DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabovn. n ■ 0 ■fcMM 0 m tm Ithaja tveler vtak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUBu dan poprej. Cena mu je 80 kr. sa celo leto. — Spisi in dopisi naj te poiiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semeniikih ulicah it. 2. Naročnina in uuerat* pa opravniitvu .DOMOL TJBA« Vodnikove uliae it. i. — Naznanila te vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. &t«T. 17. V Ljubljani, 2. septembra 1897. Letnik X. Vseslovenski shod. Odkar »o aaii državni poslanci sklenili, da se skliče v Ljubljane »hod, na katerem bodo korisU in pravtine zahteve slovenskega naroda zastopati zaupni možje is vseh slovenskih dežel, kaže se zanj tako na Kranjskem kakor pri obmejnih Slovencih veliko zanimanje. Kakor nam kaMje poročila resnih slovenskih listov, pripravljajo se is vMkegn kraja molje na pot v Ljubljano, tako da bode isti dan v središča Slovenije v resnici zbran slovenski narod po svojih zaupnikih iz vjeh stanov. Shod pa ima tudi v resnici velik pomen za Slovence. Najod-liCnejli možje iz raznoterih sloven ikih pokrajin bodo na tem shodu jamo in odločno narisali žalosten položaj Slovencev, slasti po onih deželah, kjer so Slovenci v manjšini, kjer njihovih poslancev po deželnih zborih nasprotniki bodisi Nemci ali Lahi niti ne poslušajo, ali pa se njihovim pravičnim zahtevam naravnost zaničljivo posmehujejo. Osarska vlada na Dunaju bode slišala, kaj zahtevajo Slovenci, ki so bili in so So vedno trden steber Avstrije na jugu; sliSjla bode tudi, kaj preU državi, ako bode Se nadalje pustila, da laška iridenta in nemSki bismarkovi častilci 6e nadalje tlačijo cesarju zveBto udan slovenski narod. Vladna dolžnost bo potem, da Slovencem prepusti pravice, katere so jim po državnih postavah zagotovljene in katere drugi narodi v državi vživajo v svojo koris* že toliko let. — Slovenski državai poslanci pa bodo po shodu, ko bod > prepričani, da je ves narod za njimi, toliko laglje in toliko odločneje sto pili na Dunaj ter na pravem mostu povedali, zakaj bo jih volilci poslati v državni zbor. — Bog daj, da bi se shod vrlil v lepi edinosti, da bi se na njem vsi aopet ogreli za stara slovensko načSlo- Vse aa vero, dom, cesarja* I Blagoslov božji potem ne iaostane. Naj se mm pravice tudi) Se nadalje kratijo, naj ne pealuSajo naSega glasu aa visokih mestih, ako amo vsi jedini, ako ostanemo Bogu, domovini in cesarju zvesti, sila nasprot- nikov nas ne bode strla in tudi za nas bo priSel brez dvoma dan zmago in rešitve. Vspored, po katerem se bode shod vrSil, nam naznanja pripravljalni odsek tako-Ie: Shod se vrti dne 14. septembra ob 9. uri dopoludne. U valujoč od raznih stranij izražene želje je odbor določil naslednji dnevni. red: 1. Splošni politični položaj; poroča državni poslanec dr. SusterSič. 2. Jezikovno vprašanje; poroča državni poslanec dr. Ferjančič. 3. in 4. Primorske razmere ; poročata državni poslauec S p i n č i č in odvetnik dr. F r a n k o. 5. Koroške razmere; poroča deželni poslanec Grafenauer. 6. Štajerske razmere; poroča deželni poslanec dr. Dečko. 7. Narodna avtonomija in narodnogospodarski položaj slovenskega ia istersko-hrvat-skega ljudstva; poroča državni poslane« P o v š e. 8. Sklepanje o predlaganih resolucijah. Zborovanje se prične ob 9. uri dopoludne ter konča najkasneje ob 2. uri popoludne. Z ozirom na ta omejeni čas in ker so poročevalci izbrani iz vseh slovenskih pokrajin in Istre, bode po sklepu poslanskega sestanka z dne 80. julija 1.1. debat« na shodu izključena. Istotako po sklepu imenovanega sestanka bode omejena udeležba na imenoma vabljene osebe. Zaradi tega izdeluje in je deloma že izdelal pripravljavni odbor imenik zaupnikov sporazumno z izven-kranjskimi pododbori. Glede na omejeni prostor za shod je samo ob sebi umevd«, da se boft moralo tudi števiio vfcbljeneev omejiti. Pe shodu ob 5. uri popoludne se bode vršil banket; kedor se ga hote udeležiti, naj to najkasneje do 10. septembra naznani tajAiku pripravlja«nega odbora, dr. Igna ciju Z i t n i k u, državtiemu poslancu v Ljubljani. Ker se je v javnem iistu izrazila želja, naj se pripravljavni odbor pomnoži, izjavlja isti, da v to ni opravičen, ker ga v to imenovani poslanski sestanek ni pooblastil. Razgled JVVjmoi marajo sprave. Ministerski pred sednik grof Badeni je pred par tedni povabil odlične zastopnike Cehov in Nemcev na razgovor, pri katerem bi se obravnavalo, kako naj se odstrani silen narodni boj, ki se sedaj bije med Cehi in Nemci po češkem kraljestva. Vlada je v ta namen izdelala tudi več po stavnih načrtov, po katerih bi, ako bi enkrat zadobile postavno moč, zažcljeni mir med obema narodoma zopet zavladal. Vsak bi nekoliko odjenjal in mir bi bil prav kmalo storjen. — Čehi so bili takoj pripravljeni, da se tega prijateljskega razgovora vdeleže. Nemci pa so odločno odklonili vsako spravo ter izjavili, da na shod ne gredo. I« tega vidimo, kdo dela prepir na ČvSkem. Kaj bo sedaj storil Badeni ? Ne bo mu kazalo druzega, nego da Nemce pusti na strani in da se poprime slovanske večine v državni zbornici ter z njeno pomočjo zopet prične vleči driavni voz navzgor. Dne 1. tega meseca so se zato sedli na Dunaju načelhiki slovanskih klubov ter se razgovorih med seboj, pod katerimi pogoji so pripravljeni Badeniju pomagati v boju zoper nemške kri-čače, ki so letoinjo spomlad zabranili vsako pametno posvetovanje v državnem zboru. Bog daj, da bi vsled nagajivosli nemlkih liberalcev, mi Slovenci dobili nekaj pravic. Driavni *bor bode aklican v drugi polovici tekočega meseca. Ako bodo nemški liberalci zopet onemogočili vse pametno posvetovanje, bode vlada prisiljena ga razpustiti in razpisati zopet nove volitve. V hrvatskem zboru t> Zagrebu, ki te dni zboruje, stojč si ojstro nasproti vladna, mažaronska in prava narodna hrvatska stranka. Ker so si hrvatski narodnjaki pri zadnjih voltivah priborili več poslancev, kakor je bilo Maiaronom vSeč, je saborska večina več vohtev razveljavila in prave zastopnike naroda poslala kratko-malo domu. — Toda tudi hrvatski narod je zlasti pri zadnjih volitvah spoznal svoje prave prijatelje in tako smev*o upati, da b.do ravno ti zopet voljeni z veliko večino. Zadnjič smo poročali, da je nemški cesar obiskal ruskega čara, danes pa moramo povedati, da se je tudi predsednik francoske republike Faure šel po po svetu. klanjat v Petrograd. Se bolj slovesno kakor ceaarja Viljema so sprejeli Faura, ker ste že dalje fiasa Rusija in Francka dobri prijateljici. C »r Je v neki anpitaici naravnost povedal, da sta Rudija in Francija v temi avezi. — Nemcem ta izjava ni všeč, zlasti, ker so mislili, da je cesar prijateljstvo med Rusyo in Francijo razdrl. Sedaj se jo pa očitno pokazalo, da je Nemčija še zmiraj v sredi dveh ognjev. Turško-grikl mir Se ni podpisan, ker si evropske vlade vedno nasprotujejo. Angleška dela Turkom največjo preglavico, ker se poteguje za Grke, ki ne morejo plačati tako visoke vojne odškodnine, kot bi Turčija rada. Upor mohamedancev v Indiji provzroča Angležem veliko preglavico. Uprli so se namreč mohame-danski Afridi, gorsko ljudstvo v Grcvvclandu mej PeSa-vurom in Afganistanom, ki Šteje 5000 za orožje zmožnih vojakov. Vmes mej tema pokrajioama se razteza gorovje in pokrajini sta zvezani le po 1011 metrov visokem prelazu, ki pa je po kupu prežel v angleško last. Nevarnost je torej za Angleže zelo velika, ker tukaj bi se ne mogli dolgo ustavljati dvema združenima napad-nikoma. — Posebno pa je slabo znamenje za Angleže velika navdušenost, ki se je polastila mohaaaedovskega rodu vsled turSke zmage nad Grki. Posebno pa so navdušili vse posamne rodove razni članki turških listov, ki po naročilu sultanovem delajo sa moheaeedanstvo pod varstvom in vodstvom turškega cesarstva. Republika Uruguagska v južni Ameriki je izgubila svojega sedanjega predsednika. Kakor je braojav na kratko sporočil, je bil uitreljen predsednik Bor da s samokresom v trenutku, ko se je povodom narodne slavnosti podal is stolnice. Umoril ga je mladenič Arie dondo, katerega ima policija že pod ključem. Oi leta 1828, ko je bila republika, poprej združena s Brazilijo, proglašena samostojnim, je to drugi umor predsednika. Fioresa je 19 februvarija 1868 doletela jednaka smrt. Sploh pa Uruguay, ki Šteje nad 700.000 po večini katoliških prebivalcev, po narodnosti pa večinoma Spanj cev, nima sreče pri svojih predsednikih, kajti zelo redki so, ki bi ostali na krmilu colo Štiriletno dobo. Dopisi. U Kranjske Gore, 16. avgusta. Na nedeljo, 16. avgusta sta bila pri nas sklicana dva shoda. Točno ob -S. ari je otvorii sbod gospod državni poslanec dr. J^n. Ev. Krek, kakor ga jo tudi akhcal. Vreme je bilojako ugodno, zato ee je zbralo mnogo ljudstva od blizu in daleč. Gospod poe'aaec je poročal v ogajevitih besedah o političnem položaju, zkati z orirom na ogerske razmere. Ta shod nam oetane gotovo dolgo v spominu. Na sbodn so se sklenile sledeče resolucije: 1 Na javnem shodu v Kranjski Gori dnč 16. avguata 1867 is .Gorenjske Doline« zbrani volilci najodločneje obsojamo nedostojno obstrukc^o nemSko-nacijonalaih in liberalnih poalaacev, kameri ao zabranili vsako koristno in zlasti za nspredek in blagor kmetskega in delavskega stanu prepotrebno delo v državnem zaoru. 2. Z veseljem pozdravljamo jezikovno naredbo za Čeftko in Momvsko ter pričakujemo od slovanskih državnih poslanoev, da podobno, pravično jezikovno naredbo čim preje izposlu- jejo ludi za slovenske dežela. 3. Odobrujemo načela, ki so združile vse naSe poslance v slovansko krščansko narodno svežo, in želimo, da bi ta načela združila vse Slovence v javnem delovanju 4. Pozdravljamo državn. večino, katero vodita načeli narodne jednakopravoosti posameznih detel s tem pristavkom, da se zagotovi tudi narodna samostojnost z ozirom na zatirane slovanske narode v Avstriji. 5. Od naSib poslancev zaktevamo, naj pri novi nagodbi z Ogersko odstranijo dosedanje krivice, ki se godč naši državni polovici. — Takoj za tem sbcdom se je otvoril drugi skod, občni zbor pod-družnice sv. Cirila in Metoda »Gorenjska Dolina«. Shod je počastil s svojo navzočnostjo prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, preč. gospod knezoSk. svetnik Tomo Zupan ter je predsedoval našemu zboru. Radi pičlega časa moral je izostati govor gospoda kapelana, ki je iz-pregovoril le najnujnejše. Na to je bila volitev odbora. — Nai shod pa so počastili blejski pevci pod vodstvom gospoda nadučitelja J. Rusa. Kranjska Gcra, menim, da se ni slišala takega petja. Vse je stalo kar zamaknjeno ter poslušalo divno petje. Zares čuditi se moramo temu zboru, da so vsi posamezni deli tako ubrani in da izvaja vse točke s toliko natančnostjo. Gospodu pevovodji kakor tudi njegovemu zboru smo dolžni izreči najlepšo zahvalo xa prijaznost in užitek, katerega so nam podali. Iz Bevk pri Vrhniki 20. avg. (Zlata maSa.) Take slavnosti te ni bilo v Bevksh kot na praznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. t. m. Naš preljubi in občespošto* vani dušni pastir, č. g. Anton Vonča, ki že na 34 let deluje med nam>, so ta dan slovesno obhajali zlato maSo. Koliko so se č. g. slatomaSnik trudili v teku dolgih let za naš dutni in telesni blagor, kdo naj to vredno popite. Samo jeden slučsj hočemo navesti, ki nam očitno kaže sad njihovega blsgonosuega delovanja. Kje je družba av. Mohorja razmerno najbolj razširjena, kje ima največ udov. Bevke zavsemajo to častno mesto na Kranj« skem že več let, očiten dokaz, kako znajo g. zlatomaSnik ceniti branje dobrih knjig, in kako znajo to priporoča« svojim faranom. Zato je pač umevno, da smo z največjim veseljem čakali na priložnost, da duhovemu očetu vsaj nekoliko pokažemo svojo vdanoat in ljubezen. — 2e več dni smo se pripravljali na slavnosten dan. Postavili smo po vasi 12 slavolokov, 20 visokih mlajev in veliko Število manjših. V zastavah je bila cela vas, našteli smo jih nad 300. V soboto zvečer je bila lepa razsvetljava, zažiganje umetaljnega ognja in raket. Domači pevoi pa so priredili g. slavljenou podoknico z ubranim petjem. Drugi dan se je zbralo pri g. zlato-mainiku 6 č. gg. aosednih duhovnikov ter veliko prijateljev in znancev svetn3ga stanu. Jedna izmed 30 belo oblečenih deklet podala je g. alavljencu pred odhodom v cerkev zlatomaSno palico. Smejč so jo gospod vseli ter laijivo rekli : »Ali me ne vidiš, kak korenjak sem Se in ti mi palico ponujaš?. Točno jim dekle odgovori: »Toliko bolje za vas in za na«, da jo ne potrebujete, ali vzemite jo pa le v spomin na današnji dan. -—Slavnostni govornik je bil veleč. g. Kumer, dekan staroloSki, ki je v krasnem govoru naslikal delovanje zlatomaSni- kovo. Ko se je po cerkvi razlegala zahvalna pesem, je v očesu marsikaterega zaigrala solza hvaletnosti, ki je pa ob enem razodevala tudi željo, naj mili Bog se dolgo let Bevčanom ohrani skrbnega dušnega pastirja. Popo-ludne je bila cela vas v gostčh pri g. zlatomaSniku. Dolgo se bomo spominjali tega veselega dne in še svojim zanamcem bomo pripovedovali o veseli zlati masi našega priljubljenega g. Vonče. Bog jih živi in povrni vse nam storjene dobrote I Iz Gornjih Kosez (moravSke okolic«) meseca avgusta. Dopisovalec liberalnega lista »Rodoljub« obira naSo podružno cerkveno predstojniStvo oziroma ključarja, zaradi streljanja ob žegnanju dne 25. julija t. 1. in jima priporoča varčnost mesto streljanja ob enacih prilikah. Na njegovo očitanje mu samo toliko pravimo, da mu tudi mi priporočamo, naj on Stiedi in varčuje, da naj ne d& vse za žganje in špirit, ki ga tako razganjata, da pošilja enake budalosti med svet. Kadar se strezni, bo spoznal svojo nespamet. Streljanje je bila prosta reč domačih fantov. Dokler je višja oblast ne prepovč, toliko časa je tudi ključarja ne moreta zabraniti. — Pri občinski volitvi Peski je vkljub vsem oviram ponosno zmagala naSa stranka. Bili so dne 15. avgusta t. 1. izvoljeni županom: France Barlič, posestnik na Hudeju; svetovalcema: France Merčun, posestnik v MoSeniku, in Anton Avbelj, posestnik v Hlevah. Upamo, da si z naSim novim občinskim starešinstvom pridobimo poprejšnji mir in blagostanje v občini, oziroma v naSi soseski, kakor-Snega smo vživali pod pokojnim županom Jan. Bar-ličem, blagim očetom novoizvoljenega župana. Mi prosimo Vsemogočnega, da bi mož vodil težavni posel mnoga leta v znamenju pravice. Iz Smlednika, 21. avgusta. Miuuli petek ob eni uri popoludne je udarila strela v stolp župnijske cerkve v Smledniku. Ker stolp nima Btrelovoda in s ploSčevino krita streha nobenega odvoda za strelo, iskala si je strela sama pot. Odbila je na treh krajih znatne kose stresnega zidoa pri stolpu, razkopala pri uri motovila, vodeča na kazalce, potem pa se je razdelila v dva žarka; prvi je puhnil grf^kapelo Lurdske Matere Božje, vrgel okraske s skalovja in altarne mize, raztrgal in osmo-dil ter popolnoma uničil vse altarne prte, pod stopnico vrgel in zdrobil iz tlaka 13 cementnih ploč;c, odtrgal v dveh krajih od kamenitnih pločio za jabelko debele koso in zginil. Drugi žarek pa je prevrtal obok na koru in skočil na desni vogelj orgelj, odbil nekaj okraskov, pometal več piščalk, dokaj poškodoval glavno sapno cev, odčresnil zapornico c d vseh registrov pri spodnjem ma-nuaiu, odkiušil veliko ometa od obeh stebrov, na ka-torih stoji kor, in tako zginil v ila. Po vasi je bilo dokaj strahu. Vsa Skoda v cerkvi znaša do 200 gld. — Bog nas varuj te nesreče. Iz Slavine, 20. avgusta. Nesreče. — Danes ob tri četrt na ednajst dopoludne je treSčilo pri Martinu Mil-harčiču-Tifiljarju v 2ejah v Supo. Pogorelo je vse gospodarsko in hišno poslopje do tal. Gospodarja je nekoliko oplazilo po obrazu in enega fanta po nogi, vender nobenemu ni Škode. Orodja in vozovja so nekaj reSili; zgorela je ena svinja in drugo je osmodilo, da so jo morili precej zaklati. Na srečo so bili ravno o tem času na orožni vaji tikoma nad vasjo 87. pefipolk z 2. in 3. baterijo 9. artilerijskega polka. Poveljnika sta takoj ukazala mofitvu pristopiti na pomoč, in s prosUki vred so častniki pridno podajali vodo in polivali strehe. Vojafitvu gre zahvala, da se je ogenj ustavil, in ni pogorela vsa vas. Bodi poveljnikoma in vsemu mofitvu tu očitno izrečena zaslužena hvala. Kasneje sta prihiteli na pomoč po stari hvalevredni navadi tudi «t. petereka ia posto-jinska prostovoljna požarna bramba. — Da« 18. t. m. j« v Rakitaiku v struženu, ki je vsled hudih ploh dnč 9. napolnil strugo, utonil kopajo« se Franc Rebula, vojak 1. stotnije 97. pefipolka, katera jo oadi nastavljena sa časa orožaih vaj; zalel je v vrtinec požiralnika, ki ga je potegnil v globočino. Bil je doma iz Pliakovioe m Krasu, in star dobrih 20 let Listek. Srebrni jubilej v Planini. Slavnost srebrnega jubileja duhovnikov zbranih 17. avgusta v Planiri se je v vsakem oziru sijajno obnesla. Tacega slavja, velikanskega po vnanji obliki in prisrčnega po duhu, ki je preveval vse zbrano občinstvo, pač ni kmalu kje videla kranjski dežela. Svečanost se da v svoji celoti vredno vzporediti oni zlate sv. maže v Postojni. Vrla Notranjska je pri ti priliki zopet v polni meri pokazala, kako ameva ceniti delovanje svojih duhovnikov. Mladina obojnega spola v Planini in v Lasih je kar tekmovala, kje se bode napravilo reč in lepših vencev in slavolokov. 2opna eerkev sv. Margarete je bila okrašena kakor nevesta, ki pričakuje svojega ženina, toliko zelenja in evetličja ne bode kmalu dičilo nje sten in altarjev. Orjaški mlaji, darovani od svetlega kneza, so bili razstavljeni okrog cerkve in na drugih primernih krajih planinskega trga, 15 preko 20 m visocih in mnogo vitkih manjših smrečic, ki so jih v U namen podarili trije vrli posestniki iz Grčarjevoa. Zlasti je bilo lepo videti štiri smreke sredi cerkve, katerih dve sta nosili ukusno sestavljeni slavolok Marijine dražbe s napisom v zlatih črkah: .Družba Marij nih otrok kliče: ohrani Vas Bog 1* — aa drugi strani: .Marija danes u Vas prosi, molitve Vaše k Bogu n6si I" Dekleta Marijine družbe ii Gorenje in Dolenje Planine so ves teden venee plele in eerkev zunaj in znotraj taki krasno ovenčale, de se je vuk po pravici čudil finemu ukosu in iznajdljivosti preprostih kmetskih deklet v tem oziru. — Vže ob dreh novih sv. mašah in lani ob sv. misijonu so se bil« dobro izkazale, a letos ob sve-čanosti srebrnega jubileja domačega župnika in njegovih duhovnih tovarišev so uprav prekosile same sebe. Tac h deklet ni z lepa kje. Čast jim I © Pri »bodu * Planino od grada sem je stal slavolok z napisom aa sprednji strani: .Planina se raduje, da ju-bilej se tu praznuje", na drugi strani: .Iakrene želj« naše, k spominu srebro-maše". V vasi Laze na čast duhovnikom, ki so od postajice »Planina- prihajali, je bil napravljen drug slavolok z napisom spredaj : .Voščila ra-dostna sprejmite, še zlato mašo doživite 1" — zadej: Da Vas še dolgo Bog ohrani, zakličemo iz srca vdani I"" — Pred cerkvenimi vratmi na orjaških mlajih slavolok s pozdravom: .Zahialjen mili Jezna bedi, še dalje vaa ohrani, v6di I" na uni strani: .Nebesa Magoaiev rosite, na te duhovnike častite I" Pred cerkvije sv. Boka v Gorenji Planini je stal šesti slavolok, posamični mlaji nenavadne velikosti in vitke rasti so bili usajani na hribu bv. Duha (27. m ), na glavuem trgu v Dol. Planini in pred Zihrlom (po 25 m). Zastav je vihralo brez števila s streh in oken. Gospodje jubilanti so imeli na predvečer ob 6. slovesne večerniee, na zadnje blagoslov s Najsvetejšim. V molitvah, v prijateljskih razgovor, h in spomioih is miaclih let dijaškega, bogoslovskega in duhovailkega življenja jim je le prenaglo minevala ura za uto. Ob 9. zvtčer jih iinenadi prisrčna ovacija Planincev. C« dalje več ljudstva se je nabiralo okrog župnišča. Nismo vedeii, kaj to pomeni. Kar se začuje boben. Godba ia Postojne, sprem-Ijsna od ognjegaseev svirajoč prikoraka ter se ustavi pred župniščem. Tu zaigra več izbranih komadov, vmee pa zapoje pevski zbor prav izvrstno pasmi .Nazaj v planinski raj", ter .Slovan na dan". Bengaličen ogenj je raisvetljeval prostor in zbrano množieo. Goapod župnik planinski se s okna doli s iskreno besede zahvali fara-nom sa genljivo podoluieo: povdarja, da vso to čut, katera se mu danes skazuje, poklanja najviijema duhovniku Jezusu Kristusu, katerega nevreden služabaik je; — zagotavlja farane svoje ljubezni ia obeta, da ae bode ie v poznih letih hvaležno spominjal, kakd je umela planinska (ara počutiti svojega župnika, ter proai blagoafava božjega vsem skupaj. Ves trg plaainaki je bii razsvetljen, tudi v najmanjši koči smo videli luč, zlasti je bilo lepo videti v daljavi grad Haasberg v čarovni razsvetljavi. Dan potem, 17. avg., so gospodje jubilanti od 5. zjutraj naprej opravljali tih« sv. mače v zahvalo Bogu *a vse milosti, katere so prejemali od Njega tekom dolgih let. Ob 10. se je vil sprevod v eerkev; naprej bele oblečene deklice, Marijina družba, s svojim krasnim banderom, častniki požarne brambe, gg. jubilanti, ljudstvo, batem se je od blizu in daleč našlč v gostih trumah, Slavnostni govornik, jubilant p. Jožtf Bitavičar je v jako Upih preprostih besedah razlagal pomen slavnosti; beseda je prišla od srca in segala do srca. Zbrani verniki, so parno podušal, m v marsikaterem očesu so zaleakefle solae srčnega gin en j a. Veliko sv. mašo sredi obilie asistence in b,ag°i,ovonu j« *.xoval g. župnik šenčurski Kukalj. - pevski »bor je svojo »slogo prav »vrstno dopolnil, »lasti je egajsta pesem pri vstopu jubilantov v cerkev: „Pozdravljen jubilej današnji", besede zložil iupnik Podboj, napev p. Aagelik Hribar. — Napev je preprost pa take lep, da je vsem agajal iu bo vrlo služil ob jednakib priložnostih prihodnja leta. Pesem Podbojev« in Bilčeva, postoma v poadrav jubilantom na dan jubileja, sledita na konca dopisa. Po ispeii zahvalni pesmi se je sprevod vrnil v žup-nišše. Deputaeija Planincev iu ognjegasoev je prišla domačemu župnika čestitat ia mu sa spomin podarila lep srebrn križ. Tudi svetli knez in kaeginja Windieeh Graetz sta prišla v žopnišče, izrazit sveja voščila. Popoldne se je pripeljalo v Planino več sošolcev civilnega stanu: vojaški zdravnik dr. A. Stard iz Ljubljane, ravnatelj c. kr. učiteljišča Hubad, sodni b dtnik Žužek is Postojne, računski s Stnik Svetek, deželni ifi-cijal Omejec, dan potem ae jim je pridružil še dr. Stecger, star prijatelj planinskega župnika. Koliko prisrčnih napituic se je izreklo, koliko prijaznih starih spominov obudilo, koliko veselje je vladalo mej tovariši, katerih se nekateri uiso videli, odkar so se razšli iz gimnazije, ni mogoče popisati. Gospodom jubilsntom je došlo od ratnih krajev blizu Štirideset brzojavnih in pismenih voščil, dve pesmi in dva kronograma. Tak6 lepe in ganljive slavuosti Planina ni še videla in jo bo težke še kedaj. Splošni vtis ostane neizbrisno začrtan v spominu vdeleženeev; duhovnikov in ljudstva. Slava faranom planinskim, ki so pri ti priliki tak6 očitno in sijajno pokazali, kak6 spoštujejo svojega župnika in du bovški stan v obče. Misijonska poročila. Pismo katoliškega misijonarja Iz Assana. [P e t r e s J Katoliški misijonar, ki je tudi preživel sam grozne dni, nam potres^ ki je junija meseca tek. leta opustoSil celo deSelo, popisuje tako-lo: Grozovit in dolgotrajen potres je 12. junija cel Assan pretresel. Največ je trpel kraj Shella ob reki Brahmaputra, ki se več tisoč čevljev visoko razprostira po strmi gori. HiSc so nakopičene jedna nad drugo, kakor razstavljene igrače v kaki prodajalnfo}. Da je bil za tako mesto potre* osode-poln, je oči vidno. V Assann do letos skoraj nise vedeli m potres, le redkokedaj se je čutil kaki rahel sunek, za katerega se pa nihče ni brigal. Po deželi so tedaj zlasti v zadnjih letih sezidali veliko večnadstropnih hifr. Tudi nata misijonska poslopja, med njimi zelo prostorna cerkev, so bila večinoma zidana ter so se pri prvem močnem snnku sesula. Le posebnemu varstvu božjemu se moramo zahvaliti, da smo si otelf življenje. 12. jun. ob pof šestih zvečer sem čutil prvi sunek. Dasi je bH precej močan, menil sem vendarle, da ne bo hujSega. Ker so se pa sunki le ponavljali, zbežal sem na prosto. V tem trenotku pa se strese in zabobni, da je bilo groza. Moja hiša in cerkev sta ss v trenotku spremenili v veliko grotrijo, sto čevljev visoka skala, na kateri je bit sezidan samostan za redovnice, se je zazibala in prebrana na spodaj stoječe hiše. Vse je zgromelo doli v prepad — vse je bilo zgubljeno. Potres je postajal vedno močnejši, misliti sem moral na svojo rešitev. Toda, kam naj bežim? Za menoj globok prepad, na desni moja s skalovjem pokrita hiša, na levi cerkev v razvalinah, pred menoj pa so se gibale velikanske skale kakor drevje med viharjem. Hitro prihiem bom-basov drog m gledam samo na skala, da bi pred jedno ali drugo cdskočil na stran. Sedaj se na desni zruši "kala v prepad) sedaj ravno par korakov pred menoj jedna obleti. Tako trnja skozi 10 minut. Potres ne poneha, črni, pralni oblak me obdaja, da ne vem — kam. Kar zaslilim za seboj klice na pomoč. Redovnice so in nekaj sirot, ki ne morejo iz razvalin. Hitro se obrnem, da jih reSim — toda ne morem. Sedaj so sunki vendar nekoliko slabejSi, z veliko težavo pridem do redovnic in z železnim drogom se mi posreči njihova rešitev. Izmed 10 sirot so samo Štiri Se pri življenju, Sestero je zasutih. — Sedaj pogledamo doli v mesto; strašen poglidt Niti jedne hiSe ni več, vse je razvalina, med njimi mrtvi, ranjtni in bežoči. Zemlja se zopet stresa. Najsvetejše moram vendar le reSiti, ako bo mogoče. Posreči se mi. Z velikim trudom izkopljem sv. posodo iz razvalin in spravim dragoceni zaklad, zame jedino tolažilo, ko sem vse zgubil. — Sedaj je bil zadnji čas, da bežimo iz nesrečnega kraja. V temi, med silno ploho smo se podali z redovnicami in sirotami čez razvaline v jedno uro oddaljeno, vitje' stoječo vas v gorab. Do kože premočeni, deloma brez obuvala, dobimo v vasi še precej dobro ohranjeno kočo Do smrti trudni ležemo k počitku in hitro zaspimo, le včasih nas prebndč hudi potresni sunki. Zjuthtj na vse zgodaj naprej v gore, kolikor mogoče visoko, da smo vsaj pred skalami varni. Po silnih težavah dospemo v vas na vrhu gore, kjer je nekaj lesertih koč ostalo. Zemlja se skoraj neprenehoma stresa skozi tri dni do 15. junija. Z goi&, ki naSo vas od treh strani obdajajo, od katerih nae pa k'sreči ločijo globok« ia'Široke doline, se neprenehoma trgajo velikanske skale in pogrezajo cele vasi v prepade. Od vseh strani prihajajo in odhajajo beguni, nihče* ne v6 kam ; in kar je najhujše, hrane manjka. Srečen vsak, kdor dobi kaki kromptr najslabše vrste. Beguni, ki dohajajo v nato va*, nam' pripovedujejo, da je ves Anam v razvalinah, le koče is bombasa so ostale. Ko sem redovnice spravil na varen kraj, grem zopet nazaj, da poisčetn druge nesrečne krfttijade. Četo noč so bili s pagani vred med silnim nalivom pod milim nebom. Spovedtijem; krščujem in molim. Grozno vpitje je okoli mene, ki se pa pri vsakem sunku te povekSuje. Vse vprek kriči: »Duši, duai!« (molite, molite I) Pagani letajo s tamluni in bobni okoli mene ter kličejo svojega glavnega boga .Rama« na pomoč, drugi prosijo satana za rešitev, otroci jokajo, paganke prepevajo čarovniBke pesmi. Sele drugi dan pridem v Shello. KakoSen pogled! Povsod mrtvi in ranjeni! Veliko ranjenih je bilo treba prepustiti osodi, ker jih niso mogli izvleči izpod skalovja. Jeden je sedel pod visoko skalo nepoškodovan ter skozi malo špranjo klioal na pomoč. Prinesli so mu jesti, rešiti ga niso mogli. Drugi dan ni več klical, gotovo da je od zgolj strahu umrl. — Sele četrti dan se je zjasnilo in potres je ponthaval. Zopet sem šel v Shello, da Se kaj dobim iz razvalin, Izkopal sem puSko in nekaj knjig. — Še smo v koči vrh gore. Potre« bo sicer ponehal, najpotrebnejše za živijonje bomo sele dobili. Kaj potem ? Kaj bode z misijonom, ki je tako lepo ovetei v Assamu in ki na« je navdajal z veselo nado, da bomo v nekaterih letih imeli veliko spreobrnjencev. Sad nalega dolgoletnega, trudapolnega delovanja v Assanu je vnlften, vse je zgubljeno — le kristijani so nam ostali, katerih ne tnoreuo brez pomoči pustiti. Tudi dolg nam je ostal. Tako j« tedaj res naSa reva in nadloga bre« vsako mero in ni-kakor ne moremo drugače, nego da nate brate v Evropi nujno prosimo pomoči. Dasi smo vse sgnbili, nata je vendarle upanje v boljšo bodočnost neomajano oatalo, Se nadalje hočemo ostati v Auamu, kamor nas jo po-klicala previdnost bolja. Bratje, pomagajte nam! Razgled po Slovenskem. Katoliško politično društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 5. septembra popoludne ob 2. uri v Britofu pri Predosljih javen shod. Govorili bodo državni in deželni poslanci gg. kanonik Kalan, dr. Krek, Pogačnik in pa dr. SusterSič. Katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj ima svoj občni zbor in shod dnč 5. septembra, v nedeljo popo'.udne ob polu Štirih pri »Pižu« pri radovljiškem savskem mostu s sledečim vsporedom. — 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Volitev novega odbori*. 4. Posamezni nasveti. 5. Pri tem zboru poročajo gg. poslanci Ažman, Pogačnik in dr. Krek o deželnem in državnem zboru. K obilni vdeležbi vabi odbor. Kanonično obiskovanje in binaovanje v ljubljanski škofiji bode letos Se po naslednjih krajih: 8. in 9. «ep-tembra v St. Rupertu (prvi dan poavečeuje cerkve, drugi dan birma); 12. septembra v Zaplani (ob enem posvečenje cerkve); 13. v Borovnici (ob enem posvečenje altarja); 19. sept, v Gorjah (ob enem posvečenje altarja); 20. sept. na Breznioi, 21- na Dovjem; 22. v Pred dvoru; 23. v Smartnem pri Kranju; 24. v Selcih; 25. v Zalem Logu; 26. v Skofli Loki; 27. na Trati; 3. oktobra bode birma v Ribnici. — V nedeljo 29. avg. je bilo kanonično ob skovanje in birma v Logatcu. Umrli. Dne 18. avg. jo umrl v Št. Jurju pri Kranju č. g. Valentin Škul, bivši župnik v Št. Jakobu ob Savi, kjer je bil izvanredno priljubljen. — 23. avg je pri sv. Jostu umrl nagle smrti č. g. Fr. Tavčar, mnogoletni dušni pastir in goreč spovedn k pri tej božjepotni cerkvi Pokopali so ga v Šmartnem pri Kranju ob spremstvu 32 gg. duhovnikov. - 29. avg. je po dolgem bolehanju umrl v Preski č. g. župnik Martin Dorčar. Pokojnik je paatjovai v Preski skozi 12 let. - Torej zopet v teku 10 dn. trije novi grobovi pridnih delavcev v vinogradu Gospodovem. Svetila jim večna luč. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Fara Križe pn Tržič« je podeljena č.g. Fr. Poronta, župnik" v Sori. Na faro Crnivrh nad Polhovimgradcem je bil instaliran č. g. Jan. Čebašek. — Premeščeni so naslednji č. gg.: spiritua! dr. Frančiiek Ušeničnlk iz AloJsijeviSča kot spirituva) v semenišče, kapelan Ivan llenier od sv. Jakoba v Ljubljani v Kranj, dr. Gregorij Pečjak iz Žužemberka k sv Jakobu v Ljubljano, Ivan Trpin z Iga kot bentficijat v Šmartno pri Litiji, dr. Ivan Mauriog is sv. Vida pri Stični na Ig, Matija Kastelio i« Kostanjevice v Št. Vid pri Stični, Alojsij Sarec is Planino v Šmartno pri Kranju, Viljem Miejnik s Vinice kot drugi kapelan v Semič, Anton ZnidarSič ia Vipavo kot ekapoiit na Razdrto, Karol Cik iz Hrenovic kot kapelan in Ko-zlerjev bentficijat v Kočevje, Josip Koblar is Skoije Loke v Hrenovice, Josip BreSar is Postojne v SkoQo Loko, Jernej Bernard iz Blok kot prvi kapelan v Postojno, Karol Jaklič iz Dobrnič kot bentficijat na Vače, Anton PoljSak z Brezovice v Sostro, župni upravitelj Frančišek Sturm s Suborja kot kapelan v Podzemelj, Ivan Dolinar iz Črnomlja v Stari Trg pri Ložu, Ivan Lovšin is Kočevja kot župni upravitelj na Toplo Reber, bonefioijat Jakob Paviočič s Vač kot lupni upravitelj na Suhor, kapelan Ivan Jeienec is Sostrega kot župni upravitelj v Javor, župni upravitelj Alojsij Jaklitsch « Tople Rebri kot župni upravitelj v Ebenibai, župni upravitelj Anton Mali; župni upravitelj iz Javora kot župni upravitelj na Ledine. — Novo so nameičeni č. gospodje: Ivan Jereb kot drugi kapelan v Žužemberku, semeniSki duhovnik Ivan Baloh kot kapelaa v Kostanj«' vici, Leonard Zupan kot kapelan v Planini, semeniSki duhovnik Ivan Smuka v ec kot kapelan na Blokah, Anton Jerič kot kapelan na Brezovici, semeniSki duhovnik Ivan Zavbi kot kapelan v Hinjah, Josip Eppich kot kapelan v Dobrničah. »Slov. Narodu" in „Rod«IJiiibii" so mora v zadnjem času sila slabo goditi, ker sta v tako velikih skrbeh zaradi svojih naročnikov. Pred kratkim sta oba liberalna lista žugala vsacemu duhovniku, ali kakor jih navadno imenujeta, l»2i-maziljenou, da ga bosta kakor starikavi birič ovadila gosposki, ki bi se le predrzni! ziniti kako besedico zoper »Narod« ia »FU do ljub«; Se huuSe pa se bode godilo predrsneiu, ki bi ljudi naravnost nagovarjal, naj »Narod« in »Rodoljub« nikar ne naročujejo. — Kakor se brani kaki ubogi obrtnik soper konkurenco, tako hočeta odsihmal naprej delati tudi nekdaj tako po* nosna »Narod« in »Rodoljub«. Očiten dokaz, da sta lista sama in njihova stranka prav res — na psu. Listi, ki si samo s tožbo in kaznijo hočejo ohranili ugled med ljudstvom, sami najbolj spričujojo, da so svojo veljavo že zdavnaj izgubili. Take grožnje pa, kakor jih •Narod« in »Rodoljub« pošiljata med svet — so naravnost smelne. Slovenski lib.ralei se grozno motijo, ako mislijo, da bodo s taki osi otročarijami ugnali slovensko duhovičino in jej zavezali nsta. — Nikdar I Gospodinjska iola. Društvo »Gospodinjska Sola«, katero ae snuje v Ljubljani, dobilo je, kakor se nam poroča, že dovoljenje od vlade. To društvo ima namen, ustanavljati in vsdrtevati Sole sa gospodinjo, v katerih bi imele deklice priliko, izobraziti se v vseh strokah, ki so gospodinji potrebne. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Znano je gotovo č. bra'cem, da ftnajo pri nas uboge Šolske sestre »de Notre Dame« Itlrirasredno lolo in v samostanu vzgo-jalilče za deklice s privatnim petim Sol&im razredom. Lotos je Obiskovalo lolo blizu 200 flolaric in v vstavu je bilo 37 gojenk. Dne 16. septembra se prične zopet Sola in vsprejelo se bode kakih 40 deklic v stanovanje in hrano v samostanu po primerno n'zki mesečni plači. Starisi, kateri želijo svoje hčerke izročiti v vzgojo našemu samostanu, naj bi se brž ko mogoče obrnili do častite prednice, ker Število gojenk je omejeno; za več ko 40 ni prostora. Frančiškanski samostan na Brezjah. V nedeljo 29. avg. je bilo slovesno vlaganje temeljnega kamena za ondotni frančiškanski samostan. Z zidavo samostana se je pričelo že pred 3 tedni, tako da bode vsa zgradba bodočo jesen pod streho. Iz Radeč 24. avg. Včeraj se je pri nas slovesno otvorilo »Prvo radeSko konsumno dfuStvo«. Ob 7. uri je bila sv. maSa v ta namen, potem je pa domači gosp. kapelan blagoslovil nove prostore. Nasprotovanje je bilo veliko, a žilavost in delavnost društvenega odbora, posebno obeh predsednikov, g. Rozmana in Petriča, je premagala vse zapreke. Le pogumno naprej na pričetem potu ne gledč na Škodoželjno in nevoSljivo besedovanje nasprotnikov! Društvu samemu Selimo obilo bpZjega blagoslova, da bo dosegalo v polni meri svoj blagi namen. V Sv. Križu pri Litiji se je ustanovilo dne 22 t. m »Katoliško izobraževalno društvo«. Namen mu je ude vtrjevati v verskem življenju, poučevati o gospodarskih in obrtniških zadevah, voditi jih na temq\ju katoliških resnic in pravega domoljubja do prave omike in jim prirejati polteno razvedrilo. Ia to dosega drufttvo z branjem katoliških časnikov in dobrih zabavno poučnih knjig, a predavanji in govori in s poštenimi zabavami. Drultvo je torqj bralno, zabavno in nadotnesluje tudi delavsko društvo. Dal Bog društvu rast v procvit kato-lisko-narodne organizacije. Utonil Je 10. avg. na Velikem Koranu pri St. Jerneju 4lotni Franc Stirk v neki mlaki. S:uri8i, pazite na otroke I Konjsko dirko priredi letos konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske dne 12. septembra ob '/«4. uri popoludne v St. Jerneju. Toča. Dne 20. avgusta je pobila toča del Šmarij, Sladke gore, celo Kostrivnico, Sv. Križ, Sv. Florijana in Rogatec, del Stoperc in Zetal. Najhujše so pobiti kraji med Pečico in Ložnim. Vinogradi io poljski pridelki so skoro popolnoma uničeni. Ta udarec je tem hujli, ker so ti kraji tudi lani veliko trpeli vsled večkratne toče. Tatvina- V noči od ponedeljka na torek je vlomil neznan lopov v nadžupnijsko cerkev na Lahkem in je Skrinjice za denar poskušal s silo odpreti in denar po-krasti. Pri dveh se mu je posrečilo, in je tudi denar iz njih pobral, pri drugih jo delo le na pol storil, ker ni mogel notranjih ključavnic zlomiti. Duhovniike spremembe v lavantinski Škofiji. Na novo nameSčeni kot kaplani so «i-le čč. gg. novomalniki: Matija Efdri pri Sv. Rupertn nad Lalkim, Jožef E ker v Grižah, Franc Gartner v Središču, Jožef Musi v Starem Trgu in Anton Šjrn pri Mariji-Snežni. Iz Celovca. NaSi Nemci so v velikih skrbeh radi svojega bolnega nemltva. Tiste boroe jezikovne naredbe na CeSkem in Mjravskem, po katerih bi morali vsi uradniki znati oba ondotna deželna jezika, jim noč in dan belijo glavo, in premišljujejo kako bi jih odpravili, dasiravno se je naš presvitli cesar izrekel, da so pravične in potrebne Zmislili so si, da naj občine ustavijo vsa prenesena dela, to se pravi, one ne marajo vspre-jemati nobenih vlog in tudi denarja ne, kar n« spada v občinski delokrog. Nekaj taksnih svojeglavnifa občin smo Se bili omenili. Zadnje dni se je njim tudi pridružil občinski Svet v GrabStanju pri Š. Petru, torej skoro v izključno slovenskem kraju. — Da je kdo ondotne svetovalce za tak sklep pridobil, moramo le obžalovati; slovenski kmetje pa naj hodijo k oddaljenemu okrajnemu glavarstvu. Mi Slovenci ne Smemo mirovati in zahte-vajmo take pravične naredbe, knkorlne so se izdale sa Češko in Moravsko, tndi za nase slovenske kraja. Slovenski občinski zastopi torej na noge 1 Šolski dom snujejo v Gorici. Načelnik osnovalnega odbora, g. dr. A. Gregorčič, je razposlal rodoljubom po deželi okrosnico, v kateri jih vabi, da pristopijo s povodnimi doneski. Naloga temu drultvu je, da v Gorici zgradi potrebno poslopje te obstoječim in morda le novim slovenskim zasebnim učnim savodom. Ravne pri Cerknem so pogorele. Sestinštirideset ljudij je brez strehe, sestdeeet goved brez hleva. Pogorelo je veliko krme aa živino, hišna oprava, orodje obleka, jestvine, tudi nekaj denarja. Veliki reveži so večinoma močno zadolženi. Naj pomaga revežem, kdor more. Mnogo zvijačnih beračev prosjači pod lažujivim ravenskih pogorelcev. Kdor nima od gosposke potrjenega dovoljenja za pogoretce prosili, naj se ovadi na pristojno mesto. Italijanska šola v Podgorl pri Gorici obstaja se Sest let, dasi Se nobeno leto ni imela zakonitega števila otrok. Skoro polovica učencev je iz Indije, to so otroci tovarniških delavcev, sa katere bi morala tovarna io|Q vzdrževati. Zalo je v sad nji seji c. kr. Šolskega svet« predlagal lempanski tupan g. Joief Fanagel, naj i« šola zapre. Predlog je obveljal. Domača zdravila. 12. Šetttjaaiera roža. Šontjanieva roža je ljudem dobro znana Legenda pripoveduje, da je rastla pod križem, ko je nmiral Božji Sin. Svet se ni saenil sa njegove bolečine, ta roža pa je vsrkavala v svoj cvetni venec kapljice njegove krvi. Ia ko je vojak predrl Jezusovo stran, tedaj se je stresla samega straha in vsak listek je dobil podobo snličnega ob lehnosti. In da bi Uko ostalo Se dolgo časa, to so prisrčne želje in prošnje celega sveta. (Nesreže aa železnici) se neizmerno množč. V Wit-mannsdorfu blizu Dunaja sta trčila dva osobna vlaka skupaj. V trenutku je bilo zdrob|jeaih pet vozov. Ranjenih je bito 7 oseb, med temi 3 nevarno. — Večja nesreča se je zgodila v Hamburgu m NemSkem. Vlak je skočil s Ura. Lokomotiva je nekaj časa vozila v goščavo. Skoraj vsi vozovi so razbiti, 39 oseb ranjenih 3 vamrtene. - Kadar tedaj stopiš vielesoični voz pri-' porodi se vedno angejju varuhu. (Statistika karnencev ) h poročila osrednje komi-Je avstrijskih kaznilnic za 1. 1893, (m*lo pozno je za-g^alo beh dan), posnamemo, da ae je nahajalo v 18 J-oSkrf, kaznilnicah 14.102 in v 6 »enakih zavodih 1811 kazneacev. V dosmrtno ječo je bilo obsojenih 29 moških in 3 ženske, v 10 do 20.etao ječo pa 108 molkih ia 25 ženskih kaznencev. Po narodnosti je bilo 44 odst. Nemcev, 52 Slovanov, po veri 799 odaL molkih in 90 odst. ženskih katolikov. Skupni zaslužek je znaial 505.740 gld., od tega je pripadlo državi 367 599 gld. Skupni državni stroški za kaznilnice so znalali v letu 1803. 2,491.615 gld. (Tnrika Amaconka) U Soluna se poroča, da je v tamoSnji bolnici neki vojak, ki je bil teiko ranjen v bitki pri Domosku. Zdravniku se je le več časa čudno zdelo, da ta vojak nima brk. Konečno se je prepričal, da je ta ranjenec ženska, ki je Sla v boj za Mohameda proti krščanskim »nevernikom«. (Materina kletev.) »Obzoru« se poroča iz Novega Grada: Kmet Marko Š stak je pred tremi leti vsled grozne kletve svoje matere na mah ontael in zblaznil. Letos v juniju je ŠeUak nenadoma zopet spregovoril in um se mu povrnil. V juliju je zopet znorttl, odvedli so ga v Stenjevec. (Večja iteja.) Na Dunaju je blizo 3000 gostilnic in žganjarij. V Berolinu pa, kjer ni posebno voliko več prebiva cev, pa 10000. - Berolinci so tedaj vMiko bo« sejni kot Dunejčanje. (Kmetova skrb.) Kmetlč reče na železnici sprevod* niku: »O, ko le danes ne bi nal vlak ob vlak trčil! — S^evednik: .»Zakaj se »te raffjo ihm ttke bojit« t« iti Hrtllovee I kako i« torei t medic dRtf M jdl&l ter mM j^lllbfc -IbojT; (Kmečka zviteji.) *Ti, HrL. najino stavo ? Stavil ai, di ne i>fcs iri m^c noči ne spal, ostfineS pri tem?« - »Se-v«a ! Že predvčerajšnjim sem klčel!« — »Ali ne čutiS nonVne lakote i0 zaapantal?« — »Prav nič de. Jki jem P< noči in spi* po dheti!« (tesni Hftli pT&i} KrHja« reče rtft. nemu Sivinskemu akupčevalcu, vstopivšemu v železničin v«»: »Z« |>vej«« Mfia naj bi * bllčll vožtii lift po tttlfJ — nločdl. bktipčevalec toHif |K iavrne: »Ti ponosena krojaška nit ti! Bodi vesel, da ni takfll Žiliti bi ^ M dfrlAčalo, da bi te železnica safidj jemala.« Nkrodilo gospodarstvo; Kako »bolišAu bmlHUa? (Dilje.) Nijvfefljl Skodli Iti se godi kmetu, Če pultj, da na 4epam svetu ruU ničvredni gošča. Td videt( ae mi vselej milo stori, čefi: bora kmet, tudi od gOSčavČ moraS enako ,pd njiv ^Ji travnikoV dalik plačevati! Ali pa se ipore tudi tukaj pomagati? P(4i lah|% atyle kraj m preveč fu-m In SMievit Najprej se gošča poseka in zloži Eo zemlji, ia se posilsi. Ta si potem .sežge in vsrfe azirf žit«. Pozhiie Se žeailja flpbro prekcftijfe; Ib zrdvih trfebi lariietfja praprbli in dhige ibpotije. Ko ffe je lito k rt J ffepb Bčlatil in oUebiL rabi se po i«ii IB psnem ZS njivo aH travnik. To 8SI5 M thpi viiliEo nad pet Mt, Hi S« ilpfrefceni iz zanikrnega p&sntta ž5ffilja v lepp ajjv^ ,ali travnik, ali torej to delo ni vradnS nekoliko truda ? Rj«Jr hajdeino močvirje, da vocfc zastpjp ip dela luže, ondi nam kaže najbolj delati travnik. Ako je voda BI ttfiO HHfljS, cTH le večkrat odpeljati z navadnimi jarki ali dragami. Če (ja je močvirje .glp^oko in ima Svoj iZvit v ItiidČbcih, treba izkopati globoke jarke, ondi narediti t žilam studencev raznovrstne cevi, fidtb I, 1 ,1 i »v*. . |'»»J>A • > V V»\<» , LI pa po jarkih nagromaditi lesovja in kamenja, potem Sme jih zasuti /Konec sledi.) jje imenujeoto Ikre so pa sicer je ta ki jč iknjlb lij^člUi, n^e v?sfe \lvali, katere pra žival trakulja, ki živi v človeku. ddrastla, slstavljeia iz 7(Jo—lle veka, po naključbi jih praSič z jedno ali drugo S žre m naredi se M>p«t prvi začetek tr^kulje, kateri eiitije ikra. Brbž iftSr lil trakdlje, bfrez tnikulje (u ik ker to Je prav za prav vse jedna žival, ki mora iaaeti Murva nrivsfcr mesa, 0a ep zbolimo *a sploh nikdar ne pridejo a človeškim blatom v dotiko, kU 1» g UjifU postanejo Ikrkvl. Več jajec! če hočete, da bodo kokoSi več jajec nanesle, dajaite jim kropive. Drobno se razsekajo in primešajo med drugd brka o ih izvrstno pomagajo. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mlako, liter . . Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjako » » . Kpitiunovo» ► . 74 Drvatrda,4kub.mtr. M" Prihodnja številka „D0M0LIUBAu Izide dni 16. septembra 1897 zvečer. Loterijske ftunaj, 21. avgusta: 76, ftradM, 81. avgusta: 60. Line, 28. avgusta: 12, Trat, 28. avgusta: 26, srečke. 13, 43, 66, 88. 68, 76 1«, 68. 40, 64, 39 22. 23, 12. 44. 30. jmmmmmmm fmmmmmh. Iščem v i ii> ci. učenca, ki bi imel veselje do kljn6avnl-tankima obrt*. Vač po -dogovoru. — Ignacij Lončar, Yizitnice i in koverte ptipanjči M. Tiste Tržne cene v Ljubljani. 2. septembra. Plenica m. it. KeSj » Ječmen, » Ajd Proso, Kote«, Krompir, Leča Grah, » Maslo £gr. laat, » avež » bktl. u 911]ilau naznanja uljudno da se je z dnem 1. septembra 1897 n iz barake, zgrajene za knezoškofijsko palačo, v KS H novo prirejeno prodajalnico v ' • > i " 100 ie 300 gl Uhko pošteno zasluti sleherni t«r brea zgubit, ako hoče prodajat! pestavm depulitns treske in driavna pisma. Ponudbe na Lodavka Oastarraieher, BadapoitVH! ~ " ~ 469 10-o 198 4 1 Dijaki 207 2 1 »e »prejemajo na »ta- J no vat {je in hrano, Dunajska cesta i no. a a 19. i AAAAA! •fffff 4 Sprejmem Ukoj 206 2 t __ LIJ M ter prosi cenjene svoje odjemalce in slavno ob- U ♦ UČ©nCa l " l-H«^«-« i« noHrtnJon^i M J iidobrt hit« Karol.H«- ♦ ^ činstvo ii dobra bite Karel Ha-tai brivec v Kamniku. ljudska posojilnica, registr. zadrug«, z neomejeno zavezo, v Ljubljani. Gradišče it L —~ 200 4 Stanje dne 31. jidija 1897. (14mesečni obstanek.) Sprejme m veen Ukoj ee za kr«Jaikl »krt, 8ora VO, P. Medvode. 206 2-2 Posojila.......gld. 4094196 49 Naloženo pri hranilnicah, bankah, poštni hranilnici in gotovine.....gld. 116.991 33 Raifajsnovim posojilnicam posodila gld. 166.746-28. Prometa v 7 mesecih, od 1. januvarija do 31. jolija 1897, je 1,896.601.67 Cdov 342 s vplačanimi dele« ........gld. 2.684- Hranilnih vlog .... 611 518 67 V Tlaku poitno - oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi t viak^l občini. nasUvi se razumna, delavna in zanesljiv* oeeba kot 104 10-3 zaupni moi, posredovalec s dobrim in trajnim poetramkim lastnikom od nekega, mnogo let obstoječega avstrijskega podjetja prva vrste. Pismene ponudb« pod „V. n. O.", Gradec. post. re«t. Pravo tirolsko sukno (loden) priznano najboljše tirolsko nevaljano sukno za zimska in letna oblačila, za moške in Ženske vsakega stann, le is dobre volne napravljeno, vsega priporočevanja vredno po svoji trpežnosti in po nizki ceni, izdeluje iz razpošilje prva Oornje-Iatalaka tovarna u rokno A. Draxe1ra sinovi v Flirseh-u, Tirolsko JD. >u 6-1 Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po niikej ceni je najboljši in najčistejši primeseh h kavi. 149 86-14 Cestite gospodinje I Zahtevajte in kupujte to kavo! ■e Y rdečih zavitkih * belim trakom ali pa v katljah. Vsak kdor ljubi okusno kavo, kolo adrav oatatt ln al kaj prihraniti. eref( Priporočen od zdravnikov MarljaceljskI grenčec (t trgovini popolnoma prost, no« g* torej prodajati vsak trgovec. Najbeijis s ase si sat.le za prepovedane takozvane Marijaceljake lelodSne kapljice. Kasprodajaloi dob t najvišji poput. Plakati v vaeb jezikih t* reklamo se doM zastonj) Sfcreptsje«, ekssen, peiivljafafi, etveiujei, zdravje ^MpalujH, v dijatetifisesi szira blagsdejes J« ftplnitf ni i»»««Mi|llieii,«» AtlUUtlll vonja (»roma) in najboljšega ukusa, ae zoparno grenek, ■arveo prijetno pogreni. — Srečno izbrana sestava izredno dobrik, čistih zelišč. najvestnejša priprava z najboljio podata to alkohola omogoči prirejanje OHjizvretnejšega telodčnega gr»n-ieoa, kateri krepka ielodeo in izvrstno ičinknj« proti »slabljenja želodca in nj"za prebavnih organov. Priporočati od zdravnikov, potrjen po nešteviluih zahvalah. — Steklenica 20 kr., 6 stekl. Varstvena znamka. 1 gld., 12 »teki mino 2 gld. - Dobiva ae v vtah predajalnlcah, toda pri nakazovanji: Pozor! Pristen in pravi iina varstveno znamko Marijino Celje, katera je oblastveno vknjUena. Da pa se pri kupovanji obvaruje ponarejenega ali pokvarjenega blaga, je najpriporočljivejše obrniti N naravsost do glavne za>oge Lekarna Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic z obratno pošto po vseh delih sveta 191 84-7 Liniment. Capsici compos. 144 16 li lekarne Blohter-Javo v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25-26 Eichter-jev liniment s,sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah t ■smo varstvene stark« .sidro" kot '--- pri sistem levu v Pragi. j C či Vožnje karte in tovorni listi Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Llnle iz Antverpna naravnost v lovi Jork in Filadelfijo. Koneesijonorano od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncealjonovana potovalna pisferna 194 12-6 «• v LJubljani, Marije Terezije ceeta it. 4. Herbabny-jev podfosfornasto-isli apneno-železni sirup Ta S61«t f naiv«4jin uspehom rabljeni, prani sirup raztaplja slez, upokojuje katalj, pomanjšaj« pdt, daje slast do Jedi, pospeioje prebavljaaje in vedllnost, telo JaAl in krepi. Železo, ki je t sirupu t lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanjo krvi, razlopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa poeabno pri slabotnih otroeih pospešujejo narojenje kosMJ. Cena steklenici Je 1 gld. 26 kr., po polti 20 kr. rei 118 19 sa aarljaaje. 668 80-20 jG cjfu tz^TarkejI) fivarlln I Svarimo pred po-. svarilih naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar posvoji sestavi ln svojem uliaku popolnoma različne od našega originalnega 86 iet obstoječega pod-i hshbaohv wiew.k5» fosfornasto kislega apneno-i složnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej isrefoo Herbabny-Jev apneno- telesni sirup. Pasi naj se tudi na to, da Je zraven stojala oblastveno protokollrana varstvena anamka na vsaki steklealol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti % nlftjo eeao, niti z druzlaai pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII/1, Kaiserstrasae 78 in 76. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. ( Od vseh avstrijskih ikefevpatriiDi in od vit. e. kr. «isi-stsrstva za sk is ke^eSastjs pripsietsi mali, nreda)l la veliki katekizem alf krščanski nauk v slovenske* jezfta, kateri bede v rabi po avstrijskih Ijndakih šolah od prihodnjega šolskega leU cadajje, je ravsekar isisl t«r se dobiva ' .; i »ali po 15 kr., srednji pe 82 kr. In vžliki po 40 %. v prodaja latellj»teL tisk. društva v Ljubljani rs ulice. w popust. Vse stroje za poljedelstvo! taoiii znižane oene! perondsperl, lboliftaoi aeiUr V^rmolerov. T ^latllnloo, mlini *» ilto. stUkalnloa .(preža) sa vino ln aad> različnih sestav (I« stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preie). — Slamoreuloe, katere se jako lahko gonijo, po telo smernih oenah. - Sti-skalnloe sa »eno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske »trojo prodaja v nsjboljii isvrsitvi IG. HELLER na Dunaju, rf/2 Prateratrasse 0. Pred ponarejanjem se je posebno treba vkrovllti! 182 9 Zastopniki se išče f o. m 20-10 Staropreizkušeno dijet. kosuiet. sredstvo (vribalno) za okrepčavo in utr jenje žil in mišie človeškega telesa. Kwizdov Md Ziiamta: kača (hrlbolažkl flutd) Z uspehom ga rabijo hribolazci, bieiklisti in jahači, da ee utrdi in okrepča o po dolgem , . naporu. Ceaa: steklenica I gld., po steklenioe 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo Ima okroina lekarna v Korneuburgu Dunaju.. ,1J8 8-7 G gl Fiscief, talit, Md znanja Poailno pdaplssni U»tjem i, da je s I. majem lotči ob emu občinstvu uljudno na-obče znani Kamnik, Mjpril||tnej»em kcVetUin In ipaltlče, prevzel »opet v lastno režijo. lavnemu fl^tinstvu za objlni obisk bel prav posebno zadovoljiti cenjene kOj> —— » —t f Priporočajoč. se I nsznan goste i pivom kakor tudi lo 189 10-6 stanovanja. š ipollovinjeni m * - % Fran Fischer . ... - , . W . ~ » . ._.... M V svrbe varnosti ob-»rod fiinstvi nimi sim ti-le oblastvene strovans »rstvene znamko Iva prod nit ponarejanj od sedaj m nlčvrod-iji oo-nad^o jedlno pravi Bal sani (Tinctura balsainiea) U lekarne pri ,,angeljn tarbn" in tovarne ffcrma-oevtlfinik preparatov A. Thlerry-ja v Prtgrarfi irry pri ft6^ateč-Slatlni Proskuioa in potrjen od zdravstvenih eblastev. JTaJstareje, najpristneje, najreelneje In najoenojs krč v želodou itd. ter jo vpera-bno notranjo In zunanjo. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnila HL®j» tvrdka Adolf Thlerry. lekarna pri „iifi#eQa »1 rlhu". Vsak balzam, ki ne noy zgoraj stoječe zeleno tiskano varstvene znanilce, naj s« odkloni kot čim eenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj sa torej vodno natančno aa zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponsrsjslce in posnemovalec svojega jedlno pravega balzama, kakor tudi prekepoe nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajeiih dragih hatausev, zasledujem najstrožjo ttdnijihlm psttm aa ft*"fj1 ttwm f »«>■ otveaih zaamkah. Kjer so ee nahaja zalega aMjoaa direktne k.JusUiLJIa »I« dvojnih steklenio 4 krono 60 vinarjev. Man} kot. 12 majhnih sli 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poStnelmu po ono va^vepV »amko. katezzT mira no-l ▼ snak pristnosti_____________ M 16 v Pregradi pri (UesA^tlnl. ,»»6, m\