M07 8. M Aw. OfilM of PttMtorfoat HS7 South Lswadal* Am I «l?i>hon«, Hockw.ll 4*04. GLASILO SLOVENSKE N NE PODPORNE JEDNOTE STEV.-—NUMBER 207 o, m., petek, S. septembra (Sept. 3), 1926, I, HIT, •Hiwrlixl Jww II. ISIS. "Nagrada" (bonug) m imenuje to novo sredstvo. — Ta tvrd-ka ae verjame v dobrot vome naprave kot pensljski sklad, da so priganjsika sredstva. Cktcago, 111. — Armourjeva tvrdka je zavrgla pensljski sklad kot sredstvo sa priganja-nje delavcev k delu, pa je uvedla novo metodo,, po kateri upa doaeči velike uapehe. Trdka bo sedaj delila med svoje delavce nagrado, da bodo bolj garali. Za tvrdko dela približno sedem tisoč delavcev tn povprečna nagrada na lest mesecev bo zna-iala okoli sedemdeset dolarjev. "V našem prommu ni prav nobenega dobrotvorstvs," je rekel neki uradnik Armourjeve tvrdke." PronaAli smo, da nagrada v gotovini poapežuje produkcijo, To je samo vprašs-nje, kako naj se nadomesti prejšnji ljubček/' Ta metaforični prejšnji ljubček je pensljski sklad, ki ga je tvrdka prevzela od tvrdke Morris k Co., ko je abaoitolrala to družbo leta 1925. Tvrdka je sicer sprejela denar, ki je bifv penzijskem skladu, nI pa prevzela obveznosti sklsda. Mexico City, 2. sept.—Mehl-ška vlada je prejela noto lige narodov, katere pa ne bo upoštevala. Nikaragva, ki spada v ligo, sa je pritožila v Ženevi, da je mehiška oborožena ladja poma-gaJil^wrvtfH«* vstalem, kar smitrS tk vmešavanje V notranje sadove drugega ljudstva. Tajništvo lige je nato poslalo noto Mehiki s svarilom, naj pusti Nikarsgvo pri miru. Mehlžki tajnik sa zunanje stvari je odgovoril na kratko: Mehika nima nobenih stikov s ligo. Hvala na opozorilu. , Pasi te na otroke! v Chlcabo, 1. sept. — Petnajst mesecev star deček, Hebard Davis, Je včersj umrl v frudih krčih, ker jo povžil neke strupene krogljice, ki so lešale na tleh, medtem ko so Js družins pri-pravljsls na selitev. Mati je poklicala zdravnika, toda otrok je bU že mrtev, ko Ja prišel zdravnik. Starši, pazite na otroke; zaklenjte strupene stvari 1 ske federacije. governerjem Blalnom. Oba sta kandidata za zveznega senatorja v primarnih volitfsh, ki se bodo vržlle v par dneh. Nazad-njsk Lenroot vpije, da Je Blaln povzročil visoke davke v državi Wisconsin. Blaln pa trdi, ds je ravno nespretno, da so se dsvkl pod njegovo administracijo le precej znlželi. Blain Je, pristal La Follettove stranke. 2e zopet je tu Delavski praznik, ki nam prinaia s seboj spomine na naše boje, na noše bori-telje, nam tolmači probleme časa in nas opominja na posledice vsega tega, ki bo vplivalo na bodočnost Stavbinska industrija v IHi-noisu je imela zopet eno leto že precejšnjega napredka. Rudarji v Illinoisu pa so bflf resno prizadeti in dogodljaji zadnjih dni nič kaj dobrega ne obetajo. Druge industrijo so pa obdržale svoje" stališče sa unije. _ Začelo se je veliko gibanje, da se odpravi offoško delo ter da se jih da v šole, da so podalji* dobo Aoleobveznih - otrok, da se zboljša ves šolske priprave, da se jim tako nudi najugodnejša prilika za njih izobrazbo. Načrt je tudi v delu, da se da odrslčo-nim izobrazbo, da bodo kot ljudje apoeobnl umevati vsakdanje probleme boljše ter da bodo bolj-*e razumevali življenje in da se njih obzorje širi v vseh ozirlh. Valentino bo počival v Hollywoodu. New Yoric.—Umrli "šejk" Valentino bo ¿Okopen v filmski koloniji Hollywood pri Los Ang* lesu. Njegov brst Alberto, ki Je prispel v sredo Iz Italije, Je to dovolil. V četrtek so truplo odpeljali proti Kaliforniji. Springfield, IV. - Frank Far-rington, od eksekutlve 12. dls-triku rudarsks organizacija suspendirani predsednik, bo Imel 'priliko zagovarjati se na obtožbo, da Jo sovražniku storil uslugo, ako se vrne Is K-v rope nazaj, preden poteče nje-govs službena doba v me»*« u aprilu prihodnjega leta. SUH se govorica, da ee vrts nazaj BsmI »e bo «ettl ds M Amerik« NAD STO ZASTRUPLJENIH NA CRKXVKNEM PIKNIKU. Peoris, DL, 1. septembra. — Več kot sto vernikov je bilo za-* trupi jenih v tem mestu, ko so «e gostili na svojem letnem pikniku, Id ga< je obdržavala unija kržčaaakih prismuknjencev, ta-kozvanega Christlan Endeavor drultva. Skoro vsi, ki so bili delete! "hmcha", so oboleli. Niti ves blagoslov božji jim ni pomagal, da ne bi trpeli posledic za poviito hrano. Ubogi verniki ao se kar zvijali trpljenja, hudih krčev, tako da so ee sdravnid morali poslu-žiti narkotičnih sredstev, de ao jim olaJžaU bolečine, v katerih so se nahajali. Med prizadetimi sta dva bofjs namestnika. Torej tudi mazilje-nima ni vaagamogočni prižene-sel. la poklicali so zdravnika, da leči mssUJencet To Je dokaz, da ona dva namestnika božja ae verjsnuts v molitve, s katerim fsrbela ubogo ljudstvo, da saj prosi pomoči "od zgoraj." Psul Hmlths, N. Y., 61. svg. — Coolidge je Izjavil, ds smsrl-ftkl senat ne bo volil, da bi Združen« države Izstopilo Is sVstov-negs sodiAla. To Izjave je predsednik podal, ker so rasni poli-tikali mnenja, da pride do t*gs, ker sta zadnje čsse spremi-r.iu svojs mnenje dva senatorje. Tortosa, ftpaalja, 2. sept-Oaemnejet oseb je bilo ubitih. ko sU včeraj kotidlrale dvs vlaka na progi nwd Tortoso la Barcelono. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE 1EDN0TB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR PR08VBTA Cco« ogtaaov po dogovoru. Rokopisi ee m vračala Naročnina: Zedinjro« države (Isvae Chicago) $8M na Uto, pol let* »n $1.26 u tri immc«; Chicago In Cicero $0*0 na loto. |SJf as pol hrtJt. f 1 ftft m tri mesece, in trn inoaomstvo fS-00. Naalov ca vaa. kar i «a stik g "PROSVETA" 2S47-M Ho. Lawatfsla Avena«. Chicago, —« "THE ENLIGHTENMENT" Organ of the tfa>| Natiasul BomÍH Society Oward by the 8 lor ene National Benefit Society Advertising ratea en aeroeaent. ■■i mu i —Qwi—■ — nwii ———mil ■ Sobeeription. United 8*-ataa (eteept Chicago) eaf| year; Chicago 96M. and foreign countries SS.00 per year, i -mar—---- 1 It.oo per •MEMBER of THE FEDERATED PRESS" ISA Datum » oklepajo a. pr. (Aug. fl, 1»2«) poleg vaiega imena na aaale pomeni, da'vam je a tem dnevoai potekla naročnina. Ponovite jo »raročaeae, da ae vem ne oetavl Bet. * ZOPET JE DELAVSKA KRI MOČILA CESTNI TLAK. Tam na vzhodu v malem tovarniškem mestu Man- villu, R. Lf Hi šteje komaj nad štiri tisoč in pet^sto prebivalcev, so zopet pokali samokresi državnih policajev in šerifovih deputijev, in tekla je delavska kri. Občeznano je, da so tekstilni delavci najslabše plačani delavci. Mezde so tako nizfte, kot se glasi v pregovora Prenizke so za življenje, previsoke pa za umreti. Tekstilni delavci in njih družine ne žive, ampak samo še životarijo. Otroci tekstilnih delavcev so podhranjeni in morajo v tovarno na delo, ko so toliko odrastli, da razumejo, kaj pomeni tovarniški stroj. Ko so ti otroci dorasli do dvajsetega leta, so mladi starci. Zivljensko silo so jim izšrpali stroji* pri monotonem delu v tovarnah. ^ Tekstilni delavci, ki iielajo v tovarni Manville-Jenckes kompanije, so zastavkali. Njih življenske razmere so bile potisnjene tako daleč nizdol, da so se poslužili skrajnega sredstva, t j. stavke, da izboljšajo svoj položaj. Vedeli 7 so,* da stradajo, ako delajo. Zavedali so se, da bodo Je k bol) stradali, kadar zastavkajo. Kljub tej zavesti so se odločili za stavko, ker so vedeli, da so bile vse njih prošnje za izboljšanje pqlqžaja zaman, in da njih gorje ne gane lastnikov tovaren, da izboljšajo njih življenski položaj. Delavci so bili torej prisiljeni zastavkati. Stavka j« bila zanje poslednji izhod In kaj je storil tovarnar, kaj lokalne oblastih Tovarnar je pričel nabirati stavkokaze, t, j. ljudi, ki nimajo sramu in so pri volji Izdati svoje lastne razredne tovariše. Lokalne oblasti so pa ščitile te ljudi, da ne pridejo v do-tiko s stavkarji, ker jih mogoče stavkarji poduče, kakšno sramotno delo opravljajo. Stavkarji so sklenili, da napravijo mirno demonstracijo mimo tovarne» da tako povedo tovarnarju, da se ne mislijo podati po starih pogojih in oditi brez pridobitve v staro mezdno' sužnost. In ko so stavkarji prišli do mostu, ki 3c vodil čez reko do tovarne, so počili samokresi državnih policajev in deputijev. Zadetih je bilo pet stav-karjev. Stavkarji so pričeli padati na tla, bežati na vse strani, kajti bUi.sa neoboroženi, cestna tla je pa močila delavska kri. Za oborožene državne policaje in šerifove deputije je bila ta zmaga zelo poceni, kajti nobehemu izmed njih se ni skrivil las na glavi. To je bil brutalen napad do zob oboroženih ljudi na neoborožene Htavkarje. * ** Delavci, ki pripadate še k raznim cerkvam in hodite ob nedeljah k cerkvenim pridigam, pazite koliko duhovnov bo s krščanskega vidika obsodilo ta brutalen napad na ne-oborožene ljudi v svojih pridigah in se izreklo, da imajo delavci po božjih postavah ravnotake pravice bom zmagal. Babi se pa ne po^am. Jaz sem boss, baba naj molči in dela! Posojevalec i- "Oh, z Jjabami )e križ! Moja je vedno bolna. Imam kup otrok, dolgov vedno več, ko mora človek v tej pro-kleti prohibiciji vsako kapljico trikrat preplačati. Brez kapljice pa veš, da ne prebijem. Saj mi dajo na kredit. Kar zapišejo, ker nimam cvenkS. Da M le Številke tako ne rastle. 3kj ne bom nikoli piaČal. , Morejo mi tako nič ne. Že v par krajih sem tako naredil. Hiša je šla, otrok pa nihče mara ne. Ce pa slučajno le preostaja icent, ga nesem v faro^vž, da sihem v cerkev. Imeli bomo bazar in za go-spuda bo tudi t/eba seči v Pa kaj, ko Je vse prazno. -101 bi mogel ti posoditi desetak? Pisač: Dobro, ti bbm pa jas dal, samo da mi greš za pričo. Segla sta si v reke! f nčpr y ' 4 i. &i »o na sodni jo: gmafsia je "baba". Čast in hvala prečk-stitega nista nič pomagala. — 'Nobene pravice ni v Ameriki, Je zaključeval pisač domov grede. V starem kraju bi ljtoko delal z babo, kar bi hotel, pa še bi ti nihče nič ne mogel. Na sodni ji so rekli: Zena mora biti doma in nikoli več ne sme iti delat, ker ima malega otroka. On pa mora skrbeti za vse. Ce ne bo take, naj žena pride povedat iA zaprli ga bodo. Nesrečnež je modroval: Jaz imam v Ameriki amolo, kamor se obrnem. Mislil sem, da sem prebrisan, pa me še povsod nabrišejo. Neštetokrat sem že študiral, kako priti h kakemu časniku za urednika. Poskusil sem v Cleveiandu, pa so mi pri nekem dnevniku pokazali vrata, češ, da nisem sposoben. V Chicagu ao mi pri nekem brezverskem listu rekli, da ne rabijo pometača. Pa bi človek ne bil jezen. Mislil sem izpodriniti urednika pri katoliški jednoti. Pisal sem članke, da bi pe prikupil, pa ne bo nič, ker imam smolo. Moj zlati konji ček Čaka, sedaj pa še ta baba.-r-Poročevalec. t ZARKOMjET Dajte simpatije! Naša katoliška policija v Chicagu potrebuje sto košev aimpa-tij. Ne bodite skopi, predragi! Simpatizirajte vsak pO svoji mo- •i, jaz bom z vsemi svojimi močmi. Zadnje čase Je grešno Chicago zagaSilo v grde noVe grehe. Evhariatičm kongres ni ] blagoslova boljega, pač Bog poslal Cikažanom — preveliki raateriJaHsti! — korone" (to so ubogi na duhu, ka- ke ljudi, ki se pri belem dnevu ali v črni noči lotfjo mladih deklic in starih bab brez razlikfe. Kmalu je bilo toliko "mo: in ihordhskih grehov, da je donel po vsem mestu kliet Šite naše ženske!* Rešitev je prišla. Collins, poglavar vseh polica; je pogledal v, debele bukve in našel svet» podtavo, ki Je Min v veljavi le taktat, ko Je bile cago majhna vs». Takrat je la sredt vmrf fesenfc niestft* ca, K* Je imela les«f tontfiek v tumčku je Ml tvniafe P* postavi Je zvonček zazvonit desetih Zvečer v znSmenJfe, morajo vsi otroci do 16: ista spat. Ker so vri otroci «kaškef.. vasice lahko slišali zvonček obt^f? desetih, so Unredfl! tri skoke in bfl! ao dbrtia pri mam Id. Modri Collins |e sklenil da t* ■ eflEis* tava še velja, čeprav je vas temeljito pogorela pred petinpetdeaetlml leti i turnč-kom vred. Postava velja. Vsi otroci, zlasti punce do' 16. leta „morajo ob desetih zvečer v posteljo in "morone" zadene Ker ni zvončka več, morajo policaji skrbeti, da so punce < ob uri. Policaji so šli res na delo in takoj prvi večer aretirali veliko krdelo, punc, ki niso hotele iti spat. Ko eo JDi privedli na postajo, so "punce" ogorčeno izjavile, da so — amošene žene, stare Čez 20 let. "Nebeški Šog, verto, katera ima j 20, $0 " ^ ' enako kratke Amarillea Tradavha v i ■■ n a w s sinv w w i w w 18. septembra. Bitka na Abrahamovem polju. "Bitka na "Plains ef Abraham*' je bila najbolj odločilna zmaga Angležev v dolgi Jt>orbi med Angleži in Francozi za nadvlado v Ameriki. Oba sovražna poveljnika Sta padla v bitki akoraj istočasno. Pot dni kasneje ae je Quebec, tedaj najmočnejša trdnjava v Ameriki, predala Ah gležem in vaa Kanada je prilla pod angleško vlado. \ 15. septembra, 1895. fatent na avtomobilski atroj. Tega dne je bil ifdan prvi patent v Ameriki za avtomobil na gazolin. Is-n ajdi tel j je bfl George B. Sel den. Ta patent Je osnovni patent ameriškega avtomobila. _ 17. septembra. 179«. Wash-ingtonova poslanica eb slove S pomočjo Jameaa Madisona Je Washington pripravU poslanico (f arte well address), Id naj bi ae obelodanila ob njegovem slovesu it javne elušbe, kar Je pe njegovem pričakovanju moralo biti 4. marea, 1798, ob zvrftitku njegovega pred »ed n i kovanja štiri leta. Ali ves narod Je hteval, naj bo izvoljen vdrugfe, tako da ae je Washington udal ia je bU izvoljen sa druga štiri leta. Dne 17. septembra, 17M je prioMU svojo poelanieo. V tej lgodo vinski poslanici je Waahiagton kot "etar in udan prijatelj" nagovoril one. ki -po rojstvu aU po/evoJI iabiri eo drUvl^ni ekupne domov Sledeče so nekatere laaed modrih In Plemenit* uiNfll£ Moronaka" nevarnost še raz-*»ja. v ,_ in cerkvijo Velik križ je v Italiji, čarti mlatijo folate | I U. Katoli in faši aŠieti greke. iS in tmmwmtímf ásvo t^r. čast božjo. ( terih je nebeško kraljestv^, ta- tovnega miru in čaane ter večne MferikÉÉÍMÉH 1 Sreče " ----- pa imajo ^ae e in enako vzkliknili ne- papežaj , ki sta /, sls se začela pi- ¿M tatere.su ÜkÉture, bliž-sve. ie iskren rtaflje h o Meti, da se pa J krtalu pomirita in blagoslovita drug drugega. W M.1W m Frančiškanski duéttfl najo vee s 96 o^stotk*. Pri njih je vee petindevetdesetodatotno: Mehika je 96-odstotno ja, katerega je ime-in Vfclcd _ anali a-betdv, ki jih ima Mehika. Bog. ,iTle ve, tiskaj ni dal kozi dolge- fcftr-Amwika V enem esiru se frančiškanski d udi ar j i liltko ponašajo s 95 odstotki: njihov list vsebuje celih 96 odstotkov WH. V tem imajo ^a^n «J v o.», renora. • • • Pater Kazimir je dobil na zadnji konvenciji K. S. K. J. krepko neeaupnfco. Kandidira! je m duhovnega vodjo pa je propadel. Zastopniki edine slovenske katoliške Jednote (druga je samo po imenu katoliška) | 41 I ae mora o- k^atke lase!" so sre^iil policisti. Je Va^tin^ton z največjo resnostjo nalovil svojlftj eoroja-kem; s' fi Svobodo v hraniti potom edi ske ljubezni. Vsai narod mora storiti, kar je pi^av, ravno kot vsak poeditaec, in biti pošten napram drugim narodom. Pravica in volja morata biti Vodilni sili vsega naroda. Vse, kar Je plemenito v človeku, zahteva to. Amerika naj postavi d vzgled drugim narodom. V onih dnevih so Amerikanci imeli v aveien spomin grozote vojne na domačih tleh. AH nevarnost vojne Je vedno obstojala. Zato Washington v svoji poslajtici svari pred duhom militarizma in atraatjo za vojsko in vojaško elavo. Vojna strast, rekel Je, je morilka miru in vsake sreče. Nalaga ogromno breme dolga na narod — breme, ki se jako negenerozno prenaia na one, ki ae niao še rodili, na njihove ainove in ainov sipove. Vojna pa je tudi poeeiben sovražnik svobode, za SKeto in mir Amerike ae ona nahaja daleč od interesov in prepirov drugih veleail. Z njimi naj ne bo Ame-rika politična niti preveč prijateljska in sovražna. Ako bomo imeti ne aaveanil|^| velike vojske, etremeče po vojni, in tujih Interesov, ki bi provxro-čaU težave, bo Amerika uživala prijateljstvo vseh narodov, trgovala s njimi brez strahu in raavila svoje gnepodaratvo. 2». septembra. 1690. Tiskanje »nmgk PMiplaa v Ameriki. — Benjamin Harris it Roetona Je isdal prvi fiuopla v Ameriki, pod imenom "Pdbiick Occuren-eeew. Vseboval je taborno abirko kolonijatnih vneti. V njem ni bflo nikakih uvodnik člankov. Urednik ni napadel nikake oae-be ali stranke niti spiok ae ni miM v politiko, vendarle ga Je koloni J al na zakonodajna zbornica takoj satria, tako da je iafte le cm številka.^. L. L* izvolili Slovaka, kakor da ni vee nobenega slovenskega duhovna v Ameriki! In ta mož, ki ga katoliška jed- ^ ftl*^ m a - - - ^ a ^^ n tf rt ni ii nota ne mara ta svojega voot- a a, se 80 upa V svojem listu, aj učiti svobodomiselne or-ganiSeciie! . fcT.B. m*' ■ - 0'jp* 'hiwwmh vprašaaja ia severi. (Isrešita in shranite, 2. Zakaj se telo poti, ksdar je razgreto? S. Zakaj ee počutimo hladnejši, ko se vozimo t avtomobilom, kakor pfc če mirno sedimo v istem traku? (Wpwwrt: - 1. m res. Od rasnih okoliščin odvfsho, kolikokrat bo potap- če Je voda so f vodi toki, naprava, k' ► toplota pre- i ne, itd. 2. Potenje Je skrirf, da se telesna I več ne svila. Pot ithlapeva, to pa m» hladi, kajti kadar * voda spreminja it tekočega stenja v plin, porablja vedno felina ko množino toplote. Veten ki ga povzroča aaglo vozeči avtomobil, pOSpllt Ishla-petanje polu. K* »rej pot hitreje ithlapeva, kakor če sedimo na mirti. Je tudi toliko ved toplote pri tem porabljeno. fltinater, A (F. t.) -predsednik farmarske unij^ « Iowo Je dejal, da Je rasHka med farmarskim-unijzkfan programom za eane farmarskim izdn-kom m pa med onim, Ü m f» izdelali finančniki, da ta rs*-lika pomeni totlko, kot neodvisnost razeodnega «srtaarja f organizaciji aQ pa autnot '^ se dMarJta tega as m*** Poma« dalavskaga prazaika Neodvisni biroji in komisije naj M bile podi* jene rasnim čla rola totigieanJk Wood is In- dlan*, ki Jo sihnjni reakcijo- nar. ' .. m c. f.) — V zahtevi, ki jo je vpoetavil kongfesnik Wm. R. Wood iz In-diaae in po kateri naj bi kongres izročil kontrolo nad vsfcipi neodvisnimi biroji in komisijami federalne vlade rafcnim ¿lanom kabineta,% se srcall želja Cálvitf Coolidga po večji moči. V resnici pa ta želja pomeni, du "Coolidge, z* katerega govori Vfoočt; MS več moči, da bo lahko varoval veMriznie pred javnim nadzorovanjem in preiskovanjem. Coolidgeva taktika pri imenovanja* služabnikov korporacij v federalno trgovsko komisijo, tarifno komisijo* plovbeni odbor in ¿ruge federalne organizacije, ki niso pod kontrolo nobenega kabinetnega Člana, Je povzročila veliko javnih protestov. Po nasvetu takih mož, kot so-An-drew Mellon in Dwight Morrow bi presekal gordijski vozel na ta način, da bi vseh 84 neodyif-nih birojev podredil kabinetnim članom, kar pomeni, da so od-i r govorni Beli hiši. Wood je skrajni reakcijonar, zagovornik in podpornik jeklarskega trusts, tovarnarjev, ki so za visoko colnino. Svojo izjavo je podal v oficijelnem glasilu trgovine zbornice Združenih držav. Interesi, za katere on govori, so nedsvno napovedali vojno primarnim volitvam. Ti ljudje žele, da ima manj ljudi pravico 'govoriti pri imenovanju aspirantov v federalne urade, da se izvoli manj javnih uradnikov in manj neodvisnih federalnih birojev. Centralizacija politične moči je cilj, ki ga imajo na vidiku. Njih argument je varčevanje, da je proces vlade velikega kapitalističnega naroda predrag, da centralizacija stane manj denarja, pomeni manj vladanja,, manj» vtikanja v posle velikega biznlsa itd. Coolidgev podpornik ae upa priti s tako zahtevo na dan vpričo nazOanilá poljedelskega de-partmenta ob času, ko je cena poljskega produkta padla med dnem 15. julija in 16. avgusta zopet za tri točke. Farmarji se nahajajo v elabejem gospodarskem položaju kot v minolem letu. In lahko se zgodi, da kaznujejo Ooolidgeve kandidate pri kongresnih volitvah v jeseni. Ako bodo farmarji pri jesenskih volitvah dali administraciji moralno zauihico, tedaj bo mogoče ta program za centralizacijo kmalu pozabljen. Noben pred-nodniški kandidat se ga ne bo drznil izkopati leta 1028. Zakf j se je razvno adaj tO vprašanje «prožilo, pa ni jasno. Mogoje je napad profesorja jtiplejrja na administracijo, ker ni zahtevala bolj jasnih računov od korporacij, to povzročil? Mogoče je vzrok temu želja republikanskega narodnega komiteja po absolutni kontroli tarifne komisije? V PREMOGOVNIKU JE PONESREČILO 4* RUDARJEV IN NE SAMO 44, (NaSaljaipajt s 1. strani.) Ka kruha. Take nezgode s tako strašnim učinkom se boty doga-J ale še v bodočnosti, dokler bomo imeli v človeški družbi kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Marsikateri kapitalist še ne ve, kje so njegovi premogovniki. Pozne le delnice in kolflco mu nosijo dobički. On seveda šivi v udobnosti in izobilju, medtem ko rudar žara v potu svojega obraza, da raste vrednost delnic p*mogo-fcopae družbe.' Ifeputacija aašega druživs je odšla na mesto nesreče, ds pomaga članom 8. N. P. J. A veli» ko ae ni dalo storiti, ker je vladala prevelika razburjeno*. Med mrtvimi člani S. N. P. J. ">: Frank Duša. aamec in 81o-v««*e. 8 te ve Debel j ak. etenjen. J°hn Perekovlč, odtenjen. Napi-»al ««m te vrstice, ker od strani delaveev še ni bilo nič poročane-ga. Sirotam in sotalje. <«»• L. O. Grmu. «teMi , «»««»M tok. UUsniUIk bratovi««*.) [ I» Vedno sem smatral Delavski dan kot dan posvečenja. Ker na ta dan se delavci vseh razredov strnejo in prenehajo z delom, da na ta način na/pravijo močnejše vezi med unijami ter da se pogovore o nadaljnem boju, ki bo dal več družabne pravice tistim, ki delajo. Medtem .pa ko se starejši člani unij zbirajo, da počaste avoj praznik, pa ne smejo mlajši člani pozabit^ da pravice* ki jih sedaj uživajo, niso bile pridobljene brez bojev, brez " žrtev pionirjev, ki aopoetavili mejnik delavskemu gibanju in napredku. Delavec, ki danes postane unionist, si takoj pridobi vse privilegije brez vsake cene, vse zmasre in pridobitve, za katere se j? prejšnja generacija bojevala. Zato pa je edino pravilno, da na Delavski praznik izrazimo avojo hvalo za vae te pridobitve ter da tudi obenem vzamemo vse probleme, ki so pred nsmi, in ki obetajo biti še precej resni za našo bodočnost. Se veliko imamo za pridobiti. Se se moramo bojevati za pravice in svobodo, ki jo še nismo dobili. Organizirano delavstvo mora biti boj ter uveljaviti zakon proti otročji zaposlenosti. Odprsviti moramo indžunkšne ter pazil J a, ki se čeeto dogajajo ob času stavk. Eno izmed najbolj uspešnih sredstev, da si delavstvo pridobi moč, je ustanoviti kooperativne banke in druga podjetja; to pa ne kot za nadomestilo za delavske unije, pač pa kot njihova najjsčja opora. Velikanski napredek zadnjih pet let nam jasno priča, kaj se ds napraviti, ako so delavci vzajemni, ako se združijo ter vršijo svoje delo vestno v svojih organizacijah. Kolikor bolj ai bo delavstvo za-sigurak) svojO finančno stsnje, toliko več vpliva lit moči bo ime-fc'bojevati se V ihdustrfjafnlh bojih. Delavstvo mora čuvati svoje pridobitve ter bojevati boj za moč v politiki, industriji in v financah. To je naša dolžnost. Pravkar smo demonstrirali svoje bratstvo in pokazali, ds vezi obstajajo v mednaronem delavstvu, ko «njo prad P*r dnevi* apelirali na naše unije, da nai pomagajo našim bratom-delav-cem na Angleškem, ki tako trdno vstrajajo že več mesecev. Ml se moramo bojevati za m«lnarodno bratstvo, ker vemo, da delavsko gibanje ne sme poznati ozkega «patriotizma, ker delavci vseh dežel imajo iste boje, iste cilje In latega sovražnika, da se proti njemu bojujejo za pravice, ki para gredo, ki jih pa moramo sami Izvojevatl. V" PARADIŽ ZA KAČE IN DIVJE pi^JzvErt. |S,308 ooeb Je v enem letu v Indiji umrlo zaradi kačjega pika.___ London. Anglija. - V Indiji so kače In divje zveri povzročile ■mrt 21,041 osebam v enem letu. Od teh jih je umrlo zaradi kačjega pika 10,808. Divje zveri so umorile 1,074 'oseb. Od teh so jih,tigri um?>-nill 074, ostale so pa umorili volkovi, Medvedje, leopardi, sloni. krokodili/ divji merjasci in hl- -- _ ..j Usmrčenlh Je bilo 41,004 kač, divjih živali pa 21,06*. Od divjih živali je bilo 4,680 leopardov in IjBOO'tigrov. Nerasberlt poaetalk. "Je gospod mojster doms?" — Umetnikove žena, ki stoji pri koritu In pere, se molče ozre v priftleca. — 'Tle zamerite, je gospod mojster doms T — "Kaj vprašujete tako neumno, saj vidite, da mu perem srajco!" • Snubec. "Gospodična, moje misli so vzvišene, moji govori nadzem-ski. skratka. Jaz se« ne vi- ška "Kaj pester Zrakoplov. PROS VX T K Vesti iz Jugoslawe LJUBEZENSKA DRAMA V TRBOVLJAH. Rudar Krajšek uatrelil .svoje dekle. V nedeljo dne 15. svgusta se je po Trbovljah bliskovito ras j - . --- '—----—~---- ««>«'U (upnu širila vsst, da je rudar Krajžek Približno pred mesecem dni je v gori pod Ojstrera ustreli* svo- bil v Orehovici v hrvatskem Zaje dekle Štefanijo Kraljevo iz gorju, kakor smo> poročali, u-Polaja. Krajška so tako po «oVjen in oropan tamkajšnji krvavem dogodku aretirali in «upnik PUberšek, Izsledovanje odpeljali s prvim vlakom v za- rfočiacev je oatalo brez uspeha, pore okrajnega sodišča v Laško. Sedaj pa se je Orožniku Suš-Iz Laškega je nato prispels njarju posrečilo, da je župnjko-misija, kije preiskala kraj, kjer vo kuharico Jago Trkanjec pri-se je odigrala ljubezenska dra- pravU do priananja. da je ona po ma in odredila obdukcijo trup, tupnikovem umoru delila njegov la, ki je dognala, da je bHa Kra- 1 kilogra-lj ubij en v leto starejšo Štefani- ma srebra, so orožniki našli de-jo Kraljevo. Toda alabe mate- loma pri kuharici, deloma pri rijalne razmere na eni in odpor njenih aokrlvclh. Vsi so* bili najbližjih sorodnikov proti na- izročeni okrajnemu sodišču meravant zvezi na drugI strani Zlatarn. jima ni dovoljeval lopih razgledov v bodočnost. Brezupni položaj je vplival porazno zlasti na Krajška, ki je sangvinične narave. Za soboto, 14. t. m., ob 8 zvečer je pismeno povabil Kraljevo na seBtanek pod Ojstro. Kakor sam zatrjuje, radi tega, da bi odšla skupno v smrt. Kraljeva se je odzvala povabilu, nakar sta ostala skupaj do 11. ponoči. Kaj se je med tem časom godilo med obema, ne ve nihče. Okoli 11. ponoči je nenadoma počil 'usodni strel, ki je usmrtil Kraljevo. Krajiek se je neto ves ¿mešan vrnil domov, kjer je bil aretiran. Na orožniMci postaji je izjavil, da je mislil u-streliti tudi sebe samega, da pa mu je znupjkalo poguma. Obrnil je že samokres proti sebi, v tem trenotku pa ga je obšla groza ln ga je vrgel od sebe. Razne okolnosti kažejo, da je izvršil Krajše* svoj zločin v prvi vrst! iz pohotnosti. Kraljeva je ložala namreč znak, nage zelo razkoračene, pod seboj plet. Domneva se, "da je Krajšek ustrelil svojo žrtev med aktom ln jo celo še mrtvo one-častll. _ % Jakob Zalaznik, popularni in ugledni pekovski mojster, slsd-žčičsr in kavarnar v Ljubljani je 17. avgusta umrl v starosti 72 let. Pokopala ga je sladkorna bolezen, na kateri je bolehal dve leti. Jaka Zalaspik je bil znan po Vsej Ljubljani In žirom Slovenije. Doma je bil iz Vrz-denca pri Hprjulu. Se kot mlad mož, ko j« ž« bil pekovski mojster v Millčevl hiši na Starem trgu, je podpiral takrat še mlado socialistično gibanje. Te smeri se sicer nI firžal, toda kot naprednjak je ostal do smrti. Zlasti je rad podpiral ubožne dijake, ki so zdaj Izgubili v njem enega svojih najplemenltejšlh dobrotnikov. Poaebno ljubezen je gojil do lova in Je bil med ljubljanskimi lovci naravnost popularna osebnost Ko so ga vozili na lovišča la nosili ns stojišča. (V Chicagu m nahaja že več let njegov najfcilajši sin Kred Zalaznik. ki Je dobro poznan po svojih dobrih pevskih in igralskih ssstopih ns odru. Uredništvo Prosvete mu Izreka Iskib-no sožalje.) leiničarja, ki alužbuje v Ljubljani. Rajnica, mati otrok, je bila bolna samo en dan. Poraa radtkalev v Beograd«. Beograd. 16. avgusta. Prt včerajšnjih občinskih voJitvsh v Beogradu so radikali vsled se precej očuvali svoje posestno stanje. Volilna udeležba ni bila posebno živahna. V Beogradu Je navzlic silni agitaciji volilo samo 61 odst. volilnih upravičencev. Sensadjonafoo odkritje o umoru Župnika PHberžka. —- Odškodovanci po polavi bodo oproščeni davka. Kakor javljajo iz Belgrada, namerava vlada odrediti, da se oškodovancem, v poplavljenih krajih za neko dobo odpiše davek s dokladami vred. Da.se isravna diferenca v budžetu, namerava finančni minister značno zvišati uvozno carino na blago, ki ae smatra za luksua. Uvozna cnrlna na tako blago naj bi se zviisla za 25 odstotkov. v * Samomor orožnika. Orožnik Josip Meh* 4. čete belgrajskega orožniškega bataljdnu, je skočil pri Belgradu v Donavo, ki ga Je po treh urah naplavila na obrežje. Pri njem niso našli nikakegs pisma. Vzrok samomora ni znan. Velika defraudaelja v Sara- iivu. V Sarajevu Je bil aretiran ranjo Novoselec, Uradnik bolniške blagajnb zaradi defravda-oije, ki dosega baje svoto 400 tisoč dinarjev. Novi (lat. S prvim septembrom začne v Celju izhajati hu-igoriatlčen list "Muha", katerega bo izdajal neki ljubljanski konzorcij. List bo dvomesečnlk. Razcep in raskroj v "Orjuai." Oblaatni odbor /.ugrubŠke "Or-june" je na svoji skupščini dne tf. svg. izrekel nezaupnico predsedniku "Orjune" dr. Leontlču, ki ds vodi politiko sporazuma-žtva in dsfetizms, Ur sklenil prekiniti vsako zvezo z dlrekto-rljera "Orjune", imenovati lastni odbor z lastnim nsčelnikom, ta odbor pa tilora stopiti v stik t ostalimi organizacijami, ki morajo osnovati nove direktorije, ki bodo sklicali nov kongres. Razčep in razkroj v "Orjunl" je torej popolen. , Stanovanjska beda v LJablja ni Je veUka. Toda zida se malo Lopi načrt pokojnegs župsns Psriča, Je sedanj« gerentatvo kratkomalo pokopalo. Vedno več strank v mestu uživs lepoto deževne naravne krasote. Bližamo m zopet jeseni in zimi, toda nt» novanj ns bo, dssi bi Jih bili U mu sred leti omagsle noge, so|4as, kar so gerenti ns magistra loviffa in tu, lahko zgradili par tisoč, če bi jih toliko potrebovsli. Najmanj, kar bi mestna uprava pa že sedaj lahko napravila, če ne msrs zidati, bi bila kolonija zasilnih modernih barak, ki bi služile kot sirehs zs prshodno dobo. Toda ni*T Dunajska občina je zidala v zadnjih letih nad 27,000 ata- okr.iu w hotela enačiti dunajski občini, bi dne 25. Julija prt kopanju uto* iUnovanj. ali Jih pa za- 0,1 ' . radi dragiaje ne morejo plačevs- Nagla amrt. — Dm 5. avg. ^ ^ homo mot|j tet zimo nika- zveč^rr je umria v Geberju Ma- mor -pnivii| ^ -tr-ho> 8Uno. rija Strenkelj v Celju, žena te- ^^ Vr[rM ^ Utrei huAkt ^ hujša pa \to, ko se odpravi zakon za zaščito stanovanjskih najemnikov. Katera mestna all indu-strijaka občina j«- -toril» tukaj svojo dolloost? Ljubljana, Celje, Maribor? Nobena I In te prave se hotejo nazi veti social- pH v« list doživeli poraz ln obči- n„ tut**, napredne itd. I Deiav na Je prešla v roke davidovičev- ,tvo mora pričeti tudi tukaj od- eev, V Srbiji in Črni gori so loten boj proti meščanskim v mestih napredovali dsvidovi- strankam, ki te vprašanje tako čevci, po deželi pa so radikali grdo zanemarjajo. Trat ln Orljent. Oni krogi v Trstu, ki imajo še vedno pred očmi italijansko ekspanzijo na v glavnem le a tržaških tal, so zopet zelo nervozni. Vznemirjenost je povzročile inavgu-racijo zračne črte Brindiai-Ate-ne-Carigrad. Tako bo kraj Brin-(11 si znova, kakor pred stoletji, služil Rimu v prodiranju proti vzhodu. Potem ao na vrsti velike zračne zveze Benetke-Du-naj, Bari-Beograd, Ancona-Bu-dlmpešta-Moskva in še druge. — Kje ostaja Trst? Za sredtšče ekspanzije proti vzhodu ima služiti Trst in polno je tostvsrnih zagotovil a najvišjih mest, ali pri izvajanju načrtov je Trst, pozabljeni V Plaveh v tržaški pokrajini imajo na grobovih samo sloveii* skf napise. To je naravno, ker je vas čiato slovenska. Sedanja občinska uprava pa ukasuje, da morajo biti napisi samo italijanski. Kdor hoče imeniti napis, morajo vložiti posebno prošnjo ns občinsko upravo. Ako se dovoli dvojezičen napis, bo smel stati za italijanskim tudi slo-venSki naptsl Za lesen križ sf plača pristojbina 5 lir,«za kame-nit 20 lir. Po Soški dolini imajo v veš krajih zopet toliko živine, kolikor so jo ftneli pred vojno. Kmetje so računali, da bo poln hlev ugodno prispeval h gospodarstvu. Živine je dovolj ali kupcev nI ln cena je strahovito nizka. Letos pa še sena ne morejo spraviti pod streho. Razdelitev skupnih zemljišč razburja duhove. Nekateri kobarlškl kmetje so ss zsčeli aanlmsti sa murvoreju in svilorejo. Murva zelo dobro uspsva. Številni fantje in mošje zelo občutijo prepoved avstrijske vlsde sa delo v koroških gozdovih. Kobarlškl tesarji ln drvarji so bili v Avstriji vpoštevani is na Koroškem ter drugbd so si svoj ŠM zaslužil lep denar. Zagoneten umor. Med Po-Rtojno in Rakekom so našli pri železniški progi truplo mlade ženske. Orošnikl trdijo, da se je izvršil umor. Truplo ima na glavi veliko rano, na vratu se poznsjo odtisi prstov. , Umorjene Je 80ietne Marija Blečič li Voloskega. Imela Je U*dmvno razmerje z delavcem DokiČem, ki je bival blisu Postojne. Tegs sg osumili umora ln sretlrall. Po Brtflh je napravila toča v letošnjem poletju ogromno škodo skoro po vseh krajih, Viko, da ifnajo deloma nepoakodW-veno sadnodrevje iS vlnake bregove le Še Medana, Dobrovo In Konjsko. V nedeljo je padala silna toča po Kanal*! dolini in s^gla potem v Brda ter razbijala po devetih vaseh. V pon-deljek Je divjala nmf Šmartnim Vedno hujši časi čakajo goriškega kmetovalca. omejeno mo& kakor v Mehiki In v njeni matici Španiji, kjer se je vsak avoBttloželjnl pokret satira! s surovo silo in duhovniškim hujskanjem. Nič bolje ni bilo nekdaj na Poljskem in v blvžt Avstro-Ogrski, dokler so papeievl odposlanci vplivali na njihovo politiko. Naj klerlkall-sem še tako zatrjuje svojo kul-turonoanost, Imen kakor Borgia, Torquemado, vseh onih žrteV, ki so Izdihnilo na natezalnicah "svete" inkvizicije ln na grmadah, nasilnih "spreobrnitev7* z og- Danes, ko se cel svet ozira n>< Mehiko, se nehotš vprašujemo, kako Je mogls tam katoliška c#*> kev Izgubiti zadnje slmpatfj> med tamošnjim prosvitljenim delom naroda. V tej delali, kal« ro je še do pred kratkim oln li» do vala cerkev s svojo absolutn«» avtoriteto, imamo še dansa 80 odatotkov analfabetov, In teg« dajatve naši klerikalfi ne mor« jo utajiti, *e še Uko krlče, ko liko je mehlkanaka duhovščin,, storila za kulturno povadigo m«-hiškega naroda, saj Yemo, ajem In mečem ln ogabnega itn-perljallzma v znamenju križa, ne bo mogel zatajtti. Imena kakor Hus, Galllel, Franclsco Ferrer, pa bodo kot žrtve cerkvene gro-zovitostl ostala vsemu človeštvu sveta ln nesmrtna še tedaj, ko današnjih škofov ln papežev že davno ne bo več pomnilo. Bojnemu klicu cerkve: "in peklenska vrata me ne bodo premagala!", postavlja duh svobode avoj protlkllc: "ln vendar ae tglbljet", kakor Je zakllcal Galllel. Kako do koatl konzervativna ln aovražna vsakemu napredku je cerkev, naj služi kot# dokaz protest v nemški "Koelner Zel-tung", ki je še danes kakor nekdaj strogo katoliška, ki Je bil izdan 1. 1819, ko so prod sto leti hoteli v do tedaj nerazsvetlje-nem Berlinu uvesti plinovp poulično razsvetljavo. In kakor se moramo danes smejati nad briht-nostjo tedanje duhovščine, tako se bodo zanamll čez sto let smejali nad VlUkoatjo opičjih pro-ceaov današnjoga klerlkallima. Dotlčni protest ae glasi: Zahtevamo, da as mora nsme-ravana rasa vet I Java s plinom na vsak n^Čln preprečiti ln sleer: 1. Is teoloških vzrokov: ker jo smatramo kot" vmešavanje v božje zakone, po katerih je noč ustvarjeni» radi teme, ki sme biti samo gotove čase razsvetljena po luni. Protf temu m ne smemo puntati, svetovni red ne popravljati, noči ne spreminjati vdan. , 2. Iz Jurisdičnlh vzrokov: ksr bi stroški za tako razsvetljavo morali biti pokriti po Indlrekt-nlh davščinah. Zakaj bi ta ali o-ni moral prispevati sa neko stvar, zl katero se ne briga, ker mu ne prinaša nobenih koristi, ali ga še celo moti v gotovih poslih. 8. U medicinskih vsrokov: Is-hlspevsnjs plina bi škodljivo vpllvslo ns zdrsvjs slsbotnlh ln nežnočutnlh ljudi ln bi povzro» čslo rasne bolezni, ker bi omo-gočsls razsvetljava tudi takim ljudem blvstl po noči ns utiesh, ksr bi iipslo zs posledico nahod, kašelj in prehlajenje. 4. Is filozofično-moralnth vsrokov: nravstvenost prebivalstva bi se po raaavetljavl ulic poslabšala. Umetna svetlobs bi pregnale v ljudeh strah pred nočjo, ki slabe naturs pred marslkaklm grehom varuje. Svetloba bi dajala pijancem sigurnost, da bi Jah ko v pivnicah do pozne noči uži vali. Svetloba bi tudi zvajala za ljubljene parčke. 5. Iz policijskih vzrokov: svetlobs bi plašila konj« ln dajala tatovom poguma. 6. Iz narodnostnih vsrokov: javne prireditve imajo namen narodno zavednost vzbujati in o-tivljstl. V to.svrho so llumlna rije najbolj pripravne. Vila takih llumlnačlj bi pa bil oo vsak-dsnjl "tudi" ilumlnaeljl selo o-slabi jen. Tudi bi preprostešl z dežele po razsvetljenih i ulic ah preveč neumno sijslf prodejsll." ■Bes čudno, da še niso črtal! Is da je za njo že višek kultur« , svelSgs pJ*» ****** če%ns kdo dobro ns n*em rltvs "fej** vencu jsgods prebirati in |>rav Hodi lučT ponižno župniku roko poljubiti. Več pa bog ne daj, da M kdo hotel vedeti: kdpr bi hotel glol, |je prodreti v skrivnosti nam ve, Je za nje heretik In gerjeva ovca, ki ss mora tudi s silo r.u tretl da ne okuži drugih. V«* ko proučavsnje neravnih za ko Važnost koloberjenja delstva. Kolobarjenje ali setve (crop rotation) pelje- vrstenje je način nfi Ped lipo. leposlovni družinski mesečnik. Številka «vgust 1-ma aledečo vsebliu>: K. Mund-*„ tfrummwm^ .—„..m . IniT: SUvbns in slanovsnjsks nov velja nJim kakor upor prof '«druga kot cd^^Jalne cr-bogu. ker samo v to, kar Je bo* lianlzaclje. - Radlvoj Rehar. (to ae pravi njegovi mazlljen! in Napotlsem sysno . iP^nh n«*ma/.iljesi nsmllnikl JTSim-lr jJJ? Iji) dovolil spoznavati za šlsU> Cajdzeja. — Culkovskl: GrUks resnico, se mora brezpogojno Ve Onučln In njegovs žrtev, povasl rovsti. ps naj ss zdrav razum Je (nsdsMsvanJe). - Tone Ma/*k t mu še Uko upira. | Hlanlnakl svet, pesem. — Radi- Na U način Je nmmUha ^¿¿fJ^JTTZ .train* duševna z^Ulost na-1^ £ rodov, nad katerimi je Imel rim j ^ ^ ^tt J t ski kkrue do mdnjlh časov se-l^^ - Ulatorkua. Amerl- poljedelstva, s katerim farmar i>ovečuje rodovitnost svojih njiv. Farmar more potom kolobarje-uja obogatiti prst ravno tako uspešno kakor potom rabe gnoja In umetnih gnojil. Vrhu tega jkolobarjenj? ne provzroča nlka-kih stroškov. Večji pridelek vsled kolobarjenja je zato dobiček, ki ga je* pripisati edlnole spretnosti poljedelca. ■ Proučevanje dolgotrajnih Eksperimentov o radovltnoati prsti v tej deželi in ha Angleškem je ugotovilo rasna vaŠna dejstva glede vpliva kolobarjenja na radovitnost. O tem je poljedelski department ravno-ksr i/dal Jako sanimlvo brošu- 1 ro ))od naslovom "Farmam1 Pulletin 1475-F". V splošnem so pronsžll, da je kolobsrjenje približno sa 06 odsto toliko uspešno kolikor gnojile, da se vzdržuje enaka tetina pšenice, koruze In ovsa. Kolobarjenje ne Ifr. ključu je koristnih poalsdlc gnojenja; zažo farmarju ta kombinacije prinaša dvojno korist. Zanimivi so v tem pogledu ekaperimsntl na polJšfltyki po-skuševalfttcl v Mlssourlju. Enostavno obdelovanje polja Je ro-dllo 22,4 bušljev na aker. Po-gnojenjs polja Je povečalo pridelek sa 14.7 bušljev, t. J. na 27.1 bušljgf na aker. Ako pa Je bilo polja poaejano po primernem kolobar jen ju, ako Jo Isto polje bilo v prejšnjih letih vpo-rabljeno ss druge sseve. ss Js pridelek povečal za 16.1 odeto bušljev, oiiroma 27.5 bušljev na aker. Tam pa, kjer se Je Istočasno pognojlto in kolobarilo, se !'■ pridelek povečal sa 88J bušljev, oziroma 57.7 bušljev ns aker. ' Se bolj čudovite uspshs so po-kasall eksperimenti' v Urbani, m. Ti eksperimenti so pokaaali, da raba gnojil, obstoješlk is imlstega «pnenca, živinskega gnoja in fosfata, prinaša Isti uspeh kot kolobarjenje» P* katerem ss vrstijo korusa, oves In dktel js _ Kolobsrjenje je rssllčao In more biti» drugačno od pokrajine do tmkrajlne, od kraja do kraja, celo od .njlve do njive. Ali vendar so nekatera osnovna načele kolobarjenje, ki veliajo povsod. Farmar jih mora rasu-metl, ako hoče v svojo koHst porabiti, kar so v tem pogledu držsvne jx.skušovalnice dognalo za njegov okraJ. Svrha gori omenjenega bulština poljedelskega departments je, sesnsnltl farmarja s osnovnimi .načeli kolobarjenja Ifl I Sjegovo Vaš-nostjo zs poljedelstvo. Bfoluro lahko vssk dobi, dokler traja zaloga, «ako plšs nai U, B^De-psrtmijnt of Agrlrulture, WSsh-Ington, D. C^-JT. L* I. 8. JL UKRADENO KARDINALI? BOGASTVO NAJDENO. Philadelphia, Ps.. 1. sept. — Polteijs je dsnm dobila ukrsds-no slstnlno ln druge vrsdaestl, ki so bile snošt ukradena kardinalu DougtiertrJu. zlatnina je bila vredna čes 960,606. Pa da ao kardinali ubogi. Kje M tatovi pri delsveu našli alti 60 do-lerjev ? / Dva mlada fanta so prijeli, ki aU se takorekoč sama Izdala, ker nisu Mla še "Izvsibana" v tem poslu in sta takoj fftiziiate početje. Semo v slatnlnl ima o-menjenl kardlnsl nstf 060,000 i* movlne. Cemu bošjl namestniki verjsmejo v posvetno bogastvo, ko pa vedno učijo svoje ovčke, ds "blagor ubogim, ker sjlh Je nebelkokraljestvor Mart ti poslanci božji ne verjamejo v taka boftja mazila, da si kopičijo ti-sočske, medtem ko drle pokorne ovčiee v temi? Alti Slovenci." — WNgeas: Ubo-štvo, pasem. — Dr. Ernst Gruen-feId: Duhov ur korenine sadru-garstva (konec). — A. K.: O po» četklh ' Nocislističnega gibanja ns fflovenskem (dalje). — Cv. Kristan: Astonin Nemes. U-sres. Naslov revije: Pod Mpo, Ljubljena, Brule Št 16, Europe. NaročnftM za II na leto. ObieMet Amerikaactv 6. septembra. 1757. — iiojm-ni dan La/aye t La. — Mario Jean Paul Koch Yvea Gilbert Motier, Marquis de Lafayette ee Jo ro-dii v Auvergnu na Francoskem dne 6. septembra, 1757. Prišel Je v Ameriko 1. 1777 s enajstimi tovariši, da pomaga kolonistom v njihovi borbi za neodvisnost. V juliju L 1777 je bil imenovan za generala divizije (major-general) v kontinentalni vojski. Kmalu potem se je udeležil bitke pri Brandywinu, kjer je bil ranjen. IzvzemŠl leto dni, ko se je nahajal med tem na Francoskem, je neprestano služil v ameriški vojski do konca vojne in se izkazal kot pogumnega in sposobnega vojskevod-djo. Vilic svoji mladosti Je bil eden izmed nsj sposobne j lih Washingtonovih podrejencev. Zlasti kot poveljnik ameriške vojske v Virgin! j i je pokazal svojo strategično sposobnost 8 predajo angleškega poveljnika CornwaUis Je vojna revolucije dejanski končala in tedaj Je Washington izrazil Lafayettu javno zahvalo. Dvakrat kasrte-Je se Je Lafayette povrnil v Združene države na obisk. Obakrat Je bU sprejet z velikimi častmi in s izrazi hvslašnosti in navdušenja. Ob njegovem dru- gem oblaku mu je kongres ]*>-daril vsoto $200,000 in pokrajino 24,000 skrov. 15. septembra, 1789. — Rojstni dan James Pen i more Coop- erja. Rodil se je y Burlingto- nu, N. J. Bil je največji izmed ranih romanopiscev Amerike. Njegova prva novela "Precaution" ni imela uspeha. Njegov drugI roman "The Spy", izdan 1.. 1912, (Vohun) je pa doživel ogromen uspeh. Spisal Je vsega skupaj 67 knjig, polovica katerih so romanK Njegove najbolj znane povesti so "The Spy", "Thé Pilot", 'The Last of £e Mohicans" (Zadnji Mohi- n), "The Red Rover" (Rdeči klatež), "The Deerslayer" (U-bijalec jelenov). Cooper jeve knjige so bile prevedene v glavne kulturne jezike. Mladina mnogih generacij je uživala z naslado njegove indijanske povesti. 15. septembra, 1857. — William Howard Taft. — 27. predsednik Združenih držav, se je tega dne rodil v Cincinnati j u, Ohio. Začel je svojo karijero kot pomožni državni pravdnik v domačem okraju 1. 1881 in v desetih letih se je povzpel do sodnika v federalnem sodižču. L. 1900 ga je predsednik MacKin-ley imenoval načelnikom komisije za organizacijo civilne vlade na Filipinskih otokih ter je prihodnje leto postal civilni guverner teh otokov. V decembru PROSVETA I. 1903 postal Je vojni mintater bU v alabem stahju. (Secretary of War) v Roosevel-tovem kabinetu. Republikanska stranka- ga Je imenovala za predaadnUkega kandidata v volitvah leta 1908 in je bil izvoljen. Glavni dogodki njegove uprave so bili ustanovitev poštne hranilnice, novi carinski sistem za Filipine in zakon, ki zahteva objavljanje volitvenih atroškov. L. 1911 Je prišlo do razkola v repi^blikanski stranki; konservativna frakcija Je zopet imenovala Tafta za predsedniškega kandidata, dočiro so tako-zvani naprednjaki ustanovili lastno stranko, Progressive Party, in imenovali prejšnjega predsednika Rooseveita za svojega kandidata. Oba republikanska kandidata sta bila po-ražena in izvoljen je bil kandidat Demokratske stranke, Woodrow Wilson. V IS. aeptembra, 1838. I J. HUI, eden izmed pionirjev a-meriških železnic, se ja tega dne rodil blizu Guelpha v kanadski provinci Ontario. V tedanji vaai St. Paul, Minn., dobil je službo pisarja v rečnem pristanišču. Tedaj ni bilo v vsej državi Minnesotl ni ene milje železnice. L. 1862 so postavili prvih tleset milj železnice iz St. Paula do St. Anthony, ki je dobila ponosno ime St Paul and Pacific Railroad. Kmalu-se jo rasŠirili do zapadne meje države, ali ves železniški sistem jo I K N (Datfs.) V Slišijo ae žvižgi, Jezni klici: "Ti vedo, ti eo ga odpeljali I" "Not" zakliče sad jarka v gruči, ki stoji na oglu ulice Alessandro Volta. "Bil Je delegatvb!ll so stražniki 1" V tej gruči ne besnijo toliko proti delegatu In stražnikom kolikor proti zaspsncem, ki bi bili lahko, da so hoteli, vrgli v reko delegata, stražnike, voz, konja in vosnika, a so se dali ustrahovati s par besedami, s par kapljicami vode. Tudi starks, ki je bila poklicala Benedetto k bivšemu redovniku je tu. Ustavili so Jo,-ko je prihajala od peka, in sdaj ponavlja že stotikrst zgodbo njegovega zajetja, stotlkrat Je vsa ganjena, ko pripoveduje o rožah in pobožnih besedah in o tako bolnem vldesu, ki gs Je imel svetnik. Po-slušakl ao ganjeni, s svojimi vzdihi poj o svetniku hvalo. In ta opisuje to čudežno ozdravljenje, ki ga Je evetnik Izvršil, ln oni opiaujs drugo, in ta govori o njegovih v dušo segajočih besedah in drugI o njegovem obrazu, ki zaleže sa celo pridigo, in tretji o njegovem siromaštvu in sopet drugI o dobrotah, ki Jih tako reven vends« ve islusovsti. Evo, iz ulice Galva-al prihajajo atrašniki, karabinjerjl, aretirane! in množica. Radoveden samotar se približa drugemu bitju njegovo vrste in ga vpraša, kaj se Je sgodllo v okraju. Oni ne ve ničesar. Pridružita se drug drugemu ln začneta izpraševatl preprostega moše, ki ao zdi, da ima že dovolj in hoče oditi. Ta odvrne, da Živi tam gori v neki vili blizu Svetega Anzelma svet mož, ki ga v vsem okraju zelo čaatijo, ker obiskuje bolnika, jih mnogo oadravl ln govori o veri boljo nego duhovniki, tako da ga vsi imenujejo svetnika. Svetnika is Jenne, prav sa prav, ker je mnogo čudežev izvršil v nekem gorskem kraj u, ki se Imenuje Jenne, o čemer so pisale tudi no-vine. In snoči, dočlm je stroge! nekemu ubogemu bolniku, ga Je odvedla policija, nihče ne ve sekaj. Govori se, da ao ga nato izpuatlli in se je vrnil domu, v vilo, kjer deia kot vrtnar; toda ljudje v vIH pravijo, da ga nI več ondl, in ne dajejo pojaanll. Ljudstvo je razvneto, hoče . . . Evo tramvaja; potniki dajejo znamenja ljudem, ljudje vpijejo, tečejo k bližnjemu po-utajsllšču. mož puatl svoja dva ssmotarja in jo ubere tudi sam tja, kjer se že gosta množicu urno zbira ob tramvaju. Počasna vletta radovednih samotarjev ae napoti za množico, dvo. jlca Izve, de je tramvaj pripeljal nazaj šeat meščanov iz okraja, ki so bili šli motu proprlo (po lastnem nagibu) k policijskemu ravnatelju. Sestorica Je tzatopila sredi množice, ki je nestrpno čakala, da kaj sliši In izve. Niso bili videti veseli. Viharju vprašanj so odgovarjali, nsj s« ljudje pomirijo. Govorili bodo. poročali pobodo, toda ne Um na cesti. In I« Je ljudstvo protestiralo, psovka Je drhtela na mnogih uNtnah. Oni, ki se Je zdelo, da je načelnik Aeitorlce. neki tobakamar. ae je dal dvigniti na ramena tovarišev in Je na kratko ogovoril množico. "♦Imamo vesti," Je rekel. "Moremo vaa ie sdaj zagotoviti, da svetnik ni zaprti" Zadonelo je: ftlveir in "Dobrol" in plo-akenje. "Ali kje Je,** Je nadaljsval govornik, "to se prav za prav ne ve " Vpitje Ia žvižgi. Govornik Je prebledi in ko Je slabotno poskušal topet govoriti, se Jr umaknil nevihti ter se spuitil s svoje šive r>-vomlce. Toda drug član lestorioo, hrabrejšl^ ln drzaejšl, ae Je dvignit, da poda alio vit odgo- vor. "Oclganill so vasi" je vpilo ljudstvo. "To stp bedaki! V ječo so ga vrgli 1 V Ječo!" Klic se širi, čujejo ga oddaljeni, k! prejšnjega niso slišali, in celo oni, ki niso čuli ne tega, ne onega čutijo, kako jim temni, magnetični valovi jeze zalivajo prsi. Nekateri tulijo: "Doli!" ne da bi vedeli, komu naj to velja. In evo, zopet veliki klobuki karabinjerjev, zopet stražniki. Zaman protestira žestorica na vse fcrlo, klici "Doli!" in "Smrt jim!" zadušijo njihov glas. Delegat Javne Varnosti ukaže zvoniti. Pri tretjem zvonjenju se vse razbegne. Tudi deputacije s tobakamarjem na čelu beži; toda v begu se šesterici posreči potegniti za seboj temu tega, onemu onega izrted manj besnih občanov, obljubujoč Jim, da jim na pripravnem kraju dajo pojasnila, ki jih ni mogoče izkričati na trgu« Zatečejo ae v skladižče stavbnega-ma-terljala, ki je tylo ograjeno s plotom. Mnogi jim sledijo, kapljajoč lM>samez skozi vrata v plotu; in tobakarnar, misleč, da hrani v prsih stvari, ki }>odo svet podrle, govori pred^ piramido Gaja Gostija, ki nebrižno čaka, da minejo vekovi in nastopi tižina, grobi j a, goščava. Tobakarnar govori z umerjenim glasom sredi kakih'tridenet pazljivih obrazov. Pove, da svetnik 1z Jenne prav gotovo ni zaprt, da sicer ni znano, kam je izginil, a da so žalibog znane druge atvari. In pripoveduje o teh drugih stvareh. Ce bi jih bil povedal tolpam, ko je stopil a tramvaja — pravi —, bi ga bili raztrgali na koeo.* Na policiji ae smejejo svetniku in tistim, ki vanj verujejo, Pripovedujejo, da ima ljubico, zeld bogato gospo; da ga je ponoči izpraševal ravnštelj Javne Varnosti Iz ne bogve ksko lepih razlogov; dalje, prišedši iz ministrstva, našel ljubico, ki ga je čakala v kočiji ln se je odpeljal z njo. "Jaz niaem hotel verjeti," sklene tobakarnar. "Ali evo: sdaj naj J)ove on!" Eden Izmed šestorico, gostilničar pri Sveti Sabini, je začel pripovedovati, da je njegova žena «dižala, kako se Je sredi ¿Oči ustavila kočija pred gostilno; da je vstala in videla kočijo, ki je bila zelo gosposka, kočljaž in služabnik pa sta imola cilinder; da je alužabnlk stal pri vratcih in nekomu pomagal izstopiti; da jo oaeba, ki Jo izstopila iz kočije, šla peš mimo pod njenim oknom proti Svetemu Anzelihu in je ona spoznala v t?j osebi svetnika iz Jenne. Krčmar je pristsvil, da ni verjel temu spoznanju, ker nI bilo lune ln je deževalo že od enajstih dalje, radi česar je noč morala biti zelo temna; da zato. ker ni verjel, tudi ni o tem govoril; a da se je pozneje, ko je Čul pripoved o policiji, moral uveriti, da je rea. In njegova soproga je raspečuvala še vae drugačne novice. Vstala Je bila ob Aeatih. Med sedmo ln oamo uro je A< | mimo hiše zaprt voz v ameri proti Svetemu Anselrau. Kmalu nato ae Je isti voz zopet vračal. To pc* Je njegova soproga videla v njem avetplka is Jenne. Pripravljena je. podkrepiti avojo trditev a prisego. Tu ao se nekateri Izmed poslušalcev Izmuznili iz ograje ln stekli trosit to novice po okraju. Tsko se je zgodilo, da ao se, dočlm so tobakarnar, goetilničar in njuni prijatelji zborovali še v ograji, nabrali ljudje na cesti Santa Sabina in ae je velika gruča, ki ata Ji sledila dva stražnika, napotila proti goatilnl. Vstopili so na dvorišča. Goetllničarka Je pod senčnico kramljala s nekim gostom. Na njihova vprašanja Je ponovila, kar Je bila prej povedala možu. l/praševaii eo jo še več. hoteli • ao vedeti to in ono. nebroj podrobnosti. 2ena Je končno iajavila. da so ne opominja dobro. Hotela je prinest» pljsče, da se Jim osveži Jeziček, njej pa spomin. Kaj še! Oni niso prišli pit povedali eo JI to hres ovinkov. Dva železničarja. sedeča pri misi pod bližnjo senčnico» ja Jo Ispt slovenje začelo jeziti. Eden izmed njiju pe iioklical krčmarico in jI reke) gtaano: - w. * • CD«I>. pttkofejit) . , i-l «v —» -Seattle, in skla- Hill. ki je veroval v bodočnost pokrajine. Je organiziral sindikat petori-ce, ki Ja 1. 1879 prevzel železnico. V prihodnjem letu ¿o železnico raztegnili do Pacifične obali. Proga se je vila čez pokrajine, ki so bile še popolnoma nenaaš(jene za postaje so služili oeamtJoni tovorni vozovi, daleč proč od vsake naselbine. Kmalu pa se je v zapsdnem delti razvila leana ksdustrija in nastale so naselbiae drvarjev; železnica pa je začela prevažati les na vzhod. Hill pa Je kmalu uvidel, da je to prevažanje preveč drago, ako morajo vozovi prihajati prazni nazaj. Zato se Je izmislil, da bi na zaped prevažal žito za izvoz na daljni vzhod. Dal je ob pa-cifičnem koncu železnice, kjer1 se jo razvilo mesto zgraditi velike pomole dišča aa paro plovno družbo Ja-paneae Navigation Company, ki je bita ena izmed največjih na svetu. Ko je Hill prevzel železnico, je proga znašala 437 milj; on pa jo Je razvil v železniški sistem 8000 milj, takozva-ni Great Northern System. Z razvojem te železnice je Hill ne le postal j ako bogat, marveč je odprl napeljevanju in prometu obširne nove pokrajine. Ob vaej progi je pospeševal poljedelstvo in vpeljal nove metode pridelovanja. HiU je umrl 29. maja 1916. i 24. septembra, 1755. John Marshall, najslavnejši pravnik v ameriški zgodovini, ae je tega dne rodil v Fauquier County ju, Virginia. Bil je član federalne konvencije, ki se je 1. 1788 sestala, da bi razpravljala o rati fikaciji konstitucije. Da je bila ustava sprejeta, se je treba zlasti zahvkliti njegovim prepi eči-valnim argumentom. Waaf'ng ton ga Je pregovori), da Je opustil svojo bogato odvetniško prakso in se dal 1.1798 izvoliti v kongresu Tu je bil voditelj strankej ki je podpirala predsednika^ in bil je največji govornik v ustavnih vprašanjih. L. 1800 ga je predsednik Adams imenoval državnim tajnikom in prihodnje leto glavnim sodnikom vrhovnega aodiiča. V tem meetu Je ostal 83 let do smrti 1. 1885. Marshall ima mnogo zaslug sa razvoj mlade republike. V času, ko so ustavne pravice bile še nedoločene, ko je a-meriška vlada bila še v eksperimentalni stopnji, so bile njegove odločbe kot vrhovnega aodni-ka največjega pomena sa ustva ritev dobro organizirane federalne vlade. 25. septembrš, 1907. Alfred Vali, ameriški iznajditelj, se Je tega dn# rodil v M orris town u, N. J. — Ko je bil Samuel Morse, iznajditelj brzojava» profesor u-metnosti v New Yorku, se Je Vali tam nahajal kot dijak. Morse je pripravil razstavo evo-jega brzojavnega aparata, h kateri je povabil dijake. Vail ae je takoj zanimal za novo iznajdbo in nagovarjal je očeta, naj pomaga Morseju, ki jo bil sam brez sredstev. Dogovorjeno je bilo, nsj Morse pokaže evo J o is-najdbo kongresu. V priprsvah za to demonstracijo se Je Vali prepričal, da Morscjev sistem oddajanja ln sprejemanja signalov ni bil povsem dober, in Iznašel je sloviti sistem pik in črtic, kombinacija katerih tvori brzojavno abecedo. 26. secftembra, 1651. Francie Daniel Paeterlua, ameriški kolonist iz Nemčije. Postal je član "Družbe prijateljev" (kveker) in .ae< na Angleškem seznanil s Viljemom Pennom. Tako ae je l.v 1663 preselil v njegovo kolonijo, Pennsylvania, skupaj z raznimi »pripadniki verske sekte Menovltev ls Nemčije in Nizozemsko. Naeelili so so v Ger-mantownu, ki danes tvori del Flladolflje. Bil Je vodja te ko-lonlje In ustanovil prvo večerno šolo v Združenih državah. Dvigal je večkrat svoj glas proti suženjstvu črncev; ohranjen Je še vedno njegov rokopis, ki predstavlja prvi protisušenjaki protest v tej deželi. Najbolj znano njegovo delo je knjiga, ki opisuje Pennaylvanijo. Umri Je L 1719. — F. L. L S. Zastonj aadualjevizeliTmiS ličnim bolnikom. Dekletu je nekaj pomladi nad trideset. Oče A ozira po ženinu, a vsakdo ae boji prevelike starosti "G. Belo, vi bi mi ugajali kot set." J "Koliko let ima gospodična?" "Povem vam. Vendar bi bilo dobro poprej vedeti, da dobi moja hči razen oprave tolikokrat po 10,000 doli, kolikor ŠU-je pomladi. " "No, koliko Je ŠtaraT "86 let."^ "Nekam mlada se mi zdi, pa vendar sprejmem." Sodnik: "Obsojeni ste na deset let ječe. Imate kaj dodatiT' Zločinec: "Nasprotno, gospod predsednik, rajši bi kaj odštel." POTOVALNI ZASTOPNIK. Naš aobrat Thom Cellk bo v kratkem obiskal paše stare naročnike in druge rojake v državi Minnesota, ker je pooblaščen tudtza prodajo knjig Književne matice Si N. P. J., želi uprav-ništvo, da mu gredo člani ln drugi rojaki na roke in so naroči na list Prosveta in si nakupijo knjig od njega, ter mu tako pripomorejo do boljšega uspeha.— Filip Godina, ravnatelj. ' (Sfer.) NAROČNIKI POZOR! DOBI veseli delati na mali faqni, skrbeti za domača hišna d4a, in na štiri otroke v starosti od 4 do 15 let stare. Prednost ima Slovenka ali Nemka. Plača po ddgovoru. Pišite na naslov: Joe Mandl, P. O., Box 18, Onnalinda, Pa. (Adv.) ŽENITVENA, PONUDBA. Samec star 38 let, želim ae se. znaniti s Slovenko ali Hrvatico v starosti 30 dp 40 let, katera naj bi imela nekaj premoženja. Jaz imam farmo v vrednosti $10.000. Prosim za aliko na zahtevo jo vrnem. Pišite: "Ženin", 2$57 So. Lawndale *ye., Chicago, Ul. (Adv.) OA 8KUHA8 DOBRO PJ Y 0, PÖI PO N ASE PRODUKTE. frank oglar, UitlUU w trp.1 kaUro kontrol, J ** Pt-kiuit^H ■rail«. „al* »«uxi« vu radi MUmo onim kjar ki ». t. ;t Ml Mimo dokauiti v^ . * -»Hod. J odw»i. vmiio u4ku d.h.ijt cvilvnje in tak« (rosne n.uk. N Jtm Sm»Uta. pooudU M Jo —.««rlM m m mu» u.,.. i*,šit«. U trj^i^t ss^r, " '•■"«»i» —rno lun potljit« ti ' Storit« Mtdjj» Vtt ¿J ms coupon PSOKTIER ASTHMA CO., Boom i:41.D NU»»rm and Hiufcon su Buffalo, K. Y. ttm t*UI «f your m«thod to-. ■ f,.,^...,...........m Vi ,ii_ i __J Ali želiš aaatl pravilno piuti in čitati angleško? Naroti S j o slovnico", j M Ima na prodit1 Književna matica a N. P. j. s. n.m. Na Mlad drsalec, ležeč na tleh: "Gospodltaa, dajte ml roko." Ona : "Nemogoče, gospod, som le zaročena?** Znamenje (Aml 31-1926) poda vam Je^aafočnina pe-ta dan. Ponovite Je da vam Usta ne te, Je mogoče vstavljen, ker al bU plačan. Ako je vaš Hat pla* vstavljen valed napačnega naslova, pišite aa» dopisnico In navedite atarl Ia aovi naslov. Naši saatapaiki so val društveni tajniki Ia dragi ssstopat» ki, pa! katerih lahko plačate naročnino. Naročnina začelo leto Je £5.00 in sa pel lete ,pa $$.50. Člani S. N. P. J. doplačajo sa pol lsts «1.90 ia za celo leto $8.80. Za meeto Chicago In Cicere sa Ista $¿50, po! leta $&26, aa dene $5.80. ,, Za Evrope staae sa pol leta $4.00, za vae leto pa $8.00. Tednik etane sa Evropo $1.70. Claal doplačajo aamo 50c sš poštnino., Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNI8TVO 1 u PROSVETA^ 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO. ILL» AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezina, vredna svoje cene, stane....$5.00 $ovenako-Angleška Slovnica—zelo poučna ln lahko razumljiva knjiga za učenje angleščino, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane aamo..............................$2.00 Zakon Blogenesljo—tolmači naravne ■ zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za teleano in duševno dobro......................................$1.50 Pater Malaventunu-V KaSareto-^canimiva povest iz živ-ljenja ameriških frančiškanov, In doživljaji rojaka, iz-. vrstno spopolnjena s slikami.. ..M.....M.7..................... ..$1.50 'Zajedale!—resnična povest in prava iluatracija doslej sitega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jfanmie Higgina—krasna povest, Id Jo Je spisal sloviti ameriški pisatejj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek .........................................................................$1.00 Zapisnik 8. redne konvencije & N. P. J„ 262 strsni mehko vezana, stane sonio..^........».»,..»„.«»»«.«»«..«.»jn,,,,,................ 50c knjigi: književne matice se DOBE pri naših društvenih tajnikih 4n drugih zastopnikih, namreč doaedaj Jih imajo v prodaji poleg društvenih tajpfkov tudn William Slter, 6404 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Anton Jankovich, 1171 Norwood RiL, Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... John Kriimančič, 18111 Benington Ave^ West Psrk, Ohio. Andrew Vidrieh, R. F. D. 7, Box 108, Johnatown, Pa. John Rlmac, 5555 RaseeD St, Detroit, Mich. Fraak Stular, 18705 St. Aubin, Detroit, Mkh. John Golob, Box 144, Rack Spriaga, Wye. Proletaiec, 8689 W. 26th Street, Chicago, IB. Ali pa pišite ponje na: književna matica s. n. k J. 2657 So. Lawndale Ave^ Chicago, m. I TISKARNA S. N. P. J. • ' • v -'«S sprejema vsa v tiskarsko obrt spaiajoča bela TW« rMU n vwSe, ta «hod«, rUttnle«. čundu, kajl^ koW»rje, WNfe-ltiT slovenskem, hrvatskem, slovaikem. teSkein. nemikem. sng-twuni ta drfflt vodstvo tiskane apeuia na članstvo s. n. p. i., da tiskoviiie naroča v svoji tiskarni CENE ZMBBNK. UMIlSaO DKLO PBVK VBSn vsa pojasnila daje vodstvo TISKARNE PUite po tafomadje na 8. N. P. J. PRINTERY «67-69 Sooth Lawndale A renne, CU«g% BL TAM SE DOBE MA ZBUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA