Poftnlna platana v gotovini Stev. 278 ¥ L|ubl|anlt Četrtek 7. decembra 1939 Uto IV Italija za ustanovitev evropske protiboljševiške zveze Prvi korak do tega bi bila vojaška zveza med Italijo in Madžarsko, ki naj bi za kralja dobila kakega italijanskega kneza . Rim. 7- decembra, o. V rimskih političnih krogih se vztrajno širijo vesti o tem, da je treba pričakovati kmalu važnih sprememb v evropski politiki. Povod za te spremembe bo dalo nastopanje Italije, ki je trdno odločena, da se z vsemi silami ustavi vsakemu poskusu za širjenje bolj-ševiškega političnega vpliva na Balkan. Za ta svoj namen bo Italija ojačjla stike z Madžarsko in najbrž z njo sklenila vojaško zvezo. Ni še znano, ali bi Italija v tem primeru poslala svoječete na Madžarsko, gotovo pa je, da bo Madžarski nudila vso pomoč, da se utrdi m postane močan branik proti boljševiškemu vdoru v Podonavje. Po nekaterih ugibanjih naj bi vso to neločljivo sodelovanje med Italijo in Madžarsko dobilo izraza v tem, da bi Madžarska ponudila kraljevo krono kakemu članu italijanske kraljeve rodbine. Ojačenje zvez med Italijo in Madžarsko naj bi bilo prvi korak do balkanske nevtralnostne zveze pod vodstvom Italije. Do te zveze pa ne more priti prej, preden ne bo Romunija uredila svojih odnošajev z Bolgarijo in Madžarsko. Hkratu pa so nova prizadevanja Italije v zvezi s poskusi za ustanovitev evropskega protikomunističnega bloka. Rim, 7. decembra, m. Italijansko časopisje se Se vedno obširno bavi z vdorom Sovjetske Rusije na Finsko. Še vedno izredno ostro napada Sovjetsko Rusijo zaradi tega njenega koraka. _V svojih komentarjih zadnjih dogodkov na Finskem se italijanski listi zavzemajo za to, da se v Evropi ustanovi veliko in močno evropsko protikomunistično zvezo. V zvezi z ustoovUvijo tetfa bloka italijansko časopisje poudarja, da bi bilo treba najprej končati nekoristno vo)no na zahodu ter zbrati vse sile za obrambo evropske civilizacije. Posebno ostro italijanski listi nastopajo proti vsakemu ruskemu vmešavanju na Balkui. Rim, 7. decembra, m, »Corriere Padano«, glasilo maršala Balba, objavlja daljši članek pod naslovom »Italija in Balkan«. V njem mimo drugega pravi: »Balkim, posebno pa le njegov zahodni del, teži po zgodovinskih in zemljepisnih zakonih k Italiji. To priznavajo vri in zato danes vsakdo, kdor ieli pokazati tudi z dejanji ne samo z besedami svoje prijateljsko stališče do italijanskih koristi, mora to upoštevati in ne ovirati Italije na tem odseku.« Dalje poudarja list, da ne bo mogoče ustanoviti balkanskega bloka pod italijanskim vodstvom vse dotlej, dokler bodo v Bukarešti tako nepopustljivi. Bukarešta bi morala najti pot za sporazum z Madžari, če do tega ne bo prišlo, se utegnejo roditi v kratkem huda presenečenja. Tedaj bi pa bila brezuspešna vsaka žlja po ohranitvi miru, ki jo zdaj kaže Italija. Ni izključeno, da bi se balkanski blok, re« neodvisen, mogel ustanovi pod vodstvom Italije, toda ne za račun kake tretje države. Italija ima svoje koristi v Sredozemskem morju in na vhodih v to morje. Njena politika si bo prizadevala, da z vsemi silami zavaruje življenjske interese Italije. Vse drugo je samo pripovedka. Milan, 7. decembra, m. Tukajšnje časopisje se obširno bavi s člankom, ki ga je objavil angleški ča- sopis »Manchester Guardian«, ▼ katerem pisec trdi, da je med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo popoln sporazum za izvedbo skupnega operacijskega načrta za delitev Evrope in da bo zaradi tega sovjetska akcija ostala omejena samo na Baltik, dočim ne bodo Sovjeti naredili nobenega odločnega in končnega koraka na evropskem jugu in jugovzhodu, to pa zato, da bi se izognili nevarnosti, ki jim preti, ker bi s tem izzvali Italijo. Ta pa bi povzročila motnje, ki bi utegnile biti ▼ škodo Nemčiji. »Messaggero« pravi tudi, da so italijanske koristi v južnovzhodni Evropi jasne in to že vsi upoštevajo. Zato bi bil za splošno stanje škodljiv tudi vsak poskus dragih držav, da bi okrepile svoj vpliv v južnovzhodni Evropi. Verujejo, da je o tem Nemčija prepričana bolj kot kdorkoli drugi. O ostalem je pa to pokazala tudi nemška politika, ki spoituje ozemeljsko nedotakljivost Madžarske in se v tem strinja z italijansko politiko, ki gre za tem, da se urede ustale odnošaji v Podonavju in na Balkanu. Finci so zavrli rdečo ofenzivo v Kareliji Finska letala so uničila Terijoki, zavetišče! vsiljene boljševiške vlade - Sovjetska letala so potopila dve ladji finskih beguncev Helsinki, 7. dec. m. Reuter poroča: Na Kare-lijski ožini divjajo hudi boji med 80.000 sovjetskih vojakov in 40.000 Finci. Finska ima zdaj pod orožjem vsega skupaj pol milijona vojakov. Med sovjetskimi oddelki, ki se bore s Finci, je tudi nekaj ruskih komisarjev, ki so se borili že leta 1917, ko je general Manerheim uničil boljševiško vojsko in priboril Finski svobodo. Z bojišč poročajo, da so boljševiške čete slabo oborožene in slabo oblečene. Rdeči vojaki iniajo gumijaste čevlje, ki so zelo napripravni za dolge pohode. Finci se dobro zavedajo, da je sovjetska vojska slabo oskrbljena, in da tudi nima na razpolago dovolj šotorov. Zaradi tega Finci, brž ko zapuste kak del svojega ozemlja, uničijo in požgo vse vasi, da se ne bi mogli z njimi sovjetski oddelki kaj okoristiti. V hiše pa, ki jih ne zažgo, nastavljajo vse polno min, ki eksplodirajo brž ko | kdo poskuša odpreti vrata. Pomoč Amerike in Evrope za Finsko Iz Nemčile, Anglije, Italije in Balkana prihaja orožje, iz Amerike denar Helsinki, 7. dec. t. >United Press« poroča, da eo zadnje čase dobili Finci veliko pušk iz Nemčije. So to večidel puške nekdanje češkoslovaške armade. Nemčija je izjavila, da je sedaj pripravljena poslati še puške novejše vrste. Tudi iz Italije pričakujejo večje število letal. Prišlo jih je že 50, pride jih še nadaljnjih 50. Pričakujejo pa, da jih bo mogla Italija dobaviti še nekaj sto. Tudi Anglija in iz nekaterih balkanskih držav je bilo poslano orožje na Finsko. Italijanski odločujoči krogi izjavljajo, da so vsa italijanska letala, ki so prišla na Finsko, nabavljena v Italiji od finske vlade. Ni res, da bi Italija sama od sebe pošiljala na stotine letal na Finsko. Vse, kar je prišlo tja in bo še prišlo, je bilo kupljeno in plačano. Newyork. 7. dec. o. Predsednik Roosevelt je poslal predsedniku finske republike ob včerajšnjem državnem prazniku dolgo brzojavko, v kateri izraža občudovanje finskemu narodu in simpatije vse Amerike zanj. Včeraj so iz Združenh držav odposlali prvo denarno pomoč *a Finsko. V kratkem bo poslanih nadaljnjih milijon dolarjev, ki so jih nabrali po rapiih ameriških mestih. Ameriški Rdeči križ pripravlja velike podpore v denarju in v zdravniških potrebščinah. Predsednik Roosevelt bo predlagal zbornici, naj Amerika vrne Finski vse obroke, ki jih je plačala doslej na račun vojnih dolgov. Teh obro-kov je okrog 20. S tem hoče Roosevelt dati Finski dejansko pomoč v sedanjem boju, hkratu pa ustreči vedno hujšemu pritisku javnosti, ki enoglasno zahteva ustavitev trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. V tej zahtevi so složne vse ameriške politične stranke, ki zahtevajo tudi takojšen razpust komunistične stranke v Ameriki in aretacijo vseh moskovskih agitatorjev. London, 7. decembra. Angleška vlada je sklenila takoj poslati 20 bojnih letal na Finsko. Pripravljena je Finsko zalagati s potrebnim vojnim materialom. Hude grožnje proti Romuniji in Turčiji je prineslo glasilo Kominterne v zadnji številki. Romuniji svetuje »Kominterna«, naj takoj sklene nenapadalno pogodbo z Rusijo ter se odreče samostojnosti po zgledu baltiških držav. Turčiji pa očita, da hoče »Balkan SDraviti v voino Droti Nemčiji nost, slabo organizacija, nepripravljenost, skratka značilno komunistična površnost, ki se je ves čas izživljala samo v besedičenju in v politiki. Rdeča vojska ob svojem prvem resnem nastopu dan za dnem izgublja sijaj bajke, ki go je po svetu razpletla okoli nje propaganda o »armadi delavcev in kmetov, ki bo osvobodila male narode«. Sovjetske bojne sile za boj proti Finski Pol milijona moi, 1000 tankov, 500 letal - ter silna nemarnost v vodstvu in organizaciji Stockholm, 7. decembra, o. List »Afton-bladet« poroča iz Moskve, da je poveljstvo sovjetske vojske zbrai0 za _ boj proti Finski vsega skupaj pol milijona vojakov s tisoč tanki in 500 letali. Rdeče poveljstvo je odločeno, da ne bo štedilo z ljudmi in z materialom, da čim-prej doseže svoj cilj: uničenje svobodne finske države. Kaže pa, da spričo finske pripravljenosti, junaštva finske vojske, vremenskih razmer in svojevrstnega ozemlja ta naloga ne bo posebno lahka. V dosedanjih bojih je bilo vsega skupaj ranjenih, ubitih in ujetih ,20.000 sovjetskih vojakov. Finsko vrhovno poveljstvo pa nasprotno silno prizanaša ljudem in Jin ne mara po nepotrebnem žrtvovati, zaradi tega so se Finci tudi umaknili s položajev pred Manner-heimovo črto, katero bi bili z žrtvami lahko držali. Švedski list poroča dalje, da je sovjetsko vojno brodovje sknšalo nastopiti na morju in na Ladoškem jezeru, da se je pa izkazalo, da so boljševiški mornarji zelo neizkušeni, da ne poznajo morja in obale, da uporabljajo zemljevide in globinske karte še izza carske Rusije. Sploh se v vsem ruskem vojaškem vodstvu kaže pomanjkanje strokovnjakov, silna nemar- V prvih bojih med finskimi in sovjetskimi letalci, so Finci izgubili svojega najboljšega letalca, poročnika Melino. Doslej je na Finsko prišlo 3000 švedskih prostovoljcev, v kratkem pa pričakujejo novih oddelkov iz Švedske in Norveške. Pri včerajšnjih bojih na Karelijski ožini so prvič nastopili tudi finski oklopni avtomobili, osem po številu. Ti so uničili deset sovetskih tankov. Vsega skupaj je bilo do zdaj uničenih 80 sovjetskih tankov. Dve finski ladji, ki sta i begunci odpluli iz Helsinkija na sever, nista prišli na cilj. Napadla so jih sovjetska letala in jih potopila z ženskami in otroci vred. Vsi napadi med včerajšnjo ofenzivo v Kareliji «o. bili odbiti, boljševiške čote niso nikjer mogle priti niti v neposredno bližino Mannerheimove črte, kaj šele, da bi jo bile kje predrle. Ruska ofenziva je bila dejansko ustavljena. Mesto Petsamo na severu je še vedno v finskih rokah, čeprav ga naskakujejo vedno močnejše sovjetske čete. Sovjetsko vrhovno poveljstvo se v svojih včerajšnjih in današnjih poročilih omejuje na to, da zanikuje finska poročila o napadu na Murmansk in o sovjetskih izgubah. Včeraj so finska letala napadla »prestolnico« komunistične vlade, katero so rdeče tolpe privlekle s seboj iz Rusije. Napad je bil tako silovit, da je rdeča vlada Terrioki izpraznila in pobegnila nazaj na rusko ozemlje. Ce bi bila sovjetska vlada dosledna, bi morala zdaj odreči priznanje vladi, ki ni več na finskem ozemlju. Na bojišču Kareliju napada sovjetska sedma armada pod poveljstvom generala Mere/kova. Včeraj so Finci s puškami zbili neko sovjetsko letalo v severnem delu Ladoškega jezera. Bern, 7. decembra. »Basler National Zeitung« je dobila od svojega dopisnika iz Helsinkija tale d°PVsi, ki so videli Fince na fronti, soglasno izjavljajo, da so Finci odlični vojaki in da imajo nenavadno sposobno vrhovno poveljstvo, sovjetski poskus, da bi s tanki imedli Finee, se je popolnoma izjalovil. Posebno hvalijo ponovno zavzetje Petsama, ker so finski oddelki morali v eni sami nofi marširati 100 km daleč ter j im je to omogočilo. da so Ruse presenetili m Uh v boju na nož potisnili nazaj in jih premagali. Kopenhagen, 7. decembra, o. Finski_ bom-barderji so se snet podali na bombardiranje sovjetskih letalskih oporišč, tako so danes zjutraj odleteli do Estonije in bombardirali sovjetsko letalsko oporišče v 1 Baltiški ter vse hangarje zažgali. Ni še znano, če so v teh hangarjih bila tudi letala. Dopisnik »National Tidende« poroča, da so finska letala z uspehom bombardirala sovjetske čete na več mestih. Več sovjetskih letal je bilo sestreljenih. Turčija zbira vojsko ob ruski meji Carigrad, 7. decembra, o. Turški zunanji minister je imel včeraj dolg sestanek z romunskim poslanikom. Predmet sestanka ni znan. Predsednik turške republike bo jutri odpotoval v Erserum na meji med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Govore, da bo predsednik pregledal vojaške oddelke, ki jih je Turčija v precejšnji množini zbrala vzdolž ruske meje. Čemu je to storila, ni znano. llmor nemškega diplomata v New Yorku Newyork, 7. decembra, m. Tajnika nemškega konzulata Walteirja Engelberta so našli mrtvega na stanovanju v Brooklinu. Zdi se, da je nemški diplomat postal žrtev zločina. Policija ije sporočila, da je našla njegovo truplo V6e okrvavljeno. Takoj je uvedla preiskavo, kakor hitro je dobila od nemškega konzulata obvestilo, da Engelbert ni prišel v urad ter tfa tudi telefonično niso motfli priklicati. , Finci ruskemu narodu London, 7. dec. AA. Reuter: Finski radio je V oklicu s Sovjet- snoži objavil oklic na rusko prebivalstvo, pravi, da si finski narod ne ieli vojne sko Rusijo. Finei so miren narod in edina njihova iel je je, iiveti v miru s svojimi sosedi. Vaši očetje vam lahko pripovedujejo o junaških naporih finskega naroda in o bojih, ki so jih bili stoletja in stoletja zoper tirane. Ta vojna vain ne bo prinesla slave. Protiletalske bateriie v finskem olimpijskem stadionu Helsinki, 7. dec. Reuter poroča: Olimpijski stadion v Helsinkih, kjer bi morale biti prihodnje leto olimpijske tekme, zdaj uporabljajo v obrambne namene. V njem 60 postavili številne protiletalske baterije, ki so že do zdaj dosegle več lepih uspehov ter sestrelile precej sovjetskih letal. Vesti 7. decembra Vrhovni voditelj nemške policije Hinimler je izdal uredbo o ustanovitvi obsežne policijske rezerve, ki bo opravljala varnostno službo v no-tranjotti. Povečanje števila policijskih oddelkov je bilo potrebno zaradi vojne. Odgovornost nekaterih evropskih vlad za to, kar se dogaja v severni Evropi, je ogromna. Po sledice za njihove spore nosijo male države ki jih požira boljševiški imperializem, piše ugledni milanski dnevnik »Popolo do Italia Javne zbirke za pomoč Finski v boju proti bolj ševikom so se začele po vsej Ameriki. Anglija bo svoje stališče do sovjetskega napad i t na Finsko povedala na seji Zveze narodov, kjer bo angleško vlado zastopal državni pod tajnik v zunanjem ministrstvu Buttler. Nemško uradno poročilo pravi, da je bilo doslej potopljenih za 480.000 ton angleških ladij. Angleški uradni podatki pa vedo povedati o tem, da je bilo do 2. decembra potopljenih 321.000 ton trgovskih in 73.000 ton bojnih ladij. Poveljnik nemške pomorske sile admiral Raeder je včeraj obiskal nemško vojno ladjevje v Wilchelmshafenu. Angleški mornariški minister Churchill je včeraj imel v poslanski zbornici velik govor o vojni na morju in dejal, da je vojna z minami za vse čase zvezana s Hitlerjevim imenom. Neuspešnost nemfke podinorniške vojne dokazuje dejstvo, da si podmornice upajo napadati samo še nevtralne ladje. Nemčija je sklenila zlomiti britansko oblast na svetu, zato ne bo nikdar sprejela angleških mirovnih pogojev, odgovarjajo nemški listi angleškemu zunanjemu ministru Halifaxu na njegov zadnji govor. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je sprejel včeraj voditelja nemške delovne fronte dr. Leya in se z njim nad uro dolgo razgovar-jal. Govore, da je posvet veljal novi mirovni akciji, ki naj bi jo na prošnjo Nemčije začela Italija. Osrednje tajništvo Kominterne za boljševiško propagando v vsej Evropi je bilo ustanovljeno v Stockholmu, kamor so pribežali agenti Kominterne iz raznih držav, kjer je komunistična stranka prepovedana. Vsi švedski listi so včeraj prinesli oklice za pomoč Finski. Oklice so podpisale ugledne osebnosti iz političnega, vojaškega, kulturnega in cerkvenega življenja. Oklici zahtevajo, naj Švedi z vsemi silami pomagajo Finski. Angleške vojne ladje so v južnem Atlantskem morju zajele 8000 tonski nemški parnik »Usu-kuma«. i Jutri bodo Nemci izročili prometu prekop Adolfa Hitlerja, katerega so delali 6 let, ki tvori zvezo med Gornjo Šlezy_o in Odro. Gospodarska pogajanja med Francijo, Belgijo in Holandijo ugodno napredujejo in bodo v kratkem podpisane nove pogodbe. Jugoslovanski parnik »Dravo« (3500 ton) je i/ srednjeameriških voda poslal snoči klic n;i pomoč. Iz neznanega razloga je vdrla voda v ladjo. Parniku ie na pomoč prihitela holandska ladja »Flora«. Ameriški poslanik v Londonu Kennedv je včeraj z letalom odpotoval v Ameriko in bil takoj sprejet pri predsedniku Rooseveltu, da mu poroča o položaju v Evropi. Ren je meja Anglije in Francije proti Nemčiji, francoska meja na Renu mora biti vojni cilj obeh držav — v tem smislu pišejo zadnje čase angleški in francoski listi. Ameriški poslanik v Moskvi je po nalogu svoje vlade resno opozoril Sovjete, da bo Amerika izvajala najstrožje posledice, če bi pri sovjetskih napadih na Finsko trpelo imetje ali življenje ameriških državljanov. Večina južnoameriških drživ bo pri Zvezi narodov zahtevala, naj boljševike izključijo iz Zveze. Sloviti francoski učenjak — zdravnik dr. Carell, pisec slovite knjige »Nepoznani človek«, je imel v Parizu včeraj predavanje o tem, kako gleda znanstvenih svet na sedanjo vojno. Na predavanju je dejal, da Anglija in Francija ■e sedanjo voino branita evropsko omiko. Za izključitev boljševikov iz ZN Ženeva, 7. decembra, m. Pri Zvezi narodov trdijo, da nevtralne države morebiti ne bodo zavzele čisto odklonilnega stališča proti Sovjetski Rusiji, ker bi tak korak mogel imeti neprijetne posledice ter morebitno ustvaritev diplomatskih odnošajev, ki jih ima večina teh nevtralnih držav 6 Sovjetsko Rusijo. Tudi naglašajo, da Združene emeriške države, ki so tako daleč od Rusije, še niso sklenile pretrgati diplomatskih odnošajev s Sovjetijo. Zatrjujejo, da Belgija ne bo privolila, da bi njen zastopnik vodil seje Zveze narodov. V tem primeru bi predsedniško mesto prevzel zastopnik Bolivije Največje zanimanje vlada v Ženevi za to, kakšno 6tališče bodo zavzele Anglija, Francija in Združene države. Po nepotrjenih vesteh sta London in Pariz baje pripravljena sprejeti predlog, ki ga je stavila Argentina, da bi Sovjetsko Rusijo izključili u Zveze narodov. Razprava o novih političnih zakonih Belgrad, 7. decembra, m. Na 6nočni seji vlade, ki ji je predsedovali ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, so začeli razpravljati o politični zakonodaji, ki jo je vlada napovedala o svojem nastopu zaradi demokratizacije naših notranje političnih razmer. Kakor je večina ministrov časnikarjem izjavila, na snočni vladni 6eji razprava o načrtu vo-livnega zakona še ni bila končana ter se bo nadaljevala na prihodnji seji v začetku drugega tedna. Doslej »Jugoslovanska akademija" - poslej „Hrvatska akademija" Zagreb, 7. decembra, m. Na včerajšnjem sestanku izredne skupščine Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je bilo soglasno sklenjeno, da se ime te Akademije spremeni v »Hrvaška akademija znanosti in umetnosti« Skle*p občnega zbora bo odbor Akademije poslal banu hrvaške banovine, ki do volitev in sestanka hrvaškega sabora ooravlia oosle tega sabora Anton Foerster: »Gorenjski slavček ff ftedbo katero delo je naše operno občinstvo sprejelo s tako toplimi simpatijami in tolikšnim priznanjem kakor Foersterievega »Gorenjskega slavčka« v sedanji izvedbi. Ze koj v začetku se ogrejejo duhovi in potem ee odobravanje stopnjuje do konca, ko se svet razide res zadovoljen in še enkrat utrjen v prepričanju, da se v naše operno gledališče zdaj splača hoditi, saj predstava za predstavo izpričuje, da ensemble pod sedanjo upravo dela z resnično voljo, z veliko požrtvovalnostjo in s plemenito tovariško ustrežljivostjo ter ubranostjo. Uspehi ob tem za resno, vneto delo lako pripravnem ozračju seveda ne morejo izostati, dobre predstave so miljniki v razvoju in napredku ter najboljša vaba za občinstvo. Dirigent Neffat in režiser Zupan sta pripravila Foersterjevega »Gorenjskega slavčka< kakor "a je bil predelal avtor z libretistiko L. Pesjakovo po krstni predstavi svojega dela in kakor sta ga po vojni predelala z velikim čutom za stil originalnega dela režiser Jože Šest in prol. Jeraj. Ta »Gorenjski slavček< se je občinstvu močno priljubil, vse drugače kakor dobro mifiljeni, pa tvegani, prebujno zasnovani poskus M. Poliča, čigar predelava je med občinstvom dobila šegavi nawv »Primorski slavček«. Foersterjev »Gorenjski slavček« je izredno prikupno, prisrčno in domače učinkujoče delo. Avtor ni delal z velikimi sredstvi, pa je vendar dosegel, da se bo dojem njegovega dela začrtal poslušalcem in gledalcem kot prijetno in pomembno doživetje, ki si ga bodo hodili radi osveževat vselej, kadar se bo za to spet ponudila prilika. Melodiozna glasba, fletna sentimentalna zgodba, preprosta sicer, pa mična, resnično domači ko-lorit gorenjske vasi, zabavne in hudomušne domislice, ki godijo slovenskemu smislu za dovtip, vložki novejših narodnih in ponarodelih pesmi ter učinkoviti zbori bodo vselej osvajali občinstvo. Konec krajev je »Gorenjskega slavčka« napisal Čeh, učinkuje pa tako lepo naše, prisrčno in in- 3000 otrok bi bilo v Mariboru navezanih na javno pomoč v slučaju vojne Tudi v Mariboru se je osnoval krajevni odbor Jugosl. unije za zaščito otrok. Te dni je imel ta odbor svojo prvo sejo, katere se je udeležil tudi delegat banovinskega odbora g. Jagodič iz Ljubljane, ki je imel zelo zanimivo predavanje. Sejo je vodil predsednik mariborskega krajevnega odbora zdravnik dr. Pihlar, udeležili so se je pa delegati vseh 25 včlanjenih mariborskih organizacij in društev ter predstavniki oblastev. Predsednik di. Pihlar, ki je za uvod orisal naloge krajevnega odbora v teh časih, zlasti pa še za slučaj vojne ter naglašal, da je delo odbora v Maribora zelo olajšano, ker imamo mladinsko zaščito v mestu naravnost vzorno organizirano. Potem je podal zanimiv prikaz dosedanjega dela, ki ga je krajevni odbor JU za zaščito otrok v Mariboru že izvršil. Iz teh podatkov posnemamo sledeče podrobnosti, ki bodo zanimale tudi širšo javnost: Prva naloga krajevnega odbora je bila, dobiti jasno sliko, koliko otrok v Mariboru pod 16. letom starosti bi moral odbor v slučaju potrebe oskrbeti. V ta namen se je izvršil v Mariboru popis vseh otrok. Vse družine so dobile posebne popisne pole, v katere so vnesle vse potrebne podatke, ki so se potem v pisarni mestnega socialnega urada, ki vodi vse te posle, pregledali ter zbrali. Najprej se je izvršil popis vseh otrok po zavodih, ki se nahajajo v Mariboru. Ti zavodi so Mestni mladinski dom, Banovinski dečji dom itd, V vseh teh otroških ustanovah je sedaj v Mariboru 420 otrok, od tega jih je 109, ki so v slučaju vojne popolnoma navezani na javno pomoč, -/.a druge pa bi skrbeli njegovi starši in hranitelji. Pred splošnim popisom otrok pa je odbor mariborske roditelje na posebnih sestankih primerno poučil, da so potem pri popisovanju odpadle vse sicer ob takih prilikah običajne razburljive govorice in novice. Roditeljski sestanki so bili v ta namen na vseh mariborskih šolah za starše šolarjev, ki zahajajo v dotične šole. Takih sestankov je bilo 21 in za vse so bila primerna predavanja. Za starše otrok, ki še niso šoloobvezni, pa je sklicala mestna občina poseben sestanek v dvorani Ljudske univerze. Sestanek je bil rekordno obiskan, kar dokazuje, da imajo Mariborčani za delo odbora veliko razumevanje ter se zanj živo zanimajo. Sledeči popis je potem pokazal, da se nahaja v Mariboru 3182 družin, ki imajo otroke v starosti pod 16 let. Te družine imajo vsega skupaj 5000 otrok. Za javno pomoč v slučaju vojne pride v poštev okoli 2000 družin s 3000 otroci. Podrobne posle za zaščito otrok vodi v okviru krajevnega odbora poseben pododbor, kateremu predseduje načelnik mestnega soc.-polit. urada g. Brandner, tajnik je uradnik mestne občine Ha-meršek, odborniki pa so kanonik dr. Žagar, vodja banovinskega Dečjega doma Womer, ravnatelj deške meščanske šole prof. Fink in Kutin. timno slovensko, da mora človek nehote pozabiti na to dejstvo. Za sedanjo, izredno prijetno in mikavno izvedi«) imata največ zaslug režiser D. Zupan in dirigent Neffat, ki sta delo oživotvorila z veliko ljubeznijo in spretnostjo. Zupan je mesta, ki bi se bila utegnila iztekati v solzavost, pregrnil z dobrimi, krepkimi in neprisiljenimi komičnimi domisleki, ne da bi kjerkoli pretiraval; Neffat pa je svoje ljudi čvrsto pritegnil k delu ter okestrskl part izpeljal lahkotno, sveže in v lepi koordinaciji s potekom odrskih dogodkov. Nemajhne zasluge in seveda delo pa je imel prav gotovo tudi mladi zborski dirigent g. R. Simoniti, ki je snoči dokazal, da je operni zbor lahko imeniten pevski korpus, če ga vodi človek, ki ve, kaj hoče, in ki svoj posel pozna. »Gorenjski slavček« po obsežnosti partije prav gotovo nima izrazite glavne vloge. Ne Minka, ne Franjo, ne Chansonette si ne morejo lastiti izključnega prvenstva. Še največja je prav za prav partija Franja. »Slavčka«, Minko, je pela s svojim, ne močnim, zato pa zvonkim in velike izraznosti sposobnim organom Ribičeva, ki je postavila tako igralsko kakor pevsko prav gotovo najsomernejše izdelani lik med nosilci važnejših vlog. Franja je podal Franci, ki se mu zdaj močno in zelo pozitivno pozna italijanska pevska šola — le izgovarjavo bo moral še izpopolniti. Njegov organ je prirodno silovit in efekten, dasi barva glasu sama na prvi mah ni simpatična. Pevsko je ustvaril imenitnega, mladostno vnetega in čvrstega Franja, njegova igralska kreacija pa je začuda cepljena od pevske, namesto da bi bila z njo zlita v eno; dokaj je površna in ležerna. Chan-sonetteja je podala nova moč I. Anžlovar, igralsko kar zadovoljivo, zdelo pa se je, da pevec občutno niža in da mu pohaja sapa. To slednje dvoje bi se dalo morda pripisati tudi tremi? Sčasom bo prav gotovo premagal težave, ker je videti nadaTjen. Vlogo Majde je občuteno s svojim temno barvanim glasom odpela Španova, Drobni glasek in prikupna igra Barbičeve sta dali fletno Ninon, Dolničarjev Lovro je ustrezal pevsko, igralsko je bil (prav za prav oba s Fran-clom) nekoliko »koščen« v prvih scenah I. dej. Imeniten oskrbnik Štrukelj je bil Zupan, izvirna, od sile smešna in prikupna figura Sancinov Raj-delj, prav v redu pa tudi Orlov krčmar. Tudi vsi ostali so bili svojim zahtevam kos v polni meri. Tu pa tam bo zlasti v skupinah treba še nekoliko obtesati nekatere »lesenosti« in predstava bo taka, da se bo opera z njo postavila tako kakor z malo-katerol Prijetna, domača je bila scena inž. Franza, imenitni so bili svetlobni učinki, zlasti v II. dej.l »Gorenjski slavček« v resnici zasluži najlepšega obiskal Filmi »Juare« (Matica). Vsako leto dobimo povprečno po en film, v katerem igra glavno vlogo Paul Mu ni. Toda ti filmi pomenijo celo pri nas, kjer je filmski okus še zelo nebogljen, dogodek. Tisto, kar daje tem filmom — od »Pasteurja«, »Vesti človeštva«, »Dobre zemlje« do »Juareza« — silo, je Paul Muni sam, filmski igralec najširšega zamaha, človek globokih in do zadnje črte zaokroženih stvaritev, umetnik s platna, ob katerem pri vsakem gibu želimo, da bi ga mogli videti v živem gledališču. Njegove igralske stvaritve po prepričevalni sili, pristni igri, človeškem in idejnem ognju, ki žari iz njih, nimajo v filmskem svetu Amerike in Evrope primere. Z Muni-jevimi filmi je družba Warner Bross stopila na čelo ameriškega filma: uspeh, kakršnega ni moči zapisati o nobenem drugem igralcu. Po zunanji snovnosti in po idejni širini je »Juarez« največje in najbolj osvojevaino Munijevo delo njegovega režiserja Williama Dieterlea. »Juarez« je po zgodovinski vsebini politična in človeška žaloigra Maksimiljana Habsburškega, idealista, ki zaradi idealizma ni dobil prestola in so ga francoska politična teženja vsilila Mehiki in ga s tem poslala v žaloigro. Ta je morala priti, ker je Maksimiljanu stal nasproti drugi idealist. Juarez, polindijanski predsednik mehikanske republike, strasten demokrat in bojevnik za svobodo izkoriščanega ljudstva, menda prvi in zadnji nepodkupljeni in neprodani predsednik te žalostne republike. Kot človeka, kot jasna značaja, kot idealista in prijatelja ljudstva ju ne loči nič, o čemer najbolj priča priznanje, ki ga dajeta drug drugemu glede tega in kar pretresljivo potrdi zaključni prizor v filmu, ko pride Juarez h krsti ustreljenega kronanega tekmeca prosit odpuščanja. Toda brezno med njima tvorijo načela, po katerih hočeta svoj vzor v Mehiki ostvariti, razen tega pa še dejstvo, da je Maksimiljan tujec. To ju žene v boj, v katerem mora eden pasti. To idejno nasprotje je ponazorjeno z ogromno množico dramatičnih slik, v katerih se človeške, osebne in politične prvine bijejo, združujejo in križajo. V boj obeh idej, ki jih ponazarjata Maksimiljan in Juarez, je vpletena pretresljiva, žalostna in odpovedi polna ljubezen Maksimiljanove žene Charlote, ljubezen, ki je Maksimiljanu zadnja tolažba, njo pa prižene v blaznost, ko spodlete zadnje nade za moževo rešitev. Velika ideja, ki gori iz nasičenih, razgibanih In pogosto čudovitih slik dejanja, je misel o tem, da je pravica do samoodločanja v svojih rečeh, — demokracija, kakor pravi temu Juarez —, najsvetejše, kar more kateri narod imeti. Juarez gre za to idejo v boj, doživi izdajstva od prijateljev in od ljudstva, ki je vse prej kakor zrelo za demokracijo, gre v ogenj in v kri, šel bi v smrt, gre celo tako daleč, da zaradi ideje same prestopi Ljubljana od včeraj do danes December je mesec praznikov in prazno- i po božična drevesca, dobra kupčija se obeta •_ ^ - - — r — —~a — j— _ .. —1 n 1 — ——K a— „ — _ — 1 — % r* 1 . »X « - - 1 — r 1_ J _ —~ _] _ _ 1 — I \ . 1 r ] 11 • 1 L." t \ T 1 V 1 X t • > ■ vanja. 2e prvi njegov dan slavimo praznik našega zedinjenja. Rudarji imajo četrtega svoj veliki dan, petega je Miklavžev večer, šestega Miklavžev aan, osmega je praznik — potem prideta še nedelji — in že so tu božični prazniki! Zadnji dan leta, Silvester, pa je spet neke vrste praznik, saj ves svet praznuje njegov večer, se poslavlja od starega leta in pričakuje novega. Miklavž je srečno za nami. Dežja nam je prinesel in puščobe lep kup. Tudi danes še nič ne kaže na boljše, čeprav je _ bil _ zjutraj mraz občutnejši kakor navadno. Dežja je padlo kar precej *— toliko, da je ponekod že spet narahlo zagrozila povodenj. f,Stanič" so za lep čas podrli Na Kongresnem trgu je dvakrat na leto prav živo, takrat, ko je Miklavžev semenj, in dober teden pred božičem. Za Miklavža se zbe-ro prodajalci in postavijo svoje »štante«, kjer prodajajo tisto drobnarijo, ki so je otroci tako veseli, piškote, sladkorčke, igrače, rožiče, fige in druge dobrote. Tam nastane vrvež kakor v Babilonu, zlasti mnogo pa je mladine, posebno ob času, ko poneha šola. Gor in dol se preganja med »stantic. ogleduje, pogovarja, nagaja in kar ne more domov. Prihajajo seveda tuni odrasli, zlasti zadnja dva dneva pred praznikom sv. Miklavža. Praznik je zdaj v kraju, včeraj opoldne so podrli še zadnje »štante«, do prihodnjega Miklavževega tedna — če ga bomo lepo dočakali v miru in vsaj v takih razmerah, kakršne so bile dozdaj. Čez prav kratek čas pa bo Kongresni trg spet oživel. Iz okoliških krajev bodo kmetje pripeljali velike vozove zelenih smrek in smrečic. Pravi smrekov gajj bo postal ta kamnitni, resni trg. In spet bo oživel. Meščani bodo hodili tistim, ki bodo prodajali. Dandanašnji v našem mestu že skoraj menda res ne^ najdemo družine, kjer ne bi postavili božičnega drevesca — tako so se ljudje šege privadili. Dei|a več kakor preveč Ker je ponoči od torka na sredo lilo kakor iz škafa, je Ljubljanica tam na Barju na najnižje ležečih krajih prestopila svoje bregove. Najbolj se je razlila — kakor se tudi že od nekdaj rada — pri Bevkah. Škode ob tem času seveda ni mogla po poljih napraviti bogve kakšne. Zato pa se je bol j razsrdila Gradaščica, ki je kaj močno narasla. Pa tudi mnogo drugih pritokov se je »razkurilo«. Ponekod, v strmejših krajih, kjer so svoje pogubne jarke začrta- njena zunanja načela — in na koncu zmaga ter zaradi ideje pošlje Maksimiljana v smrt. Režiser je to ogromno snov v tisoč zaključenih prizorih izdelal dramatično in močno, kakor to odgovarja Munijevi ponazoritvi Juareza, čudovito izdelani, premišljeni, zaokroženi in prepričljivi podobi. Nič mamgi igralec ob Muniju je do zdaj malo znani Brian Mherne s svojim svetlim, zadržanim vladarskim Maksimiljanom. Tretja postava, ki stopa cez visoko povprečnost vsega igralskega dodajanja, je Bette Davisova. Režiser je v to zapeljivo, toda glede nepristranosti nevarno 6nov mojstrsko razdelil v svetlobo in senco in ostal do dejanja, do ljudi in do idej, ki se tu bore, pravičen. Film je delo za današnje dni: boj malega siromašnega naroda za svobodo in samoodločanje. Kakor tedaj, prihajajo danes nad take narode nasilniki pod »podobo bogov«; bogov — idej, ki niso do teh narodov ničmanj nečloveške, kakor nasilniki v osebi. Ob primeru Mehike se nehote obuja v človeku misel na Finsko in na druge majhne narode, ki jim idejno imperialistično nasilništvo danes ne da živeti, ne pusti pravice, da bi odločali sami o sebi. Tad mehikanski zgled kaže pot, ki jo morajo majhni narodi hoditi: treba je nasilnike in njihove ideje pregnati, izdajalce pa, katere ti najdejo v narodu samem, uničiti, pa naj ti izdajalci nastopajo v tem ali onem znamenju, danes recimo v znamenju srpa in kladiva. A Praznik Brezmadežne in dijaštvo Jutrišnji praznik Brezmadežne je praznik dijaških kongregacij. Nocoj, v četrtek, ob 6 se nanj pripravijo s ccrkvcnim govorom in blagoslovom, dijaki v Križankah, dijakinje pri uršulinkah. Jutri, v petek, ob ? sv. opravilo za dijake, akademike in starešine v stolnici, za dijakinje, akademičarke in akademsko ženstvo pa pri uršulinkah. Ob 11 akademija v veliki dvorani Uniona. Ob 8 zvečer igra v frančiškanski dvorani. Pri akademiji za kritje stroškov prostovoljni prispevki. Zgledni športniki Belgrad, 7. decembra, o. Do neprijetnih spopadov je prišlo na snočnji seji belgrajske nogometne pozveze. Odborniki so razpravljali o raznih tekočih poslih ter o dohodkih tekem, ki so bile odigrane v korist podzveze. Pri tem sta se sporekla blagajnik Miroslav Lazarevič in odbornik Jovan Vlahovič. Vlahovič je mahnil s pestjo po Lazareviču, da je padel. Ko so ostali odborniki pomirili sprta tovariša, se je seja nadaljevala. Toda ponovno je prišlo do spopadov in je Vlahovič nekajkrat krepko udaril Lazareviča po glavi. Lazarevič se je zgrudil in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da je dobil nesrečnik težke poškodbe na glavi, povrh pa ga je udaril še srčni šok. Njegovo stanje je težko. Aaradi tega dogodka je odbor podzveze kolektivno podal ostavko. h hudourniki, so vode napravile kar precejšnjo škodo. Ob poti so pobrali večje zaloge drv ter jih odplavili v dolino, kjer so jih izročili Ljubljanici. Ljubljanica je zdaj začela že nekoliko upadati, nevarnost pred povodnijo pa seveda še ni v kraju, saj oblačno nebo še zmerom grozi z novimi zalogami moče, ki bi utegnila na zemlji napraviti hude nadloge, čeprav smo v zimskem času. Grozna smrt 55 letne ženice v plamenih Sin jo je našel vso zoglenelo med gorečim tramovjem Celje, 7. decembra. Na Krajnih Brdih, gorski vasici pri Blanci blizu Sevnice ob Savi, je živela v svoji borni koči 55 letna Marija Požun. V edino tolažbo v življenju sta ji bila njena dva sinova, ki sta zdaj že poročena. Živela je zelo skromno in skrbela le za ta dva svoja otroka, dokler sta bila doma. Na stara leta pa je zdaj ostala čisto sama v samotni koči na Krajnih Brdih. Včeraj zvečer si je zakurila doma svojo železno pečico in legla k počitku. Peč se je najbrž preveč razbelila in je tako nastal požar, ki je hitro zajel vso hišo. Starka ni mogla več ven, ker jo je dim zadušil. Okoli 2 ponoči sta se Vračala dva fanta proti Krajnemu Brdu. Tu so hiše precej daleč druga od druge, raztresene po brdih. Borna hišica Marije Požunove je bila oddaljena od prve naslednje kakšne četrt ure. Fanta sta hitro opazila požar in sta takoj sklicala ljudi, ki so hiteli v dežju in v trdi noči na kraj požara. Njihovo prizadevanje, da bi ogenj pogasili, le bilo brezuspešno. V bližini tudi ni dosti vode, gasilci pa 6ploh ne morejo priti v te nedostopne kraje. Od hiše je ostal le pepel. O nesreči so obvestili tudi sina Marije Požunove, ki je brž prihitel na kraj, kjer je gorel njegov dom. V začetku ljudje niti pomislili niso "a ‘<>’ d® m°K'a biti pod gorečimi tramovi tudi ^7iapJ°ZUnOV?’ Za^,iih ie tem boli pretreslo, ko je Pozunov sm našel med razvalinami tudi svojo mater, ki je s hišo vred zgorela. Njeno truplo 1 SHa <> ožgano. Ostanke njenega trupla so položili v rakev in jih bodo jutri, v petek, poko-na Pokopališču pri Sv. Kacijanu pri Blanci. Novica o grozni 6mrti Požunove matere se je naglo raznesla po bližnji in daljni okolici in je povsod globoko odjeknila. »Dobro, Soapy! Nate s© človek lahko zanese!« Fant je kar zažarel od 6reče in ponosa, ko mu je razbojnik dal tako spričevalo. Njegov ugled med druščino je bil zdaj spet za dolgo utrjen. Rocky je vzel iz zavoja nekaj bankovcev, jih stisnil Soapyju, jih nato vzeil še nekaj ter jih razdelil med druščino. Dvignil se je vrišč, da še nikdar tak. Rocky j« odšel iz kleti, ker je imel opravka. Moral je napeti vse sile, da je preprosil druščino, naj ne hodi z njim, ker bi to vzbujalo preveliko pozornost in bi morda imel še sitnosti zaradi tega. Ko jih je pustil in šel po svojih potih, ni družbe več vzdržalo v kleti. Planili so na cesto ter se razpodili po trgovinah ... Kmalu nato se je začela trgovina, kakršne trgovci že dolgo niso pomnili. Razcapani in zamazani fantiči so kupovali elegantne obleke, fine klobuke, pisane čevlje, svilene ovratnice, dišave, se kar tam preoblačili in metali stare cunje na ceato. Niso gledali na denar in tudi niso danes pazili na to, da bi trgovcem kaj izmaknili, kakor so to delali sleherni dan. Ko so se preoblekli in nalepotili, so sc nagnali v pivnice, točilnice in bare. Smešni so se zdeli sami 6ebi, ko so bili tako lepi in novi. Hoteli so veliki dogodek zaliti. Vsa ulica zabavišč je bila polna njihovega hrupa. Okoli fantov 60 se kmalu začeli zbirati poklicni 6umljivci: kvartopirci, ženske, žeparji. Vsem se je obetal posel... Melhdo je sporočil očetu Jerryju, da Angeli garjevih garj Roman s slikami njegovi varovanci zganjajo vraga in pol po mestu, da 60 vsi lepo oblečeni, da imajo denarja ko uši, da so zasedli največji bar. da igrajo tam biljard, karte in kocke, skratka, da so taki kakor jih še niso videli in da 6e ljudje čudijo, kako to in odkod iimaio denar. Oče Jerry je portal ob »poročilu zamišljen. Obraz se mu je stemnil. Začel je majati z glavo potem pa je naglo vstal in sklenil, da jih pojde iskat. Ko je stopil v bar, ga je sprejeli divji hrušč in trušč. Fantje ga sprva niso videli, potem pa so si ga začeli kazati. Nastala je zadrega, potem j>otem so začeli iz ozadja prihajati klici: »Oho, lej ga, farja!« »Pridigal nam bo!« »Kar tu v baru!« »Na mizo in ven z besedo!« Jerry je vzdignil roko, naj bodo tiho. Res so se počasi pomirili. Ko je bilo tiho, je spregovoril: »Kaj danes ne boste šli v telovadnico?« Gledali so ga začudeno. Potem je nekdo od tistih, ki so bili okoli biljarda, dejal: »Ne!« Jerry je vprašal: *In zakaj ne?« Odgovor je bil: »Ne utegnemo!« Jerryju to ni bilo dovolj. z»to je spraševal dalje: »In zakaj ne utegnete, če smem vedeti?« Nekaj 6asa je bilo vse tiho, potem se je nekdo skorajžil in rekel: »Moramo biti tu. Hočemo enkrat videti, kako se živi v takih krajih, kamor drugače ne smemo, ker smo presvinjski.« Jerry jih je gledal po vrsti. Nihče ni mogel vzdržati njegovega pogleda. Ko je bil s pregledom pri kraju, je dejal tiho: »Dobro veste, da tako življenje pelje v ječo! Poidite rajši z mano!« Spet je bilo nekaj časa vse tibo, potem so se začeli izgovarjati. Swing se je sključil in dejal: »Rad bi šel, oče, pa ne morem. Strašno me boli noga ..« Jerry je videl, da se fant norčuje, zato je molčal. Bim je naredil žalosten obraz in zajavkal: »Mene pa prijemlje zob...« In tako je šlo naprej. Jerryjev obraz je bolj in bolj temnel v žalosti. Videl je, da se fantje norčujejo iz njega Videl je, da je n«kdo pokvaril vse, kar se mu je bilo posrečilo z dolgim trudom vsejati v ta izgubljena srca. Videl je, da ie pred temi fanti, katere je hotel rešiti pred usodo zlih poti, smešen: najhujše, kar se mu je moglo zgoditi. Vedel je tudi, da bo vedno hujše, naj poskuša karkoli.. Drugi ljudje, ki so bili v baru, so se zabavali nad duhovnikovo zadrego in bolečino. Nazadnje se je Jerry obrnil k Soaipy-ju. Brez besd ga je geldal in čakal, kaj poreče poglavar. Soapy mu je edini odgovoril odkritosrčno in rekel: »Oče — ne žalimo več, da bi nam vi še kaj pridigali!« . Jerryja je beseda sunila v srce. A m pokazal Brez besede se ie obrnil m zravnan krenil j»roti izhodu. Fantje so molčali. Nihče na črhnil. Morda so čutili, da odhaja od njih prijatelj ... Ko je bil Jerry že na vratih, se je zadel ob nekoga, ki je ves prizor gledal od tod. Ta se mu je zasmejal surovo: »Ubogi oče, žalostno, ne? Ne marajo z vami v nebesa . . « Jerry se je brez besede obrnil, tre- ščil neznanca s pestjo pod brado, da je telebnil po tleh ko snop .. Ni slišal zmagovitega vpitja, ki so ga ob tem prizoru zagnali njegovi fantje Ko so videli, kako jo je dal duhovnik tistemu, ki se je norčeval iz njega, bi bili pripravljeni spet ne le poslušati pridigo, marveč tudi iti z njim kamorkoli. Jerry je bil ta njihov človek, ki je videl, kako je treba obračunavati s kravami... Toda Jerry je šel že po ulici naglih korakov Od žalosti ni mogel drugega, kakor da je potiho molil očenaš za oče-našem v divjem zločinskem hrumenju velikega mesta, ki mu je požiralo dušo za dušo ... Rocky je bil doma in se je ravno oblačil v večerno obleko. Tudi on je nameraval po svoje slaviti današnji dan in vse, kar mu je prinesel. Ko je bil ravno sredi oblačenja, so se brez trkanja odprla vrata in v sobo je stopil Jerry. Rocky bi bil to minuto pričakoval vsakogar drugega, samo prijatelja duhovnika ne. t ne Pozdravil, ne spregovoril. Izvlekel je izpod obleke snop bankovcev* in jih vrgel pred Rockyja na poste-ljo. Rocky ga je začudeno pogledal: »Kaj pa je, Jerry?« Jerry je dejal kratko: »Mislim, da ni treba na dolgo razlagati.« Rocky je rekel: »Jerry, ne razumem te!« Duhovnik je zamahnil z roko: »Tudi ni potrebno. Tam je denar1- Od tu in tam Bosanski radikali so naslovili na predsednika ožjega glavnega odbora radikalne stranke, Aro Stanojeviča, odprto pismo, v katerem se zavzemajo za poravnavo med radikalnimi prvaki. Bosanski radikali odobravajo sporazum m«l Srbi in Hrvati in zato so tudi zadovoljni z delovanjem pravosodnega ministra dr. Markoviča, ki se trudi, da bi do te sloge prišlo. V svojem pismu žele doseči od Ace Stanojeviča, da bi tudi on prekinil svoj molk in podal kako smernico za ureditev sporov v radikalni stranki Bosanski radikali menijo, da se stranka ne bo dala organizirati na ozemlju Bosne in Hercegovine brez udeležbe dr. Laze Markoviča. Ban banovine Hrvatsko dr. šubašiž je odšel na tridnevno inšpekcijsko potovanje po Liki v spremstvu več načelnikov oddelkov banske oblasti. Ban bo po pisanju hrvaških čisopisov takoj na mestu odredil potrebne kredite za izvedbo javnih del in za pomoč siromašnemu liškemu prebivalstvu. Povsod prirejajo banu svečane sprejeme, pri katerih sodelujejo v neki meri Hrvatje kakor ličanski Srbi. Tudi med srbskimi demokrati je prevladalo mnenje, da je treba pred razpisom volitev v narodno skupščino urediti še vprašanje preureditve vse države na tri samoupravne enote. Mnenje stranke je izrazil v tem smislu prvak Milan Grol, ki je poudaril, da Hrvatska ne sme uživati posebnih privilegijev, ne da bi jih bili deležni v enaki meri tudi Srbi. Narodna skupščina naj bi se s preureditvijo države ne bavila, ker bi ji preostalo še premnogo drugega važnega dela. V prvi vrsti bi se morala potem izvoljena skupščina ba-viti z zakoni, ki bi spravili vse nove razmere spet v sklad. Po mnenju demokratov bi narodna skupščina, ki bi bila izvoljena pred preureditvijo države, pokazala svojo preveliko raznolikost in bi se težko dalo o pravem času izvesti tisto, kar je potrebno. Zato je boljše, če se z dekretom odredita še dve samoupravni enoti, in sicer srbska ter slovenska. Tako 6e počasi tudi opozicijske skupine sprijaznjujejo z mislijo, da ne bi bilo umestno razpisovati volitve v času, ko bi se politične strasti najbolj razvnele, medtem ko se v Evropi odigravajo vsak dan novi usodni dogodki. Prav ta zunanjepolitični moment je po vsej verjetnosti odprl oči marsikateremu hudemu opozi-cionalcu, da je priznal kot pravilen razlog vlade, da je treba z volitvami počakati, dokler se okrog nas ozračje ne umiri. Da pa ima vlada resno voljo pospešiti demokratizacijo države, dokazuje dejstvo, da je že začela obravnavati nove politične zakone. ^ Že od četrtka teko v Belgradu pogajanja med našo državo in Anglijo za novo ureditev trgovinske izmenjave. Pogajanja bodo trajala bržkone do konca tega tedna. Naša država se zlasti zanima za uvoz potrebnih surovin, v prvi vrsti za uvoz bombaža, volne in kavčuka. Vse kaže, da bo angleška vlada odprla za našo državo poseben kredit, da se bo trgovinska izmenjava bolj pospešila. Anglija pa bo iz naše države izvažala les, žito in živino ter nekaj rud. — Prav tako se bodo najbrž konec tega te*tna ugodno zaključila pogajanja s Francijo. — Takoj naslednji teden pa se bodo začela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo z Madžarsko. 0 tem, da se bo podražila nemška marka, .govore gospodarstveniki. Povzpela naj bi se po napovedih teh ljudi na 15 din. Uradno pa pravijo, da zaenkrat še ni padla glede tega nobena odločitev, ker tudi Nemčija ni sprožila takega predloga. Ni pa nemogoče, da se kaj takega zgodi, ker je povpraševanje po markah zelo veliko, kajti klirinški dolg Nemčije naši državi se je občutno zmanjšal in znaša sedaj nekaj manj kakor osem milijonov mark, medtem ko je prej stalno znašal okrog 25 milijonov mark. Podražitev marke bi občutili najprej uvozniki iz Nemčije in za njimi seveda potrošniki, kajti uvozniki bi morali plačevati za isto blago sedaj več dinarjev kakor prej. V tovorni vlak se je zaletel osebni vlak na postaji Raška blizu Kraljeva, Na postaji je premikal tovorni vlak in tik pred prihodom osebnega vlaka zapeljal na svoj tir. Kretnik pa je pozabil kretnico obrniti na drugi tir in tako je osebni vlak namesto na prosti tir zavozil na tir, kjer je stal tovarni vlak. Čeprav je bilo to popoldne, pa vendar strojevodja osebnega vlaka ni videl, da vozi po napačnem tiru. Tako je prišlo d^ trčenja, ki k sreči ni zahtevalo nobenih človeških žrtev, pač pa so se potniki v osebnem vlaku zelo prestrašili, ker so jim začeli padati kovčegi na glave. Dva sta bila precej težko ranjena, vsi ostali pa so se le potolkli. Druge škode ni bilo. Not tajinstven zločin, podoben mnogim do sedaj nepojasnjenim političnim zločinom, je bil izvršen predvčerajšnjim v Zagrebu. Ko sta zvečer izstopala ravnatelj petrolejske družbe Shell, Lac-kovič, in finančni preglednik Leko po cesti, se Jima je približal neki neznanec ter začel streljati 5anjn. Trije streli so zadeli Lackoviča v trebuh, četrti pa Leka prav tako v trebuh. Ko so pritekli ljudje nesrečnikoma na pomoč, je neznanec že giml. Lackovič je težkim ranam takoj podlegel, “„j)a bodo zdravniki bržkone rešili. Oblasti MJ’ bi bilo ozadje zločina. Splošno P^Pn&nje, da gre za maščevanje, vendar pa spet ne kaže, da bi bila vzrok politika, lajti Lackovi« se ni nikoli s politiko ukvarjal, Leko pa je komaj pred dvema te- dnoma v Obstoji tudi razlaga, da so se maščevali tihotapci Da bi se uganka čim prej pojasnila, je »grebla policija razpisala za izsleditev zločinca 100.000 din nagrade. Pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence se bo raztegnilo tudi na trgovske pomočnike. Na podlagi pooblastila iz finančnega zakona sme minister za socialno politiko to razširitev odrediti im je bil v ta namen sklican sestanek zastopnikov vsek pokojninskih zavodov v državi. Sedaj bodo začeli izdelovati potrebno uredbo, ki jo bo končno odobril še socialni minister. V tej uredbi bo tudi določeno, da bo trgovski name-scenec lahko^ izstopil iz zavarovanja (na pr. Če se, <®®n}J|8voJi) in bo dobil izplačanih 80°/o vseh vplačilnih prispevkov. Toda to bo mogoče le do tedaj, dokler ne bo izpeljano tudi pokojninsko zavarovanje trgovcev. Svojega tovariSa in prijatelja je nbil iz lju-bosnmja delavec ViJodojevič iz Niša. S Stefanovi-čem sta stanovala v isti hiši. Bila sta prijatelja, dokler ni nenadoma začela Vilodojevičeva pri-ležnica govoričiti, da se ji Stefanovič laska. To je Vilodojeviča takoj ugrelo. Zvečer je počakal prijatelja in ga začel takoj mlatiti s stolom, dokler se nesrečnik ni zgrudil. Napol mrtvega ga L zavlekel v svoje stanovanje in se vlegel spat. je zjutraj vstal, je videl, da je Stefanovič zaradi težkih ran umrl. Mimo je odšel v tovarno, toda kmalu so za njim prišli orožniki in ga vklenjenega odpel jali ▼ za por. Anketa za olajšanje delavskega položaja Ljubljana, 7. dec. V včerajšnji številki smo poročali o predlogih, ki jih je v imenu Delavske zbornice postavil g. Jurij Stanko. V imenu delodajalcev je nato odgovoril podpredsednik Zbornice za trg., obrt in ind., g. generalni ravnatelj Rihard Skubec, ki je dejal, da samo statistični podatki o delavskem zavarovanju ne dado docela točne slike o delavskih razmerah, tudi mnoga podjetja so zaradi sedanjih razmer zašla v težaven položaj. Omenil je, da so delodajalske organizacije v glavnem sporazumne z vsemi štirimi predlogi glede pobijanja draginje, da pa ne morejo predlogov za zvišanje plač v sedaj stavljeni obliki sprejeti. Prav tako tudi ne predloga, naj bi se plače spreminjale avtomatično z draginjo. Glede povišanja minimalnih mezd delodajalci ne bi ugovarjali, če bi se upoštevale izjemne razmere pri nekaterih podjetjih. Prav tako se strinjajo z željo, naj se predpišejo minimalne mezde za zasebne nameščence z željo in s predlogom, naj se za vso državo predpiše nova osnovna mezda 3 din na uro. — Pozdravlja v imenu delodajalcev poziv, naj se povišajo plače državnim uslužbencem. V imenu nameščenskega odseka Delavske zbornice je dal izjavo še inž. Vinko Košir, ki je stavil sledeče predloge. Nameščenske plače do 1000 din naj se povišajo za 30%, mesečne plače do 2000 din naj se povišajo za 25%, plače do 3000 din za 20%, plače nad 300 din pa za 15%. Predlog je tem bolj upoštevanja vreden, ker ima nad 60% vseh nameščencev manj, kakor 1000 din dohodkov na mesec. Uvedejo se premične dragin jske doklade, ki se bodo spreminjale sorazmerno s spremembami indeksa cen živil. Ban dravske banovine naj predpiše minimalno plačo za nameščence. K posameznim vprašanjem so govorili še drugi govorniki, na kar so delodajalske organizacije imenovale člane gl. ravnatelja Skubica, tajnika TOl dr. Plessa in gl. tajnika Zveze in-dustrijcev dr Golio, delodalske organizacije pa gg. Stanka, inž. Koširja in Kosma za skupno sestavo o zaključku in uspehih ankete, ki je ugotovila sledeče: Anketa je soglasna, da naj oblast in ostala pristojna mesta, zlasti Direkcija za prehrano in Priv. izvozna družba pokrenejo čim učinkovitejše ukrepe, da se zajezi sedanji draginj-ski vla, pri čemer zlasti ugotavlja, da se je najobčutnejše podražilo baš ono blago, katerega imamo v naši državi v izobilju. Anketa smatra, da naj se ne samo v mestih ter krajih, kjer je sedež okrajnega glavarstva, marveč tudi pri vseh občinah z razvito industrijo ali obrtjo ustanove odbori za pobiranje draginje v smislu obstoječe uredbe. Prav tako naj se ustanovi banovinski odbor za pobijanje draginje, ki naj ne bo le posvetovalni organ banske uprave, temveč naj razvije čim iniciativnejše delovanje na tem polju. Predstavniki potrošnikov v te odbore naj se imenujejo iz delavskih oziroma nameščen-skih vrst. Zbornica za TOI bo priporočila vsem svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti in upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjih, prilagodijo zaslužke svojih nameščencev in delavcev draginjskim razmeram, kolikor tega doslej še niso storili. Anketa je obenem razpravljala o povišanju minimalnih mezd ter je osvojila soglasno mnenje, da naj se sedaj veljavna minimalna mezda poviša za 0.50 din, primerno upoštevajoč sedanje izjeme in čl. 3 veljavne odredbe. Anketa tudi soglaša z mnenjem, da naj se osnovna minimalna mezda z veljavnostjo za vso državo določi na 3 din. Anketa se je tudi sporazumela v tem, da naj se po zaslišanju pristojnih organizacij določijo minimalne mezde tudi za zasebne nameščence in trgovske pomočnike. Končno je anketa naslovila soglasni apel na kraljevsko vlado,_ da blagovoli upoštevati izredno težak položaj aktivnih in upokojenih državnih, banovinskih in javnih nameščencev, kakor tudi delavcev državnih podjetij, ki jih je draginja prav občutno prizadela! in odobriti odgovarjajoče zvišanje prejemkov in pokojnin. Vsak dan podarimo sosedom za 2 in pol milijona dinarja živil Maribor, 6. decembra. Zdi se nam potrebno, da sprožimo v javnosti vprašanje, ki je za naše obmejno gospodarstvo izredne važnosti, pa se mu do sedaj še ni posvečala dovoljna pažnja. Gre za pošiljanje zavojev z živili iz naše države v inozemstvo. Te pošiljke so pri nas dovoljene do teže 5 kg in sicer lahko pošlje ena oseba vsak dan takšen zavoj na en naslov. Te pošiljke so namenjene za Nemčijo ter prihajajo iz vse države, največ pa jih seveda gre iz Maribora. Pošiljke se pošiljajo po pošti ter vsebujejo raznovrstna živila, največkrat pa maslo, mast, slanino, meso, salame in zaklano perutnino. V začetku so se na veliko pošiljali zavoji z raznim kolonijalnim blagom, kakor kavo, čajem, poprom in drugimi dišavami tn začimbami, za kaitere smo morali md šteti drage devize, da smo jih dobili iz inozemstva, sedaj pa je to prepovedano. Kljub temu pa zasledijo na carinarnici skoraj vsak dan v kakšnem zavoju kavo, čaj in podobno, kar pa se seveda zapleni. Te pošiljke so pri nas oproščene vsake carine, plača se samo običajna poštnina. Drugače je z nemško carino Nemci zahtevajo za gotove reči presej visoke carinske pristojbine, ki se morajo plačati v našem denarju ter po ofioielnem kurzu 17.50 din za nemško marko. Tako znaša carina pri perutnini 1 marko za 1 kg, pri salamah isto toliko, prav tako pri slanini, le mast je prosta. Če bi se odpošiljale pošiljke v omejenem obsegu, bi bila zadeva v redu. Toda število teh zavojev neprestano narašča. Sedaj jih, prihaja na maribo je že nekaj časa opuščal zaradi žalostnih razmer. Tudi včeraj ga ni bilo v šolo in se je odpeljal k svojemu najboljšemu prijatelju Testovniku. Ta ga je potolažil in mu j« obutpani fant obljubil, da se bo vrnil domov. Ko je zvečer odšel od njega, je bil Testovnik prepričan, da je šel res domov! Toda to ee ni zgodilo. Med potjo je 6pet obupal in se vrgel pod vlak. Zapustil je tudi posebno pismo, ki naj bi bilo po njegovi želji objavljeno ▼ dnevnem časopisju. Vsebina tega pisma še ni znana. Pokojni je tudi pesnikoval in večkrat objavil kakšno pesem tudi v časo.pisih. Kritika teh pesmi je bila baje relo ugodna. Maribor Umetniki klub »Brazda« ▼ Mariboru priredi od 10. do 22. decembra v mali unionski dvorani na Aleksandrovi cesti svojo običajno predbožično razstavo. Otvoritev bo v nedeljo 10. decembra ob 10.30. Predavanje o graditvi zavetišč pred napadi iz zraka v Maribora. V ponedeljek, dne 11. decembra t. 1. bo ob 20 gospod inž. Fran« Krajnčič predaval v kemijski učilnici I. realne gimnazije (vhod iz Gregorčičeve ulice) o graditvi zavetišč pred napadi iz zraka. Predavanje je za stavbenike in zidarske mojstre iz Maribora in njegovega okoliša Po odloku kr. bansek uprave obvezno. Mariborsko gledališče Četrtek, 7. decembra ob 20: »Prodana nevesta«. Petek, 8. decembra ob 15: »Celjski grofie«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: »Lepa Vida«. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« 1'ernpe- Pada- Kra v (J1 « c o C V eter vine ti ' 2 ° 3* , « »•J X , -a. « c c « E — « 5 S <-c_ CC — u (-ifner, i JI kr>Kt ) m/m vrsta Ljubljana 753-5 63 1-4 96 mji. 0 16-7 dež Maribor 752-7 6-2 2-0 90 4 l 8-0 dež Zagreb 745-9 8-0 30 90 10 swt 20 dež Bel grad 751-4 150 7-0 M(J 7 NE, — — Sarajevo 747 8 14-0 8-U 90 1C NE, — — Vif- 745- 13-0 7-0 to 10 SSEe 4-0 dež Split 747-1 14-0 9-0 JO 10 SE„ 5-0 dež Kumbor 751t> 15-0 120 90 10 SSEs 2-0 dež Rab 746 0 9-0 6-0 90 10 SSWt 20*( dež duarosim 750 2 16-0 12L 90 10 NE. 1-0 dež Vremenska napoved: Jutranja megla. Čez dan spremenljivo, deloma oblačno in hladnejše vreme. Koledar Danes, četrtek, 7. decembra: Ambrozfj. Potek, 8. decembra: Brezmadežno spo^etie Marije Device. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bafcaržič Sv. Jakoba trg 9; mr. ltamor, Miklošičeva e 30; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v četrtek od 8 zvečer do sobote do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Kory>tkova št. 18, telefon št. 36-24. Od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št. 7-1. telefon št. 36-41. Razpisani sta zdravniški mesti OUZD ▼ Ma-renbergu in Žužemberku. Rok za vložitev prošen] je do 23. decembra 1939. Obe mesti sta pogodbeni s pravico na pokojnino. Ruska Matica priredi v ponedeljek, dne 11. decembra ob 20 v dvorjmi Francoskega instituta literarni večer ob priliki 125. letnice rojstva slavnega ruskega pesnika M. Lermontova. Na sporedu: uvodna beseda dr. E. Spektorskega, predavanje dr. N Preobraženskega in recitacije, ki jih bodo izvajali udeleženci ruskega tečaja pri Ruski Matici in ruska mladina. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti Dekliški krožek prosvetnega društva Trnovo priredi na praznik, 8. decembra ob pol 8. zvečer na čast Brezmadežne proslavo s pestrim sporedom. Vprizori se igra v 5 dejanjih »Zgubljena Marta«, spisal Janko Mlakar. Predprodaja vstopnic na praznik od 10. do 12. dopoldne v društvenem domu. Na izseljenski akademiji v nedeljo 10. decembra ob 10.30 dopoldne v frančiškanski dvorani, na kateri bo sodelovala mladina raznih ljubljanskih šol z izbranim sporedom, bo kot v zaključek izseljenskega tedna imel slavnostni govor g06p. ban dr. Marko Natlačen in s tem dal mladini priznan j c in pobude za nadajnje delo, posvečeno našim izseljencem Upamo, da se bo tudi cenjeno občinstvo odzvalo klicu mladine in s številnim obiskom pokazalo svoie razumevanje za ta veliki slovenski problem Vstopnina znaša od din 2 do 10. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Družbe sv Rafaela. Tyrševa cesta 31/1 Cerkveni koncert v Sp. šiški. Jutri ob 6 zvečer priredi cerkveni zbor župne cerkve sv. Frančiška v Sp. šiški za dvajsetletnico pc vovodstva g. Rudolfa Kranjca in v proslavo praznika Brezmadežne svoj prvi cerkveni koncert. Zaradi tega se bodo prvenstveno izvajale Marijine pesmi. Ves spored obsega v pretežni večini dela slovenskih skladateljev, med katerimi prevladujejo predstavniki moderne slovenske cerkvene glasbe. — Na sporedu so sle deče pesmi:_Rihar: Ko v jasnem pasu, Sattner: Brezmadežni, Za Tvoj evharistični tron, Miiller- O, Jezus, tebe ljubim jaz, Vodopivec: Pod olj kami, Kimovec: Sapice maja, Ti si Peter, Premrl: Mati žalostna je stala, Tomc: To moje živo je telo, Oj, sončni maj, Zdrava Marija. Ačko: Počivaj milo Detece, Mav: Dajte mi zlatih strun, Blasel: Marija tvoji smo otroci. Reger: Marijina uspavanka, Arnič: Jezus premaga vec groba, in za zaključek Wagner: Ju-bilate Deo. — Ker je čisti dobiček koncerta namenjen, da dobi Plečnikov umotvor tudi njemu primerne orgle, vabimo cenj. občinstvo, da se koncerta udeleži. Stavbna zadruga »Bežigrajski dom« ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 11. decembra 1939 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 90: Četrtek, 7. decembra: »Hudičev učenec«. Red Četrtek. Petek, 8. decembra ob 15: »Emil ki detektivi« Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20 »George Dandin«. Izven. Znižane cene. Sobota, 9. dec.: »Tri komenije«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 10. dec. oJ> 15: »Neopravičena ura« Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Tri komedije«. Izven. Znižane cen. Opera — Začetek ob 20: Četrtek, 7. decembra: »Bori« Godunov«. Red A. Gostuje Josip Križaj. Petek, 8 decembra ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven Znižane cene. Ob 20: »Sabska kraljica«. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane eenc Sobota, 9. dec.: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih ipatron«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 10 decembra, ob 15: »Poljub«. Izven Znižane cene. — Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cen. Opozarjamo na petkovo popoldansko izmtno mladinsko predstavo »Emil in detektivi«, ki je na premieri in pri prvi reprizi tako navduiila mladi poslušalce. Slovenska zgodovinska bibliografija . priliki stoletnice svojega obstoja je Muzejsko društvo za Slovenijo sklenilo izdati »Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo«. S tem hoče društvo izpolniti veliko vrzel v naši znanstveni zgodovinski bibliografiji, ki jo strokovni krogi že dolgo občutijo, in se zato ni strašilo atroikov. Kazalo bo doseglo štiri tiskovne pole. Dosedanji in novi člani društva prejmejo Kazalo za ceno din 20. NaroOila naj se naslavljajo na Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Narodni muzej, Bleiwekova 24. kamor ie tudi poslati gornji znesek vnaprej. Sovjetsko češčenje Petra Velikega Mobilizacija »vzvišenih« čustev ruskega domoljubja ni bila spočeta brez predpriprav voditeljev današnje Rusije Sovjetska Rusija jo je čudovito hitro ubrala na Baltik in je v nekaj tednih dobila obsežne vojaške ugodnosti, ki jih baltiške države seveda niso prostovoljno dale. Tudi od Finske je zahtevala enakih ugodnosti, toda ta se ji je trdovratno uprla, in je tako priilo do novega 6popada v Evropi. Po zatrjevanju rdečih mogočnikov je tega seveda kriva Finska, čeprav ves svet priznava njeno izredno miroljubnost. Nov duh na sovjetskih šolah Slika, ki nam jo nudi novi ruski dinamizem, nas ne sme presenečati. Če Sovjeti zadnja leta zabijajo milijarde v to, da bi prenovili svoje brodov-e, ne delajo tega zato, da bi to brodovje plulo po ozkem finskem zalivu. Novi revolucionarni rod skuša zopet obnoviti najslavnejša izročila ruske zgodovine. Pouk zgodovine v ruskih šolah je bil po navodilih Stalina močno pobarvan z nacionalistično ! *arvo in prikrojen seveda v smislu zgodovine ruskega zgodovinarja Pokrovskega, ki je spisal zgodovino sovjetske Rusije. Dane6 lahko vidimo prve sadove tega pouka, ki je zopet poklical v življenje češčenje velikih mož in vcepil mladim ljudem po univerzah in vojaških šolah vero v nepremagljivost ruskega naroda. Leta 1936 pa je dal Stalin razpisati nagrado za najboljše zgodovinsko delo, ki bi bilo pisano v novem narodnostnem duhu. Leta 1937. je izšla knjiga, ki jo je razsodišče potrdilo. Prej pa io je še popravil profesor Čestakov. Ta priročna knjiga — »Kratek pregled zgodovine U. R. S. S.« — je izšla v milijonih izvodih in se iz nje živo odraža novi sovjetski imperializem, ki se je usidral na Baltiku. Tu je od začetka do konca jasno vidno maščevanje ruske militaristične zgodovine, tako opisavane v prvih letih revolucije. Knjiga na široko poje junaško pesem in se zavzema za pot postopne geopolitične razširitve Rusije. Z nekako posebno vsiljivostjo oznanja, kako je že Ivan Kalita v XVI. stoletju zbral raztresene ruske veljake, da je leta 1500 izbruhnila med Ivanom III. in kraljem poljskim in litvanskim vojna in da je ruski car končno ohranil rusko zemljo in zemljo Bele Rusije, ki jo je bil vzel poljskim »panom«. S kakšno prisrčno važnostjo pripoveduje prof. Čestakov o zmagah, ki so jih Rusi izvojevali nad Poljaki v XVII. stoletju, nad »starimi ruskimi sovražniki«. Proti-poljeka smer te knjige se kaže zlasti tam, ko govori o boju Ukrajincev in slavnega kozaškega hetmana proti Poljakom: Poljaki so silili ukrajinski narod, da bi se odpovedal svoji veri in sprejel njihovo. Poljsk in beloruski narod je ječal pod jarmom teh panov. Toda kmalu se je ukrajinski in beloruski narod uprl in gospocUtvo poljske gospode se je zrušilo. Ali niso vojaki ideče ruske armade, ko so vdrli čez vzhodno poljsko mejo, da bi osvobodili svoje »krvne brate«, mislili, da pač izpolnjujejo isto osvobodilno poslanstvo kakor njihovi predniki v XVII. stoletju. Poveličevanje nasilnih osvajalcev Tisti, ki se je morebiti čudil zaradi tega, ker se je Stalin nesramno okoristil na račun nemškega Vdora na Poljsko in pobasal levji delež, bi moral prebrati nekaj poglavij iz knjige prof. Čestakova, kjer govori o delitvi Poljske za vlade Katarine II. Tam človek ne najde najmanjše kritike o politiki te velike in imperialistične vladarice, ampak nasprotno. Pisec z zadoščenjem podčrtava (kakor je to storil tudi Molotov 31. oktobra letos v svojem govoru), da je prišlo »nekdanje belorusko in ukrajinsko ozemlje na desnem bregu Dnjepra pod rusko nadoblast«. Tako poveličuje »zbiralce« zemlje skozi vsa stoletja, s ponosom govori o ruski eks-panzivnosti in poveličuje osebnost Petra Velikega. Postopoma govori o njegovih zmagah in polaga zlasti važnost na njegova prizadevanja, da bi Švede potisnil z Baltika. Nekaj strani pred tem omenja neuspeh Ivana Groznega glede Švedske: Švedi so se polastili obrežja Finskega zaliva, pravi knjiga. Ugodna pomorska pot za trgovanje s tujino je bila zopet izgubljena. Rusija je bila prisiljena trgovati samo po Belem morju, ki pa je bilo kaj malo pripravno zato, ker je bilo več mesecev zamrznjeno. Ko pripoveduje o medsebojnem tekmovanju med Petrom in Karlom XII., pravi, da so Švedi imeli najboljšo armado na svetu in odlično brodovje. Peter je bil poražen najprej pri Narvi, a leta 1703 jim je vzel močvirno delto reke Neve, kjer je ukazal zgraditi glavno rusko mesto. Potem govori o »izdajstvu« ukrajinskega hetmana Ma-zeppe in o veliki ruski zmagi pri Poltavi 1. 1709. Po nesrečni vojni s Turki je Peter Veliki — piše Čestakov — sklenil, da bo Švedom zadal milostni udarec. Vzel jim je Rigo in Reval ter zgradil res močno brodovje. V pomorski bitki je Petru uspelo premagati švedsko brodovje. Voijna s Švedi je trajala 21 let. Končno 6o Švedi popisali mir in Rusi so dobili obrežje riškega in finskega zaliva. Poltava — grob švedske armade Dne 8 julija letos so proslavili 230-letnico bitke pri Poltavi in ob tej priliki je izšlo v moskovskem tisku mnogo spominskih člankov, zlasti članki generala Levickega v »Izvestijah« in prof. Lebedeva v »Pravdi«. V6i komunistični pisci podčrtavajo, da je bila Poltava grob švedske armade in da je Švedska od tega dne dalje prenehala biti velika sila. »Literaturnjaja Gazeta« citira 6tare ljudske pesmi o porazu Karla XII. v dolgi »severni vojni«, ki je zapustila toliko spominov v dušah ruskega in ukrajinskega naroda. Ukrajinska akademija znanosti je organizirala v Kijevu poseben odbor, ki je na svojih sejah razpravljal, oziroma bral dela, ki se nanašajo na umetnost vojskovanja Petra Velikega, o poteku bitke pri Poltavi in drugo. Stare zgodovinske spomenike, ki so od začetka revolucije stali zapuščeni, so prenovili. Novo zadržanje reformatorja modeme Rusije se je pokazalo v dveh patriotičnih filmih, ki so jih vrteli na skoraj v6eh evropskih platnih. Osrednja zgodba enega teh filmov je bila reprodukcija bitke pri Poltavi z obilico prispodob, ki so jih poživili z rdečo armado. Zadnja slika pa kaže sovražno brodovje, ki ga preganja mlada ruska baltiška eskadra Kakor vidimo, »mobilizacija vzvišenih čustev ruskega domoljubja«, kakor pravijo »Izvestja«, gle- v ■ | Helsinki: Pogled na južni del mesta s pristaniščem. de filma o Petru Velikem ni bila spočeta brez J predpriprav voditeljev današnje Rusije. Pred V6em tem, kar doživljamo danes, je šla načrtna propaganda, ki ji je služilo vse: kino, knjige, zgodovina in umetnostne razstave. Trdnjava Hango - ključ vzhodnega Baltika Veseli in žalostni spomini na boje za to najvažnejšo finsko pristanišče V finsko-ruski vojni iffra pomembno vlogo ne samo hrabra finska suhozeinska vojska, pač pa tudi mornarica, kolikor jo Finci pač imajo, pri tem pa so ji v trdno oporo izborna finska pristanišča v Finskem zalivu, posebno seveda tista, ki so močno utrjena. Med najpomembnejše njihove utrdbe ob morju spada brez dvoma sijajna trdnjava Hango, ki stoji na skrajnem jugozahodnem koncu Finske na ozkem pomolju. To trdnjavo zdaj Finci z vsemi razpoložljivi silami branijo pred napadi sovjetskega bojnega brodovja. Ilangti je prvovrstno pomorsko oporiSSe in pomeni ključ za vhod v vzhodni Baltik, ne samo v Finski pač pa tudi v BotniSki zaliv. Trdnjava Hangd ima veliko prednost pred drugimi severnimi pristanišči tudi v tem, da tu morje vse leto ne zamrzne in je zato vedno uporabno. Velikanski pristaniški pomolj, ki je bil pred nedavnim podaljšan do Hoegholmena, varuje pristanišče pred divjanjem morskih valov in vanj lahko priplovejo tudi največje ladje. Razen tega so tu tudi velike ladjedelnice, kjer izdelujejo nove ladje, nli pa stare popravljajo. Tudi v vojaškem oziru odlična lega pa je drug vzrok, zakaj hočejo Finci za vsako ceno ubraniti to pomorsko trdnjavo pred nasilnimi Sovjeti. To mesto je bilo v vseh časih duša protiruskega odpora na Finskem. Hangd je bil priča V začetku tega stoletja je začela Rusija pod carjem Nikolajem širiti svoj politični vpliv na Finsko. Privilegijev, ki jih je prej imel veliki knez, je bilo čedalje manj. Leta 1901 je bila finska vojska spojena z rusko. Dve leti pozneje, leta 1900, malo pred finskim uporom, je generalni guverner Bobrikov dobil diktatorska pooblastila. Trdnjava Hango je bila priča, kako so se ljudje začeli v trumah izseljevati. 11.000 se jih je tedaj izselilo, deloma v Ameriko, deloma pa na Švedsko. Meseca novembra 1905 je mesto proglasilo »narodno stavko«, ki se je razširila na vso deželo. Ruska vlada je popustila. Car Nikolaj II. je vrnil vse pravice finski poslanski zbornici, Bobri-kova pa so odstranili. To je bila zmaga, za katero so se Finci morali v največji meri zahvaliti prebivalstvu mesta Hango. Edina ruska zmaga nad Švedi Prav tako, kot so se Finci radi spominjali teh svojih slavnih dni, eo tudi Rusi od sile radi govorili o zmagah, ki so jih dosegli pri Hangoju. 7. avgusta 1714 je poveljnik ruskega brodovja Peter Veliki vodil z ladje »Lesnon«, kj jo je dal sam zgraditi, bitko z brodovjem švedskega admirala Ehrenskolda. Mogočni car je v tej bitki zma- gal. To pa je bila tudi prva in edina zmaga na morju, ki so si jo izvojevali Rusi nad Švedi. In za to zmago prav gotov ve tudi sedanji boljševiški diktator Jožef Stalin, ki brezmejno občuduje Petra Velikega in želi, da bi bilo njegovo ime zapisano v knjigi zgodovine tik zraven imena velikega ruskega carja Petra. Drugo zmago so si Rusi izvojevali pri trdnjavi Hango med svetovno vojno, toda ne nad Švedi. Nemško brodovje je napadlo tedaj trdnjavo Hango. Ruske baterije so se postavile v bran in začele streljati. Vrgle so iz nemške bojne vrste križarko »Augsburg«. Tej se je sicer posrečilo pobegniti, a je na begu zavozila ob švedski obali na plitvino. Ruske kon t r a tor p e d« vke so jo vendar poiskale in opravile svoje. Pravijo, da so pri nekem ubitem nemškem mornarju našli nemški pomorski zakonik, ki je bil za evropske zavezniške države v svetovni vojni izredno dragocen. Prvi ženski vojaški oddeBki, namenjeni na zahodno božiče Prvi ženski^ vojaški oddelek, ki je namenjen na zahodno bojišče in se zdaj še pripravlja in uri, seveda ne ravno v boju na nož, bo odrinil iz Anglije že čez nekaj dni. Pravijo, da bo to 14. decembra, torej če7 teden dni. Prišel bo v Francijo pod poveljstvom mlade častnice ge. Yvonne Mac Donald. Drugi ženski vojaški oddelek se bo podal iz Londona v Francijo, kakor že zdaj napovedujejo, 1. januarja 1940 in mu bo poveljevala gdč. Wait, ki se je odlično izkazala tudi že v svetovni vojni kot prostovoljka. V teh dveh oddelkih so same takšne^ ženske, ki so se izučile za šoferje. V tem so se že tako izurile, da lahko same vozijo vsakovrstne avtomobile tudi po nevarnih cestah in ne potrebujejo nobena moške pomoči pri tem. Oblečene so v ljubke uniforme in imajo čisto enake usnjate pasove kot angleški častniki. Seveda ni treba pričakovati, da bo potem, ko pridejo na zahodno bojišče tudi ženski oddelki iz Anglije, v trenutku konec sedanjega zatišja in da se bodo zares začeli hujši boji. Pavlina Molotov -diktatorja ličil Zena sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Pavlina Molotov baje ne uživa več prevelike Stalinove naklonjenosti. Angleški časopis »Daily Sketch« poroča, da je izgubila mesto podkomisarja za ribolov zato, ker je kritizirala Stalina in njegovo osvojevalno politiko, to se pravi tisto politiko, ki jo zelo vneto zagovarja :n skrbno izvaja tudi njen mož, komisar za zunanje zadeve Molotov sam. »Tovarišica« Pavlina, o kateri pravijo, da je zelo lepa in odločna ženska, je prej vodila tako imenovani »Lepotični trust«. Prejela je Za svoje vestno delo visoko odlikovanje »Leninov red«. Takšno dlikovanje je dobil pred kratkim tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop, ko je tako uspešno sklenil pogodbo med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Pavlini Molotovi so podelili »Leninov red« v prvi vrsta zato, ker je tako odlično organizirala pristno sovjetsko industrijo ličil, riževe moke (no, po domače pudra, če ste še tako nepokvarjene) in rdečila za ustnice. Je bi Lenin vedel... Program Radio Ljubljana Četrtek, 7 decembra: 7 Jutrnji pozdrav — 7.06 Napovedi poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče — 12 Pesmice iz nafiib krajev (plošče) — 12.30 Poročila, objave - 13 Napovedi - 18.32 Šramel «Stirj® fantje« — 14 Poročila — lfl Pester spored Radijskega orkestra — 18 Slovenščina za Slovence (#• ar. Rudolf Kolarič) — lfl Napovpdi, poročila — 19.20 ac ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave JO Samospevi (g. Ivan Rueh) ot spromljevanju kla -ja .<*• Prof* Pavel Šivic) - 20.45 lieprodnciran i, » v «•„ 1 . — m.hv iveproouciran 99S? tj J2f£ni«6ne r 22 Napovedi, poročila — —.la V oddih iffra Rndij«ki orkester. t» S. decembra: 9 Jutrnji po:,drav — 9.0& Poročila, napovedi — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz fran« cerkve - 10 30 Verski govor (g. ravnat. Jože Jagodic) _ lO.ofl Praartietil koncert. Sodelujejo: ga. Mila Kogejova, gd. Valerija Herjhal in Radijski orkester, llirig. D. M. Sijanec - 12.3«) Poro6ila, objave — Id Napovedi — 13.02 Godalni kvartet (gdč. F. Ornik, gg. Sl Marie, A. Ivančič in C. Šedlbauer) — 14 Nastop otrok (vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 17 Kmet. ura: Kdaj je treba živali operirati (g. dr. J. Koren) — 17.30 Za dobro voljo igra Radijski orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 30 Vijolinski koncert (g. oraf. Jan Slais, pri klavirju ga. Ruža Slais) - 20.45 Godalni kvintet (ploščo) — 21.20 Samospevi (gdč. Štefka Korenčanova) ob spremijevanju citer (g. Vilko S.) - 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddib igra Radijski orkester. Drugi programi Naročajte in širite Slovenski dom! Četrtek. 7. dec.: Belgrad: 30 Humor, 21 Narod, pesmi — Zagreb: 20 Ork. koncert, 20.30 Madrigalisti — Bratislava: 20 Dumas: .Bratje s Korzike«, 21 Simfon. koncert — Sofija: 2f* Simf koncert — Beromiinster: 20.40 CeSka in madžarski glasb" — Budimpešta- 19 40 Gledal, prenos. 22.05 Ples. glasba, 22.30 Violon čelo — Buktire&ta: 20 Filharrocnifcni koncert — Stockholm- Horby: 20 Ork in vok koncert. 22.30 Voj godba. 23.35 Kabaret — Trst.Milan: 17.15 Brnz. koncert. 21 Opera: Wilhelm Tell — Bim-Bari: 21 Igra, 22.20 Pianino — Florenca: 20.50 Moder, glasba — London. 20.30 Igra 22.15 I.ahka glasba — Oslo: 20 Simf koncert - petek. 8. dec.: Belgrad: 20.10 Kozaki pojo 21) 4(1 Koncert ia Zemuna — Zagreb: 20 Kvartet _ ’ Brati slava: 20.30 Gosli 2115 Slovaške narodne _ Sofija- IB Boitova opera »Mefistofeles« — Bcromvnsle.. 1I7.1 ^o^udiZeita: štti Lmoftrt V/tfk~ Bukarešta: 20 Ork. iv rv " - '0rt>» 20.20 Ork. koncert - k« Kom<>r' »lafiba- 211« Simf. tn.tmJlari: 2- OPera «F®lstaffc - Florenca: J i, y Pianino — London: 18.30 Sevom ja-ske balnde, 31 Simf. koncert — Oslo: 21 Pianino — Rej/kjavik: 21.46 Simf koncert, 22.40 Harmonika — A. O. Barrili ?0 DVE BEATRICI In prav 6edaj je- zopet prišel don Juan ter jo vprašal: »Ali naj trepečem?* Ni ge vprašal kot po navadi, nekoliko v strahu, a s smehljajem na ustih. Vprašal jo je 6 stisnjenimi zobmi in njegove oči so se bliskale izpod namršenih obrvi. »Kaj me vprašujete?« je zašepetala vsa zmedena. »■Ah!« je vzkliknil. »Ali je torej res?« Beatrice se je v hipu zbrala in presodila resnost položaja, »Če vas to tako skrbi,« mu je dejala, »vam moram odkritosrčno odgovoriti, da.« Markiz se je zgrudil na stol in dolgo časa zamišljeno zrl predse. A ni premišljeval ničesar; čudno prazno je bilo v njegovi duši. Po dolgem molku je z ukazujočim glasom rekel soprogi: »Povejte mi vse!« »Ničesar vam nimam povedati,« mu je odvrnila. »Kako? Kai naj to pomeni?« »Pomeni to, kar sem vam rekla: nimam vam povedati ničesar, kar ei vi mislite. Ah, don Juan!« je prezirljivo vzkliknila. »Kai •* mislit« o meni!« Viteza je njen vzklik zadel v živo. »Vendar...« je zajecljal. »Ali mi niste pravkar priznali... da labko trepečem? Navadno ste mi odgovorili popolnoma drugače.« »Danes vam nisem mogla tako odgovoriti, ker hočem bili odkritosrčna, kakor vedno.« »Toreij...« je zašepetal markiz. »Ni treba, da je vaš nastop tako tragičen. Vse vam povem, a želim, da mi prej vi odgovrite na neko vprašanje. Kdo vas je obvestil ?« »Nihče.« »Ne varaj-te me, don Juan! Bilo bi prvič, da storite kaj takega .. Kdo vam je povadel?« »Prosim vas, ne vprašujte me!« »Ali ni bil don Francisco?« Vitez je sklonil glavo, a ni rekel ničesar. »Podlo je bilo njegovo dejanje in obenem kruto. Ali ni pomislil, da bi me vi mogli umoriti?« »Dona Beatride,« je vzkliknil vitez, ki so ga markizine besede pretresle »Vse bi prej storil kot to.« A Beatrice se še ni pomirila. »On ni smel računati na vašo dobroto. Pokazal je vso svojo brezsrčnost in hudobijo e tem, da vam je pripovedoval o meni. Prepričana sem tudi, da me je obrekoval, ko vam je pripovedoval stvari, o katerih ni mogel vedeti ničesar gotovega.« »A vendar priznavate ,..« »Priznavam, da je don Francisco ljubimec neke ženske, ki je poprej bila don Cristovalova,« ga je prekinila markiza »To priznavam.« »Kaj pravite? Ali ne obrekujete sedaj vi svojega brata?« »Ne, ne obrekujem ga. če že ni ljubimec, hoče to postati. Ona ženska se je izneverila don Cristovalu. Zakaj? To je pač njena skrivnost. Vem pa, da don Francisco razvnema njeno sovraštvo. Beatrice Enriquez je častihlepna. Ljubila bi don Cristovala, če bi bil srečen in mogočen; ker so ga pa ponižali, noče ničesar vedeti o njem.« »In v kakšni zvezi je s tem vaš brat?« »če don Cnstoval tudi v bodoče ne bo imel sreče, se ni bati, da bi ona plemenitaška raztrganka spremenila svoja čustva do njega in don Francisco ima odprto pot do nje. A vedite, da ne bo zmagal moj krepostni bratec! Don Cristoval, katerega imenujejo sanjača, blazneža, pustolovca, bo kljub vsem njihovim spletkam prodrl in zmagal.« »Dona Beatrice, ubogajte me in ne vmešavajte 6e več v te 6tvari, ki se vas ne tičejo. »Se me ne tičejo! Vi trdite to; a vi ne morete vedeti vsega. Pravico in dolžnost ima m, da izvedem zadevo do konca. Morete me usmrtiti; ne bom vas prosila usmiljenja. Preveč ponosna sem. A prav zato hočem tudi storiti to, kar sem sklenila. Dobro veste, da mi je don Cristoval v Malagi rešil življenje. Povejte mi, don Juan, ali ni moja sveta dolžnost, da se mu izkažem hvaležno?« »Ni pa treba, da zato trpi vaše dobro ime.« »In kdo1 žali moje ime?« je vzkliknila Beatrice. »Ljudje, ki vidijo, ljudje, ki govoričijo. Če je še do mojih ušes prišlo ...« »Da, obrekovanje mojega lastnega brata! Imenujte mi koga drugega, če morete. Ne bilo bi težko, saj so me nešteti že videli v don Cristovalovi družbi. A le pri belem dnevu! Hočem biti d* njega dobra, usmiljena in hvaležna; 6aj je to moja dolžnost.« »Ali ga le ščitite ali ga ljubite? Prav je, da sva si v tem na jasnem.« »Ščitim ga . . in ljubim.« »Oh!« je besno zakričal markiz. »Vaša drznost presega vse meje, g 06 pa!« »Drznost? Kako grd izraz! Ali niste hoteli, da naj bom odkritosrčna? Ali vam ni6e