Stajerske vesti. —š-- Društvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks«. Odbor sporoča svojim članom: Dne 31. oktobra 1912 je umrl člau Josip Riedler, ravnatelj meščanske šole v Mariboru. Plačati je torej treba donesek za 106. smrtni slučaj. Mnogo članov pa še dolguje donesek za 101. do 105. smrtni slučaj. Društveni odbor nujno zahteva poravnavo zapadlih doneskov šo tekom meseca decembra 1912. — š- - Izvrševalni odbor nar. stranke in celjsko gimnazijsko vprašanje. Izvrševalni odbor narodne stranke se je bavil na svoji zadnji seji med drugim tudi s celjskim gimnazijskem vprašanjem in sklenil na predlog dež. poslanca dr. V. Kukovca sledečo resolucijo: Kakor že glavni zbor narodne stranke dne 6. oktobra, poudarja strankin izvrševalni odbor iznova opravičeno kulturno zahtevo spodnještajerskih Slovencev po samostojni višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom y Celju. Sedanje stanje slovenskih gimnazijskih razredov v Celju je nevzdržljivo in z ozirom na učni red za srednje šole naravnost nepostavno. Štajerski državni poslanci so naprošeni, naj ne pripuste nobene enostranske rešitve celjskega gimnazijskega vprašanja in naj piisilijo vlado z vsemi parlamentaričnimi sredstvi, da ustreže ob času, ko hoče staviti poslopje za nemško višjo gimnazijo v Celju, tudi označenim slovenskim željam.« - š— Preganjanje naprednih nadučiteljev na Štajerskem. Pred nekaj tedni sta bila naenkrat službeno premeščena 2 napredna nadučitelja, in sicer Jakob Pulko iz Dobjega pri Planini v Gorico pri Mozirju in Radoslav Knailjič iz Gorice pri Mozirjn v Dobje pri Planini. Pred pol letom je pa klerikalni državni poslanec dr. Verstovšek Radoslavu Knafljiču poslal glas po občinskem odborniku v Kokarjih, da bo izposloval njega premeščenje, če se udeleži volitev v občini Kokarje. Ravno tako je klerikalni poslanec dr. Jankovič že pred več meseci zagrozil Jakobu Pulku, da bo premeščen, ker je bil prisiljen k neki tožbi s tamošnjim župnikom in večnim pravdarjeni Vurkelcom, katero pravdo je pa nadučitelj Jakob Pulko dobil. Ker sta oba nadučitelja jako ugledna pri ljudstvu in ker pri oblastvih njima v služ- benem oziru nihče ni mogel nič očitati, jih je sedaj deželni šolski svet zaradi vpliva činiteljev, okaterih ni dvomit, službeno prestavii. S tem trpi dežela okolo 1000 K stroškov preselitve obeh učiteljev, obe rodovini pa povrh nuiogo gmotne škode. Naravno pomeni taka prestavitev tudi globoko žalitev velezaslužnih mož, ki jima ni niti dana prilika v disciplinarnem postopanju dokazati, da se jima dela krivica. Istotako se je pa zvedelo, da je državni poslanec celjskega okraja svojim volicem v Petrovčah obljubil premestitev tamošnjega nadučitelja, ki je kot pedagog prejel neštevilne hvale oblastdj, ki je pa zaradi svojc dolžnosti razkril oblastim tudi nereelno postopanje dotičnega načelnika krajnega šolskega sveta s šolskim denarjem. Izvrševalni odibor narodne stranke se je v svoji seji s to protipostavno in nepristranske višje šolske oblasti nedostojno prakso štajerskega deželnega šolsksga sveta temeljito bavil in sklenil odločen protest zoper tako preganjanje učiteljev na Ijubo poltiškim strankam in v gmotno škodo dežele. Čujemo, da se vloži tudi interpelacija v državnem zboru. —š— Jubilej. Dne 24. novembra 1912 obhaja tov. Simon Ješovnik, nadučitelj pri Sv. Ruperfu v Slov. gor., petdesetletnico svojega plodonosnega učdteljevanja. — Dobremu tovarišu, marljivemu učitelju, vrlemu narodnjaku iskreno častitarmo! Se mnogo let! —š— fz Maribora nam poročajo: Pokrajinska zveza »Schulvereinovih« podružnic ria Spod. Štajerskem je imela te dni tu svoj letošnji glavni zbor. Zveza šteje sedaj 52 članic, iz česar je razvidno s kako močno organizacijo razpolaga »Schulverein« na slovenskem Štajerju. Saj ima komasj 24 piodružrific manj kot C. M. D. na Sopdnjem Štajerskem! Ker je odložil dosedanji načelnik te »Schulvereinove« zveze dr. Valentin svojo čast, je izvoljen za načelnika nadučitelj Mayer v Studencih. V odboru so skoraj sami učitelji na schulvereinskih šolah. Zanimivo je bilo poročilo »Schulvereinovega referenta za Štajersko, dr. Bauma iz Maribora. Po tem poročilu je porabil »Schulverein« leta 1911. za ponemčevanje Spod. Stajerske ogronuio svoto K 255.948; od te svote je odpadlo na politiški okraj mariborski K 128.670. Prva vsota K 255.948 se deli sledeče: za vzdrževanje lastnih šol in otroških vrtcev K 58.255, za stavbo novih šolskih poslopij K 93.920, podpore občinam za stavbo novih šol (pri čemer zahteva »Schulverein« seveda nemški poučni jezik) K 68.210, podpore drugim šolam in otroškim vrtcem, oziroma učiteljstvu na teh (v deželni upravi stoječih) zavodih K 35.563. Vseh schulvereinskih šol je bilo leta 1911. na Spod1. Štajerskem 9 z 21 razredii, in sicer v Peklu, na Polzeii, v Hrastniku, Sevnici, Vuzenici. Šoštanju, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Velenju in Ciršaku; dalje je bilo 5 otroških vrtcev, in sicer v Ormožu, Vojniku, Hrastniku, Ljutomeru in Sl. Bistrici. Pripomniti je treba, da je že prešla cela vrsta šol, ki jih je »Schulverein« ustanovil in izpočetka vzdrževal, v deželno upravo. To je za nas Slovence jako malo razveseljiva bilanca. Nasprotniki delajo z navdušenjem in z velikimi uspehi, pri nas pa imamo namesto smotrnega, enotnega narodno-obrambnega dela osebnosti in razprtije. —š— Savinjska podružnica S. P. D. ie dobila od vojaške oblasti pohvalo. Iz Gornjega grada nam poročajo: Meseca. avgusta 1912 je prišlo okrog 60 vojakovpijonirjev 3. in 26. pešpolka s štirimi častniki na Menino, da bi napravili streljišče za svoja polka, ki sta imela potem strelne vaje na Menini. Savinjska podružnica je dala svojo kočo na Menini vojaštvu na razpolago in načelnik tov. Fr. Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, je večkrat pohitel lia Menino in dajal častnikom potrebne informacije. Sedaj je pa dobil tov. Kocbek kot načelnik Savinjske podružnice od 3. kornega in deželnobrambncga poveijstva potom namestništva pismeno zahvalo za naklonjenost, sodelovanjc in pospeševanje vojaške službe. —š— Perutninska razstava v Gradcu. Z gospodarstvom na sploh so se posebno v novejšem času razvile nekatere panoge, kot n. pr. reja kuncev, čebeloreja, perutninstvo itd. prav v veliki meri. Po raznih deželah gojijo seveda razne gospodarske panoge. kakor bolj kaže. Na Štajerskem je že od nekdaj posebno razvito perutninstvo, in štajerski piščanci so znani daleč čez meje našega cesarstva. Imajo seveda dosti boljše in okusnejše meso kot drugi, in kokoši nesejo dosti več jajc kot druge vrste. Angleške in nemške pasme kokoši nesp p-fibližno 70 jajc na leto, štajerske kokoši pa najmanj 120. Vidi se tedaj. da ta pasma koristi več ko vse druge. Štajersko društvo za perutninstvo je tedaj sklenilo napraviti gosjjodarsko razstavo za perutninstvo iz cele monarhije, tako da se lahko razvidi, v koliko ima štajerska pasma prednosti pred dru- gimi. Ta razstava pa ne obsega le kokoši, ampak domačo perutnino sploh, t. j. gosi, race, purane. golobe itd. Lepše živali bo dalo vodstvo razstave tudi fotografirati, da se bodo slike lahko porabile za gospodarske knjige in časopise. —š— Iz Maribora nam poročajo: Nemško učiteljsko društvo za politiški okraj Maribor-okolica je imelo dne 8. novembra v Mariboru svoje zborovanje. Tu so konstatirali, da se ne zganejo niti slovenski niti nemški deželni poslanci za regulacijo učiteljskih plač. Društvo poziva deželne poslance, naj omogočijo delazmožnost štajerskega deželnega zbora, ali pa naj deželni zbor razpuste. —š— Poslano. Z ozirom na pojasnilo v 34. štcv. »Učit. Tovariša« §e izjavljam, da o dotični zadevi tukaj prav nihče ničesar ne ve. Le toliko je znano, da Aškerca razen nekaterih tretjerednic ni marala zlasti še ena oseba, to pa najbolj zaradi tega, ker se ji on kot odločen slovenski narodnjak ni hotel klanjati. Drugače pa je pri tukajšnjem prebivalstvu užival največje spoštovanje. kar so zlasti pokazale slovesne prireditve ob njegovem odhodu. Aškerc je to tudi sam pripoznal ne le v svoji javni zahvali, temveč tudi še s sledečimi ravno tako ponosnimi, kakor za Mozirje častnimi besedami, ki nam jih je v sponiin poklonil in ki se glase: Mozirie, ti biser Savinjske doline, ostani ponos mi slovenske očine! Kot tvoje planine, uvek trdno stoj, ko bije za dom in svobodo se boj! V enern svojih pisem pa piše: »Radostno se vedno spominjam tistih veselih dni, ki sem jih doživel ob bistri Savinji. Le žal, da so ti dnevi, katerih pač nikdar pozabil ne bodem, tako hitro minulL Gotovo pa ustrežem pri prvi ugodni priliki Vaši želji ter obiščem zlato Mozirje.« — To pač priča. da mu ie ostalo Mozirje in tukajšnje prebivalstvo v prav prijetnem spominu, sicer bi pač ne bil nikdar pisal toliko in tako presrčno — laskavih pisem, kakor je to resnično storil. — Cela zadeva ima torej čisto drugo ozadje. Pravi namen vsega tega je tudi prozoren in vsakemu, ki razmere pozna, dobro znan. Sovraštvo in zavist pa tudi še niso bile nikdar posebno vzvišene in plemenite človeške lastnosti. — Fr. Praprotnik, nadučitelj.