Zgodnja
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr.t za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici «prejemana za leto 4 g"id., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXIX	V Ljubljani 17. sušca 1876.	List 11.
Pogovori•
VIII.
Edina je le katoliška Cerkev. Ceje vse eno: katoličan, ali drugoverec? Kje je prava znašljivost, toleranca?
Vprašanje. Tvoje dokazovanje dozdaj se je bolj na to oziralo, kako da mora prava Cerkev Kristusova biti edina. Kad pa bi vidil, da bi mi ob kratkem in neoveržljivo skazal, da ravno naša katoliška Cerkev ima res to lastnost, ter je edina.
Odgovor. Ker so mnogi dokazi, da je le rimskokatoliška Cerkev edina Jezusova Cerkev, zapopadeni že v prejšnih pogovorih, je dosti, da ti glavne reči ob kratkem pred oči postavim. Res je, rimsko-katoliška Cerkev je tista, ki jo je Jezus Kristus vstanovil na zemlji in je še zmeraj njen nevidni poglavar, vidni poglavar pa je rimski papež. Ta rimska Cerkev ima vse skozi edinost vere in nauka.
Vsi otroci katoliške Cerkve imajo ravno tisti nauk. Njih mati Cerkev ga je prejela od Kristusa, aposteljni so ga razširjali in v Cerkvi itakcr dedino zapustili. Katoličani našega časa verujemo to, kar so verovali naši predniki odkar se je keršanstvo začelo, in kar bodo otroci, vnuki in vnukov vnuki verovali do konca sveta. Vera je določna, v ničimur se nič ne da spremeniti; kdor kako no^oto prične ali kak člen sv. vere zaverže, je ločen iz Cerkve. Zato uči veliki apostelj, da Cerkev, neomadežana nevesta Kristusova, se ne stara, nikoli nima gerb (Ef. 5, 27.), ker čistost in lepoto svoje vere vedno ohrani. Ako Cerkev zoper krivoverce v cerkvenih zborih sv. vero bolj natanko razlaga in pojasnuje, je s tem ne pomnoži, ne stanjša, ne spremeni.
To poterjajo sveti učeniki vsih Časov; sv. Irenej, Lijonski šk<;f, ki je živel že v 2. stoletji po Kristusu, piše: „Akoravno je Cerkev po vsi zemlji razširjena, vender s posebno gorečnostjo in naj veči skerbljivostjo ohrani vero, ktero so ji oznanovali aposteljni in njih učenci. Ona (vera) je njeno načelo; spoznava jo povsod enako, kakor da bi vsi, ki so njeni, imeli le enega duha, eno serce, eno besedo". (Adv. haeres. lib. 1. c. 3.) In kar je sv. Irenej terdil v pervih časih, to ponavljajo za njim vsi škofje, vsi učeniki naslednjih časov. Njih spise imamo v rokah. V vsem so edini, ako odštejes kake menitve, ki niso bistvo razodenja ali v čimur se Cerkev še ni določno izrekla.
Med vsimi 257 papeži, ki so vladali sv. rimskokatoliško Cerkev od sv. Petra do prečastitljivega Pija IX, ni ne enega, kteri bi bil v svojih vero zadevajočih pečatnicah ali določilih od pervotne vere kaj spremenil.
Tudi ne besedica zmote ni prišla iz ust nobenega papeža, kadar je govoril kakor učenik vesoljne Cerkve. Od Nicejskega do Vatikanskega je imela rimsko-katoliška Cerkev devetnajst vesoljnih zborov. Deni vse njih izreke, nauke in aoločiia na tehtnico nepreprosljive po-skušnje: tudi ne eden ne obsega naukov, kterih bi o vsih stoletjih katoličani ne bili verovaii, ker vsi so tisti nauki, ki nam jih je Sin Božji na svet prinesel.
Ravno taka je v edinosti vlade in družbe v sv. katoliški Cerkvi. Znana ti je nezmerna množica katoliških mašnikov pod oblastjo škofov in teh vsih z verniki vred pod oblastjo papeževo. V neštevilni vojski angelov je vse zredeno in zversteno v podložnosti; tako so tudi v cerkveni hierarhiji podložni nižji višjim, in vsi naj višji oblasti, rimskemu papežu. Ali si moreš misliti še lepši edinost, kot je ta?
V. Dosti je tega. Verujemo torej, da rimska Cerkev ima pervo »n božje znamnje prave Cerkve in ponavljamo z Nicejskim cerkvenim zborom: „ Verujem v eno Cerkev'-, ('rado imam Ecclesiam. Ce pa dobro vemo, kje je resnica in kje torej mora biti zmota in krivovera, ali smemo potlej vnemami biti, da nam bi bilo vse eno, če smo v resnici ali zmoti?
O. Nikakor ne! Vsak pošten človek mora resnico ne manj kot pravico terditi in se za njo poganjati.
V^ Pa sem ravno te dni čital v nekem od katoličanov pisanem časniku besede: „Prav vse jedno nam je, ali so tirolski Nemci katoliki, ali protestanti, in poslednjim povsod privoščimo jednakopravnost, kakor vsakemu drugovercu ali nevercu." Kaj pa praviš o tem?
O. Ako bi bilo vsakemu „vse jedno", v kakoršni veri koli je kdo, bi se noben misijonar ne ganil med divjake, da bi jih resnico učil; noben katolišk duhoven bi ne stopil na lečo evangelij oznanovat, ne v šolo male keršanskega nauka učit. Cemu, če je „prav vse jedno", ali je kdo v luči resnice, ali v temi zmote; in vsled tega „vse jedno", če je kdo po sedanjem življenji na vse večne čase srečen, ali pa za vselej nesrečen, pogubljen !
V. Pa liberalci nič ne prašajo za prihodnje življenje, oni hočejo ljudi le v sedanjem življenji ^srečevati'".
O. Čudno „03rečevanje": Za nektere trenutke srečen, potlej pa za vselej nesrečen biti! Lepa hvala za tako ,,srečo"; naj jo liberalci le sami v svoj žep vtaknejo in si z njo gerlo in kola mažejo! Sicer pa je tudi to farizejska laž, da z versko vnemarnostjo hočejo ljudi ,.osrečevati". Zakaj, če je prav vse eno, bodi si kdo katoličan, ali pa drugoverec ali neverec; potlej mora tudi vse eno biti, če je kdo pod Dahomejskim malikovavskim trinogom, kteri vsako leto brez števila podložnikov svojim malikom -zakolje, ki se celo v kervi
svojih podložnikov vosi, — ali pa pod dobrotnim po avoji veri vladajočim katoliškim vladarjem, kteri po katoliški veri tudi naj manjšemu podložniku ne sme naj manjši krivice storiti.
V. Čisto prav imaš! Ne le za prihodnje, ampak tudi že za sedanje življenje je potrebna prava vera. Cisto prepričan sem, da vsih strašnih „svindelnov", goljufij , sleparij naj bolj iz tako imenovanih »olikanih" krogov bi ne bilo, ako bi bili zadevni ljudje katoličani v pravem pomenu, to je, taki, ki niso le samo keršeni za katoličane, ampak tudi žive po svoji veri. — Ali nekaj druzega liberalce moti in jim pomislike dela, namreč: katoličani, ki le svojo vero terdijo, bi utegnili biti neusmiljeni do drugovercev?
O. Pravi katoličani nikoli ne. Ob času n. pr., ko so bili judje povsod preganjani, so ravno pod papeževo vlado v liimu pribežališe imeli in do današnjega dne imajo v Kimu s\oj oddelek „Ghetto", v kterem so med katoličani pod vlado papežev mirno prebivali. Prava znašljivost, »toleranca", je le v katoliški Cerkvi, in kar se je kterikrat neusmiljenja Cerkvi kakor taki pripisovalo, je pačenje zgodovine, laž in obrekovanje. Tako Cerkev tudi nevernike le z naukom, s prepričanjem iše pridobiti, ne pa s krivicami in nasilstvi. Priče so misijonarji. ki jih Cerkev brez orožja, s sv. evangelijem v roni, u šilja med ub' ge Amerikance, Indijance itd. Vnč-marnoft je sploh ostudna lastnost gnjiie duše, nevredna človeka in povsod ostudna in zaničljiva, Še najhuje obsojena pa v rečeh, ki zadevajo naj viši zadeve človeške, o*»do našo po sedanjem življenji.
'Aiimor#ka tiekfiva.
Izgled imenitne b o g o 1 j u b u o s t i.
(Dalje.)
P zneje je želela s svojimi tovaršicami govoriti. Uboge deklica »o stopile okrog njene postelje in bo jokale. .,Ne jokajte", je reklo ljubcznjivo dete, „ne jokajte, jest grem v nebesa. Gori bom veliko za vas inoliia in za Arabce in za vse majhne zamorke. B dite vedno pridne in pokorne. Ljubite, ljubite Jezusa in Marijo. In kadar bom umerla, nikar ne jokajte, sej v nebesih bom tako srečna? .Jozetina jc imela na postelji svetinjo in druge reči jinbožnosti. Pokazala jim jih je, rekoč: „Ce je mati s ti m zadovoljna, zapustim to vam v epominj'1. Po tih bes dah je objela vse, in ko so še zelo jokale, je rekla: „P«jdite sc malo igrat, 010,6 ljube". Tedaj so šle proč, pa duhoven je ostal vedno pri bolnici. P«, sv. olji ji je bi o še 15 dni živeti ali velokoveč terpeti. Ves život je bi! ena sama rana. Vsake tri ali štiri »ini so ji prinesli sv. Popotnico. Prešinjena od hvaležnosti iu veselja jc plosk *la z rokami in klicala: ,,0 kolika sreča! Co mi Jezus toliko terpljenja pošilja, pot«-iu mi je tudi treba večkrat »v. Obhajilo podeliti. O kako dober )r Jezus. On ve, da ga tako rada prejmera !" Blizo y bila že svojemu koncu, pa vroča želja njenega serca še iti bila spoinjena. Vendar je zagotovljala, da bo Bog hrepenenje po ti milosti še prod nj'*no smertjo na priprošnjo Marijino usiišal. Deklica ni zastonj imela upanja d > Matere Bcžje. Tisto željo je že imela od časa svojega nervega sv. Obhajila. Na praznik naše sv. matere Kanta!i*ke sem zapazila, da je bila deklica zelo resna. Vprašala sem jo tedaj: ,,Kaj ti jc, ljuba moja, da si tako žalostna? Sej si vender še to jutro Jezusa prejela?" — ,.Ne, mati", jc odgovorila,,,nisem žalostna, imam pa nek j, kar mi daje veliko misliti. Jutri ti bom povedala, dane? lc morem". Več naših redovnic je bilo
zraven. Ko sve bili sami, mi je povedala, kaj je mislila : Danes po svetem Obhajilu mi je rekel Jezus v sercu : „Hočem, da si moja nevesta!" in sv. mati Kantališka je rekla: „Bodi moja hči". Vedno mislim na te besede in se mi ne ljubi ne smejati in ne koga pogledati. Zmi-raj mislim na Jezusa."
Jozefina je slišala čeznaturne besede in jih je skerbno ohranila v sercu. Vse se je čudilo spremembi, ki se je godila z njo. Brez dvoma je bila takrat dosegla veliko milost samostanskega poklica. Od tistega časa je bila enkrat naznanila svoje hrepenenje po tem srečnem stanu. Od tistega imenitnega dne Jozefina ni poznala nobene serčniše želje, kakor postati nevesta Kritusova. Ena sester ji je enkrat šaljivo očitala, ker je bila sprejela neko drago darilo. „Zato sem prav vesela", hitro zaverne deklica, „da ga bom Bogu darovala tisti dan, ko bom dobila sv. oblačilo." Govorila je brez prenehanja od sreče Bogu posvečene duše. Kadar je vidila v go-vorišnici krasno oblečene ženske, si je mislila vengrede: „Oh, kako mi je obleka tih žensk zoperna! O ljubo zagrinjalo! o borna obleka mojega Jezusa, kako te imam rada, kako te ljubim!" Potem je poljubila moje zagrinjalo iu moje oblačilo ter je rekla solzna: „Mati, daj mi hitro zagrinjalo! Skaži mi usmiljenje in prosi škofa, naj mi ga da; on ti reče: dam ga! (Je ga jest zanj prosim, mi ga ne da."
Kadar je pred svojo zadnjo boleznijo vidila pre-lata, ga je za to prosila. Nekega dne, ko ga je zanj prav nadlegala, ji je rekel dobri gospod : ,,Poterpi malo, si še premajhna". ,,To je res," odgovori .Jozefina čversto, ,,pa bom tudi kmalo umeria. Tolikrat sem ti že rekla, da b' m kmalo umerla iu -<em toliko molila za-te pri sv. Obhajilu. Ali ti ni rekel Jezus v sercu, da mi daj zagrinjalo? Materi in sesT^rn in vsakemu je to prav. Pa povem ti, da mi ga bode} dal še preden bes mislil na to. Vidil boš, da mi bo Jezus dodelil to milost. O, Jezus je dobrotljivši kot škof!" In res, Gospod ji je nepričakovano prihranil to milost. Napovedovanje pobožne deklice se je spomnilo. Jest sem se veduo delala, kakor bi se za to njeno serčno željo ne zmenila. Revica se skor ni smela več aerzniti svoje prošnje ponavljati. Nekega dne pa ni mogla več sterpeti. S presunljivim glasom je vprašala Jozefina bolniško strežnico: ,,Zakaj mi vendar ne daste sv. oblačila? Ali bom mogla res umreti brez njega?" Precej se mi je to povedalo. Ali bi bila mogla to taki deklici na njeni smertni postelji odpovedati? Prosila sem tedaj škofa za nrivoljenje. Dovolili so mi toliko rajše, ker so poznali svetost in poklic mathne deklice. Dovoljeno ji je bilo storiti tri prosti obljube samostanskega življenja.
Ta dan je bila Jozefina močno ginjena in ni govorila besedice. Ko ho pripravljali za to slovesno opravilo in njeno posteljo s cvetlicami lepšali, je bila njena duša le pri Bogu. Lc včasi je pogledala, kar se je okoli nje godilo, pa se je zopet zbrala. „Ali vidiš te cvetlice?" sem jo vprašala. „Vidim", je rekla, ,,pa cvetlice v nebesih so veiiko lepši." Na ta odgovor sem utihnila. Kmalo je bilo vse v redu. Podvizale smo se, ker smo se bale, da bi ne zmanjkalo časa.
25. aprila popoldne je bilo kratko pa ginljivo opravilo. Mašnik in cela družba jc bila v bolniški sobi. Pri znožji njene postelje so stale njene majhne tovaršice belo oblečene z gorečimi svee; rai v rokah. Mlada re dovnica je navadne besede razločno izgovarjala, je prejela zagrinjalo in redovno oblačilo (v kterem je bila pokopana) in ime: sestra Lavrencina Fremiot; potem je storila obljubo uboštra, devištva in pokoršine. Dali so ji pcis an in sv. britko martro, molili psaira: ,,Lau-date" in opravilo je bilo končano. Bolnica sc je vedla
med tem neizrečeno pobožno. Bila je od zdaj nunica obiskovanja Marijinega.
Proti večeru so jo prišli škof obiskat. Dolgo časa ■o se prijazno menili z njo od nebes. Mala je pazljivo poslušala. Drugi dan se je čutila nekoliko boljšo in mi je govorila o sreči včerajšnega dne. Vsakemu je pokazala svoi križ, kter.'ga je noč in dan kuaevala. Rekla je: „0 kako rada bi še to uro umerla. Kako se bom v nebesih radovala. Gospod mi je reke!, da mi je zato pošiljal toliko terpljenja, aa bi umerla kot njegova nevesta. Kako dolgo sem to želela! Pač, ko bi me Gospod zopet ozdravil, bi bila vendar še zmiraj njegova nevesta! Potem bi se prizadevala in hitro učila, da bi lahko vse storila, kar .sestre de!ajo." Ko je tako govorila, ;e bil njen obraz nekako spremenjen.
(Konec nad.)
vori, ovinki in zvijačami), Bog se ne pusti zasmehovati (s takim kratenjem; s pritergovanjem uri odrajtvilih duhovnom je Bog žaljen in zaničevan. (Luk. 10, 1»}; Jan. 12, 48.)
Tako razžaljenje in zaničevanje samega sebe in svojih namestnikov bo Bog ojstro sodil in kaznoval: „Zakaj, kar človek seje, to bo tudi žel: Kdor seje v mesu (t. j. svoje premoženje obrača na mescnost, na veselje, kratkočase, vžitke, uapuh, nečimernost, mehkuž nost), „bo od mesa tudi žel pogubljenje; kdor pa seje v duhu", t. j., svoje premoženje obrača v duhovne, večne reči, v poduče.anje v božjih rečeh, v božji* čast, v zve-ličanje svoje in svojega bližnjega, „bo od duha žel večno zveličanje Tako g>»v«ri sv. pismo o cerkvenih in du-hovskih prihodkih, pravicah.
(Dalje sledi.)
Ver Ur eno pretnože »tj*.
(Dalje.)
2. S?ara zaveza je bila priprava in predpodoba nove zaveze (Hebr. 7 — * poglavje), zato je Jezus začetnik nove zaveze z ozirom na staro zavezo apostelj-nom in učencem, ktere je po svetu poslal (Luk. 10, 1 —11), rekel: Žetev (to ie, delo spreobračanja in osre-čevanja ljudstev po moii zveličavni cerkvi) je sicer ve lika, ali delavcev je iralo. Pojdite, jaz vas pošljem kakor jagujeti* med volkove. Ne nosite ne mošnje. ne torbe, ne čevljev, ampak v ktero hišo ali mesto pridete in vas sprejmejo, j*jte in pite, .-%ur je pri njih, delavec je vreden svojega plačila. Ako vas pa ne sprejmejo, pojdite od njih, in recite: Tudi prah, kteri se je nas od vašega mesta prijel, otre?emo na vas." — Še obšir-niše govori Jezus od tega, da je • znanoval*c njegovega evangelija jedi in plačila vreden, pri sv. Mat. 10, 7 - 42; to je, ljudstvo, kteremu pridguje in služi, je ooiž -o ga živiti in za njegove potrebe 9kerbeti.
Prav po domače pa t^melito je dokazal in dognal to reč sv. Pavel z naslednjimi prilikami (:<opiš» 1. r\nr. 9, 7): „Kdo si kdaj v vojski sam ::!ačiio daj«*? Kdo zasadi vinograd, in ne je od njegovega sadu? Kdo pase čedo, in ne je od mleka čede V" To »e nravi, kakor voj-šak, kmet, '"ednik in vsak drugi delavec od svojega dela in opravila živež in nlačilo ima, tako mora tudi duhovnik od svojega dela in opravila živež in plačilo imeti; to tirja že zdrava pamet in š ga sveta, zakaj duhoven je apostoljski delavec, apostoljski delavec je pa vojskovavee za resnico in pravico, sadivec Gospodovih tert (Jan. 15), pastir Gospodove čede (Jan. 10'.
Verh tega uči sv. ; i.ostelj dalje, da imajo duhovni, kakor urugi stanovi, že po šegi sveta pravico za svojo službo in opravilo živež in plačilo tir jati. Imajo pa tudi še to pravico «d samega Boga, — po posebni pisani božji postavi, božji zapovedi, in po ravno ti postavi in za.'Ovedi božji so jim ga ve-riik: dajati dolžni. Zakaj isano je v Mojzesovi postavi: , N? zavezuj volu gobca, adar mane. Ali je Bogu ie za vole sk-.-roV Aii ne govori on to velik > reč zavolj nas? Res zav lj nas (ozna-novalcev evangeljaj je to pisano, zakaj, kdor orje, orje v upanji, in kdor mlati, mlati v upanji, da bo sad (jed in plačiio) prejel (tako tudi duhovni). Ako smo mi vam duhovne reči sejali, je li kaj velicega, če vaše telesne reči žanjemo. Ako imajo drugi (delavci in stanovi) to pravico pri vas, zakaj ne veliko bolj mi."
Ravno tako pi.^e o tej reči sv. apostelj Galačanom (C, 6—8): „Tisti, ki je v keršanstvu podučevan, naj po eijuje njemu (duhovnu;, kteri ga podučuje, vse dobro" (blago in mero). Nikar se ne motite (s praznimi izgo-
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. (Red „dobrega Pastirja". Častna straža. Zidanje cerkve Jezusovemu Sercu na Dunaju.) Kno naj lepših opravil človeškega življei.ja je: reševati, kar je zgubljenega, pa obvarovati, kar je v » evarnosti. To nalogo ima redovništvo »dobrega Pastirja". Kar so človekoljubi delali že odkar je „dobri Pastir'4 sam na zemlji učil grešnik sprejemati in zapušene otevati, temu je v 17. stoletji veliki služabnik Božji P. Janez Eudes določne pravila dal ter vstanovil ot^tniša (Kettungshiiu-ser» ali družbe Jezusa in Marije. Živel je ob času sv. Frančiška Salezija in sv. Vincent Pavljanskega, in obravnava se ravno zdaj, da se prišteje med ,,blažen« ". Vstanovil je redovnice „dobrega Pastirja". Razdeljene so v več verst, kterih perve so nune za kor (Chor-Irauen), ki živč po pravilih sv. Avguština. K tem s.-sprejemajo le čisto poštene device, tudi na njih bližnji rodovini ne >me biti nobenega madeža. Prizadevajo se prav posebno posnemati preblaženo Marijo Devico, ktere ime tudi vsaka sprejme, le po drugem imenu se rsed seboj ločijo. Bela obleka jih opominja, kako naj bo tudi njih življenje čisto, brez madeža.
Le te sprejemajo zgubljene duše, ki so po*neint'e Magdaleno v grehu, pa ao svet zapmtoe in pojemajo Magdaleno v goreči ljubezni do Jezusa. To je drug« ločina, ločena od perve, v posebnem oddelku. Ž>v<* pod pokoršino pervega reda po pravilu karm*-|itaric. Dostali morajo daljši in resnobno poskuAnjn, preden sveto obleko prejmejo.
Tretji razredek so take, ki le začasno žive v t>a mostauu, da se otmejo iz popi ešn jih nevarnih okoliš n, se dobro poduče v keršanskem nauku in v trdnosti vterdijo ter se zamorejo pozneje med svetom skušnjavam ustavljati; vadijo ae pa tudi prav posebno pridno delati, da si potlej ložej potna:' .j • in pa napak v*rutejo, ker je ienoba vsih pregreh za«:-tek.
< eterti red je za take, ki ae ni-o pokopale v bi.-ziio pregreh, pa so v nevarnosti, ter jim je naprava ..dobrega Pastirja" bramba zoper hudo.
Ako so okolišine po tem, redovnice pervega r da prejemajo tudi otroke v »»drejo io vodbo očitnih šoj.
Posebno dobrotna pa je naprava, k« r ima oddelek za ubožne otroke, kteri so zapušeni od staršev in svojcev ter so v nevarnosti dušno in telesno v pogin priti. Vsi ti oddelki so meci seboj ločeni in redovnice pervega reda imajo po nalogi prednice razdeljeno nadzorstvo v družili razredih. Le-te smejo po posebuem privoljenji 3prejeti tudi nadzorstvo v jetnišnicah.
Kacih osem let je, odkar imajo tudi na Dunaju tako napravo v ulicah ,,Siebenbrunner.", ki je bila v
začetku le oiajhna zvezdica, zdaj pa je že svitla zvezda, po kteri je že mnogim mnogim prioijal časni blagor in ie lepši dušna sreča.
Ta red na Dunaju zida novo cerkev presv. Jezusovega Serca in ob enem razširja tudi prostor za sprejemanje tacih, ki v tej hiši pred grehom pribežalisa išejo. V hiši ,,dobrega Pastirja" je pravilo, da je vsak sprejet, kdor pride, brez razločka in brez plača, če je le prostor in če pomočki dopušajo. Po vsih druzih pri-bežališih na Dunaju se mora plačati za sprejetje, živež in postrežbo, samo tukaj je brez plače.
Od leta 1869 je v svetišu »dobrega Pastirja" na Dunaju cerkveno vstanovljena tudi molitvena družba, ki se imenuje „Castna straža Jezusovega presv. Serca", ktero smo nedavno že omenili, v ktero sprejema in ude na Dunaj pošilja v Ljubljani č. g. Jak. Dolenec, kakor smo že omenili. Kakor je v Parizu prcslavljana nova cerkev Jezusovega najav. Serca na ,,homcu mučcncev" (Montmartres), tako žele, da bi se tudi Dunaj povzdignil ter se napravilo častitljivo svetiše Sercu, ki je pravo središe in ognjiše ljubezni Božje. Obris za cerkev in vso napravo je prav lep ter je upati, da bo svetiše prav častitljivo Bogu v slavo, vsa naprava pa ljudem v prid. Ako bi kdo hotel tudi sam pridjati kaki kamniček k zidanju tč cerkve in kloštra, se lahko zgodi po poštni nakaznici z napisom: ,,An dic ehr\v. Fr. Oberin bcim Guten Hirten, \Vien, .^iebenbrunmngassc Nr. 64."
Z okolice, (»s«'/ b**t<lt Jiozjc.') Izločen nam je naslednji spis, ki je oserčiven za goreče pridijarje, ki se na govore vestno pripravljajo in oznanujejo nauk zveličan ja ne toliko iz svojega, kolikor iz Jezusovega zaklada. Spis pravi: Hvala Bogu in vam , katoliški pridigarji! Vi se mnogo trudite z oznanovanjem Božje besede, pa vaš trud ni zgubljen. Razuzdan neki mladeneč se je pred kaj časom ravno po poslušanji Božje besede spreobernil. Pravi sam: Hodil sem poslušat Božjo besedo, pa bil sem tako merzel in neobčutljiv, tako vdan mesenim sladnostiin, zlasti pa nečistosti, da sem malo maral za Božje in cerkvene zapovedi. Dostikrat me je vest svarila, da tako življenje pelje naravnost v pogubljenje; vender pa nisem imel volje poboljšati se, in poslušal sem Božjo besedo zelo vnčmarno.
Neki dan so nam pridigar popisovali ostudnost greha in ostrost s«»dbe Božje ter minljivost vsega posvetnega, pa neskončno večnost. Med tem so povedali dogodbo a sv. Anzgarjem, ki se nahaja v bukvah ,.Živ Ijenja srečni pot". (Op. Ker pisavec dog»dbc ni določno pov»-da!, naj jo posnamemo tukaj po ,.Marianmnu" iz Otta. Vred ) Anzgar je bil že pred svojim petim letom zgubil svojo bogoljubno mater. V šoli pozneje je bolj ljubil igrače, kakor pa učenje, je rad okrog letal s tovarši, čenčal marsikaj praznega, pojenjal vsakterc otročje razposajenosti, in kazal je malo dobrega upanja. Bog pa ga j- bil odločil, da bode svetilnik svetosti mnogim; zato ga je tudi njegova roka čudoma pripeljala na pot, po kteri mu je bilo zanaprej hoditi. Marija, nebeška Kraljica, se je dobrotno ozerlir na mladega Anzgarja, iti pokazala mu je pravo pot.
Neko noč se je Anzgaru v spanji zdelo, da je v groznem kraju, v močirju in blatu, ter je komaj z naj večini trud* m zamogel še naprej bresti. Ob kraju grezi in močir ev , v kterih je tičal, pa t>e je stčzala neizrečeno pri'etna, z drevjem in cvetličj^m obsajena cesta. Tam je v i d i I Anzgar veliko množico prijaznih gospej hoditi v svitio-belih oblačilih. Sprednja, nebeško lepa, se mu bliža in mladenček spozna, da je prečastitljiva nebeška Kraljica: v oči se mu zhllšči in strahotna jih deček v t:a oberne. Z resnim pa vender pohlevnim glasom ga Prebiažei.a zakliče po imenu: ,.Moj sin Anzgar!"
Deček dvigne oči kviško in nezmerno veselje ga prešine, v družbi nebeške Kraljice je zagledal svojo lastno že umerlo mater. Neutegoma se hoče k nji spustiti, pa ne more. Bil je že pregloboko zabredel v močir, v gostem blatu so mu noge tičale. „Lej, moj sin!" je rekla nato blažena Mati Gospodova, „ako hočeš priti k svoji materi in v družbo njenih in mojih tovaršic, moraš postati ves drugačen detek."
To je njegovo mlado serce tako pretreslo, da je vse napake popustil in bil je naj marljivši in spodobniši vsih učencev. V 14. letu je sprejel samostansko obleko. Zaslišal jc tudi, da je umeri cesar Karol Veliki, kterega je malo poprej vidil v blišu njegove mogočnosti in časti; in zdaj je sklenil svetu se prav do Čistega odpovedati, pa truditi se za naj večo popolnamost.
Bil je naslednjič duhoven in misijonar, je spreobernil na tisuče poganskih vDancev in Svodov, postal njih apostelj in vikši škof. Živo hvaležen je bil Mariji in priserčno jo je častil vse svoje dni, delal je brez prenehanja in z velikim blagrom pod njeno hrambo. Čutil je pa poslednjič, da se mu smert bliža in dan pred Svečnico je dal vliti tri velike sveče eno postaviti na Marijin oltar, eno na oltar sv. Petra in tretjo na oltar sv. Janeza. Na Svečnico je zadnjikrat prejel ss. zakramente, in naslednji dan je umeri, potem ko se je za-znamnjal s sv. križem, o. sveč. 1. 865. To je iz življenja sv. Anzgara. Dopis pa pravi nadalje.
To (namreč spreobernjenje sv. Anzgara) je tudi mene tako v serce zadelo, da sem začel misliti na po-boljšanje, pa vender nisem imel volje se poboljšati. Se nekaj časa potem sem prišel med razuzdane tovarše in v pretep, v smertno nevarnost. In tukaj mi že spet Božja milost glasno na serce terka: ,.pomisli, kaj bi bilo s tvoj» dušo, ko bi ti zdaj le umeri?••
Ta vojska je tcrre-a še nekaj časa. Rad bi se bil poboljšal, pa vender nisem hotel — tako dolgo, da sem slišal spet gorečega pridigarja popisovati velikost in ostudnost smertnega g'eha, pa veliko, neskončno zaslužen je Kristusovo, kako pa je zgubljeno za grešnike, če se ne poboljšajo. , Zastonj je tekla zate sv. Rešnja Kri, o grešnik, če se ne poboljšaš!" te besede so mi tako globoko v s»tcc segle, da sem sklenil poboljšati se.
To je sad Božje besede, ktero vi duhovni ozna-nujete. Ko bi kristjani ne imeii pridig, pri tolikem pohujšanji bi bili vsi pogubljeni. Neka ženska oseba mi je pravila, da je tudi v pridigi našla spoznanje svojega pogubljivega življenja.
Torei preserčna zalivala vam, oznanovavci Božje besede! Zmerom vas bom spoštoval in v časti imel, zmerom vam bom vdan, vam bom po svoji moči pomagal, za vašo čast se bom pri vsaki priložuosti pote goval. Vselej me serce zaboli, kadar slišim kakega pe-s\etnjaka čez duhovne zabavl|ati itd.
Z Gorenjskega, 9. sušea. Položili smo včeraj v hladno zemljo č. g. Henrika Sparovica. Ko s«* je oglasil v ponedeljek na več^r iz kranjskogorskega častitljivega zvonika mertvaški zvin in je oznanjal bridko vest, da je za vselej nehalo biti tvoje ljubeznjivo serce, dragi g. Henrik. — solz sc je potočilo veliko. Od vseh strani jc vrelo ljudstvo zadnjikrat v i d i t tvoje bledo obličje, molit za tvojo dušo. Soli se je potočilo zopet obilno. In ko se je spustilo v temno jamo truplo tvoje ter je pulilo donela černa perst na ostanke tvoj»», se je v novo solzilo mnogo oččs. Pa zakaj bi seneV Sej imel si serce tako blago, tako dobro, da bi bil objel, ako bi bilo mogoče, celi svet s svojimi dobrotnimi rokami.
Ranjki g. Henrik, rojen 1828 v Višnji gori, je bil posvečen I. 1852. Pastiroval je v Vipavi, v več krajih po Dolenjskem, zadnje štiri leta je bil duhovni pomoč-
tik v Kranjski gori. Z veseljem je opravljal duhovske dolžnosti. Iz serca rad je pomagal vsakemu revežu, nikogar ni pustil praznega od sebe. Manum suam aperuit inopi et palmas suas extendit ad pauperem: odperta je bila njegova desnica ubogemu, in proti potrebnemu je bila stegnjena njegova roka". Kdo bi si bil mislil, da se bo poslovil tako naglo z nami? Kdo bi si bil mislil, da se bodo resnobne besede „Memento homo", ktere je še pepelnično sredo pri pepeljenji govoril — naj prej nad njim spolnile? Ležal je samo dva dni in nezuanske bolečine je moral prestajati, ker ga je zavoljo vnetja možgan hudo vznemirjevala domišljija. Da smo ga ljubili, kazal je pogreb njegov. Os^m duhovnov mu je prišlo zadnjo čast 6kazat. Pri pogrebnem govoru, ki so ga imeli preč. g. dekan Keše, ]e bilo zadosti samo ime „g. Hajnrih" in po cerkvi se je razlegel glasen jok. Nosilo ga je šest domačih fantov, drugih šest je svetilo na obeh krajih ob raki. Vsakdo je gledal, kako bi se še mertvemu gospodu Hajnrihu hvaležnega skazal. Za križem so tiho in s solznimi očmi stopali nedolžni otročiči; vsak izmed njih je imel prižgano lučico v rokah. Krasen venec, kterega je zvezala in z dragocenimi trakovi ozališala prijatlov ljubezen, je nesel g. Robič. Domači kvartet, kterega vodi g. učitelj Stoječ, je ginljivo na-grobnico „Blagor mu, ki se spočije" izverstno izpeljal. Serčna hvala naj ti bo toraj, predraga fara kranjskogorska, ki znaš svoje duhovne pastirje tako spoštovati. To je za tebe čast. Tebi pa, ljubi Henrik, Bog daj večni mir, in večna luč naj ti sveti!
V Šentjur J i ob južni železnici bila je pervi petek sedanjega posta ginljiva svečanost. Čast. gospod supe-rijor misijonarjev pri sv. Jožetu blizo Celja so vpriči gosp. dekana in več sosednjih gospodov župnikov blagoslovili križev pot. kterega je slikal nadepolni slikar Janez Šubic v Rimu po načertu slavnega Fiiriha v Beču, okvire pa je krasno napravil njegov stric Ivan Šubic podobar v Loki.
Mjadi slikar v Rimu je sin dobro znanega poštenjaka Štefana Šubica, slikarja in podobarja v Poljanah na Gorenjskem. Bil je na akademiji v Benetkah, in ker je zadnje trenutke slavnega Rafaela izmed mnogih starejih slikarjev v Evropi nai bolj izverstno sosta-vil, dobil je hvalno plačilo in je bil v Rim poklican.
Plemeniti gospod, ki je vidi"; slike slavnih mojstrov po Evropi, Aziji in Afriki, in v sv..jeni gradu jako drage slike shranjuje, rekel je, ko je le perve štiri postaje križevega pota vidil: Srečni ste vi in farmani, da tdko izverstno delo dobite, v malo letih bo mladi slikar slovel na široko". Pri vsaki tabli je Subic v meri, kakor so številke veče prihajale, pokazal, da napreduje umetnost njegova, deseta postaja ]e desetkrat lepša kakor perva in štirnajsta naj lepša. Kdor želi krasne podobe dobiti, naj jih udinja pri: Signor Giovanni Subic, pittore a Roma, Palazzo Venezia, Torre o. piano.
Iz Notranjskega. (Nektere čer tire iz življenj a t č. <j. o. Klemena Jelenc-a.) Ze deij časa se je pisatelj teh verstic pripravljal pisati nekemu prijatlu, kako č. g. o. Klemen Jelenec, kakor poprej v Novem mestu, tako zdaj v Ljubljani vkljub svoji bolehnosti neutrudijivo dela na prižnici, še boij v spovednici, da njegovo naj večje veselje so pa še reveži v bolnišnici, kterih skerb v dušnih zadevah je meinu izročena: da je tukaj prav v svojem elementu, kakor riba v vodi in ptica v zraku; kako se ondi srečnega šteje med njimi; kako je sploh veselega serca in popolnoma zadovoljen itd.: kar neki saboten večer pinese ,,Zg. Danica" prežalostno novico, da č. g. o. Klemen Jelenec je za vročinsko boleznijo umeri, in kako so ljudje na dan njegovega pogreba jokali po toliki zgubi. Tudi pisatelja teh verstic je ta
nepričakovana novica užalila, ker je vidil, da je Cerkev z njegovo smertjo zgubila prezvestega delavca v Gospodovem vinogradu. Blagroval je sicer ranjcega spo-minjaje se besedi Modrega: „Zgodaj je končal, pa je spolnil veliko let; zakaj njegova duša je Bogu dopadla, zato ga je hitel k sebi vzeti izmed hudobi)" (Modr. 4, 13. 14). Spomin na to blago dušo ni mu mogel iti iz glave, zakaj bil je v pravem pomenu goreč duhoven, ponižen menih, mož po volji Božji, pridobil je s svojo ljubeznjivostjo, krotkostjo, ponižnostjo, pobožnostjo, s svojimi izgledi in vsakoverstnimi Čednostmi serca vsih, ki so imeli srečo ga poznati, ga poslušati kot pridigarja ali imeti ga posebno še ko spovednika.
Prav prislužil si je s svojim lepim delavnim živ-ljenljem čast in spoštovanje, pa nepozabljivi spomin; odtod torej, da ga njegovi znanci, prijatli, pred vsem pa še njegove z dušo in sercem vdane mu ovčice, kterih dušni vodnik je bil, ne morejo ga pozabiti. Od tod je tudi, da se od več strani razodeva želja, še kaj o njem lepega, spodbudljivega slišati in brati.
Da se nekoliko vstreže serčnim željam v molitvah gotovo se spominjajočih hvaležnih sere, naj pridenem še jest nekaj čertic iz njegovega življenja, ki so mi od njega znane iz časov, ko je t o. Klemen hodil iz Novega mesta o misijonskih praznikih za može, žene, mla-denče in deklice vsako leto v Šentjernej pomagat pri-digovat in spovedovat, in kar je zadnje leto njegovega življenja v Ljubljani ga nektere poti obiskavši osebno od njega slišal in nad njim zapazil. Želeti je pa, naj bi tudi drugi, ki so t, od koder si že bodi, poznali, njegovo lepo življenje svetu naznanili, da bi se spomin te blage duše med ljudmi ohranil, da bi ga svetni duhovni in redovni, kterih ud je umerli bil, vredno posnemali, za izgled si ga jemali bogoslovci, izmed kterih več si ga je bilo izvolilo spovednika, posnemali ga po svoji moči tudi vsi drugi verni v lepem keršanskem življenji; nadalje da svet zve, kako Kranjci vedo častiti svoje za narod, posebno pa še za Cerkev zaslužene može, kakoršnih je mila naša domovina že veliko rodila — Bog daj, da bi tudi posnemali njih lepe izglede.
Že kot otrok, še bolj kot učenec na latinskih šolah, posebno pa še kot bogoslovec je ranjki Klemen pozornost svojih učenikov nehote obračal na-se. Ranjki dr. Vončina n. pr. je imel <d Boga poseben dar, ljudi in značaje posameznih spoznavati, in večkrat je memo grede svojim poslusavcem kaj času iti okolišinam primernega pa potrebnega povedal; kot cerkveni zgodovinar je cerkvi škodljive razmere sarkastično bičal, na-snroti pa ie možate katoliške značaje hvalil. In Vončina ravno je Klemeua priporočeval in postavljal za izgled drugim bogoslovcera, svetnim duhovnom in redovnikom, ki so imeli čast to blago dušo med svoje Šteti. Bil je skozi :ri skozi lepega obnašanja, prHen, delaven, vesten že od mladih ro*: pač lepo znamnje in veselo upanje prihodnjega poklica za duhovski stan v redu sv. Frančiška! Po tako lepem za prihodnji duhovski stan, za to angelsko službo edino vrednem in potrebnem pripravljanji, smela je cerkev upati z njegovim mašnikovim posvečevanjem pridobiti si dobrega, vestnega, pridnega delavca v vinograd Gospodov. In kar je pričakovala, to je tudi dobila v osebi ranjcega gosp. Klemena: zakaj njegovi molitvi, oči Sevanju vesti, njegovemu hrepenenju stopiti v svetiše Gospodovo, njegovemu resnobnemu premišljevanju, sploh taki pripravi za duhovski stan bila je tudi podeljena primerna, veliko obilniši milost sv. Duha.
Bolj kakor kedaj premišljeval je na pragu v Svetiše za slehernega bogoslovca, prihodnjega duhovna, dobrega premislika vredne besede Davidove: ,,Kdo bo šel na Gospodovo goro. a'i ko bo stal na njegovem sve-
tem kraju? Kdor jc nedolžnega serca in čistih rok... on bo prejel blagodar Gospodov in usmiljenje od Boga, svojega Reienika". (Ps. 23, 3-5.) In: »Gospod! kdo bo prebival v tvojem šotoru, ali kdo bo počiva! na tvoji sveii gori? Kdor hodi brez madeža in pravično živi". (Ps. 14, 1-2) Akoravno mu je bilo s temi besedami tako rekoč od Boga naznanjeno, da sme stopiti v du-hovski stan, ker je vedno lepo, čisto, sveto živel, ne bi si bil vender upal storiti te velikanske stopinje v svetišč Gospodovo, *ko bi ga od drug« strani ne bilo gn*Io serčno hrepenenje po Gospodovih vežah, in še več, ako bi ne bil imel velikega zaupanja v Božje neskončno iidmiijenje.
Prosil, molil, zdihoval je k Bogu pred njim razlival svoje serčne « bCutke in nepopisljive želje stopiti v njegovo Svetišo: zdaj molil, zdaj premišljeval je za bogosloven, za prihodnjega kakor tudi že za posvečenega duhovna naj lepši 84. Davidov psalm: ,.Kak«. ljube so mi tvoje prebivališa, Gospod vojskinih trum! Moja duša hrepeni in koperni po preddvorih Gospodovih, moje serce in m.»je meso se veseli v živem Bogu; vrabec si namreč najde h š«» in gerlica svoje gnjezcio, kjer izvali svoje mladiče, (jest pa naj najdem; tv-je altarje, Gospod vojskinih trum. moj Kralj in moj Bog! Blagor jim, ki prebivajo v tvoji hiši, o Gospod! vekomaj in vekomaj te bodo hvalili. Blagor človeku, kteri ima pomoč od tebe: v svojem sf-rcu si napravlja »tonnjice (čednosti) po dolini solz h kraju, ki *i ga odiočil. Zakaj postavo-dajavec daje blagodar: hodijo od čedn< sti do čednosti; vidi se Bog bogov na Sijonu. G.»spod vojskinih trum, usliši mojo molitev: poslušaj Bog Jak'-pov! Ozri se Bog, naš vaih, in pogiej na obličje svojega maziljenca; zakaj boljši je en dan v tvojih preddvorih kakor tisuč (drugih v r*ztre*'»nji in pozemeljskih veselicah). Kajši sem naj manjši v hiši svojega Boga, khkor pa da bi stanoval v šotorih grešnikov. Ker usmiljenje in resnico Bog ljubi; Gospod bo milost in slavo dal. Dobrot ne bo odrekel njim, ki žive nedolžno: Gospod vojskinih trum, blagor mu, kdor v tebe zaupa.
(Dalje uasl.)
Iz Maribora, T. sušca. (< 'e.šenje sv. Jožefa.) Sv. Oče papež Pij IX so 27. aprila 1*05 milostivo dovolili, da vsi katoliški kristjani morejo dobiti V3ak dan po 300 dni, enkrat v m-slu pa popolnoma odpustek, kdor v mescu subcu , marci j o, v cerkvi ali pa doma opravlja kako češenie in vaje v čast sv. Jožetu, blizo tako, kakor se v mejniku Smari iee « pravljajo, in se ktere koli dan mesca opravi spoved, sv. Obhajilo in molitev v papežev namen. Odpustki se morejo tudi dušam v vicah darovati. *)
V Mariboru se to češenje sv. J.,žeta obhaja pri oo. Frančiškanih v cerkvi b!až. Marije Device. Vsaki dan mesca sušca je pri altarji sv. Jožefa sv. maša z blagoslov, m in a slovenskimi lih.nijami od sv. Jožeta; na večer o 117 ra nemške litanije sv. Jožeta z blagoslovom. Zraven teja se bo obhajala devetdnevnica pred prazni':« m sv. .Jožeta, ki se zači.e 1<». sušca. O (Jdnev-nici bo zjutraj ob 5 sv. maša, potem premišljevanje, peta masa z blagoslovom in litanije sv. Jožeta v slovenskem jeziku; na večer pa ob ♦) premišljevanje z iitauijami sv. Jožeta in blag slovoui v nemškem jeziku.
Pozdrav Mariji.
I.
Perve žarke je razlilo Milo aolnce na zemljč, In k Mariji privabilo Me je solnčnato nebo.
Naj te hvali, o Marija! Krasna vsa narava krog, Naj razlega melodija Tiček tebi 6e čez log.
A ve, naj v pozdrav, Marija, Ti iz stolpov vseh doni! Naj premila harmonija Te zvonov vseh počasti.
Perve zdihe k tebi vnete Moje dviga zdaj serce, Blagoslovi svoje dete, Mati ko j v začetku dne!
Vedno mila stoj na strani Meni dans, in slednji dan, Hudega me zvesto brani, Vedno vari dušnih ran!
V	tvoje varstvo izročujem •Serce, dušo in teio, Tvoja last se imenujem, Naj ti bode to Jjub6!
Serce moje naj le bije Jezusu in tebi v čast, Djanje vse naj priča mi je, Da sem res jez tvoja last.
Blagoslov mi zdaj podeli, Ko na delo se podam, In ta dan me spremljaj celi, Srečo, da povsod imam!
(Je mi duša omaguje. Vroči dan, ko jo teži, Serce tužno ko zdihuje, Novih ti mi daj moči.
Vse zročiia ti svoje delo, Tvoj altar ko zapustim, In na delo grem veselo, Da dolžnosti doveršim.
V	tvojem varstvu dan začeti Naj se s teboj dokončd. Dokler romam po tem sveti, Si tolažba moja vsa!
M. St-va.
Razgled po svetu.
Avstrijan8ko. Večina tirolskega deželnega zbora je 9. sušca v zbornici dala brati protest zoper žaljenje tirolskih deželnih pravic po sedanji vladi in je zapustila
Ver o tem glej v izverstnili novih bukvah g. Fr. Sa- zbornico, ki potem ni imela potrebnega števila poslan-jeviva. jezuita, kurim j.» naslov: »Odpustki" itd. pri gosp. cev za sklepanje. Pritožujejo se v protestu čez novi Ničmanu v Ljubljani l»7f>.	volilni red za deržavni zbor, vsled kterega se poslanci
za deržavni zbor ne volijo izmed poslancev za deželni zbor. Pritožujejo se čez začasni šolski red za Tirolsko, ki tudi po sedanji vstavi zamore le po poti deželnega zbora veljavo zadobiti, in v tem Stremajerovem šolskem redu vidijo nevarnost za katoliško odrejo mladine in za tirolsko nravo. Posebno pa se pritožujejo zoper to, da je minister za bogočastje preziravši celo postavo od 7. aprila 1866 dovolil protestanške srenje na Tirolskem.
Droboe novice. Nadležnim protestantom vsaka reč mora služiti za razširjanje njih zmot in krivoverstev — celo Kurent sam. O pustovanji so namreč v Torinu taki trosivci na železnici vsilovali priprostim kmetom knji-žurine in liste z lažnjivimi nauki zoper katoliško vero. „Unita" torej to naznanuje zadevnim duhovnim pastirjem, da naj čujejo zoper lažnjivo preroštvo. - V Rimu je prebivalstvo o pustu v velikih množicah sulo v ondotne cerkve ter je pred izpostavljenim Najsvetejšim zadostovalo za velike pohujšanja, ki so se godile tiste dni. — V „novem Rimu" so tatovi ukradli 85 metrov svinčenih cevi v galeriji od sv. Vitala do „Narodnega terga". Vodijo namreč cevi vodo „raarcijalsko" v posestva Or6i-nove. To kaže vender že nezmerno tatinsko prederznost! — Poljci v Berlinu zbirajo podpise za protest zoper zatiranje poljskega jezika po poljskih okrajinah. — Mavtarji z vsega sveta, razun francoskih, se hočejo ,,po-bigecati" v Filadelfiji. Francoskim pa se kujajo, ker so le-ti, boje „nepostavno", vstanovili neko beznico v novem Orleanu. — V novem Jorku v Ameriki so našli, da je naj manj za 500 milijonov menjic in raznih kreditnih papirjev ponarejenih! „Švindel" tedaj še zmiraj gospoduje! Sleparstva v strahotni meri so se pričele potem, ko je bil izgled dan s krivicami zoper Cerkev Kristusovo, in slabo je upanje, da bi to jenjalo, dokler se ne bo v novo izgled dal, da krivica zoper nikogar ni do-pušena, še najmanj zoper nevesto Kristusovo.
Cvet hi sati zveste motiiee*
Zahvale.
Št. 1. Pri Ljubljani. Pred kratkim je umeri človek, ki je bil že več let opustil ss. zakramente, ker je gotovo veliko tacega bral, da ni nič več deržal na to, ker ko bi bil mislil, da je to potrebno, je rekel pozneje, bi ne bil med lenimi prejemavci ss. zakramentov, ampak med pridnimi. Poslal mu ]e bil Bog nevarno bolezen, ali od začetka ni hotel duhovna. Začnejo pa nektere dobre duše prav zaupno opravljati devetdnev-nico k „naši ljubi Gospej", in — ni bila še dokončana, že se je dal previditi v veliko veselje vsim. — To naznanjam zato, da se bo vsak še raji zatekel k Mari i v takih rečeh, kjer je že vse brez upanja. Izrekam toraj čast Bogu, zahvalo Mariji in vsim, ki so kaj molili za bolnega. Zadnjo noč je še poljubil podobico naše ljube Gospč in za zadnjo uro blagoslovljen križec. Upam, da se ga je Bog usmilil pri svoji pravični sodbi. A. B.
Prošnje.
Št. 1. Oče več otrok, sv. veri in sosebno spovedi silno sovražin in pijanstvu vdan, bodi od žalostnih otrok vsim družnikom „Naše ljube Gospe" ponižno v gorečo molitev priporočen.	N. T.
Št. 2. Iz ljubljanske okolice. Ud bratovšine ,,naše lj. Gospe presv. Jezusovega Serca", bolna oseba, ktera že v tretje leto, pri naj boljših letih, ne more iz postelje, in je pri telesnih bolečinah še od obupljivih skušnjav silno nadleževana, se priporoča pobožnim so-udom v molitev, da bi ji pri začeti devetdnevnici po-
magali, in obeta, ako je Bogu v čast in njej v zveličanje, da bo prošnja uslišana, po „Danici" razglasiti.
A. P.
Št. 3. Iz Kranja. Žena z neodraslimi otročiči udom prav živo priporoča nevarno bolnega moža, da bi ga jim ljubi Bog na prošnjo .,Naše ljube Gospe" ohranil, če je njegova sv. volja.
Št. 4. Z Bohinjskega. Gosp. duhovni pomočnik v sosednji Sr. v. so že precej dolgo bolni. Meni se je želja obudila Vas prositi, da bi jih priporočili bratom in sestram Naše ljube Gospe. Že 6 nedelj niso mogli maševati. Priporočim jih posebno čč. gg. duhovnom, naj bi se spominjali zlasti pri sv. maši, da bi jim Naša ljuba Gospa sprosila zdravje, ako je Bogu ljubo, da bi mogli posebno zdaj v postnem času delati za blagor naših duš. — Enako bodi priporočena žena M. M., ki že čez leto in dan zdihuje v neznanski bolezni, in še druga žena J. T., ki že nad tri leta terpi silne muke. Naj bi jima brati in sestre Naše ljube Gospe sprosili zdravje, ali zlajšanje, ako je Bogu na čast in njima v zveličanje. Ako se jim zboljša. obljubim v slavo Naše ljube Gospe to po Danici razglasiti.	L. R.
Lepo delo za sv. Cerkev.
Veliko oseb se je zavezalo za sv. Cerkev in sv. Očeta, dokler sev zmaga ne doseže, zmiraj tako-le opravljati. (Dalje.) Štev. 31., 32., 33. obljubi vsak teden 1 rožni venček n. ij. G.; 34. vsak tedeu rožni venček n. lj. G. in sv. Obhajilu: 35. vsak dan tri božje čednosti;
36.	tri osebe vsaka vsak teden rožni venček n. lj. G.;
37.	dve vsaka vsaki dan lavret. lit.; 38. vsak dan lit. Jez. Serca; 40. vsak dan rožni venček n. lj. G.; 41. vsak teden žalostni del rožnega venca; 42. dve osebi vsak tedeD žalostni del rožnega venca; 43. dve vsak teden rožni venček; 44. vsak teden molitev za papeža; 45. vsak teden litanije Jezusovega Imena pa rožni venec sv. Rešnjega Telesa; 46. vsak teden litanije n. lj. G.; 47. vsak teden lavretanske lit.; 48. vsak teden veseli del rožnega venca; 49. vsak teden pri sv. maši biti za zmago sv. Cerkve itd.: 50. vsak teden veseli del rožn. venca.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Su^ee. — Marci j.
19.	\edelja III v 40dansk"m postu. Evangelij: ,,Jezus izganja huoioa". (Luk. 11.) — Zapovedani praznik s»v. Jožefa, ženinu Marija Device in r edinka N. G. J. Krpatrona ali varha vesoljne katoliške Cerkve, Še posebej Kranjske dežele. — Sv. Landoald, mašnik misijonar na Nizozemskem, in sv. Amaneij, dijakon, njegov tovarš, in ai ostolj-ki spremljevalec sv. škofa Amanda. f 668.
20.	Ponedeljek. Sv. Joahiiu, oče Marije Device, njega praznik pa se obhaja v nedpljo po veliki gospod-njici ali velikem Šmarnu. — Sv. Ar/iip, tovarš sv. Pavla aposteljna; njega se apostelj spominja v svojem listu do Kološanov iu do Filemona.
21.	Torek. Sv. Benedikt, opat in začetnik benediktinskega reda. i 543. — Sv. Serapijon, škof na Egiptovskem, prijatel sv. Antona puš. in sv. škofa Atanazija, je bil od arijancev pregnan in je t v 4. stoletji.
22.	Sreda sredpostna. Sv. Oktav i j an, \eliki dijakon v Kartageni, je bil z veliko tisuč spričevavcev vred od Vandalov umorjen zavoljo spoznovanja katoliške vere
▼ 5. stoletji. — St. Deogracias, škof v Kartageni, je bil prodal cerkvene posode, da je odkupil vjetnike, ktere je bil kralj Genzejik iz Kima v Afriko prignal, f 457. — Sv. Katarina Švedska, deviška vdova. Gl. Danico lansk 1. List 12 (ne 10 po tiskni pomoti).
23.	Otertek. Sv. Viktorijan, deželni poglavar v Kartageni, je bil na povelje vandalskega kralja Hune-rika, Genserikovega sina, strahovitno mučen in umorjen v 5. stoletji. — Sv. Benedikt, menih v Neapolu, je bil od divjih Gotov v razbeljeno peč zapert, naslednji dan zjutraj pa so ga dobili živega in nepoškodovanega.
Danes je dan 12 ur dolg.
24.	Petek. Svete petere rane N. G. J. Kr. — Sv. Gabritl — „Moč Božja" — veliki angelj, ki je Mariji Devici oznanil včlovečenje Sina Božjega po moči sv. Duha. — Sv. Simeon, poltretje leto stari deček v Trientu na Tirolskem, ki so ga judje veliki četertek leta 1472 strahovito mesarili in s šili do smerti zbadali. Bog ga je z mnozimi čudeži poveličeval. Papež Sikst V so podelili popolnoma odpustek vsem, kteri ta dan po prejetih svetih zakramentih v cerkvi sv. Petra v Trientu tega dečka časte in se mu priporočajo.
2"). Sahot«. Oznanjenje včlovečenja Sinu Božjega Devici Mariji. Zapoteriaii praznik. — Sv. Dizma, spreobernjeni razbojnik, kteremu je Kristus na križu raj obljubil. - - Sv. Dnla, devica v Nikomediji na Ju-trovera, dekla nekega vojaka, je svojo ohranjeno čistost s silovito smertjo pUčala, in si mučeniško krono zaslužila.
Danes je mlaj ob i), uri 9. m. zvečer.
Il Ljubljane. (Knez o-Škofijski spraševanjski odbor.) Za odbornike knežje-škofijske komisije za veroznauske učenike na ljudskih in srednjih šolah pa na učeniških vadnicah so začasno izvoljeni od od mil. kneza in škofa naslednji čast. gg.: Kanonik dr. Henrik Pav ker pl. Glanfeldski, predsednik: častni kanonik dr. An dr. Ce-bašek; profesor Andr. Zamejic, profor dr. Jan. Gogala, in profesor Jožet Marn.
Manjši redove in toniuro so v četertek, 16. t. m., prejeli naslednji gg. bogoslovci perv«»letniki: Fr. Nahti-gal il Žužemberka: Jož. Satnida iz Kočevja; Jan. Va-kselj iz Lfskovea. in Jož. Zalokar z Gorij.
Y bratovšino ss. Cirila in Metoda so se zopet o godu teh častitljivih ap* steijnov jeli obilniše zapisovati. Poslali sm<» ravnokar nektere »taline novih udov v Celje k sv. J« zetu. Zdaj o strašnih zmešnjavah na Jugu je pomoč Božja na prošnje velikih slovenskih aposteijnov silno silno potrebna. Molite, molite!
Il Gorice, 14. sušca. Prevzvišeni nadškot so prete-čeno saboto nekterirn bogoslovcem, peterim frančiškanom in enemu usmiljeuemu bratu pouelili manjši redove, „minores". V nedeljo so trem podelili subdijakonat, v ponedeljek dijakonat, in v četertek so bili za mašnike
Eosvečeni dijakoni gg.: Janez Grusovin, frančiškana P.
Lrizjgon Majer, P. Vilhelm Vindišar in usmiljeni brat P. Ladislav Moreš.
Na Dnnajn je 13. sušca slavni akademiški slikar Jožef vit. Fiihrich, previden s ss. zakramenti, umeri v 77. 1. svojega življenja. K. I. P.
Sveti Jožef.
Sveta Cerkev dans praznuje Varha svoj ga slavni god;
Vsa IliVja se raduje, Petje čuje se povsod: Sveti Jožef, varh naš mili! Daj, da bi te prav častili; Tvoja roka vselej vari nas, Se posebno smertni čas!
O svet' Jožef! blagor tebi, Mož pravičen, čist in svet! Jezusa imaš pri sebi, In Marijo d'viški cvet Božji varh še cio smeš biti, Se z Marijo zaročiti; — Res prečudna je le-ta oblast In nebeška je ta čast!
Tvoji brambi je zročena Cela Cerkev Kristusa, Zlasti še priporočena Tudi V3a Ilirija: O svet' Jožef! ti ohrani Sveto Cerkev in jo brani; Bodi varh mogočen tudi nam — Vsim ubogim grešnikam! —
In ko bomo zdihovali V zadnji sili brez moči, — Luč mertvaško že deržali, — Vari nas, svet' Jožef ti! Že bo zadnja ura bila, Duša se s sveta ločila: .Sveti Jožef! nam roko podaj, Pelji dušo v sveti raj! —
Karol Karigar, učenik.
MMuhovske spremembe*
¥ Ljubljanski škofiji: Prečast. gosp. Anton Urbas, fajmošter na Dobovcu , je dobil gr. Lamberško korar-stvo v Ljubljani. — C. g. Mavricij Sarabon pride za duh. pomočnika v Kranjsko goro; č. g. Fr. Stupica iz Mokron« ga v št.-Kocijan pri Dobravi; č. g. An t. Z logar pa v Mokronog. — Petnajst že delj časa izpraznjenih duhovnij je na novo razpisanih, namreč: Bohinjska Bela, xt.-Gothard,, Ambrus, št.-Mihe/, Mehovo, Dragatui, Adlešiče, Pretoka. Banjaloka. Potom, it.-Gregorij, Studeno, št.-Jost pri Polhovem gradcu, Želim'j o. Vranja p*-.č.
MMoitrmimi darovi.
Za napravo neozdravljivih r Ljubljani: Prejel gosp. K. Heidrih: po čast. g. Mih. Debelaku v Terstu 50 gl.; čast. g. Tavčar v Kranji 2 gld : preč. g. Juri Vole v tretje 20 gl.; J. H. v Ljubljani 20 gl.: Elizabeta Rob-lek 2 gld. — Prejelo vredništvo: č. g. Lovro Rozman 5 gld.
Za sv. Očeta: C. g. P. Ribnikar s farmani Kres-niškimi sv. Očetu za pirhe 5 gld. -- Neimen. po gosp. kan. P. Urhu 6 gl.
Za afrikanski misijon: Neimenovana 1 gl.v
Za misijon v Adrijanopelnu v Bulgariji: C. g. P. Ribnikar 1 gl.
Za slovenske misijonarje v Ameriki: G. J. Z. 5 gl.
Pogovori z gg• dopisovalci.
Gg.: A. K. v Pr. in J. Š. ob S.: Prihodnjič, ker reč potrebuje nekoliko prevdarka.
Odgovorni vreunik: Lnka Jppan. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.