PRIMORSKI DNEVNIK a2itnlna PlaCana v gotovini SL(\ i* Abb. postale I gruppo LiCDfl UU ilT leto XXIV. St 176 (7«M) TRST, sobota, 3. avgusta 1968 VSE DELEGACIJE SO PRIŠLE V BRATISLAVO Danes enodnevni sestanek šestih partij izključno o medsebojnem sodelovanju Dubček je govoril o nadaljevanju socialistične politike, ki bo humana, povezana z vrednotami nacionalne preteklosti, da bodo državljani ustvarjali svojo usodo i £rAGA, 2. — Pričele so se priprave za jutrišnji sestanek vsi11 Part‘L k‘ bo v Bratislavi. Danes je odpotovala iz Pra-Dr ^eleSaeija češkoslovaške partije, kateri se je pridružil tudi £ edsednik republike Ludvik Svoboda, ki je odigral pomemb-°vv'°go med razpravo v Cierni. »,.* Bratislavo so danes že pri-: Predstavniki vseh šestih par-' 2 letalom je popoldne pri riof* Walter Ulbricht, ki vodi .“‘egacijo partije Vzhodne Nem lo '•? sestavi delegacije ni bi-0 ničesar sporočenega. v h0vjetska delegacija je prispela prestolnico Slovaške popoldne s P^ebnim vlakom. Sporočili so, da ,. ‘egacijo vodi Brežnjev, sestav-lovJ° Pa K°sigin, Podgorni, Sus-_ Ponomarev, šeles, Katušev in vJetski veleposlanik v Pragi Čer-D ‘^n*50- Na postaji je sovjetske nre- Ovnike sprejela delegacija „ Cz*dija češkoslovaškega central-,. ga komiteja. Prisotna je bila ve-.a množica ljudi, ki so vzklikali ‘vela Sovjetska zveza*, »Živel to-hnaS Brežnjev*, »Brežnjev - Svo-v®'1 _in »živel tovariš Dubček*. i: *adearska delegacija je sestav-t .n® samo iz treh članov. Vodi jo ke^ delavske socialistične stran-P Kadar, v njej pa sta še Jeno ck in Zoltan Komacsin. Kadar j ob prihodu izjavil novinarjem, le zelo zadovoljen, ker je pri- .................................III Zanimivi komentarji jugoslovanskega tiska šel, da rešuje dobre stvari, da ima dobre namene in da je poln zaupanja. Z letalom je prispela v Bratislavo bolgarska delegacija, ki jo vodi Živkov, prvi tajnik bolgarske komunistične partije in predsednik vlade. V delegaciji sta poleg njega Tenko Kubadiški in Konstantin Telalov, ki odgovarja za mednarodne odnose centralnega komiteja. Iz vseh komentarjev izhaja, da je današnji sestanek šestih partij v bistvu nov uspeh Dubčka in češkoslovaške komunistične partije, saj gre samo za razgovore o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo sodelovanje držav članic varšavskega pakta. Tajnik češkoslovaške partije Dubček je danes imel po radiu daljši govor, v katerem je podrobneje obrazložil potek razgovorov s sovjetskimi predstavniki. Dejal je, da so odšli s polnim zaupanjem, da bodo lahko rešili vprašanja, ki jih zahteva češkoslovaško ljudstvo. V tej zvezi je podčrtal razumno j. f^d našega dopisnika) lSRAD’ 2- - Danes 'e drugi dopisniki jugoslovanskega JetsSi ,, Moskve poročajo, da sovce bsk ne objavlja niti vrsti-dvorruPadov na Češkoslovaško. Ni retuit t da gre ** zelo pomemben Cipii; dvostranskega sestanka v t0stj° kot so sedanje raz-letsk.f med Češkoslovaško in Sov-Vijo svežo, v Budimpešti pra-Je ’v“a je šlo za razgovor, ki se Iti m i na tromelj v Cierni in di te«a® adko Potekal. Prav zara-bosta^ Pričakovanja niso bila e-Jathiin a ‘n so bila pretkana z bo-te nlnKza. zaključek, saj je šlo tega i:D1(-ajen razgovor, do kate-bitpi n ‘l1-. Prišlo med komunistič-SriSlo Partijami. Nenadoma pa je “°lje olajšave, ki jo je na.i-nasiQv‘Jfazilo partijsko glasilo z V «Dobra vest«. s PoSprareSti so romunski listi tazvoj ?no pozornostjo spremljali bes JQh| Sodkov v Pragi in so da-uiemi “javili potek razgovorov v ^aii.šča iz komentarjev, kot tudi Pbblii,“ lz govora predsednika re-, Brej . Sv°bode. ?banie komentarja so sprejeli na t>rk„, l'stv°, da Romunija ne bržgva r?a ,v Bratislavi kot edina Pakta ’ T,1 je članica varšavskega u?deti Vladno ni bilo mogoče iz-Pil° ji- , so Romuniji poslali va-bjUnij- „a sestanek. CSSR in Robinu »sta prisostvovali varšav-Jh^^stanku. ^ ‘Ovanskd dopisniki iz Prage poročajo, da je celotna pozornost usmerjena na jutrišnji sestanek v Bratislavi. Mnenja so, da bo jutrišnji sestanek dokončno potrdil, kaj so se dogovorili češkoslovaški in sovjetski predstavniki v Cierni. Iz vseh dosedanjih izjav v Beogradu izhaja, da bo jptrišnjd 'sestanek omogočil Češkoslovaški nadaljnjo pot, s katero je pričela letošnjega januarja, peterici iz Varšave pa skupno z voditelja češkoslovaške partije, da izdelajo skupno stališče, ki bo sprejemljivo za vse. Menijo, da to stališče ne b<3 samo v interesu socialističnih držav temveč tudi mednarodnega komunističnega gibanja in mira v svetu. To je zmaga zdravega razuma, na katerega se je Jugoslavija vedno sklicevala in ki končno zmaguje. Pričakujejo, da bodo predstavniki šestih držav jutri podpisali skupno resolucijo, ki bo verjetno nosila naslov «skupna izjava« in v kateri bodo navedena načela sodelovanja med socialističnimi državami. Potrjena bo pravica vsake države in vsake partije, da izbira svojo pot socialističnega razvoja, ki ji najbolje odgovarja. Istočasno bodo tudi podčrtali skupne interese socia,ldstičndh držav. Tak razvoj celotnega vprašanja v Beogradu pozdravljajo, čeprav se istočasno sprašujejo, kako bodo lahko različne države vztrajale na teh stališčih. Predvidevajo, da bo jutri najpreje spregovoril Aleksander Dubček, ki bo označil skupna načela sestanka. Nato pa bodo spregovorili o-stali načelniki delegacij, pri ča: mer pa ne predvidevajo daljših razprav in pričakujejo, da se bo sestanek končal že v prvih popoldanskih urah. Agencija Tanjug poroča iz Vzhodnega Berlina, da so vsi listi danes objavili uradno sporočilo o zaključku razgovorov v Cierni. Niso ob j a vili nobenih komentarjev, vendar pa pada v oči, da so vzhodnem-škd listi prenehali z ostrejšimi napadi na CSSR Vzhodnonemški tisk še nadalje objavlja razne vesti iz Zapadne Nemčije, s čimer skuša dokazati zlonamerne napore za izkoriščanje sedanjih prilik v CSSR. in umerjeno podporo, ki je vedno bolj krepila napore, ki so bili u-smerjeni v rešitev vprašanj, do katerih je prišlo med CSSR in nekaterimi socialističnimi državami v interesu procesa demokratizacije in politike KP CSSR od januarja letošnjega leta. Dubček je rekel, da je obljubil, da bo trdno vztrajal na politiki, da se v CSSR ustvari sociali zem in družba, ki bo imela v resnici human obraz, ki bo globoko demokratična, socialno pravična, moderna in v kateri bodo tesno povezane vrednosti socializma z vrednostmi nacionalne preteklosti. Gre za domovino, v kateri bodo njeni državljani lahko bili ustvarjalci svoje usode. Istočasno pa so zagotovili, da bodo ostali zvesti svojim prijateljem in de ne bodo izdali načel proletarskega interna-cionalizma, načel skupne borbe naprednih sil in načel socializma. Prepričani so bili, da bodo izšle bolj jasne in utrjene ideje o teh vprašanjih s sestankom s predstavniki sovjetskega ljudstva. Dubček je zaključil, da so uspeli v kratkem razgovoru s predstavniki KP SZ. Dubček je nato dejal, da so ob-ravnali vprašanja, do katerih je prišlo po januarskem preokretu in da so lahko v celoti zadovoljni z ozračjem, kot tudi z zaključki razgovorov. Treba je odkrito povedati, da so sovjetski tovariši napravili pomemben napor, da razumejo češkoslovaška vprašanja, da spoštujejo njih specifični karakter in istočasno osnovno pravico, da sama CSSR rešuje svoja vprašanja. Dubček pravi, da so predstavniki Sovjetske zveze v razgovorih prišli do zaključka, da se z obrambo teh socialističnih načel v resnici tudi ukrepi socialistično gibanje. Sedaj pa Je dolžnost, da se dokaže, da se s te poti ne bo krenilo. Dubček je govoril tudi o vprašanjih obrambe in je dejal, da armada ne predstavlja samo močan člen obrambe socialistične družbe, temveč tudi jamstvo za obrambo meja in torej obrambo socialističnih meja. Ta odstavek lahko polemično ocenimo, saj je s tem zavrnil možnost, da bi Sovjetska zveza postavila svoje čete na mejo med CSSR in Nemčijo. V tej zvezi je tudi Dubček zelo odtočno zagotovil, da ne gre za nevarnost državne suverenosti, temveč samo za potrebo prijateljstva in dobrih odnosov s Sovjetsko zvezo prav v interesu suverenosti, v interesu procesa demokratizacije. Dejal je. da je treba podčrtati, da je ljudstvo znalo ohraniti resen odnos, tako da nepričakovane akcije ni bito mogoče izkoristiti na negativni način, kot protisovjetske ali protisocialistične manifestacije. V zadnjem delu svojega govora je Dubček rekel, da so sklenili povabiti predstavnike petih strank na skupni razgovor v Bratislavo, kjer bo govor o skupnih intere sih komunističnih partij. Temu sestanku bodo sledili še naslednji, takoj zatem bo prišlo do sestanka s prijatelji Jugoslavije in Romunije. Glasilo češkoslovaške komunistične partije «Rude pravo« objavlja danes izjavo ministrskega predsednika Cermika, ki trdi, da je zaključek razgovorov v celoti zadovoljiv in da so s tem tudi končale kritike drugih partij na račun češkoslovaških komunistov. V Budimpešti komentira glasilo madžarske komunistične partije «Nepszabadsag», da obstajajo mož- nosti, da se rešijo vsa vprašanja, ki zanimajo pet partij, ki so se sestale v Varšavi, da pa gre za proces, ki bo po vsej verjetnosti dokaj dolg. list piše, da je prišio do novih pogojev, da se lahko razpravlja o spornih vprašanjih. Sovjetski listi ne objavljajo no bemih polemičnih komentarjev in na vidnih mestih poročajo o zaključku razgovora v Cierni ter prinašajo zaključno poročilo. V vzhodnem Berlinu pa Je ozračje nekoliko drugačno, čeprav vzhodnonemški lista na prvi strani ob javljajo v celoti zaključno poročilo sestanka. Nadaljujejo pa se kritike na račun Češkoslovaške in tako «Neues Deutschland« piše, da Zahod izkorišča CSSR za svoje namere, vendar pa je tudi v tem primeru bistven različni ton napadov, ki je usmerjen predvsem v komentarje o zahodnih reakcijah ne pa več o izdajstvu socializma v CSSR. Dubček po razgovoru s sovjetskimi predstavniki v Košicah aiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMiiiiiiliiin,i,i m,,, innii imiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiimiiiiiiiiamntiiMrtItiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..... HEVKAL0V ČLANEK V «AL ABRAMU* Iraški zunanji minister obljublja pomoč gverilcem Pred bližnjim pritiskom na Jordanijo?-Naserjevo zdravstveno stanje se izboljšuje v -m 'to*- * m s* .•$* trah je stavkalo okrog 10.000 uslužbencev podjetja Montedison, ki so ustavili cestni in železniški promet. Na sliki stavkajoči na železniški postaji KAIRO, 2. — Ravnatelj dnevn -ka «A1 Ahram« Mohamed Hasanedn Heykal pdše danes, da bo Jordanija kmalu prišla pod hud pritisk, naj se ne solidarizira več z arabsko fronto v pogledu krize na Srednjem vzhodu. Ce bd ta pritisk dosegel svoj namen, bi bito to katastrofa za arabski svet; Jordani Ja Je namreč v arabski strategiji, center vzhodne fronte, katere krili sta Irak in Sirija. Spričo te nevarnosti čuti Jorda nija bolj kot kdajkoli potrebo po »arabski skrbi in neprestani pazljivosti Arabcev«. Ce marajo torej Arabci danes reči «Aman, drža sei«, morajo tudi dodati «Bagdad in Damask, pazita!« Po mnenju Heykala bi lahko nesoglasja med političnimi mnen;.' Amana, Damaska in Bagdada imela negativne posledice v Jordaniji ter načele arabsko-fronto. Heykal nato razkriva, da je po Junijski vojni in zaradi nesoglasja med kraljem Huseinom ter «baattn-sti« iz Damaska Irak dobil nalogo «vojaške koordinacije na vzhodni fronti med Jordanci in Sirijci«. Računalo se je tudi s tem, da bd vojaško poveljstvo vzhodne fronte poverili Iraku. Tedaj pa je državni udar v Iraku 17. julija spravil na oblast v Bagdadu tiste, ki jih lahko imenujemo «stari baathisti«, v opoziciji z «novimi baathisti« v Damasku. Med tema dvema strujama stranke «baath» vlada popoln r. zagrizena nestrpnost. Aman pa se sploh ne zanese na «baath» in na nobeno njegovo strujo. Današnji «A1 Ahram« pa pdše tudi o Naserjevem zdravstvenem stanju, ki se je v prvih šestih dneh zdravljenja, piše list, znatno izboljšalo. Za zdravljenje je določenih 21 dni, pet dni pa bodo na Naserju delali razne zdravniške preiskave. List nadalje pravd, da so sovjetski voditelji poslali v Ckaltubo v Goergiji k Naserju skupino zdrav ndkov, med katerimi je tudi več članov znanstvene akademije, 'i bodo sledili zdravljenju poglavarja egiptovske države. Tajnik OZN U Tan,t je poslal varnostnemu svetu poročilo, v katerem izjavlja, da ne more poslati svojega predstavnika na Srednji vzhod, da bi opravil preiskavo o razmerah, v katerih živi arabsko prebivalstvo, na ozemlju, ki so ga okupirali Izraelci, ker Izrael vztraja pri svoji trditvi, da je treba tudi preiskati položaj hebrejskih skupnosti na arabskem ozemlju. U Tant je dejal, da bi se lahko ovire za preiskavo prav lahko premagale, če hi le Izrael In arabske države to hotele. Preteklo poletje sta varnostni svet ter generalna skupščina OZN odobrila resolucije, s katerimi so pozivali Izrael, naj »jamči varnost m blaginjo prebivalcev« na lanskega junija zasedenih teritorijih. Pozneje je U Tant poslal Nilsa Gussinga (pred kratkim je dohil podobno misijo v Nigeriji) na Srednji vzhod, kjer naj bi opravil pre liminarno preiskavo. Ko pa se je U Tant odločil, da pošlje svojega predstavnika, ki bi opravil bolj poglobljeno preiskavo o stanju a-rabskega prebivalstva na zasedenem ozemlju, pa Izrael zahteva, naj se opravi tudi preiskava o položaju Hebrejcev v arabskih deželah. Arabske države, na čelu s Sirijo, ki je celo odklonila sprejem U Tantovega predstavnika Gunnara Jarringa, pa so bile mnenja, da resolucije OZN ne predvidevajo take vrste preiskave na njihovem ozemlju. Iz Beiruta poročajo, da je iraški zunanji minister Abdel Karim Al-Haikaly v svoji prvi važni politični izjavi, ki jo podal v imenu nove iraške vlade, zatrdil, da bo bagdadska vlada zavrnila vsakršno mirno rešitev krize Srednjega vzhoda, ki bi odvzela Arabcem njih pravico do Palestine. Minister Al-Haikaly je dostavil, da namerava njegova vlada »okrepiti bratske od- nose z vsemi arabskimi državami in z državami komunističnega bloka«. Iraški zunanji minister je končno zatrdil, da bo njegova vlada še nadalje podpirala dejavnost arabskih gverilcev proti Izraelu. Izraelska laburistična stranka Je včeraj imenovala za svojega generalnega tajnika sedanjega finančnega ministra Pinhasa Sapira na mesto Golde Meir, ki je podala ostavko. Saplr bo ostal v vladi kot minister brez listnice; ministrstvo za finance bo prevzel Ze’ev Sharef, ki bo obdržal tudi ministrstvo za trgovino in industrijo. Rodovi Naga v Indiji s kitajskim orožjem NEW DELHI, 2. — Objavila SO, da je Indija zaprla svojo mejo z Burmo (ta meja je dolga 600 km), da bd preprečila pripadnikom uporniških rodov Naga, da se vrnejo na indijsko ozemlje, potem ko so odšli na kitajsko ozemlje, kjer so dobili orožje ter se izvežbali za gverilsko vojno. Najmanj 600 pripadnikov rodov Naga, ki so sovražno razpoloženi proti indijski vladi, je spet prišlo na indijsko ozemlje s kitajskim orožjem in od dva do tri tisoč Naga je prišlo na Kitajsko čez severno Burmo. Beograjski komunisti v Pragi PRAGA, 2. — Delegacija mestnega komiteja ZK Beograda, ki jo vodi tajnik Zatezalo, ki je danes popolne odpotovala iz Prage, je zelo zadovoljna s svojimi razgovori, ki jih je imela "2 Voditelji mestnega komiteja KP Prage, delegacijo je včeraj sprejel tajnik CK KP CSSR Mlinar in član tajništva Slavik. V razgovorih so izmenjali stališče o nekaterin perečih političnih vprašanj. Govorili so tudi o izrednem kongresu češkoslovaške komunistične partije. PROTEST PROTI MEHIŠKI POLICIJI IN VOJSKI Okrog 45.000 študentov v protestni povorki Kaže, da ni utemeljena bojazen, da bi študentovski nemiri utegnili negativno vplivati na organizacijo in potek olimpiade CIUDAD MEXICO, 2. — Pohod, ki so ga priredili sinoči mehiški študentje v znamenje protesta proti policiji in vojski, ki sta v preteklih dneh s svojim nastopom kršili univerzitetno avtonomijo, je potekel v najlepšem redu. Kljub masovni udeležbi pri povorki — okrog 45 tisoč študentov — ni prišlo do incidentov, saj se je policija omejila na to, da je od daleč opazovala potek manifestacije. Študentje so se v popoldanskih urah zbrali na sedežu univerze, kjer jim je govoril rektor prof. Barros Sierra. Sam rektor je nato z univerzitetnimi upravnimi oblastmi vodil študentovsko povorko. Med povorko so študentje razdeljevali letake z besedilom rektorjevega govora in s protivladnimi gesli, študentje so prehodili dvanajst km dolgo pot in se nato vrnili na vseučilišče. V nekaterih krogih vlada za-skrbljenje, da bi sedanji študen- Hlllllllllllllllllllllllll,llll,lllllllllll||llllllllllll||l|llllllllll|l||l|lllll||||l||l|,||||,|lll,l(,„,lllll|||||||||l|||||||||||||(|||||u||t|||||||||||||||||||||||(|||l|||||||||||||||U||||||||1|) TISKOVNA KONFERENCA GLASNIKA SEVERNOVIEINAMSKE DELEGACIJE Vlada Severnega Vietnama osvobodila tri pilote ZDA V Sajgonu so ukinili časopis «Soong», ker je poročal o pustošenju, ki so ga povzročili agenti ameriške vojaške policije PARIZ, 2. — Severni Vietnam je danes spet odločno zavrnil znane ameriške zahteve po »recipročnosti*, ki sta jih pred kratkim izrazila predsednik Johnson in državni tajnik Dean Rusk. Na tiskovni konferenci, ki je bila danes v Parizu, je glasnik se-vernovietnamske delegacije na pogovorih Nguyen Tanh Le odbil zahtevo ameriške vlade, obsodil a-meriške grožnje po zaostritvi vojne ter izjavil, da morajo ZDA prevzeti celotno odgovornost za posleuice, ki jih bo povzročila agresija. Ko ga je časnikar vpr išal, kij bi se zgodilo, če bi ZDA prekinile napade na Severni Vietnam, je glasnik dejal, da bi se v tem primeru lahko v najkrajšem času začela pogajanja o drugih argumentih, ki zanimajo obe strani. Današnja tiskovna konferenca je prišla nekoliko nepričakovano, ker je bila doslej navada, da se je severnovietnamska delegacija srečavala s časnikarji samo ob ponedeljkih in sredah. Ravno v tem je po mnenju nekaterih opazovalcev novost današnjih izjav, ki naj bi predstavljale resno opozorilo wa-shingtonski vladi. V Sajgonu so včeraj ukinili mestni časopis «Soong», ki je kriv, da je pred kratkim poročal o pustošenju, ki so ga v mestu povzročili agenti ameriške vojaške policije. Kot je dejal sajgonski ministrski predsednik Tran Van Huong, bo moral lastnik časopisa pred vojaško sodišče. Južnovietnamska ustava določa namreč, da »vietnamska republika z vsemi svojimi silami nasprotuje komunizmu* in da je »katerakoli filokomunistična dejavnost prepovedana*. Po mnenju saj-gonske vlade pa je pisanje »Soon-ga» pomagalo komunistom, razdiralo južnovietnamsko enotnost ter o-grožalo prijateljstvo med Južnim Vietnamom in ZDA. Glede «podvigov» ameriške vojaške policije, ki jih je list obsodil, je Tran Van Huong dejal, da gre za «primer minimalnega obsega*. »Soong*, ki spada med štiri »napredne* sajgonske liste, je izhajal vsak dan v 50 tisočih izvodil). V pokrajini Quang Nam je prišlo danes v bližini Da Nanga do silovitih spopadov med enotami prve konjeniške divizije ameriške vojske in četami FNO. Američani so se pri spopadih poslužili oboroženih helikopterjev, topništva in letal. Po ameriških virih je bilo 60 pripadnikov FNO ubitih. V sajgonski pokrajini, 47 km jugozahodno od prestolnice, so se spopadli južnovietnamski vojaki in enote osvobodilne fronte. Glasnik sajgonske vlade je izjavil, da je imela vladna vojska samo 12 ranjenih, nasprotniki pa so pustili na bojišču 24 mrličev. Ameriški bombniki «B-52» nadaljujejo z bombardiranjem nasprotnih položajev v bližini meje med obema Vietnamoma. . Preteklo, noč so letala izvedla sedem akcij. Danes zjutraj je v Sajgonu vojaško sodišče obsodilo na 20 let prisilnega dela mlado Vo Thi Thang, ki je 27 julija v Oholonu poskusila umoriti načelnika mestne četrti Phu Lam. Ob branju razsodbe se je dekle ves čas smehljalo, nato pa je pozirala za fotografe. ”o Thi Tnang je pripadala organizaciji FNO, ki je delovala v samem Sajgonu in ki so jo baje pretekli teden popolnoma uničili. Ameriški vojaški glasnik Je danes sporočil, da pričakujejo 5. avgusta nov napad FNO na Saj-gon. Američani ne izključujejo, da bi utegnilo priti do bombardiranja z raketami, kar pa je glede na obrambni sistem, ki so ga vzpostavili okoli prestolnice, bolj malo verjetno. Glasnik ameriškega državnega departmaja je danes «z zadovoljstvom« potrdil vest, po kateri je vlada Severnega Vietnama v preteklih dneh osvobodila tri ameriške pilote. Glasnik je pojasnil, da so piloti dospeli v Vientiane z letalom mednarodne nadzorne komisije. Zaključil je z besedami; »Mi smo hvaležni za njihovo osvoboditev«. Ubit šef policije v Španiji tovski nemiri utegnili negativno vplivati na organizacijo in potek olimpijskih iger, ki bodo v Ciu-dad Mericu oktobra letos. Kaže pa, da je vsaj trenutno ta bojazen neutemeljena. Rodezija se ne pokori ukazom angleške kraljice SALISBURY (Rodezija), 2. — Rodezijska vlada se nc bo pokorila ukazu angleške kraljice Elizabete in ne bo izpustila na svobodo nekega afriškega nacionalista, ki je trenutno priprt. Pred kratkim je juridična komisija zasebnega sveta kraljice ugo- tovila, da je črnski nacionalistični voditelj Daniel Madzimbamuto ne- zakonito priprt. Zato je kraljica podpisala odlok, s katerim je ukazala rodezijskim oblastem, naj ga izpuste. Rodezijski pravosodni minister Burke pa je danes izjavil, da se vlada ne bo pokorila odloku. Dejal je, da je nova rodezijska ustava ukinila veljavnost odlokov zasebnega kronskega sveta. Latinska četrt prizadeto področje PARIZ, 2. — Pariške četrti, v katerih so se razvijale «bltke» »ma*-ske revolucije« med študenti in policijo, so bile proglašene za prizadeta področja. To je potrdila po-liedjska prefektura, ki je pojasnila, da je bil ta sklep sprejet, d» bi se vsean, ki so v tistih dne.i utrpeli škodo (mnogo trgovin je bilo oplenjenih, avtomobilov požganih itd.) omogočile, kreditne o-lajšave, ki jih predvideva zakon. Četrti, ki so razglašene za »prizadeto področje«, so prva, šesta in štirinajsta tp j. latinska četrt, Saint Germadn in druge univerzitetna četrti. SAN SEBASTIAN, 2. - šef taj ne policije pokrajine Guipuscoa Meliton Manzamas je bil umorjen v svojem stanovanju v bližini Iru na. Neki neznanec je sprožil vanl več strelov. Po prvih informacijah je neki mo ški pozvonil na vratih stanovanja Melitona Manzanasa ter zahteval da bi govoril s šefom tajne policije. Ko se je ta pojavil, je nežna ni moški večkrat ustrelil s pištolo ter zbežal. Za žrtve nigerijskega spora RIM, 2. — Na italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve so danes sporočili, da je vlada dala na razpolago mednarodnemu Rdečemu križu znatno vsoto za pomoč žrtvam nigerijskega spora. Vso'a bo namenjena za nakup živil In zdravil, ki jih bodo poslali v Nigerijo. LAGOS, 2. — V uradni izjavi, ki so jo objavili danes, obsoja nigerijska vlada vmešavanje francoske vlade v notranje zadeve Nigerije. V izjavi je rečeno, da bi utegnilo francosko zadržanje še okrepiti nepopustljivost biafrskih voditeljev ter otežkočltl mirovna pogajanja. Sedanja kriza je nigerijska notranja zadeva — pravi izjava — in to je potrdila tudi OZN. .....1,1,1................................................. Neprijetni občutki francoskih študentov PARIZ, 2. — Avgust, mesec počitnic, letos ni mesec odpočitka za tisoče francoskih študentov, ki se bodo morali v septembru predstaviti za izpite, kd so bili prvotno predvideni za junij, a so bili odloženi zaradi znanih dogodkov maja meseca. Šolska «rentree« se kljub »povratku k normalnosti«, o katerem mnogo govorijo oblasti, odvija v napetem ozračju. O univerzitetni «reformd», ki jo je obljubil novi prosvetni minister Edgar Faure, so znane samo splošne velike ideje in zadržanje poslancev ne spodbuja k optimizmu glede spremembe univerz s kriteriji «diskusdj», kot jih želijo študenti. Zaskrbljenost študentov je danes še podčrtana s poročilom FNEF (narodna živeža študentov Francije), ki je bila tista študentovska organizacija, ki je koordinirala majsko revolucijo. FNF ima za nedopustno, cia velika večina študentov še danes ne ve, datuma n načina izpitov. Narodna zveza študentov Francije tuda meni, da je potrebno, da so knjižnice, restavracije in univerzitetna mesta odprta od 1. septembra. FNEF se čudi, da javne oblasti niso čutile potrebe, da M sprejele ukrepe za rešitev študentovskih stanovanj. STRAHOTEN RAZVOJ BIOLOŠKEGA IN KEMIČNEGA OROŽJA Grožnje človeštvu Jedrski grožnji, ob kateri živi 61oveštwo že 20 let, so sedaj dodali te nevarnost bakterioloških in kemičnih vojaških sredstev. S tem je britansko javnost seznanila nedavna televizijska oddaja. Organizatorji so oddajo pripravljali pet mesecev. Posrečilo se jim Je odstraniti zid molka in skrivnosti, vendar ne po zaslugi britanskega, temveč švedskega bakteriološkega in kemijskega središCa. Generalni štabi Oboroženih sil imajo na voljo sredstva množičnega uničevanja, o kakršnih svet niti ne sanja. SredišCa za kemične in bakteriološke raziskave, 'ki delujejo s pomoCjo vojaškega proračuna pod strogim nadzorstvom obrambnih ministrstev, gojijo naskrivaj bakterije kolere, kuge, Črnih koz itd., s katerimi lahko okužijo ogromna območja, in bakterije rastlinstva. Proizvajajo pline, ki povzročajo blaznost in naglo emrt. Za ume in stratege v vojaški službi je tako orožje cenejše in učinkovitejše od jedrskega. Povrh vsega ne uničuje tovarn, laboratorijev in stavb, temveč 6amo življenja — v milijonih. Na televiziji so prlkaazli poizkuse z živalami, ki so dobile smrt-co dozo novega plina G«, glavne kemične grožnje današnjih dni. Gre za brezbarven plin, ki le rahlo diši ln ga ni mogoče zlahka ugotoviti. En sam vdih ubije človeka. Mimo ženevske konvencije ženevska konvencija Iz I. 1925 prepoveduje uporabo strupenih plinov, vendar le-te kar naprej Izpopolnjujejo. ZDA porabijo na dan približno milijon dolarjev za raziskave te vrste. Britansko središče za kemijsko in bakteriološko orožje Je v Po rt Downu, kakih 140 km od Londona. Posebne policijske enote patrullrajo okrog njega in ne dovolijo nikomur, da bi se mu približal. Na prostoru kakih 7.000 Juter so zgradili več sto stavb-laboratorijev in proizvodnih oddelkov, skladišč in stanovanj za čete in policijo. Znanstveniki in izvedenci britanskega središCa so Izjavili, da imajo za seboj — petdesetletno prakso! Britanija, ZDA, Avstralija in Kanada so sl na podlagi posebnega medsebojnega sporazuma porazdelile delo in si neprestano izmenjujejo znanstvenike ln informacije. Ta program Je seveda razburil Javnost in opozoril na glas znanstvenikov in Javnih delavcev proti biološkim in kemičnim sredstvom množičnega uničevanja ljudi. V Londonu so pod pokroviteljstvom knjižnice miru sklicali februarja posebno konferenco, na kateri je 12 znanstvenikov iz raznih dežel govorilo o kemični in bakteriološki vojni. 29. maja je več uglednih britanskih znanstvenikov poslalo pismo premleru Wil-sonu ln zahtevalo, naj središče v Port Downu ne štejejo več za skrivnost In naj ga podrede ministrstvu za zdravstvo. Med omenjenimi znanstveniki so bili tudi profesor Wllkins Powel in dr. Sanger. Laburist Hughes je po televizijski oddaji v spodnjem domu zahteval, naj vlada omogo- či «ijiredst&vnikom Javnosti vpogled v delo središča«. Vlada bo najbrž to zahtevo upoštevala. O-benem bo najbrž predložila sklenitev posebne konvencije, ki bi prepovedala tudi uporabo bakteriološkega orožja v vojni. MONGHYR, 2. - Dvajset ljudi je umrlo, 100 oseb pa je v resnem stanju zaradi domnevne zastrupit- ve s pokvarjeno hrano, ki so jo zavžili med neko veselico v indijski državi Bihar. SESTO SAN GIOVANNI (Milan), 2 — Sedemintridesetletni As vero Borromeo, katerega so šele pred dnevi izpustili iz umobolnice, je danes do smrti pretepel očeta Lu-igija, češ, da ga ni imel rad. Karabinjerji so morilca takoj po dejanju aretirali. BERLIN, 2. — Danes v vzhodnem delu Berlina so aretirali 58-letnega ječarja «male gestapovske trdnjave Theresiemstadta« v Pragi Kurtha Wacholza, ki so ga obtožili zločinstva nad človečanstvom. iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LETALO ALITALIE DC 8 STRMOGLAVILO KAKIH 10 KM 00 MILANSKEGA LETALIŠČA MALPENSA 12 mrtvih in 1 pogrešan potnik Trije z novim srcem prisostvovali tekmi v rugbyju HOUSTON, 2. — Trije pacienti, ki so jim v Houstonu presadili srce, so sinoči skupno zapustili bolnišnico in se odpravili v mesto. 47-letni Everett Thomas, 54-letni Louis Fierro in 46-letni George Debord so odšli na stadion «Astrodrom», kjer so prisostvovali tekmi v rug-byju. Debord je prvič zapustil St. Luke Hospital v Houstonu, kjer so izvedli največ presaditev src. Do sedaj so zdravniki napravili šest operacij, ki so se srečno končale. Thomas, ki je drugi mož na svetu z novim srcem in ki je za Južnoafričanom Blalbergom najdlje preživel kirurški poseg, in Fierro sta že zapustila bolnišnico in ju zdravijo kot «zunanje» paciente. Tudi 58-letni brivec Fredi C. E-verman lz Arliimgtoma v Virginiji se dobro počuti. Bil je 26. oseDa, ki so mu presadili srce. Operacijo so izvedli 20. julija in Ever-man živi sedaj s srcem neke ženske, medtem ko mu njegovo ((staro« ne bo delalo več preglavic. Zdravniki so odvzeto srce skrbno spravili v posebno posodo ln ga pokazali tudi bolniku. Na sliki: Ever-man si ogleduje srce, ki bi ga kmalu spravilo v grob. * M mi glnhbu, Franček Majcen bliliutotvo Milijon lir skozi straniščno školjko brzovlaka na tir 0d 82 preživelih nihče resno ranjen SAN GIOVANNI IN PERSICETO (Bologna), 2. — Medtem ko je 52-I letni trgovec Adolfo Bonini iz Firenc danes popoldne prešteval v stranišču brzovlaka Milan-Bologna I denar, mu je sunek vetra potegnil Letalo, ki je vozilo na progi Rim-Milan-Montrealje tik pred pristajanjem zajelo močno neurje MILAN, 2. — Le malo je manjkalo, da ni danes kakih 10 km od milanskega letališča Malpensa prišlo do strahovite katastrofe. Potniško letalo «DC 8» last Alitaiie, ki je vozilo na redni progi Rim-Mllan-Mbntreal Je namreč ob 16.25 treščilo v gozd med krajema Corgeno in Oulrona v občini Verglate (Varese). Po zadnjih, sicer še nepopolnih vesteh, so našli le II zoglenelih trupel, 5 potnikov pa še pogrešajo. Ob odletu lz Rima je bilo v letalu poleg 10 članov posadke 85 potnikov. Stlrlmotornlk Je z zamudo odpotoval iz Rima In se je pripravljal za spust, ko je zašlo v območje hude nevihte. Vidljivost je bila skoraj enaka ničil ln nepričakovano Je letalo treščilo v pobočje Monte Vigano, kjer je dobesedno izrulo precejšen del gozda. Večina potnikov je še pravočasno skočila Iz letala, ki se Je kasneje vnelo. Na kraj so prišle reševalne ekipe, gasilci in policijske sile ter reševalni avtomobili Rdečega križa, ki so preživele potnike peljali v razne bolnišnice. Med potniki, ki so se reffli, Je tudi upravnik SNAM Progetti Inž. Franco Salimbenl ln pa žena lastnika tovarne helikopterjev, 50-letna grofica Ciara Agusta, ki je ranjena na roki ln bosa prehodila pod nevihto precej kilometrov. Kraj kamor Je treščilo letalo Je težko prehoden, ker v bližini ni cest. Zaradi tega je bilo reševanje in tudi gašenje zelo naporno. NMiiitiiiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiMiiiiimmiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimii VPRAŠANJA IN 0DC0V0RI Konvencija med Italijo in Jugoslavijo o socialnem zavarovanju Mnogo naših čitateijev je izrazilo željo, da bi v tej naši rubriki posvetili nekaj proštov, kon venciji o socialnem zavarovanju, ki je bila podpisana med Italijo in Jugoslavijo leta 1960. Problem bo gotovo zanimal precej naših čitateijev, saj je mnogo lakih, ki so zaradi burnih razmer, ki so vladale na tem področju bili prisiljeni oditi v Jugoslavijo in tam začeti ali nadaljevati z delovnim razmerjem. Seveda se borna za sedaj pri obravnava gornje konvencije omejili le na tisto poglavje, ki zadeva pokojnine za invalidnost, starostno dobo in preživele. Poglejmo torej, katera so splošna načela, ki jih prav glede pokojnin obravnava konvencija, da bomo nato s praktičnimi primeri prišli do boljše obrazložitve. V primeru, da je bil neki zavarovanec podvržen izmenično ali postopoma zakonskim določbam socialnega zavarovanja ene in druge države, se mu pri ugotovitvi pravice do pokojnine seštejejo dobe zavarovanja do katerih ima pravico tako v eni kot v drugi državi. Poleg dobe, za katero je bil zainteresirani dejansko zavarovan, se mora pri seštevanju vzeti v poštev tudi dobo, ki jo ena ali druga država priznava kot ekvivalentno delovni dobi. Tako se, recimo, prizna ekvivalentnega delovni dobi čas, ko je bil neki zavarovanec v vojski. Socialni zavod, pri katerem je zavarovanec zaprosil za pokojnino, ugotovi če zavarovanec, potem ko se mu seštejejo dobe socialnega zavarovanja, izpolnjuje vse zakonske pogoje za prejem pokojnine. Italijanski zakon predvideva, pravico do pokojnine, če se ima plačanih za 15 let socialnih dajatev. Če zavarovanec izpolnjuje vse zakonske pogoje, mu socialni zavod odobri in zaračuna višino | bi celotno de- I pokojnine, kot da lovno dobo izvršil samo v eni državi — v našem primeru samo v Italiji. V primeru, da ima zavarovanec na podlagi zakonskih določb pravico do pokojnine, toda mu višina socialnih dajatev ne daje pravico do minimalne pokojnine, mu socialni zavod države, pri kateri zaprosi za pokojnino, doda še preostali znesek, da lahko tako uživa minimalno pokojnino, ki je v dotični državi v veljavi. Vsak zavarovanec, ko doseže pravico do pokojnine, se lahko odreče ugodnosti, da se mu sešteje doba socialnega zavarovanja, ki jo je dosegel v obeh državah, ter lahko dobiva dve ločeni pokojnini, če seveda izpolnjuje predpisane zakonske dolčbe in ugotovi, da se mu to izplača. Tudi, ko zavarovanec uživa dve ločeni pokojnini — od vsake države eno — ima vedno pravico, da se odloči na možnost, da se mu sešteje doba socialnega zavarovanja v obeh državah in se mu zaračuna pokojnina, kot da bi delal v eni sami državi v sledečih treh primerih: a) če menja bivališče iz ene države v drugo; b) če v eni ali drugi državi dozori kaka nova pravica v prid pokojnine zavarovanca; c) če v eni ali drugi državi menja pokojninski sistem. Ker so prav v Italiji pred nekaj meseci spremenili pokojninski sistem, bi bilo dobro, da bi vsi tisti, ki prejemajo dve pokojnini, proučili, če se jim ne bi splačalo na podlagi določb novega pokojninskega sistema op-tirati na eno samo pokojnino. S tem smo danes zaključili ter bomo nadaljevali prihodnjič z obrazložitvijo še raznih določb, ki jih predvideva konvencija; zelo radi pa bomo tudi odgovorili na razna vprašanja, ki nam jih bodo s tem v zvezi naši čitatelji postavili. Danes še ni mogoče navesti vzrokov nesreče. Glavni pilot, Fatoio Saffieri, ki se je rešil, je izjavil, da je letalo vrgel proti zemlji silovit vetrni pritisk. Letalski general Gre-co, ki predseduje preiskovalni komisiji, je odredil zaplembo «regi-stratorja poleta«, ki zabeleži vse kar se dogaja v letalu. Po njegovem mnenju ni Izključeno, da se je pokvaril višinomer letala, ki se je pripravljalo za pristajanje. Zaradi slabe vidljivosti so šele v zadnjem trenutku,, to pravijo predvsem preživeli potniki, opazili, da letijo nizko nad drevesi in končno tudi pobočje hriba, kamor je strmoglavilo letalo. Ves zadnji del trupa je bil le malo poškodovan, zaradi česar domnevajo, da so bili prav na tem kraju preživeli in manj poškodovani potniki. Pravijo, da zdravstveno stanje potnikov, ki so v bolnišnicah v Bushu Arsiziu, Gallarate, Sommi Lombardi in Vareseju ni nevarno. 25 potnikov, ki niso bili potrebni zdravniške nege, so odpeljali na letališče Malpensa. Vodstvo družbe Alitalla je sproti objavljalo iihena potnikov, ki so morali v bolnišnico. Imena mrtvih pa niso znana, ker Jih je zaradi hudih poškodb ali zoglenelostl trupel težko spoznati. Vareška kvestura je Javila, da so našli 11 mrtvih, od preživelih pa so zasledili 79 oseb. Na kraju nesreče poteka delo ob luči reflektorjev. Skupine karabinjerjev, policijskih agentov ln prostovoljcev iščejo po gozdu, kjer je okoli letala še vedno tlelo, morebitne preživele potnike, ki niso našli poti do reševalcev ali so v nezavesti ali pa pod vtisom šoka. Alitalla je ponoči objavila dokončno število žrtev nesreče: umrlo Je 11 oseb, 82 potnikov se je rešilo, 2 pa še vedno pogrešajo. V letalu DC 8 «I-DIWF» je bilo 10 članov poeadbe in 85 potnikov, od katerih Je bilo 13 otrok ln 25 žensk. Prvi Je bit na kraju nesreče neki 57-letni kmet, ki je bil od razbitega letala le kakih 300 m. Eden od reševalcev, ki so med prvital prišli na kraj, je rekel, da je letalo treščilo v hrib Donda v višini 370 m, to je le 30 do 40 m pod vrhom. Letalo se ni takoj vnelo. To je dovolilo potnikom, tudi ranjenim, da so se rešili in se umaknili v gozd. Tudi glavni pilot je potnikom naročil naj hitro odpnejo varnostni pas in naj abeže. «Tu bo vse zletelo zrak« je še zakričal poveljnik letala. Na srečo so plameni zajeli letalo šele ko je bila večina potnikov na varnem. Opolnoči Je vareška kvestura javila, da so našli tudi 12 žrtev. Teh bo skoraj nemogoče Identificirati. Ugotovljeno število gotovo preživelih je 79, medtem ko pogrešajo še štiri osebe. Domnevajo, da sta se dva ali trije rešili. V teku je pregled seznama potnikov, na podlagi katerega bodo lahko ugotovili točno število mrtvih in preživelih. Pozno ponoči je Alitalia javila, da pogrešajo samo 1 osebo, 12 je mrtvih, 82 potnikov pa je preživelo nesrečo. BARI, 2. — Dve vojaški letali vrste «G 91 T» letalske šole pri Amendoli (Foggia) sta danes treščili med poletom in strmoglavili na tla. Oba pilota, eden iz Padove, drugi iz Bologne, sta se rešila s padalom in sta se z reševalnim helikopterjem, ki je prišel po njiju, vrnila na letališče. VEST IZ SOVJETSKIH VIROV Hitler napravil samomor s cianidom NEW YORK, 2. — Hitler ln Eva Braun sta naredila samomor z do- zo cianida m ne s strelam Iz samokresa, kot so mislili do danes. To je točno dokazano v knjigi «Smrt Adolfa Hitlerja«, ki jo je na podlagi uradnih dokumentov napisal sovjetski časnikar ln pisatelj Bezy-menski, ki Je bil med vojno član protivohunske službe. Ta je, verjetno s privoljenjem sovjetskih organov, dovolil izdajo knjige v Ameriki. V njej je opisano kako so našli napol zoglenela trupla Hitlerja In Eve Braun In kako je skupina izvedencev, ki so jih nalašč poslali v Berlin, neizpodbitno ugotovila ne samo identiteto obeh trupel, temveč tudi vzroke smrti. Kot je znano, trupli Hitlerja in njegove žene Eve Braun, ki sta naredila samomor 30. aprila 1945, niso nikoli našli, vendar na podlagi podatkov, ki so navedeni v knjigi, upravičeno sumijo, da sta gotovo v nekem, sicer tajnem, kraju Sovjetske zveze. rok 10 bankovcev po 100.000 lir, ki so padli skozi straniščno školjko na tir. Trgovec je takoj potegnil ročico za alarm in ustavil vlak. Potniki ln osebje so mu pomagali Iskati razpršeni denar, vendar so našli le 7 stotlsočakov. Po 14 minutah postanka Je vlak odpeljal brez Bonini j a, ker se ta ni hotel odpovedati manjkajočim trem bankovcem. TUDI BESEDA JE BILA OROŽJE Pri založniškem zavodu Borec je izšla še ena spominska knjiga, knjiga spominov na osvobodilni boj, na lastna doživetja v njem, na dogodke in ljudi. Spominska knjiga, ki jo je pod naslovom TUDI BESEDA JE BILA OROŽJE napisal Franček Majcen. Knjiga s podnaslovom «Aktivistovi zapi-skh je vsebinsko in oblikovno dognano delo. Še več: to je eno najboljših avtobiografskih pričevanj, kar smo jih dobili v zadnjem času, obenem pa tudi dragocen zgodovinski vi*, saj mm avtor prikazuje dogodke in predstavlja ljudi, za kater>’ pravzaprav nismo dobro vedeti. Dragoceno Majcnovo pričevanje, zanimiva pripoved in vsestranska kultiviranost avtorjeve besede ustvarjata knjigo, ki sodi mer. najboljša tovrstna pričevanja o našem osvobodilnem boju. In kar je zanimivo, po tolikih letih ki so minila od osvoboditve. To pa je samo še en dokaz več, da je mogoče še po tolikih letih pričakovati ne samo zanimiva, dognana pričevanja, temveč tudi dela. ki predstavljajo naravnost dragocen zgodovinski vir. Franček Majcen, avtor knjige Tudi beseda je bila orožje, je doma iz okolice Ptuja, kjer se je rodil leta 1921. V Pluju je obisko- iiiiuiiiiiiiniiliiiiiiiiilliiiiiiliilitiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiillililliilillHiiilllllllIlMlluiillllliiiilliliiiiiilliiMlll HUD POTRES V GLAVNEM MESTU FILIPINOV MANILI Več porušenih hiš in ogromno mrtvih Največ žrtev je pod ruševinami velikanske stavbe, kjer je bivalo 600 Kitajcev MANILA, 2. — V glavnem mestu Filipinov so danes zabeležili hud potres. Več hiiš je porušenih in ponekod so izbruhnili požari. Med drugim se je zrušila ogromna stavba, kjer je prebivalo kakih 600 Kitajcev, Domnevajo, da je najmanj 200 oseb pod ruševinami. V Manili se je zrušilo najmanj pet velikih stavb in del mestnih zaporov, vendar so priporniki ostali nepoškodovani. Prvi sunek so zabeležili ob 4.21, ko je večji del treh milijonov prebivalcev spalo. Ljudje so kot zmedeni stekli na ulice In 20 minut kasneje je nov sunek povzročil novo škodo. Policija je javila, da so do sedaj potegnili izpod ruševin velike stavbe v kitajskem predelu mesta 82 žrtev. Boje se, da je pod ogromnim kupom gradbenega materiala še najmanj 300 oseb. Tudi ranjencev so našteli na stotine in bolnišnice so polne ljudi, ki so potrebni nujne pomoči. Reševalne ekipe sl le s težavo utirajo pot med ruševine. Vse kaže, da se je rešilo le 100 prebivalcev šestnadstropne stavbe, ki so jo do- gradili šele lani. Ker so ugotovili, da ni bila zgrajena na železobeton-skl podlagi, so graditelja aretirali. Ostale stavbe so dobro vzdržale silovit sunek 7 Riohterjeve stopnje. Zrušila se je tudi neka univerzitetna stavba, vendar tu ni bilo žrtev. Središče potresa je bilo kakih 300 km severovzhodno od Manile v goratem področju, čeprav nimajo nobenih vesti, domnevajo, da na tem področju ni bilo ne žrtev ne hude škode. Požar, ki je nastal po potresu, je uničil del stanovanjskih hiš v pristaniškem predelu mesta. Nadaljuje se tragedija biafrskih otrok: na dan umira na stotine otrok, katerim starši ne morejo nuditi niti toliko hrane, da bi lahko živeli val gimmzijo in kot dijak dočakal april leta 1941. Bil je med prosto" voljci, zato se je moral kasne1« skrivati pred Neme' in zateči ** Ljubljano, kjer je maturiral. ** poleti 1941 se je vključil v osvO" bodilni boj, jeseni pa je odšel < partizane. Naslednja leta se r Majcen boril kot borec in aktivis* 11 po vseh predelih Slovenije. Bil le 1,1 na Dolenjskem, na Primorskeflii Notranjskem in na štajerskem- f1 leta 1941 je padel v roke ltalij0' nom, pa jim je ušel. iz bolnišnice• Ko je šel kot aktivist na Staj"" sko je prišel v roke Nemcem, P® se je tudi tem izmuznil. Neštete,z krat je odhajal iz zamrežene Ljw hi Ijane na teren pa se iz partizO' ^ nov spet vračal na ilegalno d"" »r mesto. Hodil in organiziral J'L ks osvobodilni boj po Slovenskih S* v Ljubijo1"1 C* ricah, na Pohorju, iskal je zvez na Dunaju, po lovcu, se sprehajal po Maribor^ skratka za svobodo se je boril J*p vsej Sloveniji in konec vojne čakal v Prekmurju. Majcnova iJv Ijenjska pot v časv štiriletnem osvobodilnega boja je bila torl[ izredno pestra, raznolika, polM nenavadnih doživeti;, neverjetni dogodkov, spopadov pa tudi sre samo arabskega sveta, lik ^ tu<^i velike sile. Gre za ve-s e 'hterese, katerih finančni ob-v® 6 lzražen v milijardah, pa je ^rjencat še več kot razum- 1^2In Velike Britanije. :t>a svet je ostro odgovoril atnerisko potezo ter se opre-n,- Protl sleherni politiki «izpol-^hje praznin«. * vpa?18, •Brlta'nllJa Pa Je delovala preml®1Jeinost'j° ln manj 'Pliv ° 1168 le sicer’ da se Je Pod irg 0511 oziroma pritiskom nepo-zainteresiranih odločila, da jtjJjT**** neodvisnost devetim šej-toda s tem se še vedno pred r®kla svojemu vplivu v tem let kjer gospodari že nad 150 kje prisotnosti nekoga ne-Da i er mu 81061 nl mesto, kjer je t6 interesov, ki se jim . 0 odpovedati, so se svoje Vltvj Z1'a*a*e le v nasllnl uvelja-IW te pravice z oboroženo silo. tostj Pa se v bistvu iste mož-l!fne( i° nameni kažejo v najrae-dobi stl Podobah, običajno v poko^ Volka’ oblečenega v ovčjo (l^odiščne osnove ameriške, bri-teffr,.? arabske diplomacije u- KV 01'in: ohraniti oziroma razši- 6jo v tem primeru biti različen r.u7 v resnici vsi težijo k istemu: ohra ki vPliv na tem področju, Cef>ravarBč Sv otr*enjenih dveh šejkatov zkuja€,IK>krov1teljstvo. V resnici V s 2ollrati od ostalega arab-r,ztjQJta' st zagotoviti politična ^ ast ln s tem plasma svo-Wtala- Kuvajt, ki nima podobnih teženj, skuša ostale male šejkate vezati nase in tako okrepiti svoje politične pozicije. Po drugi plati pa je Kuvajt majhna dežela in, kar zadeva njene proizvodne možnosti glede nafte, njene rezerve cenijo tako, da bodo zadostovale le še za kakih 25 let. Devet šejkatov se je torej sporazumelo, da ustanove federacijo, v kateri bodo njeni člani vključeni 7. različnimi interesi. Bogati šejk ati, kot na primer Bahrein, Abu Dabi in Dubal, si Skušajo v njej zagotoviti vodilno vlogo. Takšne težnje in nameni, pa zagotovo niso najboljše zagotovilo za njeno trdnost oziroma učinkovitost glede najustreznejše izpolnitve tako posameznih kot splošnega interesa. V takem ln podobnih primerih je že v naprej ustvarjeno kal bodočih sporov, spletk in spopadov, ki ne morejo nikomur od zainteresiranih koristiti. Ustanovitve federacije tudi ni potekala gladko, že v samem začetku so prišli do izraza tradicionalna nasprotstva med posameznimi vladarji, individualizem, razdelitev na klane, sistem familiar-ne in plemenske vladavine. Vse to predstavlja velikanske ovire za razvoj federacije. In prav mnogi opazovalci oziroma poznavalci razmer v tem predelu arabskega sveta z dokajšnjo negotovostjo gledajo na samo prihodnost federacije. Pri tem opozarjamo tudi na resen pritisk ter tuja vmešavanja, ki že od samega začetka ogrožata temelje te teoretično že ustanovljene, toda praktično še nepreizkušene federacije. Poletna skladnost med naravnim elementom morja in človeškega telesa. Ni večjega užitka kot pogled na takšenle skok v vodo drznega mladega fanta. IVII•lll«■lll■lll■l«■ll■ll•1■llllll•■llll■llll•l•l■f«llll•lal«r■■lll■l■I■l||||||||||||||■■l■«|■■■•||■||||||||ala«■■|a|l■t|«V||f|||l||||||||M|||•|avV|||||||||t|•|aB||fatva«|||||||Rf>xvvaa|||||tl|||||||||aI||||l|la||Vlt||la•||||B|||||l||an•,>|aaaaa|lla|Vt■||||fM||||||||||||Bt||||||l«||l|||||||||||al||l,f(•fl||Ulla|B•B||•|||a|•||f■l•al|•iu VZPON IN POLOM ITALIJANSKEGA FAŠIZMA Fašistična država-poslabšana kopija grobega pruskega absolutizma Predlog komunistov za razširjeno protifašistično akcijo ni našel odmeva v ušesih liberalnih in katoliških antifašistov - Mussolini prevzame v parlamentu odgovornost za Matteottijev umor - Mussolinijeva definicija fašistične države, ki je pravzaprav bila definicija filozofa Gentileja Antifašistični poslanci so iz protesta zapustili parlament in se začeli na Aventinu zbirati kot na nekakšnem antiparlementu Razen komunistov je tudi ta opozicija pritiskala na kralja, da bi Mussolinija odstavil kot vladnega predsednika, ali kaj, ko je v parlamentu ostala njegova dvetretjin-ska večina, ki je med ljudstvom gotovo rukoli rji bilo, vendar pa jo je kralj upošteval. Komunisti so «aventincen» predlagali, da bi protifašistične akcije razširili na ljudske množice. Nato pa se antifašisti liberalne smer- in tudi mnogi katoliški antifašisti niso upali pristati, ker so se bali, da bi ne zmagala ulica, pac pa tovarne, to se pravi proletariat. Mussolini je poleti oziroma jeseni 1. 1924 sam pomisli na to, da bi odstopil. Bil je december, ko so časopisi objavljali neizpodbitne dokaze, da je umor Matteottija organiziral lašizem. Tedaj se je pojavila fašistična desnica, škva-dristi, ki je pritisnila na dučeja. Pred leti je v italijanskem tedniku «0ggi» objavljal svoje spomine fašist Montagna. Omenjam ga, ker je v Sloveniji vodil vojaško skupino «Montagna», ki je bila pod njegovim poveljstvom močno tepena v Jelenovem žlebu 1. 1943. Montagna je v «0ggi» izpovedal med drugim, da je bil tudi on v skupini črnih srajc, ki je tisti čas šla dučeju voščit novo leto. Bila je oborožena in mu je «prijazno» povedala, da je nastopil čas odločitve. In duče se je odločil. Drugo obdobje fašizma na vladi ali diktatura. 3. januarja leta 1925 je Mussolini v parlamentu javno prevzel nase odgovornost za vse, kar se je zgodilo, tudi za Matteottijev umor, dasiravno ga ni omenil. Aventinski opoziciji so odvzeli poslanske mapdate. Bilo pa je naključje, da je rimski papež 1. 1925 proglasil za »sveto leto*, česar je bil fašizem vesel, ker mu je to zagotovilo množico romarjev z devizami' S tem se začne obdobje diktature in graditve fašistične države, obvezne mladinske organizacije, državnih sindikatov itd. Cenzura se je zaostrila, ukinjali so se časopisi. Nekatere, kot n.pr. «Cor-riere della sera*, so fašisti odkupili zlepa, toda pod ceno, ali pa zgrda in brez plačila. Izginili so zadnji ostanki deželnih avtonomij, zlasti občinskih, ki so na področjih bivše monarhije bile širše od onih v Italiji. Izvoljenega župana je nadomestil od kralja na predlog dučeja imenovani «podesta*, ki so mu stali ob strani samo svetovalci, ki jih je imenoval prefekt. Na samem vrhu oblasti je vladni predsednik postal »capo del governo*, ki je svoje ministre po mili volji postavljal in odstavljal. Kralj je dučeja vedno »ubogal*, kot je že 1. 1943 sam zapisal. Visoki fašistični svet je bil sicer 7] Radio Tjčf5- 8.15 Trst A JJa - P,esmi - 12.00 Na elektr. „ . 7,0, 13 1 . H.15. 20.15 Po- slovP^,./-ul» Koledar 11.35 Šopek tenice5? Cristia1 Se20 Za vLT)rterjn no - 12.10 »Iz be- 1 V ».,3/4 t , '5.55 Avtoradio - 16.10 uS soh)!1 2 »k. Pops - 16.30 ti- ansamHo ' lfl-50 Karakteristič-1720 Glasba za vaš ton!ževn(MS™’ ' 18,15 Umetnost. &«tt| •:1 >n prireditve - 18.30 20 ni? - in2,? „ I9 10 Poletna sre-jE? S pori'20 Nabavni ansambli -2lu<5 Go* ,20"35 T^en v Italiji « 2a wJ; *Tsvas Buliba> - °° Kom)r jeten konec tedna -^morne skladbe. 7-12.05 p, , Trst eeetla strlanski glasbeniki - 12.25 sat3!9 tohh? ~ Glasbene počitni-Utelji Nadine - 14 40 Tržaški pi- 2(17;30, 8 "oper ba15 Poročn' 12„,30> 15,0°. 17,00- va,;, O.Oo pia " 8.10 Jutranja glas ^ ,?Pevke - 9.30 Polke in 'Ua pij"1 - 10 . Ansambel Mario Do ."vci! fi°see 11.30 Današ-ski.!6llah . i?2° 'n 12.50 Glasba HuPaj - i4 !! 88 Prisluhnimo jim Ur11 >n !: ° Pumcrama - 15.10 k e 16'°° Pren0S U-17.30 Popevke do popevaj inS£o301855 »Happening»°<--t*--. 39 Prenos RL - 20.00 0asbaJack Jones 23.10 Plesna 8 na —• program ,U0’ 13-00, 15.00, 20.00 Po- S0B0TA, 3. AVGUSTA 1968 ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.05 Ital. plošče - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Živelo poletje 14.40 Neapeljske pesmi - 16.OO Program za mladino - 16.30 Poljudna znanost - 17.10 Diskoteka • 18.03 «Gran varieta* - 19.30 Luna park 20.30 Glasbe- no-govorni spored 22.20 Skladbe ital. skladateljev II. program 7.30, 8.30, b.30, 14.3U, 19.30 Poročila - 3.45 Okester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.40 Glasbeni variete - li.41 Plošča za poletje - 13.00 Kvartet Cetra - 14.00 Juke box 14.45 Glasbeni kotiček - 15 15 Sopranistka Anita Cerquetti in tenoris* Michele Gle-ta - 16.00 Rapsodija 16.35 Italijanski zbori 17.05 Neapeljske pesmi - 17.40 Plošč-- za najmlajše - 19.00 Motivi - 20.01 «Rosalinda* - 22.40 Jazz. III. program 10.00 M. A. Charpentier - 11.00 Antologija interpretov 12.55 Skladbe J. Brahmse - 14.30 Recital tria «Beaux-Arts» - 15.30 Ma-nuel de FalJa: «La Vida breve* - 16.40 Haendlova sonata - 17.15 Liszt, Shausson 18.15 Lahka glasba - 19 15 Vsal-ovečerni koncert - 20.30 Simf. koncert - 22.30 «Lo Stilita >. Filodifuzija 8.00 Skladbe G P. Paiestrine - 8.40 Čajkovski, Martinu - 9.25 Liszt, Dvorak - 10.00 Brahms -10.55 Antologija interpretov - 13.10 TorelU, Vivaldi - 13.30 Puccini: »Suor Angelica* 15.30 Lahka glasba 8.30 Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz, orkestri in solisti - 11.30 Glasba za mladino. Slovenija 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 8.25 Informativna oddaja - 9.08 Glasbena matineja 10.00 Počitniško popotovanje od strani do strani 10.15 Glasbena pravljica - 10.30 Čez travnike zelene 10.50 «Naš avtostop* - 12.00 Turistični napotki za tuje goste - 13.10 Blaž Arnič: Pesem planin — simfonična pesnitev, op. 20 - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Medži-murske narodne pesmi - 14.10 Obvestila in zabavna glasba - 14.30 Priporočajo vam .. 15.05 Paleta zabavnih melodij 16.20 Glasbeni intermezzo 16.4o Literarni sprehod - 17.00 Vsak dan za vas -18.35 Igramo beat 19.15 Pravkar prispelo 19.50 S knjižnega trga 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Godala v ritmu - 21.00 Sobotni večer - 21.30 Zabavna radijska igra - 22.30 Iz fonoteke radia Koper - 23.10 Oddaja za naše izseljence -24.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Ital. televizijo 18.00 Program za mladino - 19.00 Izrebanje loteriji; 19.35 Nabožna oddaja - 19.50 Šport in kronike -20.30 Dnevnik 21.00 »Vengo an-c.Vio* - 23.00 Dnevnik. H. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Film »Ca-ligari* - 22.25 Tolstoj: »Vstajenje*. Jug. televizija 21.00 m 24.ua Poročila - 19.30 Disneyev svet 20 20 Konec ladje Graf von Spee - 21.35 Folklorni festival v Kopn, 22.35 Karavana zapravljivčkov 23.00 Osvajal- ci — film. samo posvetovalni organ dučeja, toda besedo je imel celo pri pre-stolonasledstvu. Leto 1926 je prineslo dva nova atentata na Mussolinija. Na jesen so sledili izredni ukrepi. Politične stranke (ki so vsaj pravno še obstajale), zlasti levičarske, so bile razpuščene. Z izrednimi zakoni so bila ustanovljena posebna sodišča za varnost države in režima ter vpeljana je bila ponovno smrtna kazen. Policijsko nadzorovanje fašističnega režima je dobilo «zakonite» oblike. Osebna izkaznica je bila obvezna, osumljenci so na njej imeli prstne odtise. Pot antifašist? je bila začrtana: od opomina do konfinacije in internacije na posebno sodišče ter v zapor. Prepoved strank je presenetila celo komuniste Dasiravno so že od 1. 1922 prednjačili v ilegali, a mnogi so bili že v emigraciji, se je fašistom vendarle posrečilo položiti roko tudi na člana CK KPI Gramscija, ki je obsojen na dolga leta zapora končal svoje življenje v njem, potem ko je tu napisal premnoge strani svojih temeljitih študij že hudo bolan. Italijo so zapustili tudi mnogi meščanski antifašisti, bivši minister Nitti, bivši zunanji minister Sfor-za, ki je kot veleposlanik v Parizu dal na svoje mesto ostavko in se ni več vrnil v Italijo, ter mnogi drugi. V Francijo se je zatekel profesor Saivemini. Tu so se nahajali tudi vodilni član CK KPI Palmiro Togliatti in številni vidni socialisti. Francija je postala druga domovina antifašistov. Ta razlog in pa politična tekma med Italijo in Francijo v srednji Evropi, zlasti še na Balkanu, so dali pečat vsej zunanji politiki Mussolinija, o čemer bo še beseda. Mussolini je že v tem času dal definicijo fašistične države: »Nič zunaj države, nič nad državo, vse v državi.* Objavljena je bila v novi izdaji italijanske enciklopedije. Kmalu se je izvedelo, da je definicija te nove države, ki naj bi predstavljala višek modernega časa in fašizma, v resnici sad možganov filozofa Ge-ntileja, novo-hegeljanca. S tem je povedano vse, saj vemo, da je bil Hegel tisti, ki je pruski državi, in to združeni Nemčiji, dal nalogo, da je ona najvišji subjekt vsake etike. Zato je fašizem , poslabšana kopija pruskega absolutizma, da ne rečemo rimskega cezarizma, ki je vsaj onim, ki so bili »cives romani*, rimski državljani, dajal več pravic in svobode. IVO JUVANCIčT (Nadaljevanje sledi) .......................................... Nudistični raj med Porečem in Rovinjem V Jugoslaviji je tujcem na razpolago tudi nekaj nudističnih središč. Eno so nedolgo tega odprli v Val Alta med Porečem in Rovinjem. Podjetnemu slovenskemu časnikarju se Je posrečilo, da Je na licu mesta zbral o tem nekaj zanimivih podatkov in jih priobčil v svojem časopisu. Pri vhodu — pravi me je u-stavil čuvaj z belo kapo in značko Generalturista ter mi povedal, da je vstop dovoljen samo članom nudističnega društva. Kako pa lahko postanem član, sem ga vprašal. Pa je čul, da je treba za to plačati 65 novih dinarjev. To pa je draga stvar, mu je odvrnil časnikar. Čuvaj: Ja, ampak izkaznica velja vse leto. Časnikar: Kaj to pomeni, če ne nameravam biti vse leto gol. Nudistično naselje v Val Alta so izgradili v 110 dneh. Cene niso ravno skromne: dnevni penzion v sezoni znaša 25, Izven sezone 21, za goste v avtokampu pa 16,25 marke. Čudni so ti golači, pravi direktor naselja, ki jih samo tako imenuje in nič drugače. Disciplinirani so in nasploh v vsakem pogledu na mestu. Njihovo vedenje Je popolnoma normalno in ne vem, kaj je na tem, da hočejo biti kar naprej goli. Verjetno mora biti kaj takega, kar je povezano s kulturo. Jugoslovanskim kopalcem Je dovoljeno biti na nudistični plaži za 3,5 novega dinarja dnevno, mora pa tu obvezno biti v Adamovem kostumu. Naši jugoslovanski prijatelji so nam vedno dobrodošli, pravi go- spod Heinz Rothe od nudistične potovalne agencije OBONA iz Bad Nauheima, kl je za deset let najela naselje v Val Alta. Lahko nas obiščejo, zagotavlja, kadarkoli hočejo, da se le držijo naših predpisov. Omenjena organizacija sl veliko obeta od Val Alte. Prihodnje leto bo organizirala za svoje goste stalne letalske proge Frankfurt • Pula, London - Pula in Zuerich - Pula. Predstavniki a-gencije sploh ne kažejo bojazni,, da ne bi mogli Izpolniti pogodbenih obveznosti. Njihova gotovost temelji na licenci, po kateri samo OBONA lahko organizira potovanja nudistov. Samo v Nemčiji pa je včlanjenih v nudistični organizaciji 22.000 članov. Nad 70 odstotkov le-teh je oseb z nadpovprečnimi dohodki. Nad 2 milijona pa Je v Nemčiji že ljudi, ki se kopajo goli. Tukaj smo zelo zadovoljni, pravi gospod Tonthe, ko govori o Val Alti. Samo hrana še ni takšna, kot bi želeli. Jezero pod Jezerom velik Sovjetski raziskovalci so Aralskim jezerom odkrili podzemeljski rezervoar sladke vode. Raziskovalec U.M. Ahmedsa-fin je s tem v zvezi izjavil: »Odkritje novega jezera potrjuje naše napovedi. Pod Aialskim jezerom so ogromne jame, kjer se je zbirala voda z bližnjih planin. Jezero je večje od Aralskega*. Florinda Kol kan (na sliki), 26-letna brazilska igralka, Je dekle, ki Je kmalu razdrlo zakon med Liz Taylor in Burtonom. Zdi se, da se je bil 43-letni igralec kar precej zaljubil vanjo. Potem se je Liz morala podvreči resnemu kirurškemu posegu, kar je menda njenega soproga tako pretreslo, da sta se spet pobotala in vse je spet kakor prej. Zakon je, potemtakem, vsaj trenutno rešen. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii n n mu n ||iMI|i||nmf,,| 111,11111,11 umi 111(11111111,11111,11,,im mi, imiiiiiii mi n lunin, luininiiiiimunHUB OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bojte se povedati odkrito tega, kar mislite, Skupno veselje bo še bolj utrdilo neke čustvene vezi. Ne kadite preveč. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preden se dokončno obvežete, dobro proučite neko ponudbo. Ne prepuščajte se z lahkoto neutemeljenemu navdušenju. DVOJČKA (ol 21.5. do 21.6.) U-spelo vam bo uveljaviti program, ki vam je pri srcu. 7. ljubljeno osebo se boste menili o vajini bodočnosti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Bodite bolj marljivi in vztrajni pri delu pa ne bo uspeh izostal. Posvetite nekaj časa dobri knjigi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nikakor nimate prav, da se otresete sodelo- vanja z nekaterimi novimi poslovnimi znanci. Nepozabno doživetje 1 ljubljeno osebo DEVICA (od 23.8 d> 22.9.) Otresli so boste nekaterih nevšečnih nalog ter se posvetili nečemu, kar vas zanima. Vaši nasveti bodo upoštevani. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Svoje poslovno vprašanje boste rešili na nekem potovanju. Postavite se v obrambo nekega prijatelja. Prijetni načrti za bodočnost ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Imeli boste občutek, da je vaše de- lo nekoristno. Uprite se takšnemu razpoloženju. Preživeli boste miren in prijeten večer. STRELEC (oj 22.11. do 20.12.) Ne ukvarjajte se s finančnimi špekulacijami, pač pa s solidnim trgovanjem. Skušajte se razvedriti v družbi drage osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojo inteligenco boste uspeli rešiti še nerešeno vprašanje. V družini ne bo nobenih nesporazumov. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Neki posel, opravilen skupaj z drugimi, vam bo zagotovil velik dobiček. Vase osebne želje bodo kmalu izpolnjene. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste priložnost pomagati nekemu mlajšemu kolegu. Pozabite na krivi-1 co, ki vam je bila storjena nehote.1 IVA N REGENT: SPOMINI 77. Bil je zelo dober govornik, uspešen propagandist socialističnih idej ter agitator socialnodemokratičnega gibanja. V slovenski socialnodemokratičnih vrstah ni imel konkurenta. Med svojimi govori na shodih, na predavanjih pa tudi privatno je do svojih zadnjih let rad poziral. Sodbo o njegovem litetarnem delu (ki ga ni malo) prepuščam literarnim zgodovinarjem in književnikom. Delavci so radi čitali njegove brošure in članke, pesmi in povesti ter radi peli njegove, večinoma za potrebe domačega delavskega gibanja napisane in prevedene ter podomačene nemške in francoske delavske pesmi, za socialiste prijeno mar se jezo itd. Shod z napovedjo, da bo govoril Etbin Kristan, je bil vedno dobro obiskan. Isto velja za njegova predavanja. Etbin Kristan je bil prvi in dolga leta edini izobraženec v Jugoslovanski socialnodemokratični stranki v Avstriji; tedanji slovenski ln hrvatski socialni demokratje so ga zelo spoštovali m sprejemali malone vse njegove politične zamisli kot pravilne, zlasti pa so ga radi imeli delavci v Trstu. Mislim, da smo mu v zgodovini slovenskega socialnodemokratlč-nega gibanja, ki je pomagalo slovenskemu proletariatu, da je prišel do človeka vrednega življenja in do razredne zavesti, kar ne smemo podcenjevati, pa tudi v zgodovini slovenske literature do danes odmerili preskromen prostor. Mislim tudi, da ga naši zgodovinarji ne cenijo toliko, kolikor on sam in njegovo delo zaslužita. Ce nas že ne zanima Etbin Kristan kot politična osebnost — kar bi že samo po sebi pomenilo, da nas ne zanima popolna zgodovina slovenskega naroda ali vsaj zgodovina slovenskega delavskega gibanja — bi nas morala zanimati vsaj njegova prvovrstna dejavnost kot voditelja določenega političnega gibanja, ki je že davno imelo pred seboj veliko prihodnost. Do sedaj je o njem le Dušan Kermavner napisal deset strani sicer zelo dobrih nekroloških beležk, vendar je to premalo za dejavnost in za zgodovino človeka, ki je več kot vsak drug tedanji slovenski politik skušal naravnati nadaljnji razvoj slovenskega naroda v smer, ki so jo našli narodi Jugoslavije ob začetku druge svetovne vojne. V tem mojem zapisu so le drobni spomin; na Etbina Kristana in nekatere misli o njem so brez vsakih pretenzij. Ne glede na odnos posameznikov do Kristanovih političnih nazorov, je treba priznati, da je Kristan s svojimi članki v listih in revijah, s svojimi brošurami, s svojimi lepimi govori na predavanjih in shodih zelo uspešno širil socialistični nauk ter si prizadeval, da bi vzgojil delavstvo v duhu mednarodne socialistične solidarnosti, v duhu aktivne solidarnosti med delovnimi ljudmi vsega sveta, brez česar ne moreta biti zavarovana mir in nadaljnji napredek človeštva. Poleg vsega tega si je Etbin Kristan prizadeval, da bi pridobil za socialistično stvar tudi izobražence. V ta namen Je napravil nekoliko poskusov tako, da je priredil v svojem stanovanju v Ljubljani nekoliko družabnih večerov, na katerih je po literarnih razgovorih in po čitanju novih literarnih prispevkov, ki so jih posamezniki prinesli s seboj, rad speljal pogovor na temo o socializmu. Njegova prizadevanja, da bi pridobil kakega vidnega Izobraženca za socialistično stvar, pa niso rodila nikakega uspeha. Nekoč se mi je v Trstu pritožil, da ostajajo njegova prizadevanja za pridobitev intelektualcev socialistični stranki brezplodna. Pridobil je le nekoliko simpatizerjev, v socialnodemokratično stranko pa da je stopil poleg že stare četverke socialistov in starega znanca Ivana Cankarja, samo Anton Verovšek, član ljubljanske Drame. Ce bi bilo res, kar so trdili ln kar se včasih še danes sliši namreč, da so se intelektualci držali proč od so-cialnodemokratične stranke, ker da jim delavci niso zaupali, da so jih delavci grdo gledali, tedaj si Etbin Kristan prav gotovo ne bi prizadeval pridobiti jih za socialistično stranko, ali vsaj1 Za to, da bi razumeli ves globoki in zgodovinski pomen delavskega socialističnega gibanja. Zato je stara pavšalna trditev, da so delavci intelektualce neprijazno gledali, samo izmaličena, preobrnjena resnica ter je bila in ostane za slovenske delavce žaljiva. Navzlic vsemu pa je bilo vendarle nekaj razlogov za nezaupanje delavcev do intelektualcev in za to, da intelektual ci niso vstopali v socialnodemokratične vrste ne v Trstu ne v drugih krajih Slovenije. Za to pa niso bili krivi delavci. Ker se je o tem že veliko govorilo in pisalo, bom skušal zadevo nekoliko pojasniti. Razlogi za to, da se intelektualci niso vključevali v stranko, so bili subjektivnega in objektivnega značaja. Subjektivni razlogi so bili po mojem med drugim naslednji: do konca prve svetovne vojne in malo časa po njej je stopila v delavsko socialnodemokratično gibanje le maloštevilna elita slovenskih izobražencev. Ogromna večina ostalih izobražencev pa je bila nasprotna delavcem in njihovemu gibanju, kar se je posebej jasno pokazalo za časa stavk in drugih delavskih gibanj. Niso bili redki primeri, da so izobraženci in nižji in višji uradniki nadomeščali delavce v podjetjih, kjer so stavkali, bili so torej stavkokazi in so stavkam ter vsem delavskim gibanjem nasprotovali in škodovali. Vse slovenske politične stranke, razen socialnodemokratične, so vodili izobraženci in vse te stranke (klerikalna, liberalna, narodna, radikalna itd.) so nastopale proti delav stvu, ki se je borilo za boljši košček kruha ali celo le za globlji krožnik koruznih žgancev ali polente. Skoraj vse slo-vensko časopisje, ki ni bilo socialnodemokratično in katerega so urejevali izobraženci, je večinoma nastopalo proti delavski stranki in delavskim gibanjem, proti zahtevam delavstva, mnogokrat celo v primerih, ko so slovenski delavci stavkali’ proti nemškim in italijanskim kapitalistom. Proti delavcem so bili vsi sodniki, odvetniki, uradniki m ostali laični inte iektualci, zraven pa še mnogoštevilna cerkvena inteligenc* (duhovščina) z vso cerkveno organizacijo. Ce vse to upoštevamo, pridemo do zaključka, da so imeli delavci proti seb ves tedanji višji, srednji in psevdointelektualni svet, ki se je pajdašil z bogatimi, zato nam postane razumljivo, da je bilo zelo mnogo razlogov, ki so ustvarjali med delavci sovražno ozračje do intelektualcev in uradnikov. Cernu naj bi bili delavci radi imeli in spoštovali ljudi, ki so bili odkriti ali prikriti kapitalistični valpti? Med tem pa so delavci visoko spo štovali in zelo radi imeli vse intelektualce, ki so prihajali v njihove vrste ali ki so razumeli in podpirali njihov boj ki je bil konec koncev boj za njihov obstanek. To bi lahko potrdili tisti intelektualci, ki so neposredno pred prvo svetovno vojno redno prihajali v Delavski dom — učiteljice, učitelji (predvsem: Jože Pahor, Alojz Hreščak, Ferdo Kleinmayr, Furlan itd.), uradniki, dijaki itd. Prav zgovoren dokaz proti trditvi da delavci sovražijo intelektualce, pa je bil bogat obisk de-’ lavcev in njihovih žena na predavanjih Ljudskega odra kjer so predavali samo intelektualci in so bila vedno zelo za htevna. Razlogi, zaradi katerih se slovenski intelektualci na Primorskem — torej tudi v Trstu — pred prvo svetovno vojno niso pridruževali v večjem številu socialnodemokratičnemu gibanju, pa so bili tudi objektivnega značaja. Slovensko narodno gibanje v Trstu in na Primorskem je bilo demokra-tično, napredno in v ofenzivi ne glede na to, da so bili njega voditelji nedemokratični in celo nazadnjaški. Nudilo je, tudi zato, ker je bilo relativno mlado, dovolj prostora vsem slovenskim slojem. Gibanje je bilo edino, ki je lahko zagotavljalo eksistenco vsaj določenemu številu intelektualcev. V njem je bilo prostora za vse. Slovensko narodno gibanje m je zadovoljevalo s tem, da je zahtevalo od svojih pristašev samo narodno zavest. Pri vsej objektivni demokratičnosti slovenskega narodnega gibanja pa je bil vstop intelektualca v socialno demokracijo zelo tvegan korak. Pomenil je naprtiti si gospodama in družabni bojkot, ki so ga takemu nepridipravu napovedali in proti njemu izvajali tisti, od katerih je bila odvisna usoda slovenskih izobraženoev v Trstu, na vsem Primorskem in v Istri. Mislim, da je bilo podobno tudi drugod. Ta korak a« mogli tvegati samo najpogumnejši. In še pogum ni vedna zadoščal, kajti demokratizem slovenskega narodnega meščanstva se v gospodarskih in družbenih zadevah in nič razlikoval od italijanskega nacionalizma. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 28,2, najnižja 20,8, ob 19. uri 27 stop., zračni tlak 1006,6 pada, vlaga 70 odst., nebo 5/10 pooblačeno, veter zahodoik 4 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 3. avgusta LIDIJA Sorice vzide 6b 5.51 in zatone ob 20.31 — Dolžina dneva 14.40 — Luna vzide ob 16.23 in zatone ob 24,41 Jutri, NEDELJA, 4. avgusta DOMINIK DEMONSTRACIJA KOVINARJEV PO MESTNIH ULICAH SE DVE DELI V OKVIRU POLETNIH PRIREDITEV V RIMSKEM GLEDALIŠČU Delavci so stavkali od 8.30 do 11.30 “ Javno zborovanje na Trgu Garibaldi Tajnik FIOM-CGIL Burlo je v govoru poudaril, da bodo delava zasedli ladjedelnico Sv. Marka in druge tovarne, če si bo kdo upal sprejeti ukrepe v njihovo škodo • y.';ylVv^j Povorka stavkajočih delavcev v Ulici Carducei Včeraj od 8,30 do 11.30 je bila v našem mestu stavka delavcev kovinarske stroke, ki sta jo proglasili sindikalni organizaciji FIOM-CGIL in SUM-COdL v znak protesta proti krizi, v kateri se nahaja tržaško gospodarstvo in v podporo zahtev po novi gospodarski in proizvajalni politiki v Trstu. Ob 8.30 so kovinarji zapustili delovna mesta in se v povorki podali na Trg Garibaldi, kjer je bil napovedan javni shod z govori sindikalnih predstavnikov. Po govorih je približno dva tisoč delavcev v največjem redu prehodilo mestne vilice Mnogi so nosili napise, na katerih so bila gesla z zahtevami po zaposlitvi v mestu in proti zaprtju ladjedelnice Sv. Marka. Povorka se je najprej odpravila po Ul. Carducei do sedeža deželne u-prave, nato po Ul. XXX oktobra in Korzu Italla do palače Diana, sedeža tržaške Krščanske demokracije, končno pa se je po Ulici Carducei vrnila na Trg Garibaldi, kjer se je manifestacija zaključila. Shod je potekel v popolnem redu In brez vsakega incidenta, samo avtomobilski promet je bil za nekaj časa ustavljen. Ob 11.30 so se delavci zapet odpravili na delovna mesta. Na Trgu Garibaldi sta stavkajočim delavcem govorila predstavnika FTOM-CGIL Giuseppe Burlo in SLM-CCdL Carfo Fabricci. Burlo je opozoril oblasti, naj bi ne v tej dobi zmanjšane industrijske dejavnosti zaradi -poletnih počitnic poskušale izvesti dejanj, kot npr. začetek gradnje suhega doka, kjer je sedaj ladjedelnica Sv. Marka, ki bj pomenile dokončno smrt ladjedelnice. Dejal je, da so sindikati in delavci pripravljeni z vsemi močmi braniti tržaško gospodarstvo, ter da bi v znamenje protesta utegnili zasesti ne samo ladjedelnico Sv. Marka, ampak tudi druge tržaške tovarne. Burlo je zanikal, da bi gradnja nove tovarne «Grandi Mo tori» pomenila rešitev krize, kakor je ne pomeni osredotočenje ladjedelniške dejavnosti v Tržiču. Burlo je ugotovil, da je potreba po žrtvovanju nekaterih ladjedelnic, o katerih je govora v načrtu CIPE, povsem neresnična, ker se je v zadnjih dveh letih povpraševanje po ladjevju povečaJlo od 11 milijonov ton iz leta 1966 na 17 milijonov letošnjega leta, ter da bo v kratkem doseglo 20 milijonov ton. Zato, je dejal Burlo, so bila pravilna predvidevanja sindikatov, ki so že pred dvema letoma, komaj je bil načrt CIPE izdelan in objavljen, zanikali trditve, ki jih je vseboval načrt ter ostro protestirali proti nadaljnji ohromitvi tržaške ladjedelnice dejavnosti. Govornik je tudi orisal težak položaj, v katerega so zašle male in srednje industrije zlasti zaradi stečaja ladjedelnice Felszegy, ki je zanje pomenil ogromno finančno izgubo. Burlo je tudi obsodil premeščanje tržaških delavcev v Tržič, ki sploh ni prostovoljno, pač pa sad težkega izsiljevanja. To premeščanje — je dejal — ne samo, da ne bo izboljšalo stanja tržaškega gospodarstva, ampak bo z druge strani vsestransko škodovalo tržiškim delavcem. Govornik je tudi naštel nekaj podatkov o stalnem krčenju števila delovnih mest. V štirih letih, od 30.6.1964 do 30.6.1968, se je to število znižalo za 10.189 delovnih mest, od katerih 2742 na samem področju kovinarske industrije. Glede na ta dejstva je Burlo zahteval od vladnih in deželnih oblasti novo gospodarsko politiko, nove investicije in ustvarjanje novih javnih in za- sebnih industrij, ki bi zagotovile vsem Tržačanom primemo zaposlitev. slitev v Trstu, ne pa v Tržiču, ali pa celo v Avstraliji oziroma kje drugje. Dejal je, da bo njegova organizacija vztrajala pri svojih zahtevah v korist delavstva in tržaškega gospodarstva. Pred Burlom je govoril dr. Carlo Fabricci, ki je poudaril pravico tržaških delavcev, da najdejo zapo- IlllililliiiiiiimitlllllllliiltiMiiMiiimiiiiiiiliiiiiiiiMMHiilililiiliiilltmmiinliliillliiitiiHiiiiiiiimniiiiiiiilitiiiniiMiliiillliillliillliiimiillillimiimiillllilllliniiiii« Predstave prvih dveh del so zadovoljile občinstvo Poletne prireditve v Rimskem gledališču, ki jih _ prireja Letovi-sčarska in turistična ustanova s sodelovanjem tržaškega Stalnega gledališča, se bližajo h koncu. Na sporedu sta še dve predstavi, in sicer Pirandellovo delo Liola, v katerem bo nastopil v glavni vlogi Domenico Modugno, ki se je po svoji pevski karieri ponovno posvetil gledališču, ter Shakespearova zgodovinska tragedija Titus Andro-nicus. Obe predstavi bosta na sporedu prihodnji teden, medtem ko je Menandrov Mirmillone, ki je bil napovedan za soboto, iz neznanih razlogov odpadel. Kot smo že poročali, se je sezona pričela s Shakespearovo komedijo Vesele vdove ivindsorske, katere premiera pa je bila zaradi slabega vremena premeščena v Avditorij. Sledili sta dve zanimivi deli, ki obravnavata, sicer z veliko časovno razliko, Sokrata, njegovo filozofijo in sploh takratno mišljenje. Prva je bila na vrsti komedija Ga-lianija «Namišljeni Sokrat*, ki jo je za Stalno gledališče iz Aauile predelal in režiral Giovanni Poli. V glavni vlogi Don Tammara Pro-montoria. Namišljenega Sokrata, je nastopil znani italijanski kamični igralec Nino Taranto. Komedija obravnava smešne dogodivščine premožnega meščana iz Bazilikate, Don Tammara Promontoria, ki se iz nadvse strastne ljubezni do grške filozofije prepriča, da je sam Sokrat. Tako se tudi vede in tudi SKLEP UPRAVNE KOMISIJE PODJETJA ACEGAT Do leta 1970 bodo nadomestili sedanji gorilni plin z zemeljskim Izdelali so že vse načrte za preureditev razdelilne mreže in drugih naprav - Zemeljski plin bo cenejši od sedanjega ACEGAT sporoča, da je upravna komisija občinskega podjetja odobrila načrt, po katerem bodo gorilni plin, ki so ga dobavljali doslej, nadomestili z zemeljskim plinom. Začetni stroški bodo znašali milijardo in 287 milijonov lir, za njihovo kritje pa bo treba najeti posojilo, ki bo na podlagi deželnega zakona št. 25 z dne 22. 8. 1966 deležno prispevka za plačevanje obresti v znesku 6 od sto sposojenega kapitala. Koristnost tega ukrepa potrjujejo pozitivni rezultati, ki so jih dosegli v številnih italijanskih mestih (Bologna, Brescia, Cremona, Modena, Parma, Piacenza, Reggio Emilia, Verona, Vicenza). ki so že zdavnaj uresničila dobavljanje potrošnikom zemeljskega plina. Zaradi svojih značilnosti in visoke kalorične moči omogoča tovrstni plin podvojitev učinkovitosti razdelilne mreže, poleg tega pa je na razpolago v zelo velikih količinah, kar pomeni znatno zmajša-nje cen pri prodaji porabnikom. Omeniti je treba, da je v Trstu potrošnja plina že več let tako-rekoč stalna. Z druge strani pa je prišlo do zahtev po preferenč- nadomestitev pa se bodo začele iriih" cenah za uporabo plina za ogrevanje in za obrtnike. ACEGAT do sedaj ni mogla voditi take politike oen bodisi zaradi sedanjih stroškov za izdelavo in nakup plina, bodisi zaradi pomanjkljive razdelilne mreže, ki bi ne mogla prenašati znatnega zvišanja porabe, ki bd sledila znižanju cen. Rešitev, za katero se je ACEGAT odločila, je najbolj primerna za pospeševanje potrošnje ter za znižanje cen. Tudi potem, ko bo dobava zemeljskega plina uresničena, se bodo podjetja lahko še naprej posluževala obstoječih naprav za dobavo plina, ki jih bo treba nekoliko modificirati, da bodo lahko izmenoma predelovale gorilni in zemeljski plin. V proučevanju je tudi možnost uporabe proučevanji be plina, k ga dobavlja Italsider in ki bi prišel v poštev bodisi v času naj večje potrošnje, bodisi v primeru pomanjkljivosti v dobavljanju zemeljskega plina (kar pa je zelo malo možno). Predvidevajo, da bo dobava zemeljskega plina celotnemu mestu uresničena leta 1970, priprave za liiiuiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHHiiiuii DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE Zanimanje dežele za težave zemljiškega urada v Trstu Deželni tehnični odbor je odobril načrt o ureditvi mejnega prehoda na Kokovem Namestnik deželnega odborniki, ki odgovarja za vzdrževanje zemlli-šldh knjig, D’Anitond, je včeraj obiskal zemljiški urad pri tržaškem o-krajnem sodišču. Odbornik se je hotel osebno seznaniti s težavam:, ki jih ima tržaški zemljiški urad v zadnjih čašah in je zato skupno s sodnikom dr. Guglielmuccijem razpravljal predvsem o ukrepih, ki jih je treba podvzeti za izboljšanje delovanja tega javnega urada. FrJstojnd sodnik je odborniku predočil mnogo dela, ki ga imajo sedaj na zemljiškem uradu in ki se sproti kopiči zaradi pomanjkanja strokovnega osebja, ki bd lahko to delo sproti opravljalo. Prav tako je sodnik opozoril odbornika na pomanjkanje denarja za dobro vzdrževanje in hranjenje zemljiških knjig in drugih aktov zemljiškega urada. Odbornik je obljubil, da bo posredoval za čdm- M I Ti.jnik FIOM-CGIL Burlo govori delavcem Garibaldi na zborovanju na Trgu prejšnjo odobritev ukrepov, ki so v zakonodajni pristojnosti deželne uprave, za dobro in učinkovito poslovanje zemljiških uradov v Trstu in v vsej deželi. Deželni odbornik za urbanistiko De Carli Je obiskal skupno s ravnateljem urada za urbanistiko pri deželni upravi seminar o tehnični arhitekturi, ki je sedaj v teku .'.a tržaški univerzi. Seminar, ki traja 15 dni, obiskuje precejšnje števiio študentov arhitekture, ki pod vodstvom prof. Roberta Coste obravnavajo razna vprašanja o stanovanjskih gradnjah zlasti pa vprašanja o velikih rezidenčndh sre ddščih, v katerih se uporablja tehnika gradnje iz zložljivih delov. Odbornika sta sprejela ravnatelj inštituta za urbanistiko pri tržaški univerzi prof. Monitesi, prof. Costa in študenti, ki so mu obrazložili nekatere načrte, ki so jih izdelali. Poleg tega pa Je bila poudarjena tudi važnost poskusa skupinskega študija in delovanja med študenti in docenti. Deželni tehnični odbor pa je pod predsedstvom deželnega odbornika za javna dela Masutta proučil številne načrte, ki se nanašajo na javna dela v na področju dežele Furlanije . Julijske krajine. Odbor je vzel v pretres in odobril načrt o ureditvi mejnega prehoda na Kokovem pri Trbižu. Za ta dela predvidevajo 400 milijonov lir stroškov, ki jih bo plačala deželna uprava; dela pa bo izvedla družba Autovie Venete. Pri tem je treba poudariti važnost odobritve tega načrta, ker je s tem dejansko zaključen birokratski postopek in se bodo dela lahko kmalu začela. Ureditev mejnega prehoda na Kokovem je važna tudi zato, ker je že v načrtu gradnja nove avtoceste Vddem-av-strijska meja, do kamor bo kmalu dograjena tudi avtocesta na avstrijski strani. Poleg tega so bili odobreni načrti za peti in šesti obrok del za povečanje občinskega vodovoda v Tržiču. Odbor pa je izrazil svoje ugodno mnenje, da se dela v gradnjd drugega obroka železniške proge med Trstom, Zavijam i in Orehom proglasijo za nujna in neodložljiva. že dosti prej. V prvih mesecih leta 1969 bo opravljeno štetje vseh naprav za dobavo plina z namenom, da se ugotovijo spremembe, ki jih bo treba izvesti zaradi različnih značilnosti zemeljskega plina. Skoraj istočasno bo treba izboljšati napeljave, ki povezujejo naprave v Brolettu s področij Rojana, Ul. Gdulia in naselja S. Ser-gio. Nekoliko pozneje, jeseni 1969, bodo v bližini Katinare, kjer se bo po predvidevanjih končal plinovod SNAM, zgradil postajo za dekompresijo plina. Druge postaje ali kabine za dekompresijo bodo zgradili pri Brolettu, v Rojanu, Ul. Giulia in Ul. Flavia. Končno bodo v zadnjih mesecih leta 1969 dokončali prilagoditev obstoječih naprav za dobavo plina. Jutri tradicionalni umetni ognji Jutri, 4. avgusta, se bo začela pod pokroviteljstvom Letoviščarske In turistične ustanove vrsta prireditev umetnih ognjev na valobranu Bazena sv. Justa. Prvi se bodo predstavili tržaškemu občinstvu strokovnjaki teh spektaklov !z Mu-gnana pri Neaplju. Gre za mednarodno podjetje «Raffaele Llccardo e figili«, ki je nastopilo na isti prireditvi leta 1966. Podjetje uživa mednarodni sloves, saj je zmagalo na raznih tekmah v Franoiji, Albaniji, v vojvodini Monaco ter v Italiji. Na prvi prireditvi bodo umetnik) ognjemetov delali v dolžini 200 metrov. Na prireditvah 11. in 18. avgusta pa se bo delovni prostor povečal še za nadaljnjih 100 metrov z namestitvijo splavov. ostali se mu prilagodijo. Vsekakor zanimivo delo, ki tu irt tam spominja na Pirandellovega Henrika IV., čeprav je Namišljeni Sokrat nastal v osmem stoletju... Taranto je podal svojega Sokrata dovolj dovršeno, režiser Poli pa je osnoval svojo režijo na Comme-diji delVarte, saj je iz nje črpal mnogo posrečenih domislic, ki jih je spretno uporabil v tem rSokra-tu». Sceno je izdelal Uischa Scan-della, Paisiellovo glasbo pa je prepisal in predelal Paolo Chidi. Aristofanova komedija «Oblaki» (v izvedbi Istituto del dramma an-tico) pa st loteva iste tematike, čeprav z drugega stališča. V prejšnjem delu je Sokrat tako rekoč postavljen na prestol, saj njegova filozofija omami celo preprostega meščana. Tu pa Anstofan naravnost osmeši velikega grškega filozofa, saj mu naprti neko posebno filozofijo ... to namreč, kako otresti se plačevanja davkov. V tem delu Aristofan opisuje zgodbico nekega neotesanega kmeta Strepia-da, ki se napoti v Sokratovo «de-lavnico misli*, _ da bi se izučil u-metnosti neplačevanja davkov. Ker mu pa to ne uspe, ga zamenja sin Fidippid, ki je v nekem smislu kriv očetovih težav. Ta pa se tako dobro nauči Sokratove lekcije, da se iznebi vseh upnikov, nabije očeta pod pretvezo, da ga tepe zaradi . . . logične misli. Ubogi Strepiad pa je tako naveličan vse filozofije in sofizma, da zažge Sokratovo hišo. Aristofanove puščice v «Oblakih» (jasna alegorija na nebulozne ideje filozofov) so torej naperjene yroti sofistom, trajna moč komedije pa je prav v nespoštljivosti, v njeni volji po zasmehovanju velikega grškega misleca. V giavnih vlogah slo nastopila Mario Scaccia kot Sokrat ter Gian-rico Tedeschi kot Strepiad. Režiral je Roberto Guicciardini, ki je v svojem režijskem konceptu izbral serdnju pot: dovolj zvesto se je držal originala, istočasno pa je vnesel v komedijo polno pušcic na sodobne razmere. Sceno je napravil Lorenzo Ghi-glia, glasbo pa skomponiral Fio-renzo Carpi. s. v. Gospodarstveniki za čimprejšnjo rešitev krize v industriji Na sedežu trgovinske zbornice so se včeraj sešii člani odseka za industrijo pri pokrajinski gospodarski konzulti. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje pred časom začete razprave o problemih, ki so povezani s preusmeritvijo proizvodnje tukajšnjih ladjedelskih obratih in z obsegom zaposlitve na našem področju. (Kakor smo poročali, se je s temi vprašanji ukvarjal na svoji zadnji seji tudi ožji odbor zbornice). V razpravo so posegli številni svetovalci, ki so osvetlili vprašanje iz raznih zornih kotov. Zastopnika delavcev Burlo in Fabricci sta naglasila predvsem potrebo po rešitvi omenjenih vprašanj v Okviru ladjedelnice Sv. Marka ter zahtevala, naj se v skladu z obveznostmi, ki so bile prevzete na politični ravni, zagotovijo ladjedelni- ci nova naročila za zaposlitev delavstva in pomožnih podjetij vse do trenutka, ko bodo začele obratovati tovarne, ki jih kot nadomestilo za ladjedelsko dejavnost predvideva načrt medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje. Na seji so nadalje razpravljali o prepogostem oddajanju raznih del podjetjem izven našega področja. To se dogaja predvsem zaradi tega, ker tukajšnje skrbništvo za javna dela vabi na ustrezne natečaje vse preveč tvrdk iz drugih italijanskih dežel. Nasprotno pa se dogaja, da ko se drugod v Italiji oddajajo važna javna dela, se tržaške tvrdke redno ignorirajo. Strokovnjaki so naglasili, da terja sedanji gospodarski položaj na našem področju temeljito proučitev, pri kateri naj sodelujejo vsi proizvajalni krogi, ter je zato osvojil predlog tržaškega delavstva, naj se formalno povabi odbor zbornice, naj skliče za prihodnji september poseben sestanek pokrajinske gospodarske konzulte. Med tem časom bodo sklicali tudi druge odseke konzulte, da bi zbrali formalni pristanek najmanj ene tretjine vseh svetovalcev, kakor to predvideva člen _7. pravilnika. Tržaška trgovinska zbornica, ki se dobro zaveda važnosti omenjenih problemov, se je v zadnjem času na več mestih zavzela za njihovo rešitev ter je v ta namen stopila v stik s političnimi in deželnimi oblastmi —• naglasa poročilo, ki ga je v tej zvezi sinoči objavilo tajništvo organizacije. Danes začetek festivala Dela v Dolini Spored festivala Dela v Dolini: DANES 3. avgusta: ob 19. urit otvoritev festivala, hb 20.30 nastop pevskih zborov Valentin Vodnik iz DoMne, France Prešeren iz Boljun-ca, Slovenec iz Boršta, Slavec iz Ricmanj in folklorne skupine iz Boršta. Od 22. ure dalje plesna zabava. NEDELJA, 4. avgusta: ob 16. uri koncert godbe iz Brega, ob 18. uri nastop ansambla narodnih plesov dn pesmi DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic, ob 19. uri zborovanje. Govorila bosta deželni svetovalec Dušan Lovriha in senator Paolo Šema Po zborovanju bo na sporedu drugi del folklorne prireditve, od 21. ure dalje plesna zabava. Igral bo ansambel z Jesenic. Prireditveni prostor bo odprt neprekinjeno od 10. ure dalje. PONEDELJEK, 5. — avgusta: pri. reddtveni prostor bo odprt ob 19. uri, ob 21. uri nastop ansambla Bordon. Pojeta Dario in Darko. Sledi plesna zabava ob zvokih ansambla The Robles. Danes na Gradu druga predstava operete Maya Zaradi slabega vremena je sinoči odpadla na gradu Sv. Justa predstava operete Maya v izvedbi bu-dimpeštanskega operetnega gledališča. Zato bo druga predstava omenjene operete drevi, hkrati pa odpade za drevi napovedana tretja izredna predstava Vesele vdove. Predstava operete Maya se začne ob 21. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti, po 20. uri pa pri blagajni na gradu Sv. Justa. llltUIIIIII|||||lMi|||||||||||Miiii|||||||||||||||!|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|,||||„l|||fll|||||l„||,|ll,||l||,| SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Obširna razprava o težavah občinskega podjetja ACNA Poletne prireditve PAHK MIRAMARSKEGA GRADU Predstave »Luči in zvoki«. Danes o)> 21.30 in ob 22.45 predstavi «Massinu-liano e Carlotta* v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj ob 21. in o# 22.15. V Rimskem gledališču (Teatro r& mano) bo v ponedeljek napovedan* predstava Firande-llove komedije »Li°-la* s sodelovanjem Domenica Modulna. Predstava je v okviru priredite/ ((Poletje 1968», ki jih prirejata Leto viščarska In turistična ustanova ter «Teatro slabile di prosa* Furlanije I* Julijske krajine. Vstopnice (oštevilčeni sedeži po 20uu lir, neoštevilčeni po 800 lir) se dolnjo pri blagajni v Pasaži Protti. Pon* deljkova predstava in torkova ponovitev se začneta ob 21.30. Grad Sv. Justa. V četrtek 8. In v petek 9. avgusta z začetkom ob J1, uri veliki mednarodni variete. Nastopijo: Dalida (prvič v Trstu), kvari* Cetra, Mario Zelinotti, trio Medini*' pum In številni drugii pevci. Prodal* vstopnic pri osrednji blagajni, Pas*' ža Protti 2, tel. 36-372. Odobren gradbeni pravilnik v okviru regulacijskega načrta Na svoji sinočnji seji, ki se je začela ob 20. uri, je miljski občinski svet obravnaval vrsto vprašanj, ki jih je bilo treba rešiti pred poletnimi počitnicami. Na_ začetku seje so bila na vrsti vprašanja in zadevni odgovori občinske uprave. Vsa vprašanja so zadevala v glavnem probleme avtomobilskega prometa v mestecu, parkirne prostore in podobno. Svetovalec Viola (KP) je opozoril občinski odbor na nevšečnosti, ki nastajajo pri prometu na cesti, ki pelje v Sv. Barbaro, in sicer zaradi številnih kupov gramoza ob cesti. Pri obravnavanju raznih sklepov, ki jih je pripravil občinski odbor, pa je zavzelo najvažnejše mesto vprašanje hude zadolžitve mestnega prevoznega podjetja ACNA. Občinski odbor je najprej predložil v odobritev sklep o najetju posojila v višini nekaj čez 5 milijonov lir. Ta vsota bo morala kriti razliko, ki je nastala lani med predvidenimi stroški za kritje plač osebja podjetja ACNA in dejanskimi stroški, ki so se zvišali zaradi nove delovne pogodbe. Ta sklep je občinski svet odobril. navi nekega drugega sklepa, ki predvideva najetje posojila v znesku 15 milijonov lir za delno kritje pasive že omenjenega podjetja (pasiva je narasla že na 35 milijonov lir). Demokristjani so izjavili, da bodo glasovali proti predlogu, ker so pač glasovali proti predlogu občinskega proračuna. Liberalec Ste-ner pa je izjavil, da bo glasoval za predlog, ker ga je zadovoljila županova izjava, da bo svetovalska komisija razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo ureditve položaja v tem podjetju. Socialist Robba je tudi glasoval za predlog, medtem ko je njegov strankarski tovariš (ki je v pietcklosti glasoval proti proračunom komunistične večine) glasoval proti. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Na koncu obravnave o podjetju ACNA se je postavilo še vprašanje —■»--»— - jfj. odobritve podjetju predujma 5 mi' jonov lir za kritje najnujnejših potreb. Sklep je bil sprejet. Občinski svet je nadalje odobril novi gradbeni pravilnik, v okviru mestnega regulacijskega načrta. Debata o pravilniku je potekla razmeroma hitro, le iiberalni predstavnik Stener je imel določene pomis- Zapletljaji pa so nastali pri obrav i leke glede čl. 65. Sklep je bil sprejet. SESTANEK PREDSTAVNIKOV ANPI NA OPČINAH Zbiranje opreme za «kraško hišo» v Velikem Repnu Zadruga «Naš Kras» sporoča: Dela pri rekonstrukciji star re kraške hiše v Velikem Repnu št. 31 se bližajo koncu. V nekaj dneh bo hiša popolnoma obnovljena, in sicer tako, kot je bila pred približno 150 leti. To hišo, ki bo dejansko muzej, je treba sedaj opremiti s predmeti, ki so bili v rabi pred sto in več leti. Zadruga je že v posesti nekaterih manjših predmetov, toda, še vedno manjka večina opreme za kuhinjo, ognjišče, spalnico, kaščo, klet in hlev. Manjkajo tudi razni predmeti iz kamna, ki bodo razstavljeni v lapidariju. Pozivamo vse Kraševce, tu in onstran meje, da s predmeti v njih posesti opremijo kraško hišo v Repnu. Hvaležni bomo za vsak najmanjši prispevek, pa čeprav gre samo za leseno žlico ali zemljat lonec. Z zadovoljstvom bomo spre jeli seveda tudi večje prispevke, pa najsi bodo to spalnica ali sod, Štirna ali kamnita miza s klopjo. Skratka, vse hvaležno sprejmemo. Vsak prispevek bo z imenom in priimkom darovalca objavljen v »Primorskem dnevniku«. Hva. la nem že v naprej! Odbor zadruge »Naš Kras« Prošnjo za priznanje partizanske dobe je treba vložiti do 10. oktobra Sklenili so, do bo treba pohiteti z zbiranjem potrdil in priznanj, ki jih je treba priložiti prošnji V četrtek je bil v prosvetnem domu na Opčinah širši sestanek združenja partizanov — ANPI, katerega so se udeležili člani pokrajinskega odbora organizacije in predstavniki krajevnih organizacij združenja. Prisotni so bili predstavniki s Proseka, iz Trebč, Bazovice, Nabrežine, Boljunca, Milj, z Repentabra, od Banov, iz Mavhinj, Prečnika, Šempolaja, z Opčin ih z Rocola. Osrednja in edina točka dnevne- uradnih postopkov, deloma pa tudi Giorgini je v bližini kina «Capitol» zaradi nezanimanja prizadetih. Zato prečkal cesto na prehodu za pešce, je bilo sklenjeno, da bodo v raznih okoliških krajih sestanki, na katerih bodo predstavniki pokrajinske organizacije poskrbeli za pravočasno vložitev prošenj Tov. Calabria je poudaril, da je bistvenega pomena dejstvo, da se v roku 10. oktobra vložijo prošnje, pa čeprav te še niso opremljene z vso potrebno dokumentacijo. Na sestanku je bilo nja partizanskih kvaHfikacij kePbo SadSfe poudarjen(’' da ,je Planje nja paruzansKin Kval iJKatij, Ker oo kvalifikacije partizanskega borca rok za vlaganje prošenj potekel pogoj m vsakršno drugo zahtevo brezpogojno 10. oktobra Združenje (na prirtler priznanjr pravice do in. je sklicalo sestanek, na katerem naj validnine. morebitne družinske pobi sodelovali predstavniki iz vseh kojnine za padlimj borci itd ) H krajevnih organizacij zato, da bi se čimbolj pospešile sestavljanje prošenj, pridobitev dokaznih listin (v glavnem gre za potrdila tajništva za narodno obrambo Jugoslavije), ter za odpošiljanje dokumentov pristojni komisiji pri obrambnem ministrstvu v Rimu. Predsedni’ pokrajinske organizacije ANPI Arturo Calabria je sporočil prisotnim, da jc nedavno komisija za priznanje kvalifikacij postala pravnomočna, ker je bil imenovan njen predsednik. Sledilo je poročilo tajništva zdru- Po poročilu predsednika in tajništva se je razvila živahna diskusija, pri kateri je sodelovala večina prisotnih. Avto hudo ranil pešca na zebrastih prehodih ženja, ki ga je podal tov. Josip Per- fe, J?** si’ noči ponovno prizorišče hude pro- £*’„= m?1116 nesreče, pri kateri se je je za priznanje partizanskih kvali- teik0 poškodoval 53-letni Carlo tikacij. Iz poročila je razvidno, da Giorgini, rojen v Miljah in sta- obstajajo določene težave pri rese-1 nujoč v našem mestu v Drevoredu vanju vlog. Delo poteka počasi de- j XX. septembra 80. Nesreča se je loma zaradi bolj ali manj nujnih zgodila nekaj minut po 22. uri. ko Je iz središča mesta privozil fiat 850, ki ga je šofiral 20-letni Luclano Pellaschier iz Drevoreda D’Annunzio 70. Mladi voznik je verjetno šele v zadnjem trenutku zagledal pešca, tako da mu ni u-spelo pravočasno zavreti. S prednjim delom avtomobila je silovito udaril v moža in ga zbil na tla, kjer je Giorgini obležal s hudimi poškodbami. Poleg agentov prometne policije Je na kraj nesreče pridrvel rešilni avtomobil Zelenega križa, s katerim so ponesrečenca, ki je bil v komi, pospremili v splošno bolnišnico. Tu so Giorginiju ugotovili izredno močan pretres možganov, zaradi katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Mož leži sedaj na nevrokirurškem oddelku pod stalnim nadzorstvom zdravnikov, ki si prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Kopališke miši za zapahi Štirje mladoletni tatiči, ki so v zadnjih dveh mesecih opravili celo vrsto tatvin v slačilnicah bar-kovljanskih kopališč, v različnih stojnicah za prodajo zelenjave in pijač in v parkiranih avtomobilih, so padli v roke agentom letečega oddelka. Gre za 19-letnega Adrijana Carmelija iz Ul. S. Zenone in za sedemnajstletnike Fulvia K., Vin-cenza C. In Giorgia I. Cetvorico so prijavili sodnim oblastem zaradi zcjj-uževanja v zločinske namene, tatvin in poskusov tatvin z obtežilnimi okoliščinami. Nazlonale — zaprto. Grattaclelo 16.00 «La minigonna P1* ibita della compagna Schulz«. El** Sommer, Bob Orane. Technicolor- Fenice — zaprto. Eden 1630 «Week-end». Zabavni chndcodor. Ezcelslor 16.00 «Treni stretiamen*' sorvegliati«. Oscar 68. Prepoved*11 mladini pod 14. letom. . Rttz (Ulica San Francesco štev. 1J1 16.00 «Carmen Baby». C. Ringer, Mahler. Eastmancolor prepoved*" mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «War Klili«. G. Mo"1' gomeri, Tom Drake. Technicolor "" Prepovedano mladini pod 14. leto"1. Moderno 16.30 «Facdia per rinferno*-G. Peppard. Technicolor. Prepovf dano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 »Le avventure Miguel Cervantes*. Technicolor. Aurora 16.30 «FBI contro Cosa stra*. Detektivka. Delujejo klimah ne naprave. Cristallo — zaprto, Capitol 16.00 «La rapina al treno k stale*. S. Baker, J. Pettet, Tech11' color. Impero — zaprto. . Vlttorio Veneto 17,00 «Le 5 chiavi terrore*. Christopher Lee. Techn'1"”' lor. Prepovedano mladini pod ” letom. Garibaldi — zaprto. Astra — zaprto. Ideale 16.30 «1 tre avventurierU. Delon, L. Ventura. Technicolor. Abbazia 16.30 «11 meravigltoso paes*' R. Mite h um, Julie London. Danes 3. avgusta se bodo vrnili otroci, ki letujejo v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Sl«' venska kulturno gospodarska zveza prosi starše, da jih pri' čakajo pred sodnijsko palačOi Foro Ulpiano, od 12.30 do D- Prispevajte za DIJAŠKO MAIIIO! tiiadka. Itniigatonz TRST - Ul. sv. Frančiška 2° Tel. 61-792 bo od 5. do 25. avgusta ZAPRTA zaradi prenovitvenih de*' Zato naproša odjemalce« še posebno pa naročnik* raznih knjižnih zbirk, d* sc v primeru potreb* zglasijo pri njej še i* mesec. ALPINISTIČNI TABOR _. Alpinistični odsek SPDT P^i tabor alpinistov in planincev do 8. sept. na Creti GrauzariJ- ^ bor je namenjen vsem ljubite*Fji planin. Vpisovanje in inlottdKe v Ulici Geppa 8. Mesta so 0 jena. • * • A SPDT priredi v četrtek. 15. »vf*(f turistični Izlet z avtobusom na *,kr ško z ogledom Celovca, Gosposv"'^ ga polja ln Vrbskega Jezera. vanje v Ul Geppa 9. Prosvetno društvo v Skednju nizira 15. avg. 1968 enodnevni 'f. v Laško. Vpisovanje vsak pone®*,,;!1 torek, četrtek ln petek na društva. Skedenjska ul. 124. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POR1 0Ke„ Dne 2. avgusta 1968 se je v (D rodilo 8 otrok, umrlo pa je ” fž UMRLI SO: 84-letni Giovati™' men. 5 minut stari C el e ste E£>rdV 79-le.lna Maria Godina, 67-letni u ji do Mitri, 67-letni Vittorio Copri11’ letni Angelo Albertini. NOČNA SLUŽBA LEKA^ (Od 19.3» do S.30) Vielmetti, Borzni trg 12. Ce‘ll. M’ Ul. Rossetti 33. Alla Madonna ae/ "T r*rr Dio.r> '1 Cini 1 A nnO " re, Trg Plave 2. SanfAnna, sv. Ane 10. .. DNEVNA SLUŽBA LEKA*1* (Od U. do 1«, ure) / Biasoletto. Ul. Roma 16. I1 Ul. Bernini 4. Benussu, Ul. Cava" . Sponza, Ul. Montorslno 9 (R°Ja OBIŠČITE XVIII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU O OD 2. DO 12. AVGUSTA 1968 Sodelujejo domača in tuja podjetja — Pestra izbira blaga široke potrošnje — Kmetijski stroji — šivalni in pralni stroji — Vsak dan modna revija — Pester zabavni program vsak več*r od 20. do 24. ure, v soboto in nedeljo do 2. ure zjutraj '"N S PRIMORSKI dnevnik LETOS JE SEJEM DOBIL MEDNARODNI ZNAČAJ Včeraj slovesna otvoritev Gorlško-bcneškl dnevnik XVIII. gorenjskega sejma v Kranju LCKARN-A«JI V SP0RU * ma OB ZAKLJUČKU MATURITETNIH IZPITOV Zaradi vedno večjega števila domačih in tujih razstavljavcev bodo kmalu uredili nove večje sejemske prostoro jemV"I~mednar°dni gorenjski se- urBrilY Kran>u Je adiprt. Brž . r*®! obvoriitivd se po sc Je na njem običajni živžav kupcev in troa ova,lcev' ki 15,0 trajal na vseh r_.iL razstaviščih vse do konca pri-Se]r''e’ to je do torka, 13. t.m. JEc"1 Je namreč izrazito potrošni-hai?i znafla.ia, in res je na n.iern vrste POtrošnega blaga v vsaS1 k°k*inah in izbirah, od kuhinjskega pribora do in‘S?Jih modelov domačih in Pra'nih strojev, od teks-iev !zdelkov do kmetijskih stro-V, gramofonskih plošč do te-toSS^ga »Prejemnika, pa še od doiai^ ,, kvtomobila. Podjetja pro-pto.v0 blago tudi z velikimi p.v UgJi* neposredno kupcem 'potrošim,,,?1' ® se prav zato v velikih niekrcah vsako leto zberejo iia • nihl.2- vseh bližnjih in oddalie-tenici.r..a',e'v: Lani si Je ogledalo Go-skrmii"1 s?jem 140.000 domačih ohi-m 20.000 obiskovalcev iz ga vsekakor veliko število, ki znat-„_ aa dosegajo tudi sejmi v to J?® večjih mestih. Letos pa bo je Jf- 10 Se občutno naraslo, saj hlad«.111, Ietos uradno priznana r»._.ar°dna prireditev in kot tak vSlmtga tudi s Primernimi de-st®Mj©nr “^tinentd za odkup raz- asa tee» „ eEa tehničnega blaga, poleg P& hfl lr tivmi 1 nriicnorrnl turi' to čedniPa J?° k temu prispeval tudi to lerog interesentov na turj^^ed.itev ter domači in tuji jo JJ’ ki v višku sezone potuje-zi {?: 8‘gvni cestni magistrali sko-daj0 „ 1- Med pobudami, ki spa-hihio i J4 akvir, naj posebej orne r6nisk1Z et združen z ogledom Go-za sejma, ki ga organizira necje5j6je člane in simpatizerje v vensji? 's posebnim vlakom Slo-Trsta gospodarsko združenje iz ho^^Jjfld sejem je včeraj urad-2borni r Predsednik Gospodarske se, ij e za Slovenijo Leopold Kre-zai Je v krajšem govoru nani-ditve avn,e ra®vojne mejnike pnre-ga nUi06*04 skromnega obrtnd&ke-'etUi v®28, W Pa se je v zadnjih ■ Prediv/ sk*adu z gospodarsko in Kram^j industrijsko strukturo vila v ln nJegovega zaledja raz-reditev mednarodino sejemsko pri-nostL Priznanega pomena. Vredna lan ki s0 dali sklenjeni thiliia/r1 Prireditvi, je presegla dve sta4ia starih dinarjev, kar pred-v n// Povečanje za 60 odstotkov Primeri z letom 1966. blagi6* Prikaza najrazličnejših vrst sejeL’ obsega letošnji Gorenjski KreSp .tudl turistično razstavo. L. čapje “f v. tej zvezi izrazil prepri-ha tpL"a čaka kranjsko prireditev ra*Vol sPecitičnem področju velik bodo1 v prihodnosti, zlast4 če se Pati Ijrfi v njegovem okviru skie-PosajnpUd! turistični dogovori za k°letn« , sezone, zlasti pa za vsa-Wo zimsko sezono. . prea » u 'Udi r»J,ern Je Kratko spregovoril . sejetvTr?dsednik sveta za Gorenjski Vil' nn-Ap^rej Babič, ki je pozdra-nilte| ^°tne goste in gospodarstyje-he j,, ned njimi predstavnika zveznika »n ine M- Breclja, predsed-Venilo*TPodarske zbornice za Slo-6m, 7’“dPane vseh gorenjskih ob-?tl%kih pni,ke italijanskih in av-.fithl P Poslovnih krogov, med ka-Sq2 Je bilo tudi predstavništvo 5 Predsednikom St. Boletom na čelu, avstrijskega generalnega konzula Riesenfelda, župane obmejnih mest In druge goste. Govornik je med svojim izvajanjem poudaril, da potrebuje Gorenjski sejem brezpogojno nove prostore, za katere so že zagotovili primerno področje na Savskem logu in kjer bodo še v letošnjem letu pričeli graditi novo razstavišče. Tako bo 19. mednarodni gorenjski sejem, v najslabšem primeru pa njegova Jubilejna 20. prireditev definitivno pod lastno streho. Po otvoritvenih slovesnostih je sledil ogled sejma, ki zavzema 16 tisoč kv. metrov razstavnega prostora (na Savskem logu jih bo na razpolago 70.000), m na katerem sodeluje poleg velikega števila domačih podjetij tudi 36 firm Iz tujine, od tega večina iz Italije in Avstrije, po nekaj pa tudi iz Zahodne Nemčije in ZDA. Gostom je vodstvo sejma pripravilo tudi modno revijo, na kateri je poleg domačih podjetij, ki izdelujejo oblačila, obutev in razne pritikline, sodelovalo tudi podjetje Moncaro iz Gorice s svojimi plašči, športnimi kostumi in večernimi oblekami. Revije se bodo ponavljale vsak dan. Med drugimi sodelavci iz Italije naj omenimo tvrdko Bellagio iz Coma. ki razstavlja molzne stroje, videmsko podjetje Gregorat z bogatim izborom pletilnih strojev, dalje trgovino Prešeren iz Trbiža, podjetje SIRE iz Trsta, firmo Marega iz Gorice, itd. Za obiskovalce Gorenjskega sejma, katerim vsekakor priporočamo ogled razstave, ter zlasti njenih oddelkov, ki se nanašajo na pohištvo, tekstilne izdelke, prehrano in turizem, naj navedemo, da je sejem odprt vsak dan od 8. do 19. ure, zabaviščni prostor pa do 24. ure, ob sobotah in nedeljah pa do 2. ure zjutraj. Vstopnina znaša 300 starih dinarjev. 7kdtn& (itecUUituui Bolniška blagajna zopet odklanja . Skorai r1™" ■ v, . ... ima popravne izpite(48,76) odst.) plačilo za recepte svojih zavarovancev «Spoštovani gospod urednik! V včerajšnji številki «Primorskega dnevnika» stoji v članku ((Zares ne bomo Se dobili obljubljenih slovenskih strokovnih zavodovo nasled- . ... . , ,__ „ . .. nja trditev: ! Je sporočilo lekarnarjem v Gorac,!. bi na osnovi člena 29 pravilnika za ((Letošnji izidi zrelostnih izpitov da ne b° več izplačevalo lekarnar lekarniško službo izdal odredbo. so na splošno boljši kot lani. Na , jem zdravil, ki bi jih kupili njeni da mora tudi lekarna bolniške bla- prvem mestu je klasični licej, na zadnjem pa učiteljišče.» že koj po končani maturi na znanstvenem liceju so bili v Vašem dnevniku objavljeni izidi vseh matur v številkah in odstotkih. Tudi tam je bilo zapisano in navidezno z odstotki dokazano, da je učiteljišče glede uspeha na zadnjem mestu. Dejansko pa je bil račun postav Ijen na nepravo osnovo. Pri učiteljišču je Vaš poročevalec štel kandidate iz Gorice in Trsta skupaj — pri klasičnem liceju tega ni naredil.« Skupni izid res da v članku navedeni odstotek. Ako pa vzamete samo tržaško učiteljišče, se sli- INAM s tem odklanja predpise novega lekarniškega zakona, kateri v svojem členu 15 pravi, «da ima vsak državljan pravico, pa četudi je zavarovan pri bolniški blagajni, da 'sl lahko svobodno izbira lekarno za svoje potrebe«. Zaradi ponovnega nasprotovanja vodstva INAM, je rečeno v lekarniškem poročilu, ter v pričakovanju, da bo pristojna oblast zavzete spremeni. Rezultat je namreč la v tej zade,vi SVOje stališče, si naslednji: 18 kandidatov, 7 uspo- zavarovanci na račun zavarovanja, j gajoe INAM uvesti trajno pošlova-Zveza lekarnarjev je o tej zadevi j nje, torej tudi ponoči in ob praz-poslala posebno poročilo za tisa, I nikih. v katerem ugotavlja, da vodstvo sobljenih, 10 s popravnimi izpili, eden padel. Odstotek usposobljenih je 38.88, torej več kot na znanstvenem liceju Učiteljišče torej ni na zadnjem mestu. Pišem Vam, ker se trditev o slabem uspehu na učiteljišču ponavlja v slovenskem tisku. Po «Primorskem dnevniku« je to posnel n. pr. goriški «Katoliški glas«. S tem se ustvarja v javnosti napačna predstava o zavodu. Zato Vas prosim, g. urednik, da omenjeno netočno vest popravite o-ziroma, da vsaj poskrbite, da se objava ne bo ponavljala. Z odličnim spoštovanjem!« Fov. ravnatelj ANTON KACIN V pismu pokrajinskemu zdravniku lekarnarji ugotavljajo, da je 20 tisoč zavarovancev ob praznikih in ponoči brez lekarniške službe Vodstvo boki iške blagajne INAM ro do pokrajinskega zdravnika, da se bodo na proslavo odpeljali že v Soboto 3. avgusta ob 6. uri zjutraj. Za vse podrobnosti vprašati urad v Ascolijevi ulici 1. i V nedeljo 11. avgusta priredi SPD enodnevni družinski izlet z avtobusom v dolino Trente, k izviru Soče in na Vršič. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob 6. Uri, iz Podgore ob 6,10, iz Štandreža ob 6.15. Vožnja za člane 1.200, za nečlane 1.400 lir. Vpisovanje do četrtka, - 8. avgusta , pri odborniku Arturju Košuti vt Gorici, Mameli-jeva ulica .8, t., i . •; 4 d ta i Nadalje priredi SPD dvodnevni izlet z lastnimi sredstvi dne 10. in 11. avgusta v Dolomite z vzponom na Tofane (3.225 m). Odhod v soboto zjutraj ob 6. uri. lekarnarji sprejeli sklep, da ne bo do več pošiljali na upravo INAM prejetih receptov v plačilo. Ce bo prišel še kakšen zavarovanec po zdravila, ga bodo napotili v lekarno INAM. Taka odločitev goriških lekarnarjev pa odpira še druge važne probleme. Lekarna INAM namreč o-bratuje samo podnevi ter je zaprta ponoči ter ob nedeljah in praz nikdh. Na ta način ostane kakih 20 tisoč zavarovancev bolniške blagajne brez možnosti nabaviti si potrebna zdravila v nočnih urah in ob praznikih, kar je v nujnih primerih neobhodno potrebno. Zato so se obrnili lekarnarji pisme- iiiiiiii iii n i ■■ mn n min n mil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii umili iiiiiiiiiiiii t,im mi 1,11111,111,|| m |imi,,i umi,|| |,mili|,i mi m mi milim iiiiiiiiiiii n n im ii im VČERAJ NA OKRAJNEM SODIŠČU Trije mladi Nemci obsojeni zaradi posesti strelnega orožja Karabinjerji so jih pred dvema dnevoma ustavili na Ponterošu, kjer so prodajali fotografske aparate - Pri njih so našli tudi tri samokrese Na tržaškem okrajnem sodišču (sodnik Losapio) je bila včeraj kazenska obravnava po hitrem postopku proti trem Nemcem,J ki so jih karabinjerji, aretirali,,29. julija-O dogodku smo poročali obšir-— •• včerajšnji številki našega no v lista. Na zatožni klopi so se znašli v pripornem stanju (karabinjerji so jih pripeljali vklenjene v dvorano okrajnega sodišča ter jih prav tako odpeljali z lisicami na rokah); 28-letni Horst Stein iz Remscheida (Porenje — Vestfalija), 27-letni GLEDALIŠKO POLETJE V VERONI Ifitiii! ZADNJA DVA TEDNA PREDSTAV danes 4-/a. Arena di Verona ■ Teatro Romano ned- Arena dl Verona Teatro Romano LUISILLO 6 /8 P°ned- Teatro Romano — Orek A rano /1-1 Varnnn 7 /0 "urek 1S 5? 10' o' Pe‘*k '/8' sob. Il-/I. l3-/8. l*-/8. torek sreda }!•/«• četr. g Ha-SS* bed. Arena dl Verona Arena di Verona Arena di Verona Arena di Verona Arena di Verona Teatro Romano Arena di Verona Teatro Romano Arena di Verona Teatro Romano Arena di Verona Teatro Romano Arena di Verona Arena di Verona Arena di Verona Arena di Verona TRUBADUR ŠPANSKI PLESI AIDA ŠPANSKI PLESI — LUISILLO ŠPANSKI PLESI — LUISILLO TRUBADUR AIDA LUCIJA LAMMERMOOR TRUBADUR AIDA BOLGARSKI PLESI — ANSAMBEL «PIRIN» LUCIJA LAMMERMOOR BOLGARSKI PLESI — ANSAMBEL «PIRIN» AIDA ALVIN ALLEY AMERICAN DANCE THEATRE LUCIJA LAMMERMOOR ALVIN ALLEY AMERICAN DANCE THEATRE TRUBADUR AIDA LUCIJA LAMMERMOOR TRUBADUR CENE 800o *>ar*er vrste L. 7000, II, vrste L, 4500, III. vrste L. ~~ Prvo stopnišče L. 2000 (Enal-Acli-Univer. študenti L. r 1 — Drugo stopnišče L. 1000 (Enal-Acli-Univer. študenti lil "OMANO: Parter I. vrste L. 3000, II. vrste L. 1800, * ‘ ,VrSte L. 1000 — Stopnišča L. 400 (Enal-Acli-Univer. štu-6,111 L. 300) « IRIS- PROŠKU danes, 3. t. m. ob 19.3(1 (Inemn-st-ope barvni Avala (Be-film: 1V10LENT1 Dl RIO BRAVO (NASILNEŽI K1A BKAVA) P° romanu Karla Maya «Zaklad Aztekov« Booker, Gerard Barray in Veljko Despotovič Heinrich Lahaye iz VVupperthala in 27-letni Hans Peter Stobbe tudi iz Remscheida. Včerajšnja obtaVnfiVa je potekla zelo naglo, čeprav je moral sodnik zasliševati obtožence s pomočjo tolmača. Mladeniči ■ so bili obtoženi predvsem nedovoljene posesti in nošnje strelnega orožja ter prodajanja blaga brez ustrezne licence. Prvi prekršek je bil seveda najtežji, ker so bile zadevne kazni nedavno poostrene z novim zakonom. Sodnik je hotel zvedeti, od kod orožje. Stobbe je na obravnavi izjavil, da je or. edini lastnik vseh treh pištol (dve sta nosila na sebi Lahaye in Stein, medtem ko je bil on neoborožen, ker je pustil pištolo «berretta» v avtu znamke «BMW 2000» z evidenčno tablico RS-C-99, ki je bil parkiran v Ul. Timeus. Eno pištolo «berreltf.» je kupil v juniju v Savoni pri nekem orožarju. Izjavil je, da je dobil dovoljenje od kvesture, da jo por.ese s seboj v Nemčijo. Dovoljenje je veljalo za en mesec, a o rož j j b' moral ponesti čez mejo na bloku pri Stresi oziroma na nekem drugem bloku. Začasno dovoljenje je potem pustil v Nemčiji in ga ni vzel s seboj, ko se je s prijateljema odpravil v Jugoslavijo in nato v Trst. Izjavil je še, da je velik ljubitelj orožja ter, da je dobil ostali dve pištoli v nekem športnem krožku. Dve pištoli je izročil prijateljema za osebno obrambo. Precej zapletena je bila tudi zadeva v zvezi z raznim blagom, ki so ga agenti našli v avtu. Pri preiskavi so zaplenili sedem fotografskih aparatov, štiri daljnoglede, en teleobjektiv ter en cfiash*. Preiskovalnim organom se jt porodil sum, da je bilo mogoče blago ukradeno že v Nemčiji. Stobbe je pojasnil, da je dobil fotoaparate od turških državljanov, ki delajo v Nemčiji in ki niso imeli dovoli denarja, da bi plačali razna popravila na svojih avtih (mladeniči delajo namreč v neki karoserijski delavnici). Pozneje je nekoliko spremenil verzijo, rekoč, da je aparate dobil od enega samega Turka. Poudaril je, da so bili aparati kupljeni v Nemčiji Na obravnavi so mladeniči potrdili, da so si skušali plačati počitnice v Jugoslaviji in Italiji s prodajo aparatov. Ta naklep se jim je v Jugoslaviji ponesrečil. V Trstu pa so prodali eno filmsko snemalno kamero za 55.000 lir. Karabinjerji so skušali ugotoviti, kdo je bil kupec, toda vsi napori so bili zaman. Mladeniči so izjavili, da so aparat prodali nekemu že priletnemu moškemu. Karabinjerjem pa se je posrečilo ugotoviti, da je bila ena pištola res kupljena po zakoniti poti v Savoni. To so ugotovili karabinjerji v Savoni. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodnik obsodi vsakega na 6 mesecev pripora. Zagovornik odv. Segariol Je skušal s svoje strani ločiti Steinovo In La-hayevo odgovornost od Stobbove. Najtežji prekršek predstavlja posest in nošnja strelnega orožja, toda prva dva obtoženca nista bila lastnika. temveč sta imela pištoli le v začasnem varstvu. Zato bj ju sodnik lahko oprostil ter naložil Stob-beju najnižjo kazen. Za drugi prekršek (prodajanje blaga brez licence), pa Je menil, da to sploh ni prekršek, ker je šlo le za prilož- nostne kupčije im v glavnem le za poskus prodajanja. Vse tri pa bi morali izpustiti na svobodo. Združenje lekarnarjev odklanja vsako odgovornost zaradi kakšnih nevšečnosti ali incidentov, ki uteg nejo nastati v lekarniški službi zaradi nočne zapore lekarne INAM Ne velja trditev, da so odprte druge lekarne kadar je ona od INAM zaprta, ker poslujejo druge lekarne' le za kliente, ki niso zavarovani pri INAM. Tudi tako imenovane po deželske lekarne bi lahko odklonile nočno službo ter poslale eventualne kliente v mesto do lekarn, ki imajo redno nočno ali nedeljsko službo. Vsekakor imajo tudi zavarovanci na Goriškem, kot dru god po vsej državi, pravico do ie kapniške službe tudi ponoči in ob nedeljah. Zato zveza lekarnarjev v svojem pismu pokrajinskem-., zdravniku obsoja tako odločitev vodstva bolniške blagajne, ki se brani izvajati zadevni državni zakon. Samo zaradi varčevanja je torej lekarniška služba za zava rovance pomanjkljiva. Tako se zaključuje pismo lekarnarjev. Z naše strani smo se obrnili še do predsednika Zveze lekarnarjev dr. Fumanerija, ki je dodal, da je zadeva posebno kočljiva v predmestjih, kot n. pr. v Standrežu, kjer sploh nimajo krajevne lekarne in je tudi ne bodo imeli, dokler ne bo dovoljeno zavarovancem INAM, da bi se je posluževali ob vseh urah in tudi ob praznikih. Predlagal je, naj bi tudi kakšen občinski svetovalec predlagal zadevo v razpravljanje v občinskem odboru in v občinskem svetu. Razdeljevanje bencinskih bonov Trgovinska zbornica v Gorici o-pozarja vse tiste, ki imajo pravi- V goriški pokrajini je zaključni zrelostni izpit polagalo 523 dijakov Absolventi strokovnih tečajev CIFAP Pri zavodu za strokovno usposabljanje (CIFAP) v Gorici, Korzo I-talija 65 so te dni z zaključnimi izpiti zaključili tudi šolsko leto za industrijske strokovne tečaje. Prvi tečaj je izdelalo 15 učencev, med katerimi sta Benito Li-povšček in Gianfranco Marussi. Drugi tečaj pa je opravilo 8 učencev in med njimi tudi Jožef Uršič. V goriški pokrajini je letos polagalo veliko maturo 523 dijakov in dijakinj. V tem številu so zapopa-deni dijaki, ki so obiskovali višje srednje šole, se pravi gimnazije, učiteljišča ter tehnične šole najrazličnejših strok. Na goriških šolah je bilo 477 maturantov, na tržižkih Pa 67. Skoraj polovica vseh dijakov (255, odnosno 48,76 odst.) ima popravne izpite ter se bodo morali znova predstaviti komisijam v jesenskem Izpitnem roku. Izdelalo jih je 208. odnosno 39,77 odst., medtem ko so zavrnili'60 dijakov, ali 11.47 odst. Na slovenskem klasičnem liceju jih je od 6 dijakov pet. izdelalo, enega so zavrnili, popravnega- izpita nima nobeden. Na slovenskem 'učiteljišču sta izmed 9 dijakov dva izdelala, eden .je bil zavrnjen, šest Jih pa ima popravne izpite. Po odstotkih sta slovenski srednji soli na začetku lestvice (klasičtii liceji — po učnih uspehih med vsemi srednjimi šolami rta Goriškem — in na koncu (učiteljišče). Deželni natečaj za darilne posode Ustanova za obrtniški razvoj v Furlaniji - Julijski krajani razpisu-je natečaj za izdelavo posod, v katerih bo mogoče spravljati darila. Posode so lahko napravljene iz katerega koli materiala in kakršne kodi oblike, poglavitno je, da so različne od modelov, ki jih je moč dobiti na tržišču Natečaja se morejo udeležiti obrtniška podjetja iz naše dežele. Prijave in modele b.;do morali obrtniki poslati na tajništvo ESA v Videm. Viale Venezia 100 najkasneje do 30. septembra letos. Za prvo nagrado je predviden znesek 300.000 lir, za drugo nagrado 200.000 lir, tretjo 100.000, nato je še pet nagrad v obliki nakupa po 50.000 lir. Nagrajene posode bodo last ESA. V Štnerjanu so pokopali Ano Komjanr roj. Kodermac Včeraj pupuidne so potožili a večnemu počitku na pokopališče v Steverjanu Ano Kodermac vd. Ko-mjanc. ki je v torek umrla v Gorici v starosti 8! let. Na zadnji poti so jo poleg številnih družinskih članov pospremil! tudi prebivalci briških vasi. Pokojnica je bila doma iz 9ee-denskega konca ter se je primožila v znano Komjančevo družino na Valerišču. Bila Je dobra mati ter gospodinja. Vzorno je vzgojila osun sinov in hčera. Sin profesor Marijan je duhovnik in kulturni delavec v Gorici, Ivo je zdravnik, Jože pa vodi posestvo v Steverjanu. Hčerki doktorici Viktorija in Marija sta se preselili v Ameriko. Zadnja leta je pokojnica živela skupno s sinom Marijanom in hčerko Justino v Gorici. Prizadeti družini izrekamo ob tako hudi izgubi naše globoko sožalje. IIMIIIMIIIMIIMlHItMIIIIIIIIIIIIIMMUlMlMUfMMftMlllllllMMMMHHIIMHIIIIMMMMIMMMMIIMHIMIIIMIMIIMIIIMIlUMMIUMMMMMMMMIIMMMHlMHMHlUJMIIMIIMIMIMMIN PO OBJAVI V POKRAJINSKEM URADNEM VESTNIKU V nadrobni prodaji bo sladkor proste cone po 118 lir kg Določene so ludi marže uvoznikov ler trgovcev na drobno Cena se je dvignila zaradi pribitka vsedržavne dodatne pristojbine Sodnik Losaipio je vse tri ototo- co do bencinskih bonov proste co ne tako v Gorici kot na podeželju, da bodo 14. avgusta zaključili razdeljevanje '‘bonov, veljavnih za tri-mešečje“jttllj - september. Zato opozarja prizadete, naj dvignejo do tega roka bone, ki jim pritičejo, ker žence spoznal za krive obeh prekrškov ter obsodil vsakega na 2 meseca pripora ter na 70.000 lir denarne kazni. Ukazal- j«, naj jih takoj izpustijo na svobodo. Pištole in fotoaparate so jim zaplenili. Odvzem vozniških dovoljenj Tržaška prefektura sporoča, da so pretekli mesec v skladu s členom 91 prometnega zakonika začasno odvzeli vozniško dovoljenje sledečim osebam: Bruno Bubnič (za dobo 18 mesecev), Nino Mar-cone (9 mesecev), Antonino Canniz-zaro (3 mesece) in Dorina Donati (en mesec). V istem času so preklicali 12 vozniških dovoljenj zaradi nesposobnosti vozačeg, 4 vozniška dovoljenja pa so odvzeli za nedoločen čas, ker se vozači niso javili na občasni zdravniški pregled. Na podlagi določil pokrajinskega odbora za cene, ki mu predseduje prefekt, so prejšnji dan objavili v pokra.jdnsken^ urgjflbbnj,, lestvi, dekret prefekta goriške pokrajine, s katerim bo sladkor proste cone v nadrobni prodaji po el 18 lir kilogram. Cena bo veljala do 31. oktobra letos. Kršilci tega določila bodo podvrženi kaznim; župani ter bodo v nasprotnem primeru izgu- policijski organi in pokrajinsko bili pravico do tega obroka. j nadzomdštvo za cene bodo skrbeli ___________' za izvajanje tega določila. Cena sladkorja v nadrobni prodaji je bila določena na podlagi sklepa goriške trgovinske zbornice, ki je določila tudi kvaliteto uvoženega sladkorja na področje proste oone. Ministrstvo za industrijo in trgovino je odobrilo sklep trgovinske zbornice o uvozu sladkor ja ter določilo prodajno ceno v skladu s sklepom pokrajinskega odbora za cene. Medministrski odbor za cene je nato odločil, da bodo morali od L julija letos dalje tako domači proizvajalci sladkorja lS SPD v Logarsko dolino, k izviru Soče in v Dolomite Slovensko planinsko društvo iz Gorice ima za prihodnje nedelje v programu kar tri izlete. V soboto in nedeljo 3. in 4. avgusta se bo njegovo zastopstvo udeležilo proslave 75-letnice ustanovitve Slovenske planinske zveze, ki bo v Logarski dolini. Zastopniki SPD kot uvozniki tujega sladkorja plačati blagajni za izenačenje cene domačega sladkorja po 23 lir na jSFHofc, Pfrebno Pristavita se odločitev pokrajinskega odbora za cene, ki je potrdit uvoz-nlteom sladkorju na' dabelo po 10.50 Idr dobička pri kilogramu trgovcem v nadrobni prodaji pa po 17.50 lir marže pri kilogramu sladkorja. Z objavo prefektumega dekreta v pokrajinskem uradnem listu je dokončno določena cena sladkorja, ki jo bodo potrošniki plačevali na podrogju proste oone, se pravi v Gorici ter v Sovodnjah, obenem pa so premagane tudi vse ovire za prodajo tega važnega prehrambenega artikla. Še dva večera na plesu v Šlandrcžu Na nogometnem igrišču v fttan-drežu bosta danes in Jutri še dva zabavna večera, ki ju prireja domače nogometno društvo Juventi-na. Vsak večer bo ples, na voljo Je dovolj osvežujočih pijač ter prigrizek. V nedeljo okoli 23. ure bodo izvolili miss Juventine za leto 1968. Zabavne prireditve v psihiatrični bolnišnici V goriški psihiatrični bolnišnici bodo imeli danes, v nedeljo in ponedeljek tri dni večernih zabav za bolnike, na katerih pa bodo sodelovali tudi zabavni ansambli iz mesta in okolice Nastopili bodo folkloristi iz Ločnika, na sporedu pa Je tudi srečolov. Prireditev spada v okvir sodobnega zdravljenja bolnikov. ki jim zdravniki skušajo omogočiti čimbolj normalno Življenje, kakršnega bi Imel! izven boi-mšnice v svojem vsakodnevnem življenju. ................1,111.......IIHHIHIIIIIIHIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIII,,,,, ,11,111111,I„||, m................................................................................................................................................................ ,„|„u„ iiiiiiiiiiii, ............................ POD OKRILJEM IZSELJENSKE MATICE Srečanje domačih izseljencev «Pod skalco» ob izviru Vipave Ogled zadružne kleti v Vipavi - Pozdravi krajevnih predstavnikov in predsednika SIM iz Nove Gorice - Lep kulturni program Preteklo soboto je priredila po- , ln popolno izvajanje. Člani prosvet-družndca Slovenske izseljenske ma- nega društva iz Vipave so nato re-tace iz Nove Gorice VI. srečanje citirata odlomke iz Župančičeve «Z z izseljenci. Prišla so iz sežanske, vlakom« in iz «Dume» Obe pesmi goriške in ajdovske občine. Nekaj | so podali z velikim občutkom ter jih je bilo tudi iz bolj oddalje- bali deležni živahnega odobrava njih krajev. Najprej so sd ogledali znamenitosti vipavskega trga, potem pa še moderno vinsko klet. Ravnatelj kmetijske zadruge, ki je obenem tudi podpredsednik občinske skupščine v Ajdovščini, tov. dr. Ludvik Kosmač je goste prisrčno pozdravil ter jih ob slovesu pogostil z najboljšo vipavsko kapljico. Na trgu je medtem mestna godba iz Ajdovščine priredila promenadni koncert, ki je privabil tja tudi veliko domačinov «Pod skalco« se je nato začela prava kulturna prireditev. Gostje in njih svojci so zasedli vse sedeže in tako napolnili do kraja ves prostor. Po uvodnem glasbenem komadu Je vse prisotne pozdravil predsednik krajevne skupnosti Josip Kostanjevec, za njim pa je nagovoril in pozdravil izseljence Se predsednik podružnice SIM iz Nove Gorice Kristjan Bavdaž, ki je poudaril namen in pomen takih srečanj ter zaželel izseljencem prijetno bivanje v domačih krajih. Zastopnik južnoameriških Sloven. cev Jože Škodnik se je v imenu izseljencev zahvalil za lep sprejem ter poudaril prisrčno in tesno povezavo med izseljenci in staro domovino. Nato so dekleta v narodnih nošah pripela vsem gostom šopke in značke. Pevski zbor «Sreftko Kosovel« iz Ajdovščine je zapel več domačih pesnil. Živahno ploskanje J« nagradilo pevce za res umetniško nja. Orkester JLA pa je še ves ve čer skrbel za zabavno glasbo in ples. še pozno v noč so si prijatelji in znanci obujali spomine na razne dogodke med obema vojnama. Ganljiva so bila srečanja med posamezniki, saj se nekateri znanca in prijatelji niso videli tudi 40 in več let. Izseljeniška piknik je obiskal tudi predsednik glavnega odbora SIM iz Ljubljane ter več vidnih predstavnikov oblasti in raznih organiza cij. Poldne počitnice goriških trgovcev Pokrajinska zveza trgovcev nam je poslala v objavo nadaljnji seznam trgovin, ki bodo zaradi po letnih počitnic zaprte v avgustu. Samo v popoldanskih urah bodo zaprte trgovine: Damiano Culot, Gorica, Ul. Ve-nicro 4 od 1. do 31. avgusta; pekarna Škorjanc v Gorici, Ul. Fa-vetti 12 od 1. do 31. avg.; Alma Markovič, Podgora, Ul. IV. novembra od 5. do 31. avg.; Demetrij Mian, jestvine, Gorica Trg S. Roc-co 7 od 5. do 23 avg.; Mario Mar-chi, Gorica, Ul. Seminario 14 od 5. do 18. avg.; Giovanni Ferrari, Gorica, Ul. Morelli od 12. do 31. avg.; Vittorio Selva, drogerija, Standrež, Mihaelova ul. 80 od 5. do 24 avg.; Marega Stabile, jestvi- ne, Gorica, Ul. Duca D’Aosta od 5. do 28 avg.; Guglielmo Ristits, jestvine, Gorica, Ul. Duca D'Aosta od 5. do 28. avg.; Bruna Pelizzon, jestvine, Gorica, Ul. Ristori 2 od 5. do 28. avg.; Enrico Gravnar. trgovina s čevlji, Gorica, Ul. Car-ducci 28 od 1. do 16. avg. ter še Dario Viani, jestvine Standrež, Mihaelova ni. 51. Ves dan pa so zaprte trgovine: Ria vez et Sponza, gospodinjski stroji, Gorica, Ul. Mazzini 1 od 1. do 18. avg.; Emilio Riavez, radio in TV, Gorica, Ul. Crispi 17 od 12. do 18. avg.; Micheli, cvetličarna, Gorica. Ul. Duca D’Aosta od 4. do 18. avg.; Enrico Fanin, drobnarije, Gorica, Raštel 14 od 12. do 17. avgusta; Zora Bajt, modistka, Gorica, Korzo Verdi 88 od 12. do 17. avg.; Guido Vittori, drogerija, Got riea. Ul. Mazzini 8 od 12. do 18. avgusta. URADI POKRAJINSKE zveze trgovcev v Gorici, Ul. IX agosto 4-A in patronata ENASCO bodo zaprti zaradi počitnic od 5. do 18. avgusta Za nujne primere naj se prizadeti obrnejo v tem času na Trgovsko bolniško blagajno, v isti hiši na št. 6 med uradnimi urami ob delavnikih od 8.30 do 12.30. PISMO UREDNIŠTVU BETON NA 0SLAVSKI CESTI KVARI BRIŠKO OKOLJE Predlog dopisnika, da bi oporne zidove prekrili z bršljanom Z vespe je padla Prejšnji večer ob 21.30 so nudili v splošni bolnišnici v Gorici prvo pomoč 30-lefcni Neži Bratuž tz Gorice, Ul. Brolo 3, ki se je pri padcu z vespe ranila na čelu in desni roki. Okrevala bo v 8 dneh. Malo prej se je peljala od zadaj na vespi, ki jo je upravljal njen stale Umberto. Med vožnjo po Ul. Prato je ta zavozil v obcestni steber, kar Je povzročilo njen padec. Spoštovano uredništvo, pokrajinska cesta Gorica-štever-Jan, ki Je speljana čez Osiavje, je v glavnem dokončana ter odprta za promet. Najbrž bodo vrhu sedanje nosilne položili še gladko obrambno asfaltno plast ter vzdolž nevarnih zavojev pritrdili drsno ograjo, da b! vozila ne zapeljala prek škar-■ pe. Nedvomno bo števerjan, kakor tudi vsa Brda, s to cesto dokaj pridobil, saj bodo mnogi izletniki po lepi cesti raje odšli v Brda kot pa po prašni. Ko sem se prejšnji dan peljal po njej, pa moram priznati, da so me motili visoki ln tudi razmeroma dolgi betonski oporni zidovi, Ki u-činkujejo precej moreče ter se zelo slabo vključujejo v valovto zeleno .pokrajino. Z estetskega vidika so velika nesreča ter bo potrebno nekaj okrepiti, da se ublaži neprijetni učinek. jMorda bi bilo najbolj enostavno. te,, bi pri tieh zasadili plezalke (morda bršljan), toda za takšno rešitev sedaj ngjprž ni več časa, Jter so jarke ob robu ceste betonirali ter za zetnljo ln - seveda tudi za rastlino ni več prostora. Zato pa, bi se še vedno moglo uporabiti zemljo nad opornim zidom. Vanjo naJ bl. zasadili takšne rastline, po .možnosti vedno zelene, ki bi rasle po steni navzdol ter tako zakrile velike cementne površine. 9 tem v zvezi bi pripomnil, da so na podoben način prekrili skale vzdolž obmorske ceste med Sesljanom in Miram arom ter s tem ustvarili eno Izmed najlepših obalnih poti, kar jjih Je najbrž v Evrdpi. ‘ (sledi podpis) TRŽIČ Danes Je v Tržiču odprta lekarna ((CENTRALE« dr Fitz in En-neri, na Trgu Republike 23, tel 72-341. RONKE Danes Je odprta lekarna AlTAn-gelo - Sergio Olivetti - Ul. Roma 22 - tel. 77019 DEŽURNE' LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Marzini, na Koraiu Italia tel. 24-43. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri 4. avgusta bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na, Travniku tel. 54-42, Gorica VERDI. 17.00: «Capriccio all’ita- liana«, VValter Chiari. Italijanski barvni film. CORSO. 17.—22.: «Oggi a me, do-mani a te«, M. Ford. Kinema-skope v barvah. VI1TOR1A. 17.30: «A 007, dalla Russia con amore«, S. Connery in Daniela Bianchi, ameriški ki nemaskopski barvni film. IVIODERNLSSIMO. Zaprto CENTRALE. 17.30: «Comandos in azdone«, A. Murphy in M. Koch. Ameriški barvni film. / ržič AZZURKO. 18.20—22.30: «Spaggino», J. VValles in P Wolfe Barvni film. iKXCEL!4IOR. 17.30—22.30, «Hom- bre», P. Newmann in D Cilenti. Barvni film, **M' 'Cll'1. 17.00—22.15: «Si salvi ohi pub«, L. D. Funes in R. Dhery, v barvah. Ronke EXCELSIOR, 20.-22.: «Wermacht ora O«. RIO. Zaprto. HHfT7fW7WBM Deset klubov prijavljenih za oba mnogoboja Sz Bor Poškodovani borovec Cesar ne bo nastopil - Favorita sta Tassini (moški) in Rossi (ženske) Za tekmovanje v deseteroboju in peteroboju katerega prireja danes In jutri na občinskem stadionu Sportino združenje Bor se je prijavilo skupno 23 atletov od katerih 12 članov in 11 mladincev. Prijavljenih je samo nekaj manj atletov kot lani, preseneča pa. da se ni prijavil nihče iz Vidma in Gorice. Utegne se sicer zgoditi, da se bo kdo prijavil še v zadnjem trenutku kot v navadi pri Videmčanih in Goričanih. Vojko Cesar je žal poškodovan in ne bo mogel nastopiti. Borov dres bosta tako branila samo Dušan Švab in Bruno Križman, ki pa ne moreta računati na izredno visoko uvrstitev. Favorit ! zgleda Tržačan Fulvlo Tassini. ki je v zelo dobri formi in od njega lahko pričakujemo končni rezultat nad 6000 točk, ki bi atleta uvrstil na boljša mesta v državi. Resen kandidat za drugo mesto je Del MistrO. član CS1 lz Trsta. Za ženski peteroboj so prijavljene za sedaj samo štiri atletinje in sicer: Rossi. Grio in Dl Brai, vse članice Ginnastice Trie-stine ter borovka Sonja Lukač, ki bo v peteroboju prvič nastopila. Favoritinja za zmago je seveda Rossijeva, ki je po rezultatih' v tekili in v skoku v daljino precej boljša od ostalih. Nastop borov k e bo , na vsak način, zelo zanimiv,, saj ni Sonja Lukač samo dobra metalka temveč tudi dobra skakalka in tekačica. V težavah bo verjetno samo na ovirah. Za dopolnilne moške panoge je prijavljenih nekaj 'odličnih deželnih atletov. Na 800 metrov bo tako nastopil Bramuzzi (letos 1’54"5), na 5000 metrov pa Miani. deželni rekorder na progah od 1500 do 10.000 metrov in soliden dolgoprogaš tudi v vsedržavnem merilu. Na 800 metrov bo za Bor po daljšem premoru nastopil tudi Furla-nič. V metu diska bi moral biti naj,boljši Mazzoli iz Tržiča, v kladivu pa Fabbro iz istega kluba. V obeh panogah bo metal tudi borovec Sedmak z dobrimi izgledi za visoko uvrstitev. Tekmovanje se bo začelo ob 15.30. Bikilc ne bodo operirali FRIBURG, 2. — Znani etiopski maratonec Abebe Bikila leži že nekaj časa v bolnišnici v Fribur gu. Poškodoval si je namreč desno koleno. Zdravniki so prvotno menili, da bo treba poškodbo ozdraviti z operacijo, zdaj pa so svoje mnenje spremenili: podvrgli ga bodo posebnemu zdravstvenemu postopku, po katerem bi moral v približno desetih dneh ozdraveti. KOLESARSTVO Nov rekord v enourni vožnji ZUERICH, 2. — Nemec Adler je postavil nov svetovni rekord v e-nourni kolesarski vožnji na pokritem dirkališču. V Hallenstadionu v Zuerichu je prevozil v 60 minutah 46,847 km. Dosedanji rekord je bil last Švicarja Ruegga z 28 metrov krajšo razdaljo. Adler je spotoma postavil tudi svetovni rekord v vožnji na 20 km dolgi progi (za pokrita dirkališča) s časom 25T8”. Gaja-Repen Na občinskem nogometnem igrišču v Boljunou bo danes prijateljsko nogometno srečanje med e-najstericama Gaje in Repna. Srečanje se bo začelo ob 18. uri. . * ruvanje PREDSEDNIŠKO POROČILO S 3. OBČNEGA ZBORA ŠD BREG Dva nova svetovna rekorda Tretje leto obstoja Sd Breg na državnem prvenstvu ZDA po uspehih preseglo prvi dve 400 m prosto ženske: Meyer 4’26"7 ■ 400 m prosto moški: Hutton 4’06”5 - Sedem finalistk bolje od starega svetovnega rekorda LINCOLN, 2. — Dva nova sve- . stavila točno pred letom dni, za 2"3. tovna piavalna rekorda, od katerih so enega pričakovali, drugi pa. je prišel povsem nenapovedano, sta označevala prvi dan ameriškega državnega plavalnega prvenstva v Loncolnu v Nebraski. Najprej je komaj 15-letna «water baby» (vodno dete) Debbie Meyer preplavala 400 metrov prosto v 4'26” 7, s či-. mer je popravila svoj lastni dose-i danjt svetovni rekord, ki ga je po- Tečajnice, zbrane pred odhodom v Rovinj ODBOJKARSKI TEČAJ V KOVINJU Včeraj se vrnili fantje in odpotovala dekleta Fantje so se naučili mnogo najnovejših odbojkarskih prvin . Deklela se bodo vrnila 11. avgusta Udeleženci prve skupine odboj- l čaja se je udeležilo skoraj 30 igral- karskega tečaja v Rovinju, katerega so se udeležili igralci številnih zamejskih Slovenskih športnih dru-jštev, so se včeraj vrnili v Trst. Te- Favorit za zmago v deseteroboju Tassini JOE GRENZEBACK: Na zdravje, prijatelj! TENIS Kaj naj stori? Naj mu zamaši usta z denarjem? Ne to bi bil nesmisel. Kolikor bi mu dal, bi bilo to samo naplavilo na vsoto, ki bi se vedno večala, eden od neštetih obrokov in Hobson bi ga ožemal kot sok iz citrone. Samo en izhod je — in to temeljit. Zgoditi se mora hitro in brez tveganja. In na stoodstotno uspešen način. Smrt. Viski mu je preplavljal telo s toplimi valovi, njegove oči pa so še vedno zrle na Hobso-nov kozarec. Od ledu so ostali samo še mali koščki, ki so plavali po bledi tekočini. Led da viskiju šele pravi o-kus. Vedno znova je mislil Paul na te besede, ki jih je izrekel Hobson. Zamišljen je zapustil krčmo. Načrt je bil storjen. Bil je enostaven, izvršiti pa ga mora (akoj. Hobson in njegova žena se bosta zadržala gotovo nekaj ur izven doma. Edina težava je, kako bi prišel v hišo. Sel je na parkirni prostor in zlezel v svoj kot žaba zeleni avtomobil. Nekaj časa je sedel in premišljeval, nato pa se je hitro odločil. Ce bi se peljal tja z lastnim avtomobilom, bi se to opazilo. Vzel je iz predalčka usnjene rokavice, jih vtaknil v žep in se odpeljal na avtobusno postajo. Z avtobusom se je pripeljal v trgovsko četrt, oddaljeno dva kilometra od Hobsonovega stanovanja. V drogeriji je kupil strup zoper škodljivce. Tekočina je bila brezbarvna in brez okusu, smrt pa jazamčena. Pot do Hobsonovih mu je bila znana. Bil je že trikrat pri njih. Dvakrat poslovno, enkrat pa privatno. Kmalu je našel najkrajšo pot. Prišel je do ce- cev, ki so razdeljeni v dve skupini vadili deset dni vse elemente sodobne odbojke in so se tudi ekipno ulgravali. Tečajniki so se naučili mnogo novih podrobnosti, ki bodo sicer morda prišle v Italijo šele čez leto dni. Trener Filipančič je namreč prišel v Rovinj naravnost 6 češkoslovaške, kjer je prisostvoval mednarodnemu odbojkarskemu turnirju, na katerem so nastopile trenutno vse najboljše ekipe sveta razen Japonske, udeležil pa se je tudi posebnega trenerskega seminarja, ki so ga organizirali za trenerje vzhodnih držav. Tečaj je bil zelo koristen tudi za drugo skupino tečajnikov, ki jo je vodil trener Mohorčič. V tej skupini so obravnavali bolj osnovne odbojkarske prijeme, saj so vadili v tej skupini večinoma tisti tečajniki, ki so šele pred kratkim stopili na tekmovalno odbojkarsko pot. Včeraj opoldne pa so odpotovale z avtobusom v Rovinj (kot druga Izmena) dekleta, ki bodo tudi ostale na skupnih pripravah deset dni. Tudi deklet je odpotovalo skoraj trideset. Tu so pravkar delali delavci. Vsa cesta je bila razkopana, stroji pa so brneli. Paul Marcus se je režal od veselja. Usoda sama mu je prišla na pomoč, da bo lažje izpeljal svoj načrt. Pri tem neredu ga nihče ne bo opazil. Po cesti je kar mrgolelo delavcev, povsod so stali stroji. Videti je bilo, da so popravljali vodovodne cevi. Deske so bile položene čez jarke. Svedri 50 brneli in gosti oblaki prahu so se dvigali in zavijali cesto v rahlo meglo. Izredna sreča za človeka, ki je hotel priti v hišo neopazno. Njegova sreča je bila stanovitna. Sel je po stranskih stopnicah in videl, da so kuhinjska vrata zaprta samo z zapahom. Porinil je noževo konico v špranjo in odrinil zapah. 2e je bil v hiši. V kuhinji je postavil strup na pomivalno mizo in oblekel rokavice. V hladilniku so bile štiri posodice z ledenimi kockami. Vzel jih je iz hladilnika, jih stresel v odtok, odprl vročo vodo in počakal, da se je led raztopil. Nato je vlil strupeno tekočino v posodice, doli! mrzle vode in postavil vse JUajOU pui/. j- V.w VV . -- ----- . --- X--- -- ■ — ste, ki je peljala mimo hiše. | na svoje mesto. Najpozneje v Francija že v finalu tekmovanja «Dc Galea» VICHY, 2. — Z zmago v dvojicah se je Francija že uvrstila v finale mladinskega teniškega tekmovanja za ((Pokal de Galea». Francoza Goven in Proisy sta namreč premagala Sovjeta Korotkova in Volkova tudi v dvojicah s 3:1 in Francija je tako po drugem dnevu v vodstvu s 3:0. V drugem polfinalu sta Spanca Orantes in Munoz premagala Italijana Di Mattea in Panatto s 3:1, tako, da je trenutno stanje 2:1 v korist Španije. m Regate v Amsterdamu AMSTERDAM, 2. — Na mednarodnih mladinskih veslaških regatah, ki so se začele danes v Amsterdamu je bila v kvalifikacijah Jugoslavija v četvercu s krmarjem četrta, Italija pa peta. Zmagala je Velika Britanija pred ZDA in Avstrijo. V dvojcu brez krmarja je bila Jugoslavija druga za Zahodno Nemčijo, Italija pa je tudi tukaj zasedla peto mesto. Italija je zasedla zadnja mesta tudi v četvercu brez krmarja, dou-ble scullu in osmercu, v skiffu pa je bil Torchdni tretji za Berto-wom (V. Nem.) in Wilbertom (Z. Nem.). Jugoslavija v teh disciplinah ni nastopila. pol ure bo voda zmrznila. Od razburjenja se je ves tresel. Občutek moči in zmage ga je opijanjal. Isto je čutil včeraj ponoči, ko je vrgel goreče ostanke tobaka v košaro za papir in videl, kako so začeli švigati plameni. Izvršeno. Zaprl je kuhinjska vrata z zapahom in zapustil hišo skozi sprednji vhod. Preden je prišel do avtobusne postaje, je vrgel prazno stekleničko v posodo za smeti, ki je stala ob cesti. Ko je Paul Marcus prišel do svojega avtomobila, je bila ura dve. Najprej ni imel namena, da bi šel k Hobsonovim na obisk. Popoldne pa se mu je zdelo pametno, da gre. Hobson je bil nestrpen. Mogoče pa bi raje prijel za telefonsko slušalko, kot za kozarec z viskijem. Bolje je, da gre. Rad bi bil prisoten in videl, kako bo Hobson postal neškodljiv. Deset minut čez peto je Paul parkiral s svojim zelenim vozom na cesti pred Hobsonovo hišo. Tu je bil še prav tak nered Tiho žvižgajoč predse, je šel po stopnicah in pozvonil. Gospa Hobson mu je odprla. «Ah, gospod Marcus, lepo od Mala Kaiifornijka je s tem dosež kom potrdila odlično formo v kateri se nahaja trenutno, saj je komaj pred dvema tednoma v Los Angelesu tudi popravila dosedanji svetovni rekord na progi 1500 metrov prosto. Meyerjeva si je Izbojevala zmago in svetovni rekord predvsem z odličnim sprintom na zadnjih 100 metrih proge. V kako močni konkurenci je plavala najbolje pove podatek, da je v finalu te proge vseh sedem finalistk plavalo bolje od dosedanjega svetovnega rekorda. Takoj po izrednem ženskem finalu na progi 400 metrov prosto je prišla na vrsto moška plavalna disciplina 400 m prosto, kjer je pripravil 20-letni kanadski študent Ralph Hutton v navdušujočem finalu izredno presenečenje: progo je namreč preplaval v 4'06"5 s čimer je za 1"2 izboljšal stari svetovni rekord, ki ga je trenutno najboljši ameriški plavalec Mark Spita postavil letos, junija v Kaliforniji. Hutton je bil veliko bitko za zmago na tej progi ■ z Airperlkancem Mikom Burtonom, s katerim sLa prispela na cilj skoraj istočasno. Zaradi Izrednega ritma obeh plavalcev so drugi dosegli precej slabše čase. tako je na primer glavni favorit te proge Mehikanec Eche-varria prišpel 'na cilj šele kot šesti' s poprečnim časom 4’15'T. V prvem dnevu prvenstva so na ostalih progah dosegli še nekaj drugih dobrih rezultatov: 100 m metuljček moški: Spitz (ZDA) 57”. 200 m hrbtno moški: Horfeley (ZDA) 2’12”2. 100 m prsno ženske: Bali (ZDA) 1T5”7. 100 m metuljček ženske: Daniel (ZDA) 1'06"9. 200 m hrbtno ženske: Muir' (J. Afrika) 2'24”3 (ta čas Je le za pol sekunde slabši od svetovnega re-r korda). Ko ob tretjem občnem zboru pregledujemo delovanje našega društva zadnjem letu, smo lahko zadovoljni, ker s svojo obsežnostjo in intenzivnostjo presega obe prejšnji. Tudi športni rezultati niso izostajali. Na 10. jubilejnih SI smo dosegli kot društvo III. mesto. Obe nogometni ekipi sta dobili zlato kolajno za I. mesto V pokrajinskem prvenstvu CONI ITT. kategorije pa smo dosegli II. mesto. Tudi začetniki so se izkazali v svojem turnirju in upravičeno lahko računamo nanje v prihodnjih letih. Ženska odbojkarska ekipa je v izključno domači postavi osvojila srebrno kolajno na 10. ŠI in ohranila mesto v B ligi. Več nismo mogli niti pričakovati, ker zaradi pomanjkanja telovadnice še vedno deluje v nenormalnih pogojih. Pridobili smo tudi lepo število mladink, ki že redno vadijo. Čudimo se, da je večina od teh iz Boljunca in da ostale še stojijo ob strani, saj je društveno udejstvovanje koristnejše kot postopanje po vasi. Tega bi se morali zavedati posebno njihovi starši. Moški odbojki, kljub dobri volji in prizadevanju, ni uspelo, da bi se povzpela v višji kategorijo. Doslej smo pogrešali telovadnico, kmalu pa bomo tudi ob igrišče, ker nam ga bodo odvzeli zaradi graditve tovarne «Grandi Motori». Ker se zavedamo resnosti položaja, poziva mo vso našo javnost, da nam bo še nadalje z razumevanjem stala ob strani. Seveda pa se obračamo tudi , na oblasti, ki so. dolžne skrbeti za neoviran obstoj našega narodnega kulturnega in športnega udejstvovanja. Deželna uprava jcp končno ugodila našim prošnjam in nam dodelila 200 tisoč lir podpore. Čeprav vsota ni velika nas vsaj tolaži dejstvo, da nas priznavajo. Tudi dolinska občina nam je dala podporo 150.000 lir. Obema se zahvaljujemo in se priporočamo, da nam bosta v bodočnosti še pomagali. Ob tej priliki bi opozoril tudi člane društva, ki ne. plačujejo redno članarine, da je ta dohodek podlaga V3ega in da na teg? društvo z go- tovostjo računa. Zato naj ne odlašajo več in naj stopijo v stik z vaškimi zaupniki. Na žalost je tudi letošnje delovanje slonelo na vedno istih ljudeh v odboru. Zaradi preobremenjenosti teh, je nastalo tudi nekaj pomanjkljivosti. Zato smo posvetili več skrbi sestavi novega odbora z ozirom na prej omenjene težave, ki jih predvidevamo zaradi igrišča in tudi ker bo moral poglabljati in razvijati začeto delo v sodelovanju z našimi prosvetnimi društvi. Kajti uspeli izlet v Kočevjo ne sme ostati osamljen, marveč bi moral postati kažipot za nadaljnjo skupno delovanje. Tudi z ostalimi slovenskimi športnimi društvi bi moralo biti več sodelovanja in ne bi smeli stremeti le po rezultatih. Saj ne moremo biti zadovoljni, če je le naše društvo pripomogli k velikemu uspehu našega društva. ALPINIZEM Zopet prvenstveni vzpon švicarskih plezalcev ŽENEVA, 1. — Trije švicarski gorski vodniki Nigg, Biaettler ifl Neracher, so v treh dneh opravili prvenstveni vzpon po severo- : vzhodni steni na Pizzo della neva v skupini Bregaglda (2.600 m). Stena sama je visoka 700 metrov i® ; je zlasti v zgornjem delu šeste te- j žavnostne stopnje. Vzpon preko te stene so poskU- J šali doslej že večkrat, prvič celo j že pred štiridesetimi leti, vendaf vedno zaman. Vsem dosedanjim n*‘ j trdno in močr.o, ko - smo sestavni | vezam Je namreč zaustavil pot 40 del vsega slovenskega zamejskega! metrov visok in popolnoma g>a' športa. j dek dni stene, preko katerega s« Nazadnje naj se zahvalim vsem je povzpela švicarska odprava * f tistim, ki so na kakršenkoli način pomočjo posebnih klinov. TAJNIŠKO POROČILO Brej je trenutno največje zamejsko športno društvo občnega zbora Brega: predsedstvo zbora odbor (spodaj) (zgoraj) novoizvoljeni Za nami je tretje leto delovanja! V glavnem moramo biti z njim zadovoljni, ker ugotavljamo, da se po eni strani društvo stalno razvija In sl pridobiva novih prijateljev med prebivalstvom dolinske občine, po drugi strani pa utrjuje svoje zdrave osnovne temelje. Zlasti letos, ko se je polegla začetna navdušenost, je društvo pokazalo svojo resnost in postalo za naše ljudi vsakdanja potreba. Ne bom podrobno obdelal vso letošnjo dejavnost, ker bi bilo predolgo in ker smo prav ob današnji priliki izdali našo vsakoletno brošuro v kateri lahko najdete vse podatke, ki vas zanimajo. Vendar ne moremo mimo tega, da bi ne omenil nepričakovanega uspeha letošnjega prvega nogometnega moštva, ki se je res izkazalo tako tehnično kot disciplinsko. Ekipa je na uradnem prvenstvu III. kategorije zasedla drugo mesto na lestvici z minimalno razliko za pr-vouvrščeno. Vsi nogometaši so skozi vso sezono redno in resno trenirali pod izkušenim vodstvom našega trenerja Šušlja, kateremu gre še posebna zahvala. Tudi novoustanovljena ekipa začetnikov nas je letos lepo presenetila. četrto mesto, ki ga je zasedla na pokrajinskem prvenstvu, je sad resnega dela trenerja Švare ln vseh najmlajših nogometašev. Ekipa mladincev je letos nekoliko životarila in je zaigrala nekajkrat kar dobro, večkrat pa poprečno ali celo brezbrižno. Moramo pa priznati, da ekipa ni imela skozi celotno sezono stalnega trenerja in spremljevalcev, ki bi zanjo skrbeli in organizirano delovali. Mladinci so se čutili zapuščene in so tako večkrat popustili v resnosti in disciplini ter moramo zato sami priznati, da nosi dokajšen del krivde za to tudi odbor društva. Kar se tiče odbojke, je bila po delovanju najbolj aktivna prva ženska ekipa, ki se je poleg raznih mednarodnih in lokalnih turnirjev udeležila, kot po navadi, državnega prvenstva B lige in sl je zagotovila v njej tudi za prihodnjo sezono obstoj. Na žalost se ekipa ni tehnično tako izkazala kot lansko vas, da nas obiščete. Prosim, kar vstopite.« Paul je šel za gospo v dnevno sobo in sedel. «Charles je v spalnici, takoj pride,» je rekla «Pravkar sva prišla. Strašno je bilo, kaj ne?» «Kaj prosim?« «Požar, mislim,» je pristavila. «Pa raje ne govoriva o tem. Vam smem ponuditi kaj pijače?« Paul se je nasmehnil. ((Prosim. Po možnosti viski z vodo, brez ledu.» «Vem, vem,» se je nasmehnila gospa. «Se še spominjam.« «Vi ste res odlična gostiteljica in imate odličen spomin,« je pohvalil Paul. Gospa je šla v kuhinjo, on pa je mirno sedel, čakal in poslušal, če bo Hobson kmalu prišel. Namesto njega pa se je vrnila gospa Hobson in mu podala kozarec viskija. «Trenutek, prosim, moram pogledati, kaj dela Charles.« Hotela je oditi, ko je zaslišala težke Hobsonove korake na hodniku. Vstopil je v sobo mogočen, vesel in najboljše volje. «Pravkar sem te hotela iti iskat. Hočeš tudi kozarček? «Seveda.» Žena je šla zopet v kuhinjo. Hobson pa je sedel na kavč in hudomušno gledal Marcu-sa. «Zdi se mi, da ste boljše volje, kot davi.« Paul je resno rekel. «Tudi jaz sem tega mnenja, da je danes praznik.« Dvignil je kozarec in zaničljivo pogledal Hobsona. Nato je izpil pijačo. Nekako močna se mu je zdela mešanica in pekla ga je po grlu. <(V vsakem primeru imam prav.« «Prišel sem, torej imate prav,« se je smehljal Hobson, «kajne?» «In kar se je zgodilo včeraj zvečer?« je vprašal Hobson. «Ali nisem imel tudi prav?« Paul se je nasmehnil. Počasi je pil in opazoval Hobsona. «0 tem bova govorila pozneje,« je rekel, ker se je žena vrnila v sobo. «V redu.« Hobson je od strani pogledal svojo ženo. Ta pa je stopila k njima. V kozarcu so tiho žvenkljale ledene kocke. Paul je strme) v kozarec. V nekaj minutah bo vse končano. «žal mi je, da ste morali plezati čez kupe,« je rekel Hobson veselo. «Res svinjarija, da so morali prav danes razriti cesto.« «Prav imaš,« se je vmešala žena v pogovor in podala možu kozarec. »Najbrž bova morala iti drevi ven večerjat, ker so zaprli vodo.« «Kaj ni vode?« je vprašal Paul. Gospa Hobson je zmajala z glavo. »Ravno preden sva prišla domov, so jo zaprli. Niti kaplje je ni v hiši. Za vas sem je pa le malce dobila. Saj veste, gospodinje si znamo pomagati. Stopila sem po nekaj ledenih kock in jih dala v vaš kozarec.« »Kaj pa vam je?» je zavpil Hobson. Paul Marcus je prebledel. Nenadoma je bilo pred njegovimi očmi vse v megli. Gospa Hobson je prestrašeno priskočila, njen mož pa je postavil na mizo še nedotaknjen kozarec. «Kaj pa se je zgodilo, Paul, Paul?« Glas je samo še od daleč prihajal na Paulovo uho. Sključil se je in tiščal roke na želodec. Strup je začel delovati. (Konec) leto, vendar je že hvalevredno, d* dekleta kljub večkratnim porazoD* niso nikoli popustila in so poka' zala tako veliko navezanost d« društva. Moška odbojkarska ekipa nas Je letos po prikazani igri večkrat n*' vdušila. Toda na žalost je prav 4 odločilnem trenutku, to se pravi ®8 deželnem finalu za vstop v D UK0, naletela na slab dan in tako b° morala tudi prihodnje leto nast®' pati na promocijskem prvenstvu-Mladinska ženska ekipa se je 1*' tos udeležila dveh uradnih prve®' stvev, vendar ne z namenom, da osvajala pokale, ampak da bi dal* možnost najmlajšim odbojkarica®1' da si pridobe potrebne tehni®8 osnove za poznejši prehod v P1"55 ekipo. Pri odbojki smo imeli letos še o8' stope mladinske moške ekipe tak® na naraščajniškem kot na mladi11' skem pokrajinskem prvenstvu. Toliko o našem uradnem udar stvovanju v okviru CONI. Poleg tega naj omenim še množični nastop našega društva na ^ slovenskih športnih igrah z 250 ud®' leženci, kar je ponoven dokaz, d* smo najštevilnejše slovensko dru' štvo v zamejstvu. Naše društvo je bilo od vsega 88' četka ne le središče vseh šport®*' kov, ampak tudi središče zavedna kulturno-prosvetnih delavcev n81*8 občine. S tem v zvezi naj omeni®’* da je imel naš odbor tekom let5 stalna posvetovanja s predstavni*® 4 prosvetnih društev naše občin' za določitev skupnega dela. Sad t*' ga sodelovanja je naš množični nepozabni kulturno-športni izlet Kočevje, katerega se je udeleži15 480 izletnikov. Sedaj pa še nekaj statističnih datkov: Društvo je letos vodilo odbornikov, ki so — nekateri v v°5' ji, drugi v manjši meri — pripoi®0' gli, da se je društvo tudi letos ^ izkazalo in doživelo več uspeh0;' Skupno so letos naše ekipe odigr8, 174 uradnih tekem: 79 tekem v n®' gometu, 95 v odbojki. . Število atletov in atletinj Breg včlanjenih v CONI je 105 pri nogometni zvezi, 42 pri odb°J' karski). Tudi število podpor®?; članov je v glavnem ostalo isto K0* lansko leto — to se pravi 385. j Nova športna sezona, ki je P®-5 nami nalaga društvu nove te®1 obveznosti. Na srečo nimamo tež8) s tekmovalci ln tekmovalkami' ll smo si jih znali v teh treh 1®.. ustvariti. Problemi pa se začenJ8* z nogometnim igriščem, ki bo “: nekaj mesecev izginilo zaradi P° stavitve tovarne ((Grandi MoK%j tako da še sedaj ne vemo, kje v prihodnji sezoni naši nogome^ nastopali. Isto velja za odbojko, k?j Je pomanjkanje telovadnice P°st že kroničen problem. V prihodnjem letu pa bo tr®0* in to je po mojem največji P1^ blem novega odbora, poskrbeti notranjo reorganizacijo odbora', prepustiti obema odsekoma (n°L, metnemu in odbojkarskemu) več svobode, tako, da bo ožji imel več časa, da se bo pravoč*8^ zanimal za razne podpore ja®!, ustanov, organiziral izlete in po^' ne pobude za črpanje potrehjji finančnih sredstev, da se om°F« tako široka dejavnost kot je ®*L ln bo dokončno rešil vprašanje narine (ki je v nekaterih v8*!, letos sploh niso pobirali) ter offr, niziral prijateljska srečanja 'n nirje tudi v mednarodnem m®”., ki bi bili zelo potrebni za Pr°L» giranje športa itd. Upam zato. bomo danes Izvolili v odbor ljudi, ki čutijo za naše društvo l8*^ da bomo v prihodnjo sezono, kLj, bo začela čez približno mesec 9j vstopili pripravljeni in organi®*1^ za dosego še večjih uspehov. V(,. TRSI - UL MONTECCH1 6, n., TELEFON 93-808 in '4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: (JllCB 21 Maggio 1 2 250 Ur uoUetna 4 400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu tn nede|jo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (l.(K vnaprej, SFRJ. A'mT Džs r,(Ubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Trst 11-5374 - Z. _ 'Uglasl’ za'tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcltk ItaUana« - Odgovorni urednik: Stanislav Renko - izdala In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - DL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 96-823 - NAROČNINA: mesečno 800 1% (l.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega J* y Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 2«u, osmrtnjce 150 Ur — Mali oglasi i”