanje eksperimentiranja gledaliških možnosti v predstavi ^Zapiski o sistemu» - Alja Tkačeva v monodrami «Jacero» (Od našega poročevalca) MARIBOR — V drugem dnevu Borštnikovega srečanja smo lahko gledali dve tekmovalni predstavi in sicer «Sen zelenjavne nočh v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane in «Zapiski o sistemu» eksperimentalnega gledališča Glej. Sen zelenjavne noči je mladinska igra Svetlane Makarovič. Delo je sestavljeno iz dialogov in pesmic; avtorica je za junake predstave izbrala različne zelenjave, jih per-sonificirala in dala vsaki svoj značaj. Igro pričenjata in končujeta prizora iz vsakdanjega življenja, to je sliki družinice in njenih prepirov in skrbi, ki pridejo do izraza med večerjo in zajtrkom. Igrice odkrivajo različna vprašanja, ki kažejo na družbeno kritičnost, ošvrknejo-potrošniško miselnost, govorijo o položaju umetnosti in kritike, to seveda tako, da mladi gledalci stvari dojamejo in se zabavajo o dovtipih in komičnih situacijah. Igra seveda ne gre mimo vprašanja dobrega in zlega, vendar brez belo-čmega poslikovanja. Med slabe lastnosti zelenjav lahko našte- jemo plašnost, klečeplazništvo. nestanovitnost, kislo zadirčnost in še kaj. Dobre lastnosti so preprostost, odločnost in tovarištvo. Umetnik peteršilj pred grožnjo zelenjavne vešče kloni in se rešuje pred nevarnostjo s prilizovanjem, s tem pa razočara vse, celo svojo zaljub-Ijenko. Preprost a pokončen korenček pa je za svojo neomahlji-vost poplačan z ljubeznijo. Umetniški kritik je česen, ta vse kritizira nič mu ni. prav. a zahteva da njegovo kritiko vsi sprejmejo kol obče veljavno. Tekst Makarovičeve odpira možnost najrazličnejših igralskih oprijemov, tako da je predstava splet pesmi, plesov, drobnih konfliktov, pa še vsaka zelenjava je čisto posebej karakterizirana. Režiser Dušan Jovanovič je to raznolikost predstave razvil in ustvaril pisano igro. ki zahteva od igralcev široko znanje. Tu moramo pripomniti. da se je pri delu odprlo vprašanje, do kolike mere zmorejo igralci ustvarjati lip gledališča, kjer imajo bistveno vlogo tudi ples, petje in mimika, saj zahteva tako iskanje novih izraznih možnosti či- sto posebno igralsko usmerjenost, in trening. Ples, obvladanje petja in mimike so posebne veščine, ki se morajo zliti tudi v uglajeno koreografsko podobo. V Snu zelenjavne noči, smo začutili določene vo-manjkljivosti prav na teh področjih. Sceno predstave je pripravila Meta Hočevar, med najbolj uspelimi vlogami naj omenimo očeta (Božo Volk), mamo (Aja Tkačeva), peteršilj (Vladimir Jurc), česen (Niko Oršič), piskrček (Jože Mraz), zelenjavno veščo (Milena Grm) in solato (Majolka Šutje). 34-LETNICA USTANOVNE LISTINE OZN OZN teži k uresničevanju hotenj po boljšem svetu Posega generalnega sekretarja Kurta VValdheima, predsednika skupščine Salinta in izjava člana predsedstva CK ZKJ Lazarja Mojsova NEW V ORK — Ob današnji 34. obletnici ustanovne listine Organizacije združenih narodov je njen generalni sekretar Kurt VValdneim včeraj izjavil, da mora človeštvo gledati predvsem v bodočnost. «če bomo mislili na jutrišnji dan in r>e na preteklost, bomo tako lahko vplivali na pozitiven razvoj svetovne organizacije. Po Waldheimo-vi oceni odraža OZN raznolikost sodobnega sveta. Iz dneva v dan pa se poglablja prepričanje, je po udaril Waldheim. da živimo v med seboj odvisnem svetu, katerega bodočnost nogojujejo konstruktivne pobude vseh držav na probleme jutrišnjega sveta. 7. razpravami, z dialogom in s tiho diplomaciji' je OZN postala temelj hotenj človeštva, v kateri države članice identificirajo svoje interese in skupne probleme v razvijanju medsebojnega razumeva nja. brez katerega je reševanje problemov človeštva nemogoče. V svoji oceni današnje svetovne stvarnosti je Kurt Waldheim omenil krizno obdobje, ki ga še obtežuje oboroževalna tekma v svetu, kratenje in kršitve najosnovnejših človeških pravic ter zaviranja pri u-resničevanja novega m pravičnejšega gospodarskega odnosa v svetu. Predsednik 34. zasedanja generalne skupščine OZN tanzanijski veleposlanik Šalim pa je v svojem posegu najprej prikaza! pomen svetovne organizacije za uspešno mednarodno sodelovanje in odkrit dialog. Šalim je tudi dal obračun 34 letnega obstoja OZN. ki se ie vedno potegovale za uresničitev boljšega sveta in opominjala človeštvo na krivice in protislovja današnjega sveta- lakoto, bolezni, rasizem, diskriminacijo, kolonializem in druge oblike nadvlade močnejših. S humanitarnimi načrti za razvoj je OZN skušala /manjšati krivice s pcmočjo milijonom otrok, beguncem in revežem. Združeni narodi so tudj usmerjali svetovno javno mnenje na nove in pereče proble me, ki zahtevajo sodelovanje vseh držav. Predsednik skupščine je na vedel tudi splošni razvoj, razorože-valne in varnostne pobude v svetu, porast prebivalstva, ogrožanje človekovega okolja, izkoriščanje vesolja. morskega bogastva in energije Ob koncu svojega posega pa je dejal: »Potruditi se moramo, da napoči tisti dan, ko bc lahko vsak otrok brez izjeme deležen enakih skrbi in nege*. Član predsedstva CK ZKJ, predsednik generalne skupščine OZN leta 1977 in posebnega zasedanja svetovne organizacije o razorožitvi 1978. leta Lazar Mojsov je dal za Tanjug naslednjo izjavo, ki jo povzemamo v skrajšani obliki: OZN je vzdržala vse preizkuse povojnega obdobja, ki so prinesli toliko sprememb v mednarodne odnose. Osvobodilni boji za uveljavitev in protikolonialne revolucije so prinesle velike spremembe v celoten dosedanji sistem mednarodnih odnosov, kar se je zrcalilo tudi v sestavi in delovanju svetovne organizacije, ki je zdaj postala univerzalna. Neuvrščene države, ki so o-blikovale novo vizijo razvoja svetovnih odnosov na podlagi enakopravnosti in demokratizacije, so vnesle v OZN novo dinamiko. Vedno bolj se je svetovna organizacija začela ukvarjati s problemi boja za dekolonizacijo, za vsestranski gospodarski in družbeni razvoj držav v razvoju ter za sprejetje pomembnih dokumentov, ki postopoma, vendar zanesljivo, uveljavljajo nova načela, ki naj bi prevladala v celotnem sistemu sodobnih mednarodnih odnosov. Kljub slabostim in neučinkovitostim pri preprečevanju' posatnežnih agresivnih akcij, je OZN pokazala pripravljenost spopasti se- tudi z najbolj zapletenimi problemi sodobnosti. Sprejela je mnogo resolucij in sklepov o nekaterih najhujših kriznih žariščih, ki pa jih ne uresničujejo zaradi odpora tistih sil, ki želijo obdržati različne oblike nadvlade in privilegijev. Kljub temu je OZN edini mogoči instrument Clrii-verzalnega sodelovanja vseh narodov sveta za utrditev miru, varnosti in razvoja za vse. Prepričan sem, da bo vsem odporom in izkušnjam OZN ob vedno večji uveljavitvi vloge in dejavno-cei sti neuvrščenih držav uspela odgovoriti na pričakovanja celotnega svobodoljubnega človeštva pri iskanju poti k svobodnemu in varnejšemu svetu ■ na podlagi enakopravnosti vzajemnega spoštovanja in sodelovanja pri utrditvi miru, napredka, neodvisnosti in blagostanja za vse narode sveta, je med drugim dejaJ Lazar Mojsov. (dd) RIM — Italijanom zelo ugaja ruska vodka. Lani je Italija uvozila kar 454 000 litrov vodke za 5 milijard lir in tako zasedla kot uvoznica te alkoholne pijače za ZDA in Zvezno republiko Nemčijo tretje mesto. Po uradnih podatkih, Italijani spijejo na mesec kar 160.000 steklenic vodke. SID PONOVNO V SREDIŠČU POZORNOSTI Sodišče oprostilo kapetana La Bruno Obtožen je bil obrekovanja na račun neofašista Marca Pozzana CATANZARO — Karabinjerski kapetan Antonio La Bruna, ki je bil na procesu zaradi pokola na Trgu Fontana obsojen zaradi lažnega pričevanja na poldrugo leto zapora, ni nikoli obrekoval neofašista Marca Pozzana, ki je bil na isti sodni obravnavi oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Tako je včeraj sklenilo kazensko sodišče iz Catanzara, potem Vprašanje eksperimentiranja oziroma iskanja neizrabljenih gledaliških možnosti se je odprlo tudi pri. predstavi Zapiski o sistemu, ki jo je napisal Vitomil Zupan. Predstavo je izvedlo eksperimentalno gledališče Glej. Zapiski o sistemu so delo, ki govori o odnosu med j ljudmi in strogo določenem sistemu (družbenem ali kakršnemkoli že) Ljudje so ujeti v stroga določila zakonov in konvencij. V znan stvenem inštitutu, nad katerim lebdi nečloveška direktorjeva senca. se odigravajo odnosi med štirimi uslužbenci Vsak izmed njih je od sistema odvisen, ne more se iz njega iztrgat’, zato je človeško hrom. Razmerja med protagonisti so izostrena, nehumana, popačena od mrzle racionalizacije ustanove. Predstavo je režiral Pipan, sceno je izdelala Meta Hočevar, v vlogah in podvlogah pa so nastopili Slavko Serjak. Srečke Špik, Miloš Rattelino in Jerica Mrzel. Grozljivost in hladnost odnosov med protagnosti se počasi prelije v dolgočasno dogajanje, ki ga protagonisti ne prebijejo. Igralcem ne uspe ustvarili atmosfere in gledališke govorice, ki bi gledalcem odpirala pot v grozljive nečloveške prostore človekove odtujenosti in navezanosti na neizprosno racionalni sistem Iskanje novih prostorov z elementi v bistvu klasične igralske govorice ne more roditi vidnejših uspehov. Eksperimentiranje ne sme obtičati nekje na po! poti in se reševati v iskanju kričečih efektov. Ogledali smo .si tud’ monodramo Alje Tkafere «Jacenn>. Monodrama je drama igralke, ki se spopada s sivo vsakdanja!jo, zagrenjene. da nima uspeha in da ne najde pravega dela. Tekst predstave je šibak, igralka Tkačeva dokazuje in dokaže svoje igralsko znanje. ne more pa prebiti sivine. ki ’0 določa nedognana dramska pred loga ubrana na nekoliko vitimistič-no misel o gnusu tega življenja. ACE MERMOLJA Dekleti oropali avtomobilista NEAPELJ - Mladi avtomobilist, 26-letni Giovanni Di Sarno, doma iz okolice Caserte, je takoj pritisnil nr zavore svojega fiata 127, kc ga je prikupno dekle ustavilo. Že je sanjal kako bo z njo nadaljeval pot, ko se je izza grmovja prikazalo drugo dekle, lepo sicer, a tokrat s samokresom v roki. «Denarnico ven* je bil ukaz in fant je moral seči v žep in izročiti denarnico s poldrugim milijonom lir dekletoma, ki sta jadrno izginili v gpščavo. Fant je seveda prijavil zadevo policiji, ki je v kratkem izsledila roparki: 19-letna E.nma Colombo in 17-letna Marina Udorovic, m-va iz Cosenze, druga pa iz Riminija, sta zadevo priznali ko je pred časom neofašist prijavil sodnim oblastem bivšega častnika obveščevalne službe SID zaradi obrekovanja. Dogodek se je pripetil januarja leta 1973, nekaj dni preden je neofašist Pozzan, ki je bil neposredno vpleten v preiskavo o rovarjenju fašistične celice Frede in Venture v Venetu, s ponarejenim potnim listom skrivnostno zapustil državo in se preselil v Španijo. Pozzanov beg je, kot je bilo nato tudi dokazano, omogočil prav SID, ki je v zameno zahteval informacije o spodletelem fašističnem golpeju, ki ga je pripravljal «črni princ* Junio Valerio Borghese v sodelovanju z drugimi znanimi fašisti, med katerimi sta tudi Elio Massagrande in Clemente Graziani, ki sedaj mirno živita verjetno v Paragvaju, saj tamkajšnja vlada ju ne misli izročiti italijanski pravici. Tukaj se verzije križajo in ni sploh jasno v kakšnih okoliščinah je posebni urad SID, ki mu je načeloval kapetan La Bruna, izdal Pozzanu ponarejeni potni list na ime nekega Maria Zanelle. O tej zadevi so razpravljali tudi na procesu o pokolu v Kmečki banki v Milanu in to med zasliševanjem kapetana La Brune, ki je izjavil, da je njegov urad samo izdal potni list in ni bilo v njegovi pristojnosti preveriti komu je dokument namenjen. S ten, očitno se Pozzan in njegovi zagovorniki niso strinjali ter prijavili karabinjerskega častnika sodnim oblastem zaradi obrekovanja. Včeraj pa so sodniki iz Catanzara sklenili, ds La Bruna ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja, čeprav ni bilo pojasnjeno ozadje Pozzanovega skrivnostnega bega v Španijo in predvsem vloga, ki jo je imel zloglasni SID pri tem. Naj omenimo, da je javni tožilec na včerajšnjem procesu zahteval za La Bruno eno leto in pol zaporne kazni, (st) TRŽAŠKI DNEVNIK MED TRIDNEVNIM REGIONALNIM SREČANJEM NA TRŽAŠKI UNIVERZI Koristna izmenjava izkustev med biokemiki in biologi iz Trsta, Ljubljane in Zagreba Minuli teden je bilo na tržaškem vseučilišču tridnevno srečanje raziskovalcev na biološko - medicinskem področju iz Ljubljane, Zagreba in Trsta. Ker je to bilo že četrto srečanje med večinoma istimi udeleženci, je bilo vzdušje zelo prijateljsko. Srečanje je organiziral prof. B. de Bernard, direktor inštituta za biokemijo tržaške univerze. Pryo srečanje je bilo v januarju 1972, ko je inštitut za biokemijo u-niverze v Trstu povabil kolege iz univerzitetnih in raziskovalnih inštitutov iz Zagreba in Ljubljane, da bi se medsebojno spoznali. Temu sta sledili še srečanji v Zagrebu (1973) in v Ljubljani (1976), kjer so sodelovali tudi drugi raziskovalci na biološkem področju, ki se ne ukvarja izključno z biokemijo. Na letošnjem srečanju je bilo podanih čez 30 referatov, sad dela kakih 80 raziskovalcev. Opaziti je ■iiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiimiiiminiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiniHiiiiiiiiiiiiiiiimMmiiimHimiiiHiiiHtmmiimiHHiiutiiiHiuniuHHHHi KOPRSKA KULTURA NA NOVI POTI Obnovitev osrednje knjižnice muzeja in tudi gledališke hiše Najbolj žgoče je vprašanje mladinske kulture KOPER — Informativno dokumentacijski center v Kopru je vče-rai dopoldne organiziral tiskovno konferenco o problematiki kulture v občini. Splošna ugotovitev je bila, da je stanje na tem področju dokaj nezadovoljivo in da so občani zlasti pa še mladina, občut- prikraj.šani za kulturne dobrine, roda stvari se obračajo na bo- lje. saj se kulturna skupnost na vse načine prizadeva ustvariti pogoje za raznovrstno kulturno dejavni st. Prvi korak v tej smeri je popolna rekonstrukcija osrednje knjižnice, ki jo bodo slovesno odprli 26. novembra letos, To bo splošna izobraževalna ustanova, v kateri bo občanom na razpolago strokovna literatura, beletristika, revije, itd., hkrati pa bodo organizirali predstavitve novih knjig, debatne in literarne večere in podobno. Začeli so tudi s pripravami za ureditev koprskega pokrajinskega muzeja, ki bo imel poseben oddelek, namenjen zgodovini NOB. Ta zbirka, ki naj bi bila kar najbolj bogata, bo pomembna predvsem za mladino in za seznanjanje mlade generacije z zgodovino osvobodilnega boja. Pomembna pridobitev za Koper bo tudi prenovljena gledališka hiša, kajti sedanja še zdaleč ne u-streza sodobnim zahtevam. Obnovljena dvorana bo imela prostora za 500 gledalcev, sodobnejši oder in vrsto drugih pritklin. Služila pa bo tudi za razne politične in druge manifestacije. V načrtu imajo tudi več drugih novosti. Tako bodo v kratkem začeli preurejati prostore za mestni iiiiiiiiiiiMiiiiiiitiriiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiuiiiiniiiniiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiniiiiiifiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMniiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit 00 FRANCOVEGA FAŠISTIČNEGA REŽIMA 00 UVEUAVUANJA MANJŠINSKIH PRAVIC BASKI PRED ODLOČITVIJO Baskovsko »sveto mesto* Guernica bo ponovno postalo Gemika; v izgovarjavi ni nobene razlike, razlika je le v pisavi. Statut za baskovske dežele pa izrecno predvideva, da bo baskovski jezik «euskera* v tej deželi uraden jezik skupno s kastiljščino. Posebni statut za baskovske dežele se v bistvu ne razlikuje od statuta Katalonije, o katerem smo obširno pisali. Pač pa se razlikuje politični pomen tega statuta, kar zadeva meje baskovskih dežel. Po sedanjem statutu sestavljajo Euzkadi tri pokrajine in sicer Alava, Guipuzcoa in Vizcaya, ne pa Navarra, največja in tudi najbolj asimilirana baskovska pokrajina. Besedilo, o katerem bodo glasovali na jutrišnjem referendumu, sicer dopušča možnost, da se bo Navarra lahko kasneje pridružila avtonomni baskovski deželi. Vendar pa je prav ta postavka vzbudila val odpora med prebivalstvom in izzvala ostro reakcijo organizacije ETA, ki kljub teroristični dejavnosti uživa precejšnjo podporo pri prebivalstvu. Dejstvo, da je Navarra ostala izven meja baskovske dežele je po mnenju predstavnikov ba skovskih organizacij, izredno zaskrbljujoče. Verjetnost, da bi se ta pokrajina kasneje z referendumom priključila baskovski deželi, je namreč zelo majhna predvsem zaradi velikega števila Kastilijancev, ki so se priselili v Navarro ir. dejansko asimilirali av tohtomo baskovsko prebivalstvo. Ta krivična meja bo s statutom postala tudi narodnostna meja. Medtem ko bo v novi baskovski deželi «euskera», baskovski jezik enakovreden večinskemu, kastiljskemu, to ne bo veljalo za Navarro, ki bo ostala izven jezikovnih meja, ki jih, hočeš nočeš, določa prav statut avtonomije. In to je razlog za nasprotovanje temu statutu. Drugi razlog je še bolj izrazito političen. Baski so zahtevali v statutu vsaj bežen namig na rojake, ki živijo onstran meje, v Franciji. Tu se je v prete klosti baskovska dežela razprostirala po precej ve likem območju, severno do Bordeauxa in še . dlje, sedaj pa je govor le še o treh baskovskih pokrajinah ob meji. In če je res, da je ta del baskovske dežele še pred nekaj leti veljal za tistega, kjer so bile oblasti bolj odprte do manjšine in torej bolj demokratične, da nes tega ni mogoče trditi, še zlasti ne glede na pravice, in kih temu majhnemu narodu priznava posebni statut v treh španskih pokrajinah. Zgodovinsko je prišlo do tega mner.ja o odprtosti predvsem zaradi Francovega fašističnega režima v Španiji, po padcu tega režima pa se je stanje bistveno spremenilo: rast demokracije v Španiji je privedla do uveljavitve drugih narodnosti v tej državi, medtem ko je v Franciji ostalo vse pri starem. Narodnostne pravice so tako že sedaj večje v španskem delu baskovske dežele kot v francoskem. Baski v Španiji sedaj torej terjajo pravice tudi za svoje rojake onstran meje in zahtevajo, naj e enotnost baskovske dežele vsaj bežno omeni v statutu, o katerem bodo glasovali na referendumu. Tu seveda ne gre le za narodnostno vprašanje, ampak tudi za močne avtonomistične težnje baskovskih organizacij, ki hočejo, vsaj kot perspektivo, samostojno državo. Pri teh dveh političnih vprašanjih se je marsikaj zataknilo. Tako so v Madridu dogovarjanja o besedilu posebnega statuta tekla zelo počasi, med Baski pa se je stopnjevalo nezadovoljstvo. Vendar pa je sedaj statut sestavljen in jutri se bodo o njem izrekli na referendumu. Kakšna so predvidevanja pred tem referendumom? O tem govori tajnik baskovske nacionalistične stranke Garaikoetxea, ki vseskozi poudarja zmerni optimizem. Baski bodo odšli na volišča in glasovali za statut, pravi, in dodaja, da bo to le prvi korak k avtonomiji baskovske dežele in navsezadnje tudi k preobrazbi političnega ustroja Španije, ki se bo s časom spremenila iz sedanje centralistične države v federacijo. Besedilo statuta vsekakor dopušč; to možnost in dopušča jo tudi španska ustava. Vprašanje pa je, če jo bodo dopustili .tisti notranji dejavniki, ki so po svoji zgodovini in 'svojem ustroju še vedno tesno navezani na Francovo diktaturo, (bbr) arhiv, združeno delo, dogovarjajo se o gradnji pokritega razstavnega prostora, v katerem bodo lahko organizirali tudi večje kulturne prireditve, medtem ko pripravljata koprski radio in televizija načrte za večji studio, ki ne bi služil samo za potrebe obeh medijev, ampak tudi za nastope manj-ših ansamblov, zh"—Kombinirane glasheno-literame večere .in podobno. Na tiskovni konferenci smo slišali tudi več zanimivih predlogov za kulturno dejavnost v razdobju, ko bodo te objekte gradili. Predvsem gre za to, da bi v poletnih mesecih organizirali več atraktivnih prireditev na glavnem koprskem trgu, izkoristili pa bi lahko tudi posamezne dvorane v okolici kot na primer v Dekanih in v Pri-dvoru Najbolj žgoče pa je vpra sanje mladinske kulture, saj tu ne primanjkuje samo prostorov, ampak tudi mentorjev. Ena izmed rešitev je vsekakor ustanovitev mladinskega gledališča, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti obvezno finansiranje mladinske amaterske dejavnosti. .INCENC LAINŠČEK 30 LET NAROČNIK TRI »lORSKEGA DNEVNIKA Uslužbenec podjetja Stavbenik iz Kopra Vincenc Lainšček je že 30 let naročnik Primorskega dnevnika in pravi, da mu ni «ušia* niti ena številka. Srečala sva se v Čevljarski ulici, iz žepa mu je gledal Primorski dnevnik in to ie bila tudi tema pogovora. — V Koper sem prišel v oktobru 1947 iz Prekmurja. Primorski dnevnik sem dobil po naključju v roke in mi je bil takoj všeč. Naročil sem se in od takrat redno plačujem letno naročnino ali pa v dveh obrokih. Zvesto ga prebirata tudi moja žena Ada in sin Mav-ricij. ki ima zdaj 20 let. — Ka.j vam najboli ugaja v časopisu? — Vsestransko je zanimiv, zlasti pa to. da prinaša sveže vesti o poznovečernih in nočnih dogodkih. — Je kaj razlike med FTimor-skim dnevnikom v preteklosti in danes? — Ne bi rekel, da so kakšne posebne razlike, čeprav se mi zdi, da je bil pred leti vsebinsko bo gatejši. Morda je preveč reklam, obvestil in podobnega, čeprav razumem. da je to tudi povezano s finančnim stanjem časopisa. 25 LET SPLOŠNE PLOVBE V Piranu so v soboto proslavili 25-letnico ustanovitve edinega slovenskega pomorskoprevozniškega podjetja. Kolektiv Splošne plovbe je lahko ponosen na prehojeno pot. Začeli so kot skromna pomorska agencija, danes pa imajo 27 ladij prekooceank z več kot 40(1 tisoč ton nosilnosti, ustvatjajč nad 100 milijonov dolarjev letnega deviznega prihodka, velik pa je tudi njihov delež v razvoju piranske občine. Kolektiv se tudi prizadeva, da bi kav najhitreje premostil trenutne težave, ki so predvsem posledica razmer na svetovnem tržišču pomorskega prevoza. REKORDNA LETINA GROZDJA Na obali so v glavnem končali s trgatvijo grozdja, ki je trajala kar mesec dni. Zabeležili so rekordni pridelek, ki je kar za 35 od sto večji kot v poprečnih le tinah. K temu je treba dodati še visoko sladkorno stopnjo. Zaradi velikih kojičin grozdja so se znašli tudi v težavah, ker je bilo, da so nekateri predavatelji namerno pokazali svoje rezultate zadnjih treh let, da so tako nadaljevali govor tam, kjer so ga končali pred tremi leti, t.j. ko je bilo zadnje tako srečanje. Zelo pozitivno je bilo tudi, da so bili nekateri referati rezultat sodelovanja med tržaškimi in jugoslovanskimi raziskovalci, kar dokazuje uspešnost prejšnjih srečanj. Prvi dan je bila na vrsti aplikativna biologija. Predavatelji so govorili o količinah DDT v človeškem organizmu, o testiranju agentov kot možnih povzročiteljev rakastih obolenj, o industrijski uporabi encimov, t.j. beljakovin, ki pospešujejo kemične reakcije v živih celicah. Naslednji dan je bila tema osredotočena na encimih, njihovih lastnostih in vlogi v bioloških procesih, o kinetiki encimskih reakcij in o encimih v procesu kostne tvorbe. Tretji dan so sledili referati s področja celične biologije, in sicer o beljakovinah, ki nastajajo v embrionalnem razvoju, o metaboličnih procesih v belih krvnih telescih, o membranskih lastnostih in o uporabi elektronske mikroskopije v teh raziskavah. Nekaj referatov je bilo s področja biofizike; razen o teoretičnih analizah je bil govor tudi o uporabi magnetske resonance, metode «spin label*, fluorescence itd. pri raziskovanju lastnosti membran. Sledili so referati s področja e-lektrofiziologije; raziskovalci so poročali o aktualnih problemih procesa sproščanja mediatorja. v sinapsah, o povezavi živčnih celic v nevretenčarjih in o receptorjih v žuželkah. Nazadnje je beseda tekla še o mehanizmu delovanja pomirjevalnih sredstev, ki so v zadnjih letih prišla v širšo uporabo. Prihodnje srečanje biologov in biokemikov bo v Zagrebu čez dve leti. Da bi zajeli še širši krog raziskovalcev in da bi že tako bogato diskusijo še popestrili, bodo takrat povabljene <,k-,(SodelovanjuLŠfeKOeka-tere bližnje univerza, kot npr. pa-dovanska, graška in beograjska. Marija Ščuka - Kerže • V Ulici Marconi so zaradi popravil zasedli pločnik. Zaradi tega so uvedli zavarovan prehod za pešce na cestišču, istočasno pa tudi prepovedali parkiranje v omenjeni ulici. Miljski ladjedelnici zagotoviti bodočnost bila vinska klet prenapolnjena. Po magali so si z naročilom poseunih cistern v sosednji deželi Furlaniji -Julijski krajini. STROKOVNI SIMPOZIJ V POSTOJNI V Postojni se je začel strokovni simpozij na temo «Znanstvena in turistična vloga Postojnske iame v svetu». S strokovnimi referati sodeluje 20 udeležencev iz Jugoslavije in iz tujine. L. O. Odbor za zaščito miljskega go--spodarstva je na zadnji seji pod predsedstvom župana Bordona sklenil sklicati v petek, 26. t.m., izredno skupščino v prostorih ladjedelnice Alto Adriatico v obrambo tega obrata. Po skupščini, ki bo ob 9. uri, bo na Marconijevem trgu ob 11.30 javni shod, na katerem bosta spregovorila sindikalni predstavnik in župan. Omenjeni odbor zahteva, da de želna uprava s primernim ukrepanjem omogoči ladjedelnici nadaljnji obstoj in s tem zavaruje zaposlitveno raven. Z druge strani poziva zasebne podjetnike, da z ustreznimi naložbami zagotovijo obratu redno dejavnost. Obenem poziva odbor k iiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiimn, V KRAJIH, KI JIH ŽE PESTIJO VOJAŠKE SLUŽNOSTI PARTIZANSKA SLOVESNOST V HRVOJIH - KUČIBREGU V Hrvojih - Kučibregu je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje slovenskih, hrvatskih in italijanskih borcev, ki so se v teh krajih skuoaj borili proti fašizmu. Prisotni, med katerimi so bili nekdanji borci Druge istrske brigade, bataljona Alma Vivoda in drugih enot. so proslavili 35-letnico boja proti okupatorju. Pred spomenik so položili vence in tudi na grobove padlih bor cev, ki so v skupnem boju darovali življenja za svobodo. Ob tej priložnosti sta govorila v imenu družbenopolitičnih in borčevskih organizacij regije Dino Pucar in Rado Pišot, v imenu organizacije ANPI iz Milj pa Bordon. V kulturno umetniškem delu programa sta nastopila zbora iz Buj in Milj. Prebivalstvo Kami je preti vojaškim vajam splošni mobilizaciji v obrambo 1* djedelnice tudi politične, sindikaln* in družbene sile. Predstavniki ZTT in Primorskega dnevnika na obisku v Mariboru V petek in soboto se je mudil0 * Mariboru kot gost Časopisno-grafk nega podjetja Mariborski tisk in * redništva dnevnika «Večer» zaStdf stvo Založništva tržaškega tiska jj uredništva Primorskega dnevnika,*1 so ga sestavljali direktor ZTT S# gij Lipovec, referent za jugoslova1' sko tržišče Vojko Mijot in namešča ka oddelka Majda Černe ter glav? urednik dnevnika Jože Koren 'J član uredništva Bojan Brezigar, v bisk je bil povračilo za nedavni " bisk mariborskih predstavnikov ! Trstu. Na srečanjih z mariborski011 gostitelji, predvsem z direktorje? ČGP Mariborski tisk Zoranom S* ploškom, glavnim urednikom Ve# ra Vladom Henigmanom, odgovor0' urednico Zarjo Pahor in ostali1? člani uredništva, je tekel pogov0 o raznih oblikah sodelovanja ta*1 med obema založniškima podjetjf ma kot specifično med Večerom Primorskim dnevnikom. Pogovori so bili prisrčni in plodn1,1 Mariborski gostitelji so svojim ^ žaškim gostom razkazali tudi ntf deren tiskarski kompleks, zna? Mariborsko vinsko klet in ne*81 drugih gospodarskih, kulturnih f turističnih objektov v Mariboru ® okolici. Odgovor župana ŠkcrU svetovalcema SSk Župan občine Devin - Nabrežid1 posl. Albin Škerk nam je poslal ' objavo odgovor na odprto pis1?* občinskih svetovalcev Sloven?*? skupnosti Terčona in Breclja, " smo ga pred kratkim objavili našem dnevniku. «V odgovor na vprašanja, ki t'*1 vsebuje odprto pismo z dne 10. t-01'' Vama sporočam sledeče: 1. V občinskih otroških vrtcih se f. pouk skrčil na šest ur in P? dnevno, ker je bilo potrebno ,, sklopu preureditve občinskih sbS zajamčiti učiteljskemu osebju & jansko možnost dela z otroki tem, da se jim je priznalo — K. na primer državne učiteljice * imajo na podlagi državne zak<>n^ daje — določen čas dnevnega roma tedenskega delovnega U011' ka ne samo za razne seje s st*? ši in podobno, ampak tudi za v5? kodnevno individualno pripr°' vzgojiteljice, ki je poverjena k pedagoško-didaktično delo. Ut'01!1, so oa v posameznih otroških vrt®? različni, kot je razvidno iz sp0"" nje razpredelnice, ker so neka1? ri vrtci vezani sicer: na šolabuse n»' Vojaške oblasti trdno odločene izpeljati, pa čeprav z omejenim programom, manevre artilerijskih edinic iulie VIDEM — Že dalj časa napovedane vojaške vaje na vojaškem vež bališču Monte Bivera v Zgornji Karniji so včeraj zaradi slabega vremena odpovedali. Vaje na območju 80 kv. km organizira V. Co-militer, manevrov pa bi se morale udeležiti artilerijske edinice brigade Julie. Že sama vest o manevrih, kakor tudi govorice, da bo vežba-lišče na razpolago tudi drugim če' tam NATO, so močno razburile prebivalstvo Kamije in tudi Cadoreja, ki jim vojaške služnosti že tako grenijo življenje in onemogočajo čedno delo. Vedeti je namreč treba, da so na tem področju gozdovi, pašniki in 13 planšarij z 2.000 glavami živine. Razburjenje je v teh dneh doseglo višek in že včeraj ponoči so skupine ljudi, kljub močnemu ojačenju policijskih in karabinjerskih odredov, zasedle manevrsko področje. Pri Saurisu, kjer je 200 karabinjerjev izvedlo blokado vseh cest, so štiri manifestante dobesedno odnesli s kraja. Za preklic manevrov so se potegovali ne samo krajevni upravitelji, temveč tudi deželni svet. Predsednik deželnega sveta Mario Colli je posegel celo pri vojaških oblasteh in slednje so ga nemudoma obvestile, da «so vežbe, tako potrebne za pripravo vojaških oddelkov, močno skrčili*. V brzojavki vojaško poveljstvo pripominja, da je skušalo ugoditi Collijevi želji, vendar tudi podčrtuje napor vojaških edinic zaradi strnitve manevrskega programa. Včeraj, se je nad 2.000 prebivalcev Karnije in tudi Cadoreja zbralo na manifestaciji v Caseri Razzo, v višini 1750 m, katere so se udeležili politični predstavniki, med katerimi so bili sen. Lepre, poslanca Co-lomba in Cicciomossere, deželni svetovalci in predvsem župani Enemon-za, Socchieva, Ampezza, Saurisa, Forni di Sopra, Viga, Lorenzaga, Prata Carnica in drugih ter močna predstavništva dijakov in univerzitetnih študentov. Iz vseh govorov je izšla zahteva ne samo po odpovedi vojaških vaj temveč predvsem tudi no odpravi vojaških služnosti, ki močno bremenijo že tako slabo razvito gospodarstvo tega hribovitega področja. — šempoiajski, mavhinjski in brežinski otroški vrtci s slove* skim učnim jezikom ter nab# žinski vrtec z italijanskim uč°llP jezikom od 8. do 14.30. — devinski vrtec s slovenskim ? italijanskim učnim jezikom 8.15 do 14.45. — seslianska vrtca s slovensk1? in italijanskim učnim jezik0* od 8.30 do 15.00. 2. Umik o uporabi občinske tel* vadnice je bil dokončno do)00? na sestanku med predstavniki šp°y nih društev in pristojnim odb° nikoni dne 10. 10. 1979 3. O deželnem zakonskem osnutku upravljanje kraških rezervatov I'v merava občinska uprava v k°8 kem načeti razpravo v občinske? svetu, za katero zbira sedaj r trebno gradivo. Z odličnim spoštovanjem Župan posl, Albin škerk* Uspel izlet na Vrhniko Člani prosvetnega društva Rd°^ zvezda in športnega krožka K#, PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO so se v neaeljo podali z dvema -. tobusoma na enodnevni izlet na y ■ niko, ki je uspel zelo dobro v spl°", no zadovoljstvo vseh prisotnih. leg opojnih jesenskih barv nar° nega okolja o si izletniki ogle0' li vrsto lepot in zanimivosti, za k' tere večina sploh ni vedela. Obisk? li so Cankarjevo hišo. se povzPf’ na vrh Svete Trojice na Močil01? k izviru Ljubljanice. V sprem«1'? prijaznega ravnatelja in učitelj1*? pa so si ogledali res čudovito n°L šolsko poslopje, ki so ga zgrad11 s samoprispevkom. Po skupnem k0, šilu so obiskali še izredno zanič11 tehnološki muzej, kjer so lahko sp? znali delček zgodovine gozdarstvi živalstva, kletarstva, avtomobil1!. ma in drugo. Komponenta, ki je V la vseskozi prisotna, pa je bila Pr jetna in sproščena družabnost, ki t pravzaprav ena izmed osnov'0'0 vrednot podobnih pobud. B. S* Prihodnjič se bodo znova sešli čez dve leti v Zagrebu - Tedaj se posveta udelt zijo tudi znanstveni raziskovalci s padovanske, graške in beograjske univerz* | ii)