URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 19. aprila 1972 Cena 4 dinarje	Leto XXIX
165.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije
Razglaša se zakon o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1972.
St. 0207-6/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet kot stalni organ skupščine SR Slovenije opravlja politično-izvršilno funkcijo v okviru z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti Socialistične republike Slovenije.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike skupščine SR Slovenije, predlaga skupščini določanje politike ter ukrepe za njeno izvajanje in v skladu z ustavnim amandmajem XLV k ustavi SR Slovenije sodeluje pri oblikovanju politike federacije.
Izvršni svet je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini SR Slovenije.
2.	člen
V okviru svoje funkcije izvršni svet:
—	skrbi za izvrševanje zakonov, republiškega družbenega plana in drugih aktov skupščine SR Slovenije ter splošne politike, ki jo določi skupščina SR Slovenije; izvršuje republiški proračun;
—	predlaga skupščini SR Slovenije izdajo zakonov in drugih aktov ter določa predloge republiškega družbenega plana, republiškega proračuna in zaključnega računa;
—	sodeluje v medrepubliških komitejih, ki jih sporazumno ustanovijo zvezni izvršni svet, izvršni sve-
ti republik in avtonomnih pokrajin, pri usklajevanju stališč z republikami na področjih, na katerih organi federacije lahko odločajo le na podlagi tako usklajenih stališč, ter neposredno v zveznem izvršnem svetu pri oblikovanju politike federacije (ustavni amandma XXXIII zvezne ustave);
—	izdaja izvršilne predpise in druge pravne akte ter podvzema politične, organizacijske, finančne, ekonomske, socialne in druge ukrepe;
—	usmerja 'in usklajuje delo republiških upravnih organov in določa splošna načela za njihovo notranjo organizacijo;
—	predlaga ustanovitev ali odpravo republiških sekretariatov in drugih republiških upravnih organov, ki se ustanavljajo oziroma odpravljajo z zakonom;
—	spremlja delo republiških interesnih skupnosti in samostojnih republiških skladov pri izvajanju politike skupščine SR Slovenije na ustreznih področjih;
—	izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo ustanovitelju nasproti zavodom, katerih ustanovitelj je SR Slovenija, kolikor je to z ustanovitvenim aktom za posamezen zavod tako določeno;
—	skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi organov SR Slovenije, in odloča o njihovem razpolaganju, razen nepremičnin, ki jih neposredno uporablja skupščina SR Slovenije;
—	opravlja druge politično izvršilne'zadeve iz republiške pristojnosti, ki so mu dane z ustavo in zakoni.
Izvršni svet zastopa Socialistično republiko Slovenijo kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj z zakonom drugače določeno.
3.	člen
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z občinskimi skupščinami ter z družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter njihovimi združenji.
4.	člen
Izvršni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v mejah ustave, zakonev in drugih aktov zvezne skupščine in skupščine SR Slovenije.
5.	člen
Izvršni svet ima, do skupščine SR Slovenije ter do predsedstva skupščine SR Slovenije pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, ta zakon in poslovnik skupščine SR Slovenije.
6.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu.
Izvršni svet skrbi za to, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanijo z njegovim delom.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa.
Izvršni svet s posebnim aktom podrobneje uredi način obveščanja javnosti.
II.	SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV
7.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani, katerih število določi skupščina SR Slovenije na predlog predsednika izvršnegav sveta.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina SR Slovenije na predlog predsednika sveta izmed članov sveta enega ali več podpredsednikov, republiške sekretarje, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate, in sekretarja sveta.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini SR Slovenije razrešitev ali izvolitev posameznih članov izvršnega sveta.
8.	člen
Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po svoji izvolitvi pred predsednikom skupščine SR Slovenije tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom zaupano mi dolžnost člana izvršnega sveta opravljal vestno, da se bom pri svojem delu ravnal po ustavi in zakonih in da bom svoje moči posvetil uresničevanju ciljev samoupravne socialistične družbe ter interesom narodov in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije.«
9.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet ter skrbi za uresničevanje politike in za izvajanje sklepov izvršnega sveta.	/
Predsednik sklicuje in vodi seje izvršnega sveta ter predlaga dnevni red zanje, skrbi za organiziranje zadev v zvezi z, delom izvršnega sveta in uravnava delo v izvršnem svetu.
Predsednik podpisuje predpise in druge akte in sklepe izvršnega sveta, kolikor ni za to pooblaščen drug član ali sekretar izvršnega sveta.
10.	člen
%•
Podpredsednik izvršnega sveta nadomestuje predsednika v vseh pravicah in dolžnostih, če je ta odsoten ali zadržan; če je več podpredsednikov, odloči predsednik, kateri izmed njih ga nadomestuje. Predsednik lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti tudi pooblasti podpredsednika, da ga stalno nadomestuje v določenih zadevah	/
11.	člen
Sekretar izvršnega sveta skrbi za to, da se delo izvršnega sveta odvija po sprejetem programu, sporazumno s predsednikom pripravlja seje izvršnega sveta 'in skrbi za gradiva za te seje, skrbi za to, da so izvršni svet, skupščina SR Slo vem j e in drugi zainteresirani organi v republiki obveščeni o delu medrepubliških komitejev, organizira delo predstavnikov izvršnega sveta v skupščini, vodi. delo strokovnih in tehničnih služb izvršnega sveta in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik.
Sekretar podpisuje akte izvršnega sveta, ki se ne objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor takih aktov ne podpisuje predsednik izvršnega sveta ali predsednik pooblaščene komisije izvršnega sveta.
Sekretar je odredbodajalec za izvrševanje predračuna izvršnega sveta in drugih sredstev republiškega proračuna, katerih nosilec je izvršni svet.
Sekretar ima pravice in dolžnosti predstojnika glede delovnih razmerij delavcev zaposlenih v izvršnem svetu.
Sekretar ima lahko enega ali več pomočnikov, ki jih imenuje izvršni svet.
12.	člen
Predsednik, podpredsedniki 'in drugi člani izršne-ga sveta imajo enako pravico in dolžnost udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oziroma odloča izvršni svet na svojih sejah, in opravljati druge zadeve iz njegovega delovnega področja, ki so jim poverjene.
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi pri delu republiških upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani- izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajejo pobudo in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
13.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo imuniteto.
Člana izvršnega sveta ni dovoljeno poklicati na odgovornost, mu odvzeti prostost ali ga kaznovati za mnenje, ki ga je povedal v skupščini ali V izvršnem svetu.
Članu izvršnega sveta ni mogoče vzeti prostosti brez dovoljenja izvršnega sveta. Če se sklicuje na imuniteto, tudi ni mogoče brez dovoljenja izvršnega sveta začeti zoper njega kazenskega postopka.
Če je član izvršnega sveta zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let, se mu lahko odvzame prostost. Organ, ki to stori, pa mora brez odlašanja to sporočiti predsedniku izvršnega sveta. Predsednik predloži zadevo izvršnemu svetu, da odloči, ali se postopek nadaljuje oziroma, ali ostane odvzem prostosti v veljavi.
Izvršni svet sme vzpostaviti imunitetno pravico člana, ki se ni skliceval na imuniteto, če je to potreb-
no za opravljanje funkcije prizadetega člana izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta obvesti skupščino SR Slovenije, kadar nastopi primer iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena.
14.	člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka za opravljanje funkcije po predpisih, ki jih sprejme skupščina SR Slovenije.
Člani izvršnega sveta imajo glede uporabljanja javnih prometnih sredstev in povračil za službena potovanja enake pravice kot republiški poslanci.
III.	NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
15.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
Za odločanje v upravnem postopku in v drugih individualnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko ustanovi izvršni svet posebne komisije, ki jih sestavljajo njegovi člani.
16.	člen
Izvršni svet razpravlja na svojih sejah o splošnih in načelnih vprašanjih, ki imajo pomen za izvajanje oziroma za določitev politike na posameznih družbenih področjih in sprejema stališča do takih vprašanj, obravnava in sklepa o predlogih za izdajo zakonov ter o osnutkih in o predlogih zakonov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina SR Slovenije, sprejema splošne akte in druge sklepe, za matere je pooblaščen, obravnava delo republiških upravnih organov ter usmerja in usklajuje njihovo delo, razpravlja in sklepa o vseh drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni svet na svoji seji obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja republiškega upravnega organa ali službe, ki jo vodi, oziroma s področja dejavnosti, ki jo opravlja, kadar šteje, da gre za vprašanje splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike skupščine SR Slovenije ali za vprašanje, ki ga je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi.
Izvršni svet odloča na sejah na način, ki ga določi s svojim poslovnikom.
17.	člen
Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svcji pobudi ali na zahtevo posameznega člana izvršnega sveta.
Na povabilo predsednika so lahko na seji izvršne-hega sveta navzoči predstojniki republiških upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta, ter drugi funk-donarji oziroma strokovnjaki iz republiške uprave, kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij, da dajo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
LB. člen
Izvršni svet izdaja uredbe in odloke, kadar je to potrebno za izvrševanje republiških zakonov iz 1. in 2. točke XLIII. amandmaja in .drugih splošnih aktov skupščine SR Slovenije ter za izvrševanje zveznih zakonov v okviru republiške pristojnosti.
Z uredbo izvršni svet podrobneje ureja z zakonom določena razmerja In način izvrševanja zakona; z uredbo tudi ust": avlja organe republiške uprave, kolikor je za to pristojen.
Z odlokom izvršni svet ureja posamezna vprašanja ali predpisuje ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je to določeno z zakonom ali z uredbo.
V mejah zakonskih pooblastil izvršni svet izdaja tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
19.	člen
Izvršni svet sprejema splošne smernice za delo republiških upravnih organov glede Izvrševanja politike, zakonov in drugih splošnih aktov zvezne in republiške skupščine.
Izvršni svet lahko naloži republiškim upravnim organom, da izdajo predpise oziroma da ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukreniti; lahko jim tudi naloži, da raziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje; lahko naloži republiškim upravnim organom, da pripravijo predloge za izdajo zakonov, osnutke ali predloge zakonov in drugih aktov skupščine, kakor tudi predloge uredb in drugih aktov izvršnega sveta in jim da smernice za sestavo takih aktov.
20.	člen
Izvršni svet usklajuje delo republiških upravnih . organov pri izvrševanju politike oziroma pri pripravi zakonov in drugih predpisov z zavzemanjem stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi.
Izvršni svet lahko tudi določi, kako naj posamezni upravni organi sodelujejo med saboj pri izvajanju politike oziroma pri pripravi zakonv in drugih predpisov ter kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami.
21.	člen *
Izvršni svet lahko ustanovi stalna ali začasna delovna telesa (komisije, komiteje, odbore itd.) za obravnavo vprašanj medresorskega pomena in za pripravo stališč o reševanju takih vprašanj.
22.	člen
Izvršni svet lahko poveri posameznemu svojemu članu vodstvo strokovne službe ali odgovornost za drugo stalno ali začasno dejavnost, ki se opravlja pri izvršnem svetu, ali pa izvršitev posamezne naloge iz pristojnosti izvršnega sveta.
IV.	SODELOVANJE V MEDREPUBLIŠKIH KOMITEJIH
23.	člen
Izvršni svet delegira po enega predstavnika SR Slovenije in namestnika v medrepubliške komiteje, ki jih sporazumno ustanovijo zvezni izvršni svet, izvršni sveti republik in avtonomnih pokrajin.
Izvršni svet lahko določi, da se udeleži dela medrepubliškega komiteja o posameznem vprašanju z vsemi pravicami delegiranega člana posebej določeni predstavnik republike.
Predstavniki Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predstavniki republike) v medrepubliških komitejih odgovarjajo za svoje delo v teh komitejih izvršnemu svetu.
24.	člen
Predstavniki republike lahko sprejemajo obveze in izjavljajo stališča republike v medrepubliških komitejih le v skladu s politiko, ki jo določi skupščina SR Slovenije, ter v skladu z ustreznimi stališči izvršnega sveta.
25.	člen
V zadevah načelnega pomena ter v zadevah, ki so zvezane z večjimi finančnimi obveznostmi republike, o katerih še niso bila izoblikovana stališča v republiki, lahko predstavniki republike izjavijo stališče v medrepubliških komitejih le po predhodnem soglasju izvršnega sveta.
26.	člen
Predstavniki republike lahko zahtevajo v vsakem primeru, da izvršni svet zavzame stališče, oziroma da da soglasje glede predloga, ki se bo obravnaval v medrepubliškem komiteju.
27.	člen
Predstavniki republike se glede vprašanj, ki se obravnavajo v medrepubliških komitejih, seznanjajo tudi s stališči pristojnih teles skupščine SR Slovenije, ustreznih organov republiške uprave, družbenopolitičnih organizacij ter gospodarske zbornice SR Slovenije.
28.	člen
Predstavniki republike morajo po -vsaki seji obvestiti o sklepih, ki so bili sprejeti v medrepubliških komitejih, izvršni svet, ta pa obvesti o teh sklepih predsedstvo skupščine SR Slovenije, člane predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, člane zveznega izvršnega sveta iz SR Slovenije, zvezne poslance iz SR Slovenije, republiška vodstva družbenopolitičnih organizacij ter gospodarsko zbornico SR Slovenije.
^ 29. člen
Določbe tega poglavja se uporabljajo smiselno tudi za predsednika in podpredsednike izvršnega sveta, kadar sodelujejo na razširjenih sejah zveznega izvršnega sveta ali v posameznih delovnih telesih zveznega izvršnega sveta.
V.	SEKRETARIATI IN URADI V IZVRŠNEM SVETU
30.	člen
Za opravljanje določenih strokovnih zadev ima izvršni svet za svoje potrebe in za potrebe skupščine SR Slovenije sekretariat za zakonodajo, sekretariat za informacije in urad za mednarodno sodelovanje.
Izvršni svet lahko ustanovi še druge sekretariate in urade za opravljanje posameznih strokovnih zadev za svoje potrebe oziroma za potrebe skupščine SR Slovenije.
31.	člen
Sekretariat za zakonodajo daje s stališča skladnosti z ustavo in s pravnim sistemom mnenja o predlogih za izdajo zakonov, o osnutkih oziroma o predlogih zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih sprejemajo skupščina SR Slovenije, izvršni svet ter republiški upravni organi; pripravlja osnutke oziroma predloge zakonov in drugih predpisov skupščine SR Slovenije in izvršnega sveta, ki ne spadajo v delovno področje republiških upravnih organov, ali za katere mu to naroči skupščina SR Slovenije oziroma izvršni svet; spremlja in proučuje vprašanja s področja političnega sistema in izgradnje pravnega sistema ter daje skupščini SR Slovenije in izvršnemu svetu mnenja in predloge o teh vprašanjih; opravlja za izvršni svet strokovne naloge v zvezi z nadzorstvom zakonitosti nad splcšnimi akti občinskih skupščin in jim daje mnenja o zakonitosti osnutkov njihovih predpisov; skrbi za objavljanje predpisov izvršnega sveta ter predpisov republiških upravnih organov v Uradnem listu SRS.
Sekretariat za zakonodajo je dolžan opozoriti izvršni svet na nezakonit ali protiustaven predpis oziroma splošen akt republiškega upravnega organa ali občinske skupščine.
32.	člen
Vsak predlog za izdajo zakona in vsak osnutek oziroma predlog zakona ali drugega akta je treba pred predložitvijo skupščini SR Slovenije ali izvršnemu svetu poslati sekretariatu za zakonodajo v mnenje glede njegove skladnosti z ustavo in s pravnim sistemom.
33.	člen
Sekretariat za informacije skrbi za obveščanje javnosti o delu izvršnega sveta in republiških upravnih organov; skrbi za informiranje tujine o Socialistični republiki Sloveniji; spremlja in preučuje delovanje tiska, radia, televizije in drugih informacijskih sredstev ter informacijskih služb in predlaga ukrepe za njihov razvoj; izvršuje upravna pooblastila iz republiške pristojnosti na navedenih področjih; seznanja izvršni svet in republiške upravne organe o poročanju informacijskih sredstev glede vprašanj, ki so zvezana z njihovim delom.
34.	člen
Delo sekretariata v izvršnem svetu vodi, sekretar, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet. Sekretar odgovarja za delo sekretariata izvršnemu svetu.
Glede delovnih razmerij delavcev v sekretariatu ima sekretar pravice in dolžnosti predstojnika republiškega upravnega organa.
35.	člen
Vsak sekretariat v izvršnem svetu ima v republiškem proračunu posebej zagotovljena finančna sredstva v okviru predračuna izvršnega sveta.
36.	člen
Izvršni svet ima urad za mednarodno sodelovanje.
Urad za mednarodno sodelovanje opravlja zadeve v zvezi s sodelovanjem SR Slovenije z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organi in organizacijami, zadeve v zvezi s pripravami za sklenitev mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na SR Slovenijo, zadeve v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v zamejstvu, zadeve izseljencev, kolikor ne spadajo v delovno področje posameznih upravnih organov, zadeve pravnega varstva občanov SR Slovenije v tujini in pravnega varstva tujcev v SR Sloveniji, zadeve v zvezi z vzdrževanjem stikov SR Slovenije s tujimi diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi ter zadeve v zvezi s sodelovanjem SR Slovenije z zveznim sekretariatom za zunanje zadeve ter z drugimi organi in organizacijami v federaciji ih v drugih republikah oziroma avtonomnih pokrajinah, ki se ukvarjajo z vprašanji s področja mednarodnega sodelovanja.
37.	člen
Delo urada za mednarodno sodelovanje vodi načelnik urada, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet. Načelnik odgovarja za delo urada izvršnemu svetu.
VI.	STROKOVNI SVETI IZVRSNEG \ SVETA
38.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi strokovne svete kot svoje strokovne posvetovalne organe za posamezna Področja.
Strokovni sveti proučujejo-posamezna vprašanja z ustreznega področja, in sicer na lastno pobudo ali na zahtevo skupščine SR Slovenije ali izvršnega sveta in dajejo o njih svoja mnenja in predloge.
Z aktom o ustanovitvi določi izvršni svet naloge, sestavo in organizacijo strokovnega sveta.
VII.	STROKOVNE IN TEHNIČNE SLUŽBE IZVRŠNEGA SVETA
39.	člen
Izvršni svet organizira v svojem okviru strokovne, tehnične in druge službe, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog. Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge in temeljna organizacija organizacijske enote, ki opravlja tako službo, ter položaj in odgovornost njenega predstojnika.
Protokol pri izvršnem svetu opravlja posle za potrebe skupščine SR Slovenije, izvršnega sveta ter vodstev družbenopolitičnih organizacij SR Slovenije.
Za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti lahko postavi izvršni svet tudi posamezne funkcionarje v rangu republiških podsekretarjev ali svetovalcev v izvršnem svetu.
Za opravljanje zadev za predsednika in podpredsednike ima izvršni svet kabinete.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Izvršni svet si skladno z določbami tega zakona, s svojim poslovnikom in drugimi akti uredi svojo notranjo organizacijo in poslovanje.
41.	člen
Urad izvršnega sveta za prošnje in pritožbe se prenese v sekretariat skupščine SR Slovenije, urad izvršnega sveta za proučevanje organizacije in delovnih metod v javni upravi pa v republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
42.	člen
Z dnem ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o organizaciji in delu izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/65).
43.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
166.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1972.
St. 021-53/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije
1.	člen
V zakonu o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-150/65) se besedilo od
1.	do vključno 7. člena nadomesti z naslednjim novim besedilom:
»Republiški upravni organi
1.	člen
Republiško upravo Socialistične republike Slovenije sestavljajo tile republiški sekretariati, zavodi, uprave, inšpektorati in komisije:
1.	Republiški sekretariat za gospodarstvo; v njegovem sestavu so:
— Republiški gradbeni inšpektorati — Republiški rudarski inšpektorat,
— Republiški elektroenergetski inšpektorat,
— Republiški inšpektorat parnih kotlov,
— Republiški prometni inšpektorat,
— Republiški tržni inšpektorat; pod njegovim nadzorstvom so:
— Zavod SRS za cene,
— Zavod SRS za rezerve,
— Luška kapitanija v "Kopru;
2.	Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo; v njegovem sestavu so:
— Republiški kmetijski inšpektorat,
— Republiški gozdarski inšpektorat,
— Republiška veterinarska uprava;
3.	Republiški sekretariat za finance; v njegovem sestavu je:
— Republiška davčna uprava;
4.	Republiški sekretariat za delo; v njegovem sestavu je:
— Republiški inšpektorat dela;
5.	Republiški sekretariat za urbanizem; v njegovem sestavu so:
— Uprava za varstvo okolja,
— Republiški urbanistični inšpektorat,
— Republiški vodnogospodarski inšpektorat; pod njegovim nadzorstvom so:
— Geodetska uprava SR Slovenije,
— Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje,
— Zavod SR Slovenije za vodno gospodarstvo,
— Hidrometeorološki zavod SR Slovenije;
6.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo; v njegovem sestavu je:
— Republiški sanitarni inšpektorat;
7.	Republiški sekretariat za prosveto in kulturo; pod njegovim nadzorstvom je:
— Zavod SR Slovenije za šolstvo;
8.	Republiški sekretariat za notranje zadeve;
9.	Republiški sekretariat za narodno obrambo;
10.	Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo;
11.	Zavod SR Slovenije za planiranje;
12.	Zavod ’ Slovenije za statistiko;
13.	Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje;
14.	Komisija SR Slovenije za verska vprašanja.«
2.	člen
V republiških sekretariatih se lahko imenujejo: namestnik republiškega sekretarja, eden ali več republiških podsekretarjev ter eden ali več pomočnikov republiškega sekretarja.
Namestnik republiškega sekretarja nadomestuje republiškega sekretarja z vsemi pooblastili republiškega sekretarja, če je ta odsoten ali zadržan, ir ga zastopa v zadevah republiškega sekretariata, ki mu jih določi republiški sekretar.
3.	člen
Besedilo 8. člena se spremeni tako, da s glasi:
»Republiški sekretariat za gospodarstvo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju industrije, obrti, gradbeništva, rudarstva, energetike, notranje in zunanje trgovine, cen gostinstva, turizma in prometa; spremlja gibanje proizvodnje in drugih gospodarskih dejavnosti ter ekonomske pogoje gospodarjenja; predlaga ukrepe za uresničevanje gospodarske politike in sam izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen; skrbi za zagotavljanje ustreznih materialnih rezerv v republiki.«
4.	člen
Za 8. členom se vnese nov 8 a člen, ki. se glasi:
»8.a člen
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo spremlja gibanje kmetijske ir gozdarske proizvodnje ter ekonomske pogoje gospodarjenja na teh področjih; predlaga ukrepe za uresničevanje gospodarske politike na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva; sam izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen; izvaja politiko pospeševanja in modernizacije kmetijstva, veterinarstva, gozdarstva, lovstva in ribištva v smeri specializacije in intenzifikacije proizvodnje; skrbi, da se uresničujejo splošni pogoji za izboljšanje prometa in predelave s kmetijskimi oziroma gozdarskimi proizvodi ter za stabilizacijo tržišča s temi proizvodi; spodbuja povezovanje družbenih in zasebnih proizvajalcev pri proizvodnji, predelavi in prometu; spodbuja smotrno urejanje in združevanje kmetijskih površin v ustrezne gospodarske enote (komasacija, preprečevanje drobljenja, melioracija itd.); spodbuja strokovno izobraževanje kmetijskih proizvajalcev; spodbuja razvoj raziskovalne dejavnosti ter aplikacijo znanstvenih dognanj v prakso (pospeševalna služba); sodeluje pr' reševanju socialnih vprašanj, ki nastajajo v zvezi z modernizacijo kmetijstva na vasi; opravlja tudi druge upravne naloge iz republiške pristojnosti na področju kmetijstva, veterinarstva, gozdarstva, lovstva in ribištva.«
5.	člen
10. člen zakona se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Republiški sekretariat za delo opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju dela, delitve dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja delavcev doma ter v okviru republiške pristojnosti tudi v tujini in varstva pri delu; spremlja in proučuje vprašanja s področja samoupravljanja v delovnih organizacijah; ugotavlja družbene potrebe po strokovnih kadrih in predlaga ukrepe
za reševanje; opravlja zadeve poklicnega usmerjanja ter daje predloge in mnenja za ustrezno zaposlovanje, za uvajanje na delovna mesta, za prekvalifikacijo ter za dokvalifikacijo zaposlenih delavcev; spremlja gibanja produktivnosti dela in gibanja življenjske ravni delavcev.«
6.	člen
Dosedanji 11. člen se tako spremeni, da se glasi;
»Republiški sekretariat za urbanizem opravlja upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju regionalnega prostorskega planiranja, urbanističnega urejanja, varstva človekovega okolja, varstva narave in krajinskih značilnosti, vodnega gospodarstva, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva; usmerja in nadzoruje opravljanje geodetske službe in hidrometeorološke službe.«
7.	člen
Črtajo se drugi odstavek 12. člena in drugi odstavek 13. člena ter naslov poglavja 4) pred 23. členom zakona.
8.	člen
Za 21. členom se vnesejo noVi 21.a, 21.b in 21.c člen, ki se glasijo:
»21.a člen
Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje proučuje regionalni prostorski razvoj v SR Sloveniji; skrbi za izdelavo regionalnega prostorskega Plana za območje republike in za območja s posebnim namenom ter za njegovo trajno usklajevanje z gospodarskim in družbenim razvojem; sodeluje pri izdelavi medobčinskih regionalnih prostorskih planov in posameznih elementov občinskih urbanističnih programov ter skrbi za njihovo usklajevanje z regionalnim prostorskim planom; skrbi za izdelavo in izvajanje smernic za smotrno urejanje prostora in varstva pokrajine; skrbi za izdelavo inventarizacije in valorizacije prostora; zbira in vodi regionalno prostorsko dokumentacijo; opravlja druge strokovne zadeve na področju regionalnega prostorskega planiranja, ki so mu dane s Posebnimi predpisi.
21.b člen
Uprava za varstvo okolja spremlja izvajanje ukrepov in proučuje vprašanja varovanja naravnega okolja, njegovega ovrednotenja in oživljanja'ter zagotavljanja pogojev za preprečevanje zdravju škodljivih Posledic, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu; spremlja izvajanje ukrepov in proučuje vprašanja ^varovanja posameznih pokrajinskih območij, območij za rekreacijo in predmetov narave, značilnosti slovenske zemlje, njenega rastlinskega in živalskega Sveta, morja in morske obale, rek, potokov, jezer in Pjih obrežij, vodnih virov in talne vode ter zraka; daje pristojnim republiškim organom, občinskim skupščinam in delovnim organizacijam predloge za ukrepe v zvezi z zavarovanjem okolja, zavarovanjem na-rave ter prirodnih značilnosti in znamenitosti.
21.c člen
Republiška veterinarska uprava skrbi za razvoj Veterinarske službe na območju SR Slovenijo, spremlja
stanje in gibanja živalskih bolezni, izdaja ukrepe za preprečevanje in zatiranje posebno nevarnih kužnih bolezni in opravlja naloge veterinarske inšpekcije iz republiške .pristojnosti v skladu z zakonom.«
9.	člen
Biro za regionalno prostorsko planiranje, ki je v sestavi republiškega sekretariata za urbanizem, nadaljuje z delom kot zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje z nalogami po 8. čler- tega zakona.
10.	člen
Zakonodajno-pravna komisija skupščine SR Slovenije je pooblaščena, da določi prečiščeno besedilo zakona o organizaciji republiške ujurave SR Slovenije.
11.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
S tem dnem prenehajo veljati:
—	zakon o ustanovitvi republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo (Uradni list SRS, št. 46-251/71);
—	27. člen in prvi odstavek 28. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/63);
—	uredba o ustanovitvi biroja za regionalno prostorsko planiranje (Uradni list SRS, št. 30/67).
167.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Narodni banki Slovenije
Razglaša se zakon o Narodni banki Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. aprila 1972.
St. 023-118/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o Narodni banki Slovenije
1.	člen
Do sprejetja zakona, s katerim bodo urejeni status tčr pravice in dolžnosti Narodne banke Slovenije, na-
daljuje Narodna banka Jugoslavije — Centrala v Ljubljani z delom kot Narodna banka Slovenije.
2.	člen
Narodna banka Slovenije je pravna oseba.
Sedež Narodne banke Slovenije je v Ljubljani.
3.	člen
Do sprejetja zakona iz 1. člena tega zakona vodi delo Narodne banke Slovenije guverner.
Narodna banka Slovenije ima namestnika guvernerja.
Guvernerja in namestnika guvernerja Narodne banke Slovenije imenuje skupščina SR Slovenije.
4.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
168.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o jamstvu SR Slovenije za hranilne vloge pri bankah, hranilnicah in poštni hranilnici
Razglaša se zakon o jamstvu SR Slovenije za hranilne vloge pri bankah, hranilnicah in poštni hranilnici, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. aprila 1972.
St. 44-25/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o jamstvu SR Slovenije za hranilne vloge pri bankah, hranilnicah in poštni hranilnici
1.	člen
SR Slovenija jamči za hranilne vloge, naložene pri bankah in hranilnicah, ki imajo sedež v SR Sloveniji, in njihovih poslovnih enotah.
SR Slovenija jamči tudi za hranilne vloge, ki so naložene pri poštni hranilnici in evidentirane za območje SR Slovenije.
169.
Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije in v zvezi s 6. členom odloka o delovnem področju zborov skupščine SR Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini SR Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine SR Slovenije pri njihovem delu je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in enotnega zbora delovnih skupnosti dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o dodelitvi sredstev iz rezervnega sklada SR Slovenije za plačilo cepiva, nabavljenega za izvedbo obveznega
cepljenja proti »črnim kozam« v SR Sloveniji
I
Iz rezervnega sklada SR Slovenije se republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo dodeli 5,828.831,35 dinarjev, za plačilo cepiva, nabavljenega za izvedbo obveznega cepljenja proti »črnim kozam« v SR Sloveniji.
II
Za znesek-sredstev iz prejšnje točke se ob rebalansu republiškega proračuna za leto 1972 zniža dotacija iz proračuna posebnemu računu sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1972 in se celotni znesek vrne rezervnemu skladu SR Slovenije.
III
Republiški sekretariat za finance bo po 5. členu zakona O uporabi dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka ih sodnih taks, ki so bili v letu 1971 izločeni na posebne račune (Uradni list SRS, št. 7/72) skupnostim zdravstvenega zavarovanja izdal potrdila o vplačanem obveznem brezobrestnem posojilu tako, da bo vrednost vplačanega obveznega brezobrestnega posojila v potrdilu zmanjšana za znesek iz 1. točke tega odloka.
IV
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 512-2/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
/
t
170.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1971
I
Daje se soglasje k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1971 s stanjem na dan 31. decembra 1971:
1.	skupna sredstva.................... 60.216.741,99
2.	razporejena sredstva ..it. 57.341.994,69
3.	ostanek sredstev	2.874.747,30
II
Ostanek sredstev v znesku 2.874.747,30 din se prenese kot dohodek sklada v letu 1972.
St. 400-21/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
171.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in 45. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22/66) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada SR Slovenije za leto 1972
Finančni načrt vodnega sklada SR Slovenije za leto 1972, ki ga je sprejel upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije na seji dne 24. februarja 1972, in ki izkazuje dohodke v znesku 79.900.000 din in izdatke v enaki višini, se potrdi.
St. 400-21/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
172.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. Člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in na podlagi 3. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-167/72) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
j imenovanju guvernerja Narodne banke Slovenije
Za guvernerja Narodne banke Slovenije se imenuje
Sveto Kobal, poslanec zbora narodov zvezne skupščine.
St. 111-101/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
173.
Na opdlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Sociahstične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo
Za namestnika republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo
se imenuje
Vladimir Tance, sekretar socialno-zdravstvenega zbora skupščine SR Slovenije.
St. 111-6/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
174.
Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika direktorja zavoda SR Slovenije za planiranje
Za namestnika direktorja zavoda SR Slovenije za planiranje se imenuje
Ivan Lapajne, republiški podsekretar v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije.
St. 111-45/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
175.
Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. čle* na ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Mariboru in izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Kopru in
Mariboru
Razreši se:
dr. Konrad B a c, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Izvolita se:
za sodnico okrožnega sodišča v Kopru:
Zorka B r a d a r i č , sodnica občinskega sodišča v Kopru in
za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru:
dr. Valter Pipan, sodnik občinskega sodišča v Mariboru.
St. 111-16/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
176.
Na podlagi 99. in 116. člena poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije ter odloka o sestavi komisij in drugih telfes skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 22-175/69) je republiški zbor skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 10. aprila 1972 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za državno varnost in o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo
I
V komisiji skupščine SR Slovenije za državno varnost se razreši član komisije:
Jožko Štrukelj, poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije;
II
1.	v komisijo skupščine SR Slovenije za državno varnost se izvoli za člana:
Mirko Jerman, poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije;
2.	v komisijo skupščinfe SR Slovenije za družbeno nadzorstvo se izvoli za člana:
Matevž Lubej, poslanec republiškega zbora skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972. '
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
177.
Na podlagi odloka o ustanovitvi stalnih odborov republiškega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 17-133/69) je republiški zbor skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 10. aprila 1972 sprejel
ODLOK
o spremembi sestava stalnih odborov in komisije republiškega zbora skupščine SR Slovenije
I
V odboru za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine SR Slovenije se razreši član odbora Vladimir Vrečko.
II
1.	V odbor za družbenoekonomske odnose se izvolita za člana:
Viktor Seitl,
Jožko Štrukelj ;
2.	v odbor za finance in proračun se izvoli za člana:
Matevž Lubej;
3.	v odbor za proizvodnjo in blagovni promet se izvoli za člana:
Boris V a d n j a 1 ; ,
4.	v odbor za družbeno-politični sistem in notranjo politiko
se izvoli za člana:
Jaka Bogataj ;
5.	v odbor za prosveto in kulturo se izvoli za člana:
Franjo Bobovec;
6.	v odbor za socialno politiko in zdravstvo se izvoli za člana:
Mirko Jerman;
7.	v mandatno-imunitetno komisijo se izvoli za člana:
Jože Telič.
St. 0202-1/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
178.
Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 48. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega ztjora dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju polovice članov upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije
I
Razrešijo se člani upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije:
Lojze B 1 e n k u š ,' dipl. inženir gradbeništva, direktor cestnega sklada SR Slovenije;
Slavko G a b e r c , dipl. inženir gozdarstva, inšpektor cestnega prometa, skupščina občine Maribor;
Slavko Korbar, dipl. inženir gozdarstva, predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik;
Jože Rajgelj, strokovni svetovalec, »Kartonaž-na tovarna«, Ljubljana;
Ivo Senica, dipl. inženir gradbeništva, svetovalec v vodnogospodarskem sektorju, splošna vodna skupnost Drava—Mura, Maribor;
Evstahij Zadnik, upravnik carinarnice Sežana.
II
V upravni odbor vodnega sklada SR Slovenije se za dobo štirih let imenujejo:
za člane:
Anton Čebin, ekonomist, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, skupščina občine Zagorje;
Andrej Grča, ekonomist, šef oddelka za financiranje, tovarna zdravil »Krka«, Novo mesto;
Lojze Grobelnik, ekonomist, direktor splošnega sektorja »Hidromontaža«, Maribor;
Franca b j a n , direktor, oljarna »Servo Mihalj«, Zrenjanin, delovna enota »Sončnica«, Domžale;
Franc Tratnik, gradbeni inženir, tehnični direktor, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Svitoslav Vižintin, dipl. pravnik, načelnik oddelka za analize in načrtovanje, skupščina občine Nova Gorica.
Št. 111-5/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
179.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in na podlagi 16. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije v svet urbanističnega inštituta SR Slovenije in o določitvi delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo svojega predstavnika V ta svet
1.	V svet urbanističnega inštituta SR Slovenije se imenujeta:
dr. Miroslav Saje, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem;
Nada Majcen, predsednica sveta za socialno-zdravstveno politiko pri republiški konferenci SZDL Slovenije.
2.	Po enega predstavnika delegirajo:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani;
inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani;
gospodarska zbornica SR Slovenije;
pogodbena skupnost Občan, Ljubljana.
Št. 111-98/72
Ljubljana, dne 11. aprila 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
180.
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1972
I
Osnovna denarna pomoč, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter dodatna denarna pomoč, ki jo prejemajo upravičenci po 5. členu zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) v letu 1972, se uskladi z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov tako, da se poveča za 14,8 %.
II
Znesek povečane osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči po tem odloku se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Št. 554-1/65
Ljubljana, dne 6. aprila 1972.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
181.
Na podlagi šeste alinee 23. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 31. marca 1972 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1972
I
Sprejme se finančni načrt izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1972, ki izkazuje dohodke v znesku 878,121.824 dinarjev in izdatke v enaki višini.
II
t
Če bo zaostajalo pritekanje dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz I. točke tega sklepa, bo izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v finančnem načrtu razpore-
jena za posamezne namene. O tem mora izvršni odbor obvestiti skupščino izobraževalne skupnosti SR Slovenije.
III
Pregled dohodkov izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1972 in njihova razporeditev sta zajeta v pregledu finančnega načrta za leto 1972.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 400-10/72
Ljubljana, dne 31. marca 1972.
Skupščina
izobraževalne skupnosti SR Slovenije
Predsednik
dr. Avguštin Lah 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 402.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 3. točke odloka o spremepibah in dopolnitvah odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 11/72), 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za gospodarstvo za odločanje o spremembi cen osnovnih živil,, ki so pod družbeno kontrolo cen v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 5/70) in 20., 105. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je svet za gospodarstvo skupščine mesta Ljubljane na 16. redni seji dne 29. marca 1972 sprejel
ODREDBO
o najvišji drobnoprodajni ceni za konzumno mleko
1.	člen
S	to odredbo se določa najvišja drobnoprodajna cena za pasterizirano mleko, standardne kakovosti, s 3,2 “/o tolščo na:
—	3,00 din za liter mleka v litrski polietilenski embalaži,
—	3,10 din za liter mleka v litrski tetrapak embalaži.
Mleko v 0,5-litrski embalaži je dražje za 0,10 din pri litru.
2.	člen
Najvišje drobnoprodajne cene iz 1. člena te odredbe se znižajo za znesek, ki ga namenijo občinske skupščine za regresiranje prodajne cene mleka.
3.	člen
Za druge vrste mleka oblikujejo delovne organizacije drobnoprodajne cene na način, kot se oblikujejo cene za industrijske proizvode.
4.	člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o najvišji ceni za konzumno mleko v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 10-87/1970).
5.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 010/34-72
Ljubljana, dne 29. marca 1972
Predsednik
sveta za gospodarstvo skupščine mesta Ljubljane Jože Počivavšek, dipl. iur. 1. r.
403.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter 1. člena odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39-94/67) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 34. seji dne 13. marca 1972 sprejel
SKLEP
o sprejetju programskega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/10 — Na trgu
1
S tem sklepom se sprejme programski del zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1/10 — Na trgu, ki obsega predel med Titovo cesto na za-
hodu, Trgom OF na severu, Cigaletovo ulico na vzhodu in Trdinovo ulico na jugu in- katerega je pod šifro projekta 1444 v mesecu aprilu 1971 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2
Programski del zazidalnega načrt« se navezuje na generalni plan — urbanistični program in urbanistični načrt mesta Ljubljane, upošteva smernice podrobnega načrta območja občine Ljubljana Center ter vsebuje analizo urbanskih funkcij območja, prostorska in programska izhodišča za izrabo območja ter ekonomsko tehnično presojo stroškov za urejanje zemljišča.
3
S tem sklepom sprejet programski del zazidalnega načrta je osnova za izdelavo tehničnega dela zazidalnega načrta.
Za tehnični del zazidalnega načrta z elementi, ki jih določa četrti odstavek 8, člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS; št.\ 16-119/67) izdela Ljubljanski urbanistični zavod v sodelovanju z Milanom Miheličem, dipl. inž. arh.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/35-72
Ljubljana, dne 13. marca 1972.
Predsednik ,
sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 404.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67), 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1972 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o maloprodajnih cenah v občini Cerknica
1.	člen
2.	člen odloka o dopolnitvi odloka o povišanju prodajnih cen v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 18/70) se spremeni in se glasi:
Sporazumsko dogovorjene drobnoprodajne cene konzumnega mleka so:
mleko s 3,2 % maščobe v polietilenskih vrečkah 3,00 din,
mleko s 3,2 % maščobe v tetrapaku 3,10 din.
Mleko v 0,5-litrski embalaži vseh vrst je dražje za 0,10 din na liter.
2.	člen
Najvišje drobnoprodajne cene iz 1. člena se znižajo za 0,10 din, ker je skupščina ta znesek določila za regres drobnoprodajnih cen mleka.
3.	člen
Za vse druge vrste mleka oblikujejo delovne organizacije drobnoprodajne cene na način, kot se oblikujejo cene za industrijske proizvode.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-3/69-1
Cerknica, dne 29. marca 1972.
Predsednik
skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 405.
Na podlagi 41. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 40/68 in 43/70) in 85. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/ 68) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 4. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Mozirje za leto 1972 1. člen
Proračun občine Mozirje za leto 1972 obsega:
din
—	dohodke v znesku ..................... 6,633.136
—	razporejeni dohodki................... 9,450.582
—	nerazporejeni dohodki................... 182.554
2.	člen
Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 pripada:
—	temeljni kulturni skupnosti Mozirje 100 % — odstopljenega republiškega davka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in 100 % odstopljenega dela republiškega davka od prometa blaga na drobno;
—	skladu za urejanje mestnih zemljišč 100 % — prispevek za uporabo mestnih zemljišč;
—	skladu za požarno varnost 100 % — dela požarnih premij;
—	rezervnemu skladu:
—	1 % — vseh proračunskih dohodkov doseženih v letu 1972, razen dohodkov, ki se 100 % prenašajo na koristnike in dopolnilnih sredstev republike.
3.	člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za financiranje organov zavodov, skladov in organizacij, se odvajajo na njihove žiro račune po pogodbah, ki jih občina sklene s temi organi.
4.	člen
Dohodki, ki jih organ uprave in javno pravobranilstvo ustvarjajo s svojo dejavnostjo, se neposredno vplačujejo v dobro njihovih finančnih načrtov.
5.	Člen
Dohodki, ki jih republika odstopa občini za odmero in izterjavo republiških dohodkov od prebivalstva, so dohodki organa uprave za redno dejavnost.
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da najame posojilo iz rezervnega sklada, v primeru neenakomernega priliva dohodkov, do višine 300.000 dinarjev. Najeto posojilo je treba vrniti najkasneje do 31. oktobra 1972.
7.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva) do zneska 20.000 dinarjev, v vsakem posameznem primeru.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov
Vrsta
dohod-	Dohodki	Znesek
kov
1	Davki iz osebnega dohodka . , * i . 3,809.436
2	Prometni davki.......................... 3,846.700
3	Takse .................................... 455.000
5	Dohodki po posebnih zveznih predpisih 221.000
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki 786.000
7	Dopolnilna sredstva....................... 515.000
9,633.136
Skupaj dohodki
8.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Mozirje in njihova razporeditev je zajeta v bilanci proračuna za leto 1972 in je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 010-15/72
Mozirje, dne 4. aprila 1972.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
proračuna občine Mozirje za leto 1972
Številka
glavnega	Razpored dohodkov	Znesek
namena
01	Izobraževanje in vzgoja...... 423.313
03	Kultumoprosvetna dejavnost ....	508.582
04	Socialno skrbstvo........... 1,540.940
05	Zdravstvena zaščita.......... 393.614
06	Komunalna dejavnost.......... 741.658
07	Delo državnih organov....... 3,472.303
08	Narodna obramba.............. 150.000
12	Delo krajevnih skupnosti	.....	416.598
13	Dejavnosti družbenih organizacij in društev ....................................   370.250
14	Negospodarske investicije.... 847.000
16	Gospodarski posegi........... 423.734
17	Obveznosti po proračunu iz	preteklih let	78.000
18	Rezervni sklad................ 84.090
19	Nerazporejeni dohodki........ 182.554
Skupaj razpored dohodkov.................... 9,633.136
406.
Skupščina občine Mozirje je po četrtem odstavku 7. člena zakona o nekaterih merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 17-94/71) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
4.	aprila 1972 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje
1.	člen
Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča po določbah 7. člena zakona o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča (Uradni list SRS, št. 17-94/71) in po določbah tega odloka.
2.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine.
Tako znaša:
—	poprečna gradbena cena za m2	2.000 din
—	poprečni stroški komunalnega urejanja za m* 40 %
—	enoletna stanarina od vrednosti zgradbe 3,3 %
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 28-685/71).
St. 010-12/72
Mozirje, dne 4. aprila 1972.
Predsednik
skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
407.
Skupščina občine Mozirje je po tretjem odstavku 7. člena temeljnega zakona o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Uradni list SFRJ, št. 15/65) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi območja nekaterih katastrskih občin
1. člen
Katastrski občini Mozirje se pripojijo deli južnega dela k. o. Brezje, južnega dela k. o. Ljubija in severnega dela k. o. Loke.
2.	člen
Katastrski občini Ljubija se pripoji del severnega dela katastrske občine Mozirje.
3.	člen
Nove meje katastrskih občin so razvidne v katastrskem operatu.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 5-45-23/72-1
Mozirje, dne 4. aprila 1972.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
408.
Skupščina občine Mozirje je po 2. in 12. členu zakona o organizaciji davčne službe v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 27-213/68) 2., 3. in 5. členu uredbe o minimalni strokovni izobrazbi delavcev v upravnih organih davčne službe (Uradni list SRS, št. 36-257/68) in 128. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o organizaciji davčne službe in sistemizaciji delovnih mest v občini Mozirje
1. člen
Spremeni se 4. člen odloka o organizaciji davčne
službe in sistemizaciji delovnih mest v občini Mozirje
(Uradni vestnik Celje, št. 29-314/68) in se glasi:
»
Za opravljanje nalog s področja davčne službe v občini se v davčni upravi sistemizirajo naslednja delovna mesta:
Delovno mesto	Strok. izoOraz. Del. izkušnje
1.	načelnik	visoka ali
višja
2.	davčni inšpektor in refe-
rent za kaznovanje prekrškov	višja
3.	davčni inšpektor	višja	ali
srednja
4.	referent za odmero davka
od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ter na dohodke od premoženjskih pravic	višja
5.	referent za odmero davka
od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in prispevka za starostno zavarovanje kmetov	Višja	ali
srednja
6.	referent za odmero dav-
ka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in prispevka za starost, zavarovanje kmetov	višja	ali
srednja
2 oz. 3 leta
3 leta 3 oz. 10 let
2 leti
2 oz. 3 leta
2 oz. 3 leta
7.	referent za odmero davka na dohodek od stavb, davka na določene premoženjske predmete, davka od oseb. dohodka iz delovnega razmerja in taks višja ali
srednja 2 oz. 3 leta
8.	referent za odmero davka na dediščine in darila, prometnega davka od nepremičnin in pravic, davka iz skupnega dohodka občanov in davka na do-
bitke od iger na srečo	višja	2	leti
9. Vodja davčnega knjigo-			
vodstva	srednja	2	leti
10. davčni knjigovodja	srednja	1	leto
11. davčni knjigovodja	srednja	1	leto
12. davčni knjigovodja	srednja	1	leto
13. davčni izvršitelj	srednja	ali	
	nižja	1	oz. 2 leti
14. davčni izvršitelj	srednja	ali	
	nižja	1	oz. 2 leti
15. strojepiska	srednja	ali	
	nižja	6	mesecev
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/72
Mozirje, dne 4. aprila 1972.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
409.
Na podlagi 14. in 17. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69) 32. in 52. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-150/71) in 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji partizanskih enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Mozirje
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi in določa organizacija partizanskih enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Mozirje.
2.	člen
Ustanovijo se partizanske enote in službe teritorialne obrambe občine Mozirje. Enote in službe iz prvega odstavka sestavljajo partizanske enote in službe teritorialne obrambe, ki jih ustanavlja občinska skupščina za potrebe občine ter partizanske enote in službe teritorialne obrambe delovnih organizacij.
3.	člen
V sporazumu s sosednjimi občinami se lahko ustanovijo tudi skupne partizanske enote in službe teritorialne obrambe.
4.	člen
Partizanske enote in službe teritorialne obrambe izvršujejo naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi, predvidene z vojnim načrtom občine in občin iz 3. člena tega odloka ter vojnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
5.	člen
Partizanske enote in službe teritorialne obrambe občine se ustanavljajo in organizirajo po vojnem načrtu občine ter obrambnih načrtih občin iz 3. člena tega odloka in širših družbenopolitičnih skupnosti. Delovne organizacije ustanovijo, oborožijo in opremijo partizanske enote in službe teritorialne obrambe po vojnem načrtu občine ali širših družbenopolitičnih skupnosti.
6.	člen
Svet za narodno obrambo občine določa sestavo, organizacijo, oborožitev in opremo partizanskih enot in služb teritorialne obrambe občine, imenuje in razrešuje poveljnika teh enot in služb po poprejšnjem mnenju štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije ter določa glavne smernice za organizacijo partizanskih enot in služb teritorialne obrambe delovnih organizacij.
Partizanske enote in službe teritorialne obrambe delovne organizacije ustanavlja ter imenuje in razrešuje njihove poveljnike delavski svet ali drug pooblaščen organ delovne organizacije po poprejšnjem mnenju sveta za narodno obrambo skupščine občine Mozirje.
7.	člen
Finančna sredstva za organizacijo, oborožitev, opremo, pouk in delovanje partizanskih enot in služb teritorialne obrambe, ki jih ustanavlja skupščina občine Mozirje, se zagotavljajo v proračunu občine. Ta sredstva se vodijo kot namenska sredstva v okviru izdatkov za narodno obrambo.
8.	člen
Finančna sredstva za organizacijo, oborožitev, opremo, pouk in delovanje partizanskih enot in služb teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo delovne organizacije, zagotavljajo delovne organizacije po splošnih predpisih o sredstvih delovnih organizacij.
9.	člen
Če se delovne organizacije in občinska skupščina sporazumejo o skupnem financiranju partizanskih enot in služb teritorialne obrambe, se s posebnim odlokom občinske skupščine ustanovi sklad za financiranje partizanskih enot in služb teritorialne obrambe.
10.	člen
Če se ustanovijo partizanske enote in službe teritorialne obrambe iz 3. člena tega odloka, se medsebojne dolžnosti in pravice ustanoviteljev urejajo s pogodbo.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/72
Mozirje, dne 4. aprila 1972.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
410.
Na podlagi 164. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69) in 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi nekaterih objektov in naprav v občini Mozirje namenjenih izključno za narodno obrambo
1.	člen
S tem odlokom se določijo objekti in naprave na območju občine Mozirje, namenjeni izključno za potrebe narodne obrambe.
2.	člen
Ti objekti in naprave so:
—	gradnja in adaptacija zaklonišča,
—	naprave, potrebne za usposobitev že obstoječih zaklonišč (zračni čistilci, nepredušna okna in vrata in podobno),
—	gradnja novih in adaptacija že obstoječih skladišč za shranjevanje orožja in opreme za narodno obrambo,
—	gradnja in adaptacija občinskega centra za obveščanje in alarmiranje,
—	naprave za zveze in alarmiranje,
—	telefonske naprave in naprave za zveze namenjene samo za potrebe narodne obrambe,
—	gradnja strelišč.
3.	člen
Od vrednosti objektov in naprav iz prejšnjega člena tega odloka se ne plačujejo obveznosti do družbene skupnosti.
4.	člen
Investitorji objektov in naprav iz drugega člena tega odloka, si morajo priskrbeti od upravnega organa za narodno obrambo skupščine občine Mozirje soglasje, da bodo ti objekti in naprave namenjeni samo za potrebe narodne obrambe in da so v skladu z občinskim vojnim načrtom.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-8/72
Mozirje, dne 4. aprila 1972.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
411.
Po 94. členu ustave Socialistične republike Slovenije in 116. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12-149/68 in 17/69) je skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 4. aprila 1972 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Mozirje
1.	člen
V-statutu občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69) se 6. člen spremeni tako, da se glasi:
»Praznik občine Mozirje je 12. september, kot obletnica 12. septembra 1944, ko so partizanske enote narodnoosvobodilne vojske osvobodile Gornjo Savinjsko dolino.
Krajevni prazniki so določeni v statutih krajevnih skupnosti.«
2.	člen
98.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Mandat odbornikom občinske skupščine traja
štirih let.«
3.	člen
99.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpoz-neje 15 dni pred potekom mandata. Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem Verifikacije mandatov novih odbornikov.«
4.	člen
123. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vsak zbor Izvoli svojega predsednika za dobo štirih let.«
5.	člen
129. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odloki, odredbe in navodila se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije in začnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno.«
6.	člen
131. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Na čelu občinske skupščine je predsednik.
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed odbornikov na predlog 10 odbornikov za dobo štirih let.
Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh odbornikov.
Volitve predsednika občinske skupščine so lahko tajne ali javne, o načinu volitev pa odloči občinska skupščina.«
7.	člen
Tretji odstavek 145. člena se spremeni tako, da se glasi:	'
»Mandat članov svetov občinske skupščine traja štiri leta.«
8.	člen
181.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo in njihovo delovno področje se določi s statutom.«
9.	člen
182.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski upravni organi so:
—	oddelek za občo upravo in družbene službe,
—	oddelek za gospodarstvo in finance,
—	oddelek za narodno obrambo,
—	davčna uprava,
—	geodetska uprava.«
10.	člen
183.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja zadeve s področja javnega reda in miru v občini, zadeve s področja matične službe, in urejanja državljanstva, zadeve v zvezi z izdajo dovoljenja za posest in nošenje orožja ter nabave razstreliva, zadeve s področja prijavne službe, zadeve v zvezi s prireditvami in delovanjem društev, zadeve prometa in požarne varnosti, zadeve v zvezi z izdajo potnih listov, maloobmejnih dovolilnic in osebnih izkaznic, vodi postopek glede najdenih predmetov, opravlja zadeve s področja šolstva, prosvete in telesne vzgoje in kulture, zdravstva in socialnega varstva, varstva družine, invalidske zadeve in zadeve borcev NOV, pisarniške zadeve za občinske upravne organe in vse druge zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
Oddelek za gospodarstvo in finance opravlja zadeve s področja gospodarstva, zlasti industrije, rudarstva, gradbeništva, obrti, blagovnega prometa, cen, stanovanjskih zadev, gostinstva, turizma, prometa in zvez, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lova in ribolova, komunalnih zadev, vodnega gospodarstva, zadeve s področja investicij, gradbenih zadev in urbanizma, socialnega zavarovanja in delovnih razmerij, statistike in dokumentacije, zadeve s področja splošnih
finan. zadev, proračunske in knjigovodske zadeve za občinsko skupščino, zadeve v zvezi s fin. poslovanjem skladov, premoženjsko pravne zadeve in evidenco družbenega premoženja.
Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe, obrambne vzgoje prebivalstva in civilne zaščite ter pripravlja poročila s svojega delovnega področja za občinsko skupščino in njene organe, zlasti za svet za narodno obrambo.
Davčna uprava opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja odmere in izterjave davkov in drugih družbenih obveznosti občanov, ki so finančne narave, zbira podatke in vodi evidenco o dohodkih občine iz posameznih vrst davkov, sestavlja predračune in zaključne račune dohodkov davkov, opravlja davčno inšpekcijo in druge zadeve, za katere tako določi zakon.
Geodetska uprava opravlja upravne in strokovne zadeve geodetske službe, za katere je tako določeno z zakonom in drugimi predpisi, zlasti zadeve vzdrževanja in evidence katastra zemljišč in podzemnih komunalnih naprav, zadeve s področja katastrske klasifikacije in bonifikacije zemljišč ter zbira in izdeluje dokumentacijo za potrebe komunalnega gospodarstva, urbanizma in drugih družbenih služb, delovnih orga-nizacij in občanov.«
11.	člen
Za dosedanjim VI. poglavjem statuta občine Mozirje »OBLIKE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA V OBČINI«, se vnese novo VII. poglavje, ki se glasi:
»VII. poglavje
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN NARODNA OBRAMBA
234.	člen
Družbena samozaščita je sestavni del samoupravne dejavnosti občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, in drugih organizacij ter organov v občini. Zato občina krepi in razvija dejavnosti ter podvzema ukrepe, ki zagotavljajo varnost občanov in družbe.
V ta namen zlasti:
—	skrbi za oblikovanje in poglabljanje zavesti občanov o temeljnih vrednotah samoupravnega družbenega sistema, ki je osnovni pogoj za uspešno delovanje družbene samozaščite,
—	skrbi za razvijanje samozaščitne zavesti pri občanih,
—	ustvarja moralno-politično vzdušje, v katerem se družbeno škodljiva dejanja lahko hitro in lažje odkrivajo, storilci pa ustrezno kaznujejo,
—	zahteva od organizacij združenega dela, da sprejemajo ukrepe za zaščito premoženja, da uvedejo notranjo kontrolo in zagotovijo varovanje zaupnih podatkov,
—	organizira in podpira boj zoper sovražno dejavnost,
—	ustvarja materialne pogoje za delo organov, ki odkrivajo, preganjajo in sodijo storilce družbeno škodljivih dejanj.
235.	člen
Občina organizira v mejah svojih pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi in zakonu, v skladu z osnovami načrtov in priprav za obrambo dežele, ki jih določata zveza in republika, splošno narodno obrambo na svojem območju.
Občina usmerja narodnoosvobodilne priprave krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij.
Občina organizira in v vojni vodi splošni ljudski odpor.
236.	člen
V občini se v skladu z zakonom ustanovijo partizanske enote, službe teritorialne obrambe in civilne zaščite. Partizanske enote in službe teritorialne obrambe ter civilne zaščite v mirnem času sodelujejo v boju proti elementarnim nesrečam ter pri zaščiti in reševanju ogroženega prebivalstva in dobrin.
237.	člen
Za financiranje potreb narodne obrambe v občini se ustanovi poseben sklad.
233. člen
Posamezne zadeve in naloge narodne obrambe, ki so po zakonu v pristojnosti občine, opravlja občinska skupščina, svet za narodno obrambo in drugi organi. Pristojnost organov občine iz prvega stavka tega člena1 določa odlok.
239. člen
Občani, naselja, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, druge organizacije in organi v občini izvršujejo zadeve in naloge narodne obrambe v skladu z zakonom.«
12.	člen
Dosedanje VIL-'poglavje postane VIII. poglavje, VIII. poglavje postane IX. poglavje, IX. poglavje postane X. poglavje in X. poglavje postane XI. poglavje.
Dosedanji 234. člen postane 240. člen, 235. člen postane 241.	člen,	236.	člen	postane	242.	člen,	237.	člen
postane 243.	člen,	238.	člen	postane	244.	člen,	239.	člen
postane 245.	člen,	240.	člen	postane	246.	člen,	241.	člen
postane 247.	člen,	242.	člen	postane	248.	člen,	243.	člen
postane 249.	člen,	244.	člen	postane	250.	člen,	245.	člen
postane 251.	člen,	246.	člen	postane	252.	člen,	247.	člen
postane 253.	člen,	248.	člen	postane	254.	člen,	249.	člen
postane 255. člen, 250. člen postane 256. člen in 251. člen postane 257. člen.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-16/72
Mozirje, dne 4. aprila 1972.
Predsednik
skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 412.
Na podlagi 8. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5-33/65) in 35. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list SRS, št. 4-17/71) so skupščine občin: Hrastnik na seji dne 28. marca 1972, Laško na seji dne 14. decembra 1971, Sevnica na seji dne 24. decembra 1971, Trbovlje na seji dne 28. februarja 1972 in Zagorje na seji dne 22. decembra 1971 sprejele
ODLOK
o ustanovitvi Trubarjevega doma v Loki pri Zidanem
mostu
1.	člen
Ustanovi se Trubarjev dom v Loki pri Zidanem mostu (v nadaljnjem besedilu »Dom«) kot splošni socialni zavod za območje občin Hrastnik, Laško, Sevnica, Trbovlje in Zagorje.
Sedež doma je v Loki pri Zidanem mostu.
Dom je pravna oseba.
2.	člen
Dom ima zlasti tele naloge:
1.	da sprejema v redno ih občasno domsko oskrbo osebe, ki zaradi starosti; telesne prizadetosti ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami oziroma v družini;
2.	da nudi oskrbovancem nastanitev, prehrano in zdravstveno nego;
3.	da organizira družabne in kulturne aktivnosti, ki ustrezajo potrebam oskrbovancev;
4.	zagotavlja oskrbovancem redno zdravstveno varstvo s tem, da:
a)	organizira hišno ambulanto in priročno lekar-no,
b)	zagotovi redni enkrat tedenski obisk zdravnika
in zdravniški pregled oskrbovancev;	■
5.	organizira v sodelovanju z drugimi organizacijami, društvi in posamezniki določene oblike pomoči občanom zunaj zavoda v skladu s svojim statutom;
6.	opravlja druge naloge po zakonu, družbenem sporazumu, programu, statutu doma in tega odloka.
3.	člen
Dom ima statut, ki ga potrdi občinska skupščina Sevnica, ko dobi soglasje ostalih občinskih skupščin ustanoviteljic. S statutom določi dom svojo organizacijo, organe upravljanja in njih sestavo, delovno področje, samoupravne pravice zaposlenih delavcev, načela o delovnih razmerjih, varstva pri delu, strokovnosti dela, civilni zaščiti in pravic ter dolžnosti oskrbovancev.
4.	člen
Pri opravljanju svoje dejavnosti dom sodeluje z družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi, z delovnimi in drugimi organizacijami ter društvi.
5. člen
Dom je samoupravna delovna organizacija posebnega družbenega pomena.
Pri opravljanju zadev posebnega družbenega pomena sodelujejo v svetu zavoda poleg'članov delovne skupnosti tudi oskrbovanci, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, drugih organizacij in društev, ki jih delegirajo:
—	občinske skupščine — ustanoviteljice po 1 predstavnika,
—	komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje — 1 predstavnika,
—	društva upokojencev iz občin ustanoviteljic ■— 1 predstavnika,
—	oskrbovanci doma 2 predstavnika, ki jih izvolijo izmed sebe.
'	6. člen
Dom upravlja s sredstvi, ki so mu bila dodeljena ob njegovi ustanovitvi in s sredstvi, ki si jih pridobi s svojo dejavnostjo.
7.	člen
Občinske skupščine ustanoviteljice določijo s posebno pogodbo, kako bodo izvrševale ustanoviteljske pravice in dolžnosti do doma. S pogodbo določijo zlasti:
—	razvoj doma glede na program razvoja socialnega varstva na območju občin ustanoviteljic;
—	ukrepe in finančne vire za izdelavo in izvedbo sanacijskega programa doma in program razvoja doma;
—	dajanje mnenj k cenam storitev doma;
—	obravna pritožb oskrbovancev doma ali njihovih svojcev, oziroma skrbnikov;
—	dajanje soglasja k imenovanju in razrešitvi direktorja doma;
—	posledice, ki zadenejo podpisnike pogodbe, če se ne držijo pogodbe;
—	postopek za reševanje spornih vprašanj v zvezi z izvajanjem pogodbe.
8.	člen
Nadzor nad zakonitostjo dela opravlja v imenu občin ustanoviteljic upravni organ, pristojen za zadeve družbenih služb skupščine občine Sevnica.
9.	člen
Direktor doma je dolžan v 15 dneh od dneva uveljavitve tega odloka priglasiti dom za vpis v register zavodov pri pristojnem okrožnem gospodarskem sodišču.
10.	člen
Ko začne veljati odlok, preneha veljati odločba okrajnega ljudskega odbora Trbovlje o ustanovitvi doma onemoglih v Loki pri Zidanem mostu, št. 419/1-55 z dne 21. XII. 1955 in odločba o preimenovanju in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi doma onemoglih Loka pri Zidanem mostu, občinskega ljudskega odbora Sevnica št. 02/2-DO-36/3 z dne 31. V. 1961.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Skupščina občine Hrastnik
Št. 57-18/71-2
Hrastnik, dne 28. marca 1972.
Predsednik
skupščine občine Hrastnik
Branko Milinovič, dipl. prav. 1. r.
Skupščina občine Laško
Št. 022-28/71-2/1
Laško, dne 14. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Laško
Miha Prosen 1. r.
Skupščina občine Sevnica Št. 57-3/71-2
Sevnica, dne 24. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
Skupščina občine Trbovlje
Št. 57/AL-5/71-01
Trbovlje, dne 28. februarja 1972.
Predsednik
skupščine občine Trbovlje
Jože Laznik 1. r.
Skupščina občine Zagorje ob Savi Št. 022-10/64-1 .
Zagorje ob Savi, dne 22. decembra 1971.
Predsednik
skupščine občine Zagorje ob Savi
Brane Vipotnik 1. r.
vsebina s
Stran
165.	Zakon o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ... 579
166.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o orga-
nizaciji republiške uprave SR Slovenije.............583
167.	Zakon o Narodni banki Slovenije.....................585
168.	Zakon o jamstvu SR Slovenije za hranilne vloge pri
bankah, hranilnicah in £mštni hranilnici............586
169.	Odlok o dodelitvi sredstev iz rezervnega sklada SR
Slovenije za plačilo cepiva nabavljenega za izvedbo obveznega cepljenja poti »črnim kozam« v SR Sloveniji ..............................................586
170.	Odlok o soglasju k zaključnemu računu vodnega sklada SR Slovenije za leto 1971	  587
171.	Odlok o potrditvi finančnega načrta vodnega sklada
SR Slovenije za leto 1972	  587
172.	Odlok o imenovanju guvernerja narodne banke Slovenije ..............................................587
173.	Odlok o imenovanju namestnika republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo...................587
174.	Odlok o imenovanju namestnika direktorja zavoda SR
Slovenije za planiranje..............................587
175.	Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Mariboru in izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Kopru
in Mariboru........................................  588
176.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana komisije skupščine
SR Slovenije za državno varnost in o izvolitvi člana komisije skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo ...........................................588
177.	Odlok o spremembi sestava stalnih odborov in komisije republiškega zbora skupščine SR Slovenije ... 588
178.	Odlok o razrešitvi in imenovanju polovice članov upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije ... 588
179.	Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije v svet urbanističnega inštituta SR Slovenije in o določitvi
delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo svojega predstavnika v ta svet....................................589
180. Odlok o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov v letu 1972 .................................................... 589
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:	'
181. Sklep o finančnem načrtu izobraževalne skupnosti SR
Slovenije za leto 1972 .............................  590
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
402.	Odredba o najvišji drobnoprodajni ceni za konzumno
mleko (Ljubljana)	...............................  590
403.	Sklep o sprejetju programskega dela zazidalnega na-
črta za območje zazidalnega otoka CO 1/10 — Na trgu (Ljubljana) ....................................... .	590
404.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o maloprodajnih cenah v	občini Cerknica...................591
405.	Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1972	... 591
406.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stro-
ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje......................................   592
407.	Odlok o spremembi območja nekaterih katastrskih
občin (Mozirje) ......................................593
408 Odlok o spremembi odloka o organizaciji davčne službe in sistemizaciji delovnih mest	v	občini	Mozirje	.	593
409.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji partizanskih enot
in služb teritorialne obrambe na območju občine Mozirje ........................................594
410.	Odlok o določitvi nekaterih objektov in naprav v občini Mozirje namenjenih izključno	za	narodno	obrambo	594
411.	Odlok o spremembah in dopolnitvah statuta občine
Mozirje ..............................................595
412.	Odlok o ustanovitvi Trubarjevega doma v Loki pri Zidanem mostu (Sevnica)................................597
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SP.S — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta TomšiCa«, vsi v Ljubljani — Naročnina za- leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, prekliči In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60