Štev. 161.
V Ljubljani, v torek, dne 17. julija 1906.
Leto xxxiu.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K26-za pol leta „ „ 13-
za ?etrt leta za en mesec
650 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za fetrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 170
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .	9 „
za jel ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod fez
- dvorišfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Kompromis med »Slovansko zvezo" in Italijani.
glede volilne reforme je vzbudil največjo pozornost v parlamentarnih krogih, kakor tudi v vsej slovenski in hrvaški javnosti. Zgodovina tega kompromisa se danes ne more še pisati, toda toliko je gotovo, da so razlogi, ki so napotili »Slovansko zvezo«, sprejeti kompromis, morali biti zelo tehtni. Kajti posebnega pomena je, da se je — kakor je načelnik dr. lvčevič naglašal v odseku dotični sklep »Slovanske zveze« uči-nil soglasno. To je bilo le mogoče, ker so vsi člani kluba bili prošinjeni od uverjenja, da je ta kompromis absolutna politična potreba.
Kluboveitiu odseku sta zlasti pritrdila oba primorska poslanca profesor S p i n č ič in dr. (i r e g o r č i č. Klubovi seji je prisostvoval kot gost tudi istrski deželni poslanec in deželni odbornik gospod dr. Dinko T r i n a j -stič, ki se je bil na željo poslanca Spinčiča tudi udeleževal kompromisnih pogajanj. Vladalo ie v seji p o p o I n o s o g I a s j e; vsi govorniki brez izjeme so kompromis priporočali, nijeden ni ugovarjal. Vsi brez izjeme so bili uverjeni, da se gre pri tem kompromisu za v a ž n o politično potezo, ki je neizogibno potrebna v korist slovenski in hrvaški stvari, četudi je kompromis navidezno boljši za Italijane, nego za Slovane. V resnici je dobiček Italijanov Ic navidezen. Kajti Italijani ne dohe uiti enega mandata več, nego jih jim priznava Hohenlohov načrt. Slovenci iu Hrvati pa niti enega mandata manj.
Spremeni se I ok a I n o razmerje v Istri in Gorici tako, da bodo v obeh deželah imeli Italijani in Slovenci enako zastopstvo: vsaka stranka po tri poslance v vsaki teli dežel. Ta okolnost ima pa le en sani politični učinek: enakost glasov v obe h deželah pri volitvah v delegacijo, medtem ko bi po Gautschevem načrtu imeli Slovani v obeli deželah večino. Naravna praktična posledica tega razmerja bode, da bodenio Jugoslovani iz Primorja imeli vsakokrat le po enega delegata: eno leto iz Goriške, a drugo leto iz Istre (doslej nismo imeli nobenega!). Napram sedanjemu položaju bodenio torej na boljšem za en delegacijski mandat napram Gau-tschevemu načrtu pa za ravno toliko na slabšem. Ta c d i n a realno-politična žrtev pa je v resnici zelo mala, ako se pomisli, da smo napram s e d a n j e m u položaju vendarle na boljšem, da nadalje delegacija nima bogve kakšnega pomena in da glede na ogrske r a z in c r c sploh ni pričakovati, da ustav delegacije še dolgo obstane.
Ni torej kazalo, radi borega delegacij-skega mandata razbiti kompromis, ki jc na drugi strani žc evidentno koristil, kajti le s pomočjo Italijanov se je dobilo potrebnih 26 glasov za reasuiniranje Štajerske v volilnem odseku iu tako priboril sedmi mandat na Štajerskem.
Končno treba popraviti napačno mnenje, da so Italijani s svojo obstrukeijo dosegli kompromis. Obstrukcija je bila že premagana, ko se je kompromis sklepal. Kompromis je bil izključno Ic izven političnega položaja, ne glede na taktična vprašanja in osobito nc glede na obstrukcijski poizkus Italijanov* ki ni mogel imeti nikakega uspeha.
Mimogrcdoč bodi omenjeno, da je obstrukcija proti volilni reformi dandanes najslabše bojno sredstvo. Obstrukcija zamorc biti k večjemu obupno sredstvo tistih, ki volilne reforme sploh nočejo. Volilna reforma je n e i z o g ib n a , iu vsaka stranka, ki jo skuša zaprečiti, bode kruto kaznovana pri volitvah. To naj si zapoihni tudi naša liberalna strančica!
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
Odsek za volilno reformo je včeraj razpravljal o porazdelitvi mandatov v Šleziji. Hruby je predlagal, naj bi izgubili Ncnici en mandat, enega pa dobili Poljaki. Zeli, da zvišajo števjjo šlezijskih mandatov od 15 na 16. Globinski se pridruži Hrubemu. Demel ugovarja šestnajstemu šlezijskemu mandatu. Ugovarja tudi, da izgube Nemci en mandat, enega pa da bi dobili Poljaki. Clioc zagovarja predloge Hrubega in Globinskega. Minister za notranje stvari Bicnerth je proti vsaki izpre-membi vladnega načrta glede Šlezije. Pri glasovanju so obveljali kompromisni Hohenlo-liovi predlogi. Danes ima odsek svojo sejo ob petih popoldne. Spored: Kompromisna pogajanja; Tirolsko; Češko.
Včeraj popoldne so sc posvetovali poslanci Erler, Schraffl, Tollinger, Haueis, Trafojer, baroii Malfatti in Conci o kompromisu glede mandatov in volilnih okrajev na Tirolskem. Posvetovanja so pa ostala brezuspešna in zato namerava vlada voditi nadaljna kompromisna posvetovanja.
VODSTVO KRANJSKIH NEMCEV O KOČEVSKEM MANDATU.
Kranjske Nemce jc jako jezilo, ker še jc ohladilo navdušenje nemških »svobodomiselnih« strank za kočevski mandat, o katerem so trdili, da pride v roke krščanskim socialceni. Zato so pa pisali poslancu Wastianu in se mu zahvaljevali, ker se jc trudil, da so dobili Nemci kočevski mandat. V pismu vodstvo kranjskih Nemcev prav odločno naglasa, da kočevskega mandata ne bodo dobili »krščanski socialci« ali pa »klerikalci«. V kočevskem volilnem okraju stanuje 17.00(1 Nemcev in 4000 Slovencev, kar izključuje, da bo izvoljen v doglednetn času slovenski poslanec. Število Kočevcev sc v 600 letih ni izpremenilo. Ni nikakega dokaza, da bi bil izvoljen na Kočevskem klerikalec ali pa krščanski socialec. Ko-čevci veliko trpe, ker jih pritiskajo Slovenci, toda brez izjeme mislijo narodno. Brez vsakega boja jc bil kočevski nemški poslanec vedno nemško svobodomiselnega mišljenja. Med mestom in kočevsko deželo vlada vedno najlepše sporazumljenje. Kočevci so tudi pri ostalih volitvah bodisi za državni ali za deželni zbor vedno sledili navodilom nemškega strankarskega vodstva, če sc tudi ni šlo za nemškega kandidata. Nadalje pa pospešuje tudi knez Auerspcrg, kočevski vojvoda, v svoji vojvodini odločno nemštvo in ima izredno velik vpliv. Med kočevsko inteligenco, ne med staro nc med dijaštvom, izišlim iz najrevnejših kočarskih rodbin, ni klerikalnih ali krščansko-socialnih agitatorjev.
O duhovščini pravi »losvonromsko« ljubljansko vodstvo: Če se nahaja v kaki vasi nemško čuteč duhovnik, ima vpliv le, dokler jc pošteno nemškega mišljenja. Velik del duhovščine pa obstoji iz Slovencev ali pa iz Čehov, s katerimi Kočevci sploh ne občujejo. Uprav impertinentno pa postopa to nemško kranjsko strankarsko vodstvo, ko zahteva, da mora izginiti sedmi slovenski mandat na Štajerskem in poživlja nemške stranke, da ustanove na Kranjskem poleg nemškega še en slovenski mandat. Mi pa nemškemu vodstvu v Ljubljani odrekamo sploh vsako upravičenost, da govori o tem. Če dobe Kočevci svoj mandat, pa naj tudi sami ž njim gospodarijo, ljubljanske Bindcrje pa naj puste lepo v ljubljanski kazini!
OGRSKA. — POMAŽARJENJE.
V državnem zboru jc naglašal poslanec Pulit, da jc napačno, čc pomnožuje vlada državne ljudske šole. Država nima pravice, da sc vmešava v versko avtonomijo, ker politika nc sme vladati cerkve in šole. Jezikovna enota ni koristna Ogrski. Govornik zahteva, naj skličejo srbski cerkveni kongres in izve-vedejo narodni zakon. Poslancu je takoj odgovoril Apponyi, ki jc rekel, da se razvijajo narodnosti lahko individualno iu kulturno, a le. če se smatrajo za ogrske državljane. Končal jc svoj govor, da Ogrska nc sme po-stata konglomerat raznih ljudskih mas. Vajda (Rumun) očita vladi, da enostransko pospešuje mažarsko kulturo. Apponyi pravi, da »Južno ogrsko kulturno društvo nima namena, poniažarjevati, marveč hoče Ic pospešiti, da se lahko nauče mažarščine državljani. Baron Banffy jc pa napadal grško ncunirano cerkev, češ, da uči krščanski nauk srbsko ali pa rumunsko samo mažarščine zmožne državljane.
Zbornica magnatov jc imela tudi sejo, v kateri so odobrili po drž. zboru sklenjene predloge.
V	Vacovu so sklenili 4 socialistični državni jetniki, da ne marajo nič jesti, ker ravnatelj ni dovolil, Ludoviku Taiczayu od-poslati v list »Nepszava« nekega članka. Stra-dalno stavko po ruskem zgledu so končali, ko so izvedeli, da je ravnal ravnatelj po predpisih in ne iz antipatije.
VSTAJA V JEČI.
V	tarragonskcm zaporu na Španskem se jc uprlo 800 jetnikov. Guverner je nastopil z vojaki iu zagrozil s streljanjem, nakar so sc jetniki pomirili. Nekaj jetnikov je pobegnilo.
KITAJSKI MORSKI ROPARJI.
Kitajski morski roparji so napadli ponoči dne 13. t. ni. 50 milj od Vučana parnik »Šamani«. Ubita sta bila angleški misijonar in pa neki Kitajec, kapitan je bil pa težko ranjen. Roparji so pobegnili. Na kraj napada je od-plula neka angleška ladja.
CARINSKA VOJSKA S SRBIJO.
»Stampa« piše, da je pristavil noto o dobavi srbskih topov na Avstrijskem samolastno belgrajski avstrijski poslanik baron Czikauu.
Poročilu sicer diplomatje ne verujejo, a razlagajo si ga tako, da hoče z ozirom na ogrsko vlado Goluchowski opustiti zahtevo glede topov in da hoče v ta namen žrtvovati barona Czikauna. Srbsko ministrstvo za zunanje zadeve objavi o carinski vojski z Avstro-Ogr-sko modro knjigo, kar naznani tudi našemu zunanjemu ministrstvu. Kmečki osrednji odbor v sabackeni okraju jc sklenil zahtevati, da prične vlada pogajanja, da Avstro-Ogrska zopet odpre mejo. Poslanci sodijo, da namerava vlada zahtevati 12 milijonov, da pokrije škodo vsled carinske vojske. Med poslanci, celo med starejšimi vladi prijaznimi radikalci Sc pojavljajo glasovi, naj odstopi Pasič. Neodvisni radikalci in napredni socialisti so sklenili, da nastopijo nasproti vladi v vseh važnih vprašanjih z obstrukeijo.
SRBSKA PROPAGANDA V BOSNI.
Za načelnika srbske propagande v srbskem ministrstvu za zunanje zadeve jc imenovan dosedanji prištinski konzul dr. Spalaj-kovič. Bosanski oddelek, ki nosi nedolžni naslov: kulturni oddelek, dobi večje dohodke, da lahko razvije večjo agitacijo. VOJSKA MED SAN SALVADORJEM IN GUATEMALO.
Iz Manague poročajo: Močne guate-tnalske vojne sile so udrlc v Honduro in Sati Salvador. V obeh deželah sc vrše boji. Iz San Salvadorja pa poročajo: V soboto zvečer jc napadla sansalvadorska armada pri Plata-naru guatenialsko armado. Guatemalci so izgubili 2000 mož ubitih, ranjencev in jetnikov. Guatemalska armada, ki je prodirala čez Santa Fc, jc odbita. Hondurski predsednik brzojavlja, da Hondura ni napovedala vojske. Republiki San Salvador in Guatemala sta sklenili, da sprejmeta po Zjedinjenih državah po-nujano posredovanje.
RUSIJA.
Popolnoma napačna so poročila, da namerava Rusija najeti novo posojilo v inozemstvu.
Za poveljnika črnomorskega brodovja jc imenovan admiral Viren. V Sevastopolu so objavili vojno stanje.
V	Kišcncvu so zaprli štiri policiste, ki so pretepavali jude.
Bjalostoški župan je odstavljen, dokler traja v mestu vojno stanje.
Varšavski generalni gubernator Skalen jc odpotoval v Peterburg, da izposluje izredne represalije proti revoliicijskemu gibanju v Varšavi. V varšavskem okraju in po Ruskem Poljskem sc namreč jako hitro širi agrarna stavka. Delo na polju povsod počiva. »Slovo Polskic« poroča iz Minska: Odstopil je na višje povelje general Kudlov, o katerem trde, da jc organiziral preganjanje judov v Minskem.
Duma jc dovolila za stradajoče prebivalstvo Ic 15 iu nc po vladi zahtevanih 50 milijonov rubljev, da prisili tako Goremykinovo ministrstvo, da odstopi.
V	Sosnovicah je ustrelilo 20 našemljenih rcvolucijonarjev dva uradnika v poslopju državne železnice. Roparji so oropali 25.000 rubljev. Sosnoviška policija ne izvršuje službe, ker dobiva zadnji čas žugalna pisma.
General Rennenkainpf jc nastopil trimesečni dopust. Baje mora izvršiti tajno naročilo.
DOGODKI V RUSIJI.
Poleg vedno sc ponavljajočih rcvolucij-skih pojavov sc je pojavila v Rusiji sedaj še sibirska kuga, za katero jc že umrlo več oseb. O v bialostoškem okraju vladajoči kugi poročajo, da napada osobito govejo živino in manj
ljudi. Odredili so obširne varnostne priprave, da omejc sibirsko kugo.
Zadnji napadi so prestrašili carja tako, da hoče obdržati sedanjo vlado iu da namerava razpustiti gosudarstvemio dumo.
O dumini seji 16. t. m. poročajo, da se socialisti niso vdeležili volitev za mednarodno parlamentarno konferenco. Pomočnik ministra za notranje stvari Makarov je odgovarjal na 33 interpelacij. Člani dume so ga poslušali mirno. Makarov je rekel, da jc pač podelil carjev manifest z dne 30. oktobra 1905 svobodo, a da ni odpravil nobenega žakona, ki še vsi obstoje in se morajo vpoštevati. Ministrstvo za notranje stvari hoče še nadalje vršiti svojo dolžnost in bo vzdrževalo zakonito stanje in red v državi. Tu so pričeli člani dume razgrajati in kričati: Dovolj, Dovolj! Demisionirati! Makarov zakliče: Zahtevani svobodo govora. Predsednik zvoni brez vs-peha. Makarov jc pa govoril naprej, kljub hrupu in kljub medklicem. K besedi sc je priglasilo 22 govornikov.
Po vseh garduih polkih preiskujejo zaradi uporov iu nepokorščine moštva. V vojaško ječo so odvedli 200 gardnih kirasirjev, o katerih sumijo, da so revolucionarnega mišljenja. V Moskivi so priredili kazaki shod, na katerem je bilo 87 delegatov raznih vojaških čet. Shod je odobril dve resoluciji. V prvi so grajali častnike, da niso pravični z moštvom in so volili komisijo, da preišče vse zlorabe moštva po častnikih. V drugi resoluciji pa zahtevajo kazaški zastopniki državljanskih svoboščin. Resolucijo so izročili gosu-darstvenui dumi.
Nezadovoljni so moskovski artiljeristi, ker morajo vaditi tudi ponoči poleg dnevnih vaj.
V	Peterbtirgu so bili v nedeljo krvavi nemiri. Navalili so na neko čajnico, v predmestjih so pomorili štiri izprehodnike. Med revolucionarnimi delavci in pristaši reda so ponovno streljali. Z vrelo vodo so polili otroke, ki so raznašali mleko namesto stavkajočih delavcev.
V	Bakli razširjajo anarhisti proklamacije, ki poživljajo delavce, naj govore z kroglianii iu bombami. Proklamacije imajo podpis »Rdeča stotina«. Mesto popolnoma terorizirajo.
Štajerske novice.
šPrvi štajerski počitniški shod slovenskega radikalnega dijaštva 14. malega srpana 1906. Minilo jc skoro leto, kar se je zbralo narodno radikalno dijaštvo v Trstu; podoben shod je sklicalo radikalno dijaštvo dne 14. t. m. v Ruše, ki je bil namenjen v prvi vrsti spodnještajerskenui - radikalnemu dijaštu. Predmeti, o katerih sc jc razpravljalo, so stari. Nc pretiravamo, ako rečemo, da se na tem shodu ni povedalo v bistvu nič novega. Predavanja so sc začela ob 5 uri popoldan ter so trajala do .S ure zvečer. Udeležba jc bila majhna (okoli 50 oseb). Predsednik g. Kra-mer otvori zborovanje ter da besedo g. dr. Koderniauu, ki govori o narodnem radika-liizinu in njegovi zgodovini. Povdarja bistvo narodnega radikalizma, ki mu ic narodnost v nasprotju s klerikalnim dijaštvom zadnji cilj, in njegov smoter: vzgoja narodova. Opiše razvoj narodnega radikalnega dijaštva in njegovo delovanje, ustanovitev Tabora, 1'ro-svete, (tudi ustanovitev Gorotana smatra za posledico njihovega delovanja), Omladitie, omenja lanski tržaški shod, ustanovitev »Skale«, ki pa še od vlade ni potrjena in »Adrijc«. Povdarja, da naj sc uči narodno radikalno dijaštvo narodnega dela od Čehov ter priporoča slovenskim akademikom češke zavode. Drugi referat prečita g. Mravlak: O narodnostnih razmerah na Spodnje Štajerskem. V precej površni obliki oriše splošno duševno in gmotno stanje slovenskega kmeta, (ki mu jc prvo katoličanstvo, narodnost Ic neko sredstvo), slovenskega delavca ter slovenskega uradništvu. Za tem pride na spodnje štajerske razmere posebej. Na gospodarskem polju pogreša kmetijskih družb, med našimi delavci, ki si skušajo zboljšati svoje stanje s tem, da sc tesno oklepajo soc. demokraških društev, naj bi se snovala delavska društva a brez priveska »katoliško«, pri obrtnikih vidi preveč egoizma, za nje zahteva strokovnih šol; enako zahteva za Spodnji Štajer slov. narodnega učiteljstva. Slede resolucije v tem smislu. Pri debati se oglasi g. dr. Koder-man, ki s sedanjo slogo na Spod. Štajerskem kar nič ni zadovoljen; sloga da jc Ic krinka brezdelnosti. Svojo »neslogo« si misli kot sa-
inostojno organizacijo enakomislečih. Obsoja sedanjo preklcrikalno pisavo »Slov. Gospo-dar.ia«. (i. Mravlaku odgovarja g. dr. Ro-sina iz Maribora, ki pogreša v referatu kritike o treh skoro najvažnejših faktorjih na narodnem polju; o duhovništvu, advokatih in učiteljih. Hvali organizacijo slov. katoliških shodov. Kritika, ki jo je podal g. Mravlak zlasti o slov. kmetu, se mu zdi prečrna, neopravičena. Kmetijske družbe, ki jih priporoča g. Mravlak mu niso po volji, pač pa se zavzema za kmetijske zadružne organizacije. — Dr. Kodermanu omenja g. dr. Rosina, da smo povsod nazadovali, kjer se je pojavila nesloga. Narodno duhovništvo je naš najboljši delavec na polju prosvete. — Tretji govori g. I.ešničar: Počitniško delo štajerskega dija-štva. Zopet stara reč, ki se je omlevala že tolikokrat, a ne dela se vendar skoro nič. Kar bi bilo v tem referatu zanimivo, je to, da pogreša govornik podrobnega gospodarskega dela med slov. dijaštvom. Dalje govori o narodnostnih razmerah po mestih in mejah, kjer omenja, da »pošilja slov. škof na mejo duhovnike, ki so v narodnem oziru indiferentni. (Ta je pa bosa! Kaj pa g. kaplan Bračko, Gomil-šek, dekan Cizek itd.?) Opozarja na pomen Mohorjeve družbe. V debati poda g. Šti-bler ostro kritiko o ferijalnem društvu v Prle-kiji, o »Bodočnosti,« zgraža se nad brezobzirnim postopanjem vlade, ki se je že izrekla, da reši stvar glede ferijalnega društva za Spodnje Štajersko »Skale« neugodno. Sledi resolucija, kjer poživljajo slov. poslance, da se pobrigajo za to stvar. Predsednik Kramer poda sliko bodoče »Skale«, ki se bo ustrojila po zgledu »Prosvete«. — G. Pučnik govori o gmotnem in stanovskem stanju štaj. slov. di-jaštva. Opisuje razmere v Gradcu, na Dunaju in v Pragi, ter navaja ondotna podporna društva. Zlasti priporoča realko. Slede resolucije, kjer radikalno dijaštvo poživlja denarne zavode, da podpirajo dijaštvo, priporoča edino slovensko realko v Idriji iu štu-diranje medicine, živinozdravništva in podobnih ter zahteva, da iščejo absolvirani visoko-šolci službe v slovenskih krajih. — G. Turn-šek priporoča v debati tehniko, zlasti geodezijo, medtem ko priporoča predsednik Kramer bolj inženerstvo. — Rušanski g. učitelj Les-jak pozdravi dijaštvo v imenu podružnice po-dravskega planinskega društva, nakar g. Kramer opozarja, da je treba gledati, da dobi slovensko ozemlje slovenski značaj ter poživlja dijaštvo, da podpira organizacije planinskih društev. — Zadnji govornik g. Glonar poda »študijo štajerskega študenta«; spremlja ga po vsem njegovem križevem potu od pohajanja ljudskih šol do časa. ko se vsede k »polni skledi«. Posebno se ozira g. govornik na dijaške razmere v Mariboru. Slov. štaj. dijaka označi kot entuzijasta, ki se hitro vname za kako stvar, a jo tudi hitro popusti. S tem so predavanja, spadajoča k dnevnem redu končana. Po večerji ob 9 uri še govori g. Pretnar o slovenskem sokolstvu in z žalostjo konštatira, da slovensko dijaštvo vse premalo razumeva sokolske ideje. Opozarja na sokolski izlet v Zagrebu in v Pragi. H koncu slede podobe s skeoptikonom: Postojna, Solčavske planine in bohinjska železnica. — Mi bi dijakom le svetovali, da se naj emancipi-rajo od liberalnega časopisja. Saj drugače niso neumni, le, če začno »Narodove« pleve mlatiti. postanejo obžalovanja vredni.
š Iz Št. Ilja. Nemcem našim ne da miru slovenska zmaga. Kar privaditi se ne morejo misli, da bi jim županoval Slovenec, g. Thaler. Zato so sc proti njega izvolitvi pritožili. Seveda je nemška vlada šikanoznemu rekurzu ustregla in volitev starešinstva razveljavila, a druga volitev je imela isti vspeh kakor prva; g. Thaler je izvoljen županom. Bog ve, če se bodo še enkrat pritožili!
š Protestantje v Celju so si z markami iz nemške države sezidali novo cerkev, češ da je prejšnja premala V resnici je pa za vernike stara cerkev mnogo prevelika, za radovedna zijala je pa tudi nova cerkev preveč. To se je pokazalo zadnjo nedeljo, ko so novi tempelj blagoslavljali Imeli so okoli cerkve velikanske priprave za one, ki ne bi mogli notri, pri slavnosti je pa bila cerkev sama komaj do polovice napolnjena. Novi tempelj je razmeroma zelo majhen, iz česar se vidi, da Nemci ne računajo na mnogo naraščaja.
š Maščevanje dijakov. Ponoči od mi-nolega petka na soboto so profesorju na nemški gimnaziji v Celju, Matevžu Kurz, pobili 14 šip po oknih. Sluti se, da so to storili dijaki ob koncu semestra iz maščevanja za dobljene dvojke. Ker so pri mestnem uradu mislili, da so storilci slovenski dijaki, so vprizorili v soboto velikansko policijsko preiskavo, — pa brez vspeha.
š Bela zastava na sodišču je zadnji čas vihrala dvakrat v Kozjem v znamenje, da ni bilo nikogar zaprtega.
š Slovenska gimnazija v Celju ima letos svojo samostojno letno izvestje. Druga leta so poročilo naše gimnazije priklopih onemu nemškega zavoda. Iz izvestij posnamemo, da je imel ta naš zavod v mi-nolem letu 193 učencev, od katerih je izdelalo 22 z odliko, 112 s prvim redom, ostali imajo negativne vspehe. Najslabši razred je II. a (razrednik prof. Jošt), kjer jih ima od 29 nič manj kot 14, torej polovica negativen vspeh. — Izvestja prinašajo v uvodu izborno in praktično zborno delo prof. Fona: „Latinsko-slovenska frazeologija k IV. knjigi Cezarjevih komentarjev de bello Gallico za naše četrtošolce."
s Netnški »Studeutenheim« v Celju, ki jc
letos obhajal svojo desetletnico, ima edini namen dovajati nemški gimnaziji učencev, ker bi sicer tista gimnazija, o kateri so trdili pri znanih debatah v državnem zboru zaradi slovenske gimnazije, da je kulturna potreba spodnještajerskih Nemcev, umrla na jetiki. Slovenskih dijakov, ki nimajo v Celju svoje višje gimnazije, jc že itak večina na nemški gimnaziji, a če »Studentenheima« ne bi bilo, bi sploh ne bilo nemških dijakov več kot kvečjemu 5%. »Studeutenheim« oskrbi, da imajo vsaj 50% nemškega di.iaštva na nemški gimnaziji. Značilno pa je, kake provenijence so Studentenheimovci: skoraj vsi po vrsti so iz Zgornjega Štajerja in drugih nemških krono-vin, Spodnještajercev ni nič. Kie jc torej kulturna potreba južnoštajerskih Nemcev?! Da se ne bi tako na prvi pogled videlo, da celjsko nemško gimnazijo vzdržujejo tuji dijaki, -ki bi posvojeni domu morali pohajati šole v Gradcu, Brucku, Solnogradu itd., opušča gimnazijsko vodstvo v Celju v letnih izvestjih navesti pri učencih njih rojstni kraj. — Tako se umetno ohranjuje nemški značaj Celja in sicer na slovenske stroške. Zadnja »Domovina« je namreč izračunila, da je mesto Celje pometalo skozi okno za »Studeutenheim« nič manj kot 80.000 kron, katere jim je na kup znosilo slovensko ljudstvo. Dežela štajerska je pa žrtvovala za »Studentenheim« skupaj 46.000 kron.
š Nesrečna ljubezen je spravila trgovskega komptoarista Kocipcrja iz Pragarskega, da je sklenil se vstreliti. Pa varovale so ga višje moči. Ko je naprožil revolver proti sebi, ga jc prijel krč, — in rešen je bil. Ljudje so ga našli sloneti ob nekem plotu. Po tem naključju je prišel do spoznanja, da je kljub nesrečni ljubezni življenje le boljše kot smrt. Sedaj sedi zopet v komptoarju.
š Umrl je v Celju g. Fran J a n e ž i č, c. k. kancelist okrajnega glavarstva v Celju in posestnik. Bil je zaveden slovenski uradnik, ki je imel pretrpeti marsikak napad nemških časnikov. N. v m.!
š Promocija. Jutri bo na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja slavist, g. Franc Kidrič iz Rogaške Slatine.
š Iz poštne službe. V višji plačilni razred pridejo: poštni oficijanti Štefan Bele in Franc Mahazak v Mariboru, Ivan Kolbl na Pragerskem, Rudolf Kolbesen v Rogatcu — Premeščene so poštne oficijantke: Sidonija Lepši iz Slov. Bistrice v Beljak. Treza Schmidt iz Liezena v Rogatec in Roza Wester iz Slov. Bistrice v Kindberg.
Koroške novice.
k Otvoritev ljudskih potovalnih knjižnic na Koroškem. V nedeljo 22. t. m. se otvori v Rožeku na Koroškem ljudska potovalna knjižnica, katero so zbrali letošnji slovenski abiturijentje I. državne gimnazije v Ljubljani. Isti dan bo tudi otvoritev Št. J a • kobske ljudske knjižnice, katero so istotako ustanovili dijaki. Otvoritev obeh knjižnic bo združena z narodno veselico, ki se vrši popoldan v Št. Jakobu in na katero je povabljen vsak slovenski rodoljub, posebno je želeti, da se udeleže prireditve v obilnem številu slovenski srednješolci. Danes je tako-rekoč dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da gre obiskat koroške brate in jih navduševat za nadaljni narodni boj. Najlepša prilika zato se nudi vsakemu prihodnjo nedeljo. Kajti veselica se vrši v prekrasni Rožni dolini, za katero se bije ravno sedaj srdit boj in katero proglašajo Nemci že za svojo last. Zagotovljeno je, da se udeleži otvoritvene veselice mnogo slovenskega koroškega ljudstva, razun tega dojde mnogo Siovcncev iz Beljaka in Celovca ter odposlanstva nekaterih društev. Ljubljanski udeležniki se odpeljemo v nedeljo ob tri četrt 1. uri zjutraj z južnega kolodvora ter izstopimo na Jesenicah, odtod pa pelje krasna pot čez Rovte v Rožno dolino. Vsakdo dobro došel!
k Promet tujcev. Od začetka julija pa do zdaj je bilo 4560 tujcev na Koroškem v kopališčih in letoviščih Seveda všteti so tudi oni, kateri so od prejšnjega mesca še ostali.
k Povišanje. Profesorja Janko Brigola in dr. Fran Vapotisch celovške državne gimnazije sta povišana od ministrstva za bogočastje in pouk v osmi činovni razred.
k Razpis restavracije. Restavracija na kolodvoru v Trbižu je s I. oktobrom za oddati. Pogoji se lahko razvidijo pri ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku. Ponudbe naj se pošiljajo do 15. avgusta t. I. na zgoraj omenjeno ravnateljstvo pod zaprtim kuvertom, na katerem mora vsebina označena niti.
k Sneg zapadel. Vsled trajnega deževja je nepričakovano zapadel sneg po gorah na zgornjem Koroškem, odnosno v zgor. dravski dolini. Padlo ga je po nekaterih planinah do pol metra, tako, da so bili kmetje prisiljeni na planinah pasočo živino spraviti v varnost, da bi se ne prehladila. Od ponedeljka t. j. 16. t. m. je postalo zopet lepo vreme. Ali koliko časa bode tako ostalo je še vprašanje, ker se obnebje vedno oblači. Akoravno bi morala biti zdaj huda vročina, je ravno narobe, da so dnevi postali hladnejši, osobito zvečer se planinski hlad občuti.
Dnevne novice.
IZVRŠEVALNI ODBOR VSESLOVEN -SKEGA KRŠČANSKO SOCIALNEGA DELAVSTVA JE POSLAL DANES SLEDEČE PRIPOROČENO PISMO ZUPANU LJUBLJANSKEMU IVANU HRIBARJU:
Od izvrševalnega odbora vseslovenskega krščansko socialnega delavstva
ljubljanskemu županu!
Zastavili ste že pred mnogimi meseci svojo župansko besedo, da pride volilna reforma za ljubljanski občinski svet v »eni prihodnjih sej« na vrsto.
Izdelali ste načrt volilne reforme za občinski svet.
K posvetovanju o tej reformi nismo bili povabljeni zastopniki delavstva, ki ie v pr^i vrsti interesirano pri tej reformi.
Tudi ni doslej še prišel načrt v razpravo.
Zastonj smo že na dveh shodih, ki so se vršili zadnje dni v Ljubljani zaradi volilnih reform pričakovali ljubljanskega župana.
Za petek zvečer sklicuje narodno - napredna stranka, katere načelnik ste ob tem času Vi, javni ljudski shod v »Mestnem domu«.
Zato Vas, sklicujoč se na Vašo župansko besedo, pričakuje delavstvo ua tem shodu, da se izjavite in da slišite voljo delavstva glede volilne reforme.
Po Vašem ravnanju bo delavstvo uredilo svoje nadaljne korake.
V Lj u b I j a n i, dne 17. julija 1906.
Za izvrševalni odbor vseslovenskega krščansko socialnega delavstva:
Josip Gostinčar I. r., t. č. predsednik.
Ivan Nep. Gostinčar I. r., t. č. tajnik.
+ Oskar Gaberšček v odseku za volilno reformo. Ko so prihajaJi zadnji petek poslanci k seji volilnega odseka, videli so pri mizi sedeti — kakor bi bil doma ali pa v oštariji — popolnoma tujega človeka. Bil je možak srednje velikosti z brkami, ki je svetlo gledal okoli sebe; pred seboj pa jc imel popisane papirje, kakor da bi cclo hotel kaj povedati v odseku. Poslanci so stikali glave in povpraševali, kdo da je ta človek in kaj tukaj hoče. A nihče ni vedel odgovora, nihče ga ni poznal. Šele ko je prišel dr. Šusteršič, jc dal radovednim tovarišem pojasnilo, da jc neznani človek Oskar Gaberšček, ki jc že šesto leto (!!) poslanec! Splošno začudenje. — To izvirno poročilo z Dunaja jc zares zanimivo, ker kaže v bengalični luči pridnost in delavnost liberalnih poslancev, osobito gosp. Oskarja Gaberščeka, ki zastopa v državnem zboru goriške Slovence po načelih Andreja Gaberščeka in »Soče«. Ubogi tolminski in kraški kmetje seve nimajo nobenih teženj — kako bi bilo sicer mogoče, da njihov poslanec šest let doma sedi, namesto da bi izpolnjeval svoje poslanske dolžnosti. Ali so ga kmetje samo zato volili, da dijete žre? Deset goldinarjev na dan — pa sedi v Tolminu, namesto na Dunaju! Ali ni tako početje kaj bolje, nego tatvina javnih denarjev? Od velike noči sem se je Oskar le dvakrat pokazal na Dunaju; prvič kmalu po veliki noči in drugič to pot. Pa še t» pot je težko šlo. Pripoveduje sc nam, da je dr. Fe nauči č, veliki načelnik velikega liberalnega kluba na Dunaju, Oskar! u že nekaj dni poprej brzojavil, naj pride na Dunaj, ker je neobhodno potreben. Učinek te brzojavke jc bil, da je Oskar dva dni pozneje brzojavno vprašal, če je res potrebno, da pride na Dunaj. In šele na to sledeča brzojavka nadsvetnika extra statum je dičnega Oskarja »zguncala«, da jc prilezel na Dunaj. Tu je šele izvedel, kak izreden položaj mu jc provzročil vožnjo in stroške. Veliki mojster discipline, notar Plantan, jc čutil potrebo, oddahniti sc nekoliko na lavorikali, ki si jih jc priboril v odseku za volilno reformo. Zato je sklenil, odložiti svoj mandat v odseku — veliki klub narodno - naprednih jugoslovanskih poslancev pa je bil v izvenredtii in izborilo obiskani seji (manjkali so samo poslanci dr. Tavčar, Oskar Gaberšček, Kvekič in Vujato-vič) po dolgotrajni in burni debati enoglasno sklenil, da izredni položaj zahteva izrednih sredstev: namesto Plantana treba poslati v volilni odsek dičnega Oskarja! Poroča se nam, da se je ta klubova seja, ki jc uprav zgodovinskega pomena, vršila v neki oštariji sedmega dunajskega okraja. Predsedoval je seveda dr. F c r j a n č i č — stranka je bil notar PI a n t a n s a m (kajti, kakor povedano, vsi drugi člani kluba so manjkali) in tako je razumljivo, da je bil kljub dolgi in burni debati sklep kluba enoglasen. S pomočjo državnega telegrafa in južne železnice sc jc potem v resnici posrečilo, G a b c r š č c k a spraviti na Dunaj. V odsekovi seji jc potem
dični O s k a r šc celo »besedo v roko vzel«. Ker je bil dičnS Plantan dan poprej v odseku zepretil, da pride vsled poraza liberalcev v zadevi kranjskih volilnih okrožij do tacega viharja, kakršnega še svet ni videl, bi bil človek moral pričakovati, da je dični Oskar bil v ta namen poslan v odsek, da naredi tam vihar »kakršnega svet šc ni videl«. Toda spoznalo sc je takoj, da Oskar stoji na veliko višji politični stopinji, nego notar Plantan in ostali klub. Dični gospod Gaberšček se je vsedel v odseku za volilno reformo na konja visoke politike in videlo sc mu je, da je v tolminski samoti pridno motril probleme notranje in vnanje politike. Povedal jc, da je »žc vse naprej vedel« in končno napravil izlet na polje vnanje politike. Predlagal glede volilnih okrožij goriških Slovencev ni ničesar— glasoval pa, kot veren član »naprednega« kluba, ki volilne reforme sploh noče, zoper vse. Tako je rešil položaj za »napredni« klub in za ves napredek na Slovenskem. Ctije sc v resnih parlamentarnih krogih, da sc gospod Gaberšček še letos še enkrat potrudi na Dunaj. Vendar se ta vest v intimnih krogih naprednega kluba sodi pesimistično.
+ Disciplinirani notar Plantan je sicer tudi glasoval v volilnem odseku za sedmi štajerski mandat. Zanimivo pa je, kako je svoj glas vtemeljil. Rekel je, da se nadeja, da potem Nemci celo volilno reformo pokopljejo in zato da glasuje za sedmi slovenski mandat na Štajerskem! Tedaj samo za to se gre temu discipliniranemu »naprednjaku«, pokopati volilno reformo in tako ukrasti slovenskemu ljudstvu pravico napredka in boljšo bodočnost. Samo ob sebi je brez pomena, kaj misli kak Plantan. Toda to, kar jc v svoji razburjenosti izustil Plantan, je v resnici pravo mnenje cele liberalne klike, vseh Hribarjev, Tavčarjev, Tril-lerjev, Ferjančičev in drugih. No, pa slovensko ljudstvo bo že vsem skupaj pokazalo pokopavati volilno reformo. Gospodje bodo želi vihar, ki ga pridno sejejo. Danes mora po celi deželi odmevati le jeden klic: Doli z liberalno kliko.
+ Užaljeni notar Plantan. Dolgobradati zastopnik »slovenske inteligence« jc bridko tožil v volilnem odseku, da ga dr.Š u s t e r š i č kar prezira iu se noče prav nič ž njim razgo-varjati in posvetovati v zadevi volilne reforme. Ta bi bila pač lepa — da bi se dr. Šusteršič z znanim zagrizenim sovražnikom volilne reforme posvetoval o svojih korakih, ki imajo le en smoter: osigurati volilno reformo, koje Plantan noče. To bi bilo ravno tako, kakor da bi se pastir hotel z volkom posvetovati o blagru ovac! Zelje Plantana so pa še iz druzega ozira zanimive. Ali ni bil čedni Plantan mej tistimi, ki so v parlamentu v zvezi z Vscnemci nesramno blatili osebno poštenje dr. Šustcršiča? Ali ni »Narod« nebroj-nokrat pisal da dr. Šusteršiča niti pes ne povoha več? Plantan pa bi sedaj naenkrat rad nc samo »vohal«, temuč si želi celo razgovorov z dr. Šusteršičem in se pritožuje, da ta ne čuti v sebi potrebe, podučevati discipliniranega dičnega notarja o svojih taktičnih potezah in ukrepih. Čudno sc svet suče! Člani liberalne klike brez izjeme naj si pa enkrat za vselej zapomnijo: da so po svojem brezstid-nem ravnanju izgubili pravico pritoževati se, če jih dr. Šusteršič prezira!
* Plantanov vihar. V četrtek opoludne je disciplinirani notar Plantan v volilnem odseku s povzdignjenim glasom obetal »vihar, kakoršnega še ni bilo videti«, ako sc ne sprejme liberalna volilna geometrija za Kranjsko in tako nečuveno popači načelo splošnosti in enakosti volilne pravice . Kljub tej nevarni grožnji je bila liberalna geometrija zavrže e n a iu sedai jc svet pričakoval, da sc napovedani »vihar« začne. Vihar je res točno prišel, še tisti večer, v L j u b 1 j a n i — seve, za Plantana in njegovo kompanijo nekoliko narobe. Namesto proti volilni reformi, obrnil sc je vihar proti hinavsko-sleparski liberalni stranki, ki je s pobitimi buticami morala bežati pred razljutcno množico v ljubljanskem »Mestnem domu«. Plantan pa, ki je žugal z »viharjem« je zbežal iz volilnega odseka in prepustil svoje mesto dičnemu Oskarju iz Tolmina.Kako je leta v volil, odseku delal napovedani »vihar«, popisujemo na drugem mestu. Razume sc, da so vsi ti dogodki vzbudili v parlamentarnih krogih mnogo odkritosrčne veselosti. Blatnaža naše liberalne stranke je tako popolna, da dvomimo, če bode iskala še novih »lavorik«.
+ Liberalci hočejo obstruirati volilno reformo? Poslanec Plantan je napovedal v vol. odseku obstrukcijo liberalne stranke zoper volilno reformo, ker odsek ni hotel sprejeti neumne liberalne volilne geometrije na Kranjskem. Vscnemška poslanca Malik in Stein sta bila te napovedbe silno vesela, kajti tudi ta
dva kavalirja, kakor poslanci Plantan, Ferjančič in Tavčar, sta »ogorčena« radi prikrajšanja koroških Slovencev in hočeta, če dobita zadosti pomoči, razbiti celo reformo na drobne kosce — iz same čiste ljubezni za pokrajinske Slovence! Zadnji čas je, da se liberalni »švindelj« enkrat za vselej razkrije in pribije. Liberalci nočejo volilne reforme, ker je za te politične sleparje, ki so izgubili spoštovanje celega naroda, le še »kurija« zavetje za politično vegetiranje. Brez privilegija so — prazen nič. Zato jim je vsaka lumparija dobra, da le vodi do zaželjenega uspeha, zaprečiti volilno reformo. Mi bi jim tega niti tako ne zamerili, če le ne bi uganjali pri tem najostudnej-šega hinavstva, češ, da so za splošno in enako volilno pravico, pa da le te reforme, ki se sedaj sklepa, nočejo. To je hinavska fraza vseh takih sovražnikov ljudskih pravic. Kajti vsakemu trezno mislečemu politiku je jasno, da je baš le ta reforma, ki se sedaj sklepa v vol. odseku, v sedanjih razmerah edino dosegljiva in da je ta reforma iz vsacega osobito pa tudi iz narodnega slovenskega stališča veliko boljša, nego sedanji volilni red. Ta reforma, kljub vsem njenim hibam, p o m e-n j a vendar velikanski napredek baš iz slovensko -narod ne ga stališča. Toda kljub temu žugajo naši liberalci z obštrukcijo, ker jim — kar so že stokrat dokazali — narodnost ni nič in se jim gre le za umazane strankarske in osebne koristi. No, naj le poskusijo z obstrukcijo! Zadnji četrtek so dobili poskušnjo o tem, kako jim bode slovensko ljudstvo posvetilo, ako se drznejo zoper-stavlti se prepotrebni reformi. Naj se ne zanašajo preveč na prizanesljivost slovenskega ljudstva. Res je, naš narod je potrpežljiv do skrajnosti, kadar ga pa potrpežljivost mine, udari z železno roko in kamor udari, tam ne raste več liberalna trava. Slovensko ljudstvo bode znalo skrbeti, da ne bode nobena liberalna bilka več vzrasla. Politični škodljivci slovenskega ljudstva, ti Trillerji, Tavčarji, Ferjančiči, Hribarji in Plantani bodo čez noč izginili s političnega površja. Časi so preresni, da bi ljudstvo moglo in smelo prenašati, da taki politični dekadenti skušajo krasti ljudske pravice. Slovensko ljudstvo bode vsak odpor zoper volilno reformo v kali zatrlo. Poživljamo vse ljudske organizacije, da se pripravijo na najskrajnejši odpor zoper sleparsko liberalno kliko.
—	Urmekova slavnost v Sori, in kaj se je potem žalostnega pripetilo. Res ginljivo je govoril Brce na slavnosti požarne brambe, ki mora po naših skromnih mislih biti nepristranska, ne pa pomagati odstavljenemu župniku, da lažje rogovih zoper cerkveno gosposko. »Mojc srce ne bode imelo miru, dokler ne bom prišel v Soro za župnika, kjer bom vse pomiril«, tako je govoril isti Brce, ki je s svojimi tožbami napravil nekaj tisoč kron škode v Sori in ljudi namenoma vzgajal v strankarstvu in sovraštvu. Tudi na preroško polje se je spustil Brce in naprej povedal: »Se malo časa in me ne boste videli, in zopet malo časa, in me boste zopet videli. Tukaj gori vidite hišo, ki sem jo zidal jaz, in ki tudi nobeden drugi ne bo v njej stanoval.« Ker je ta prerok nekaj časa pozneje pred hišo občinskega svetovalca prav po fantovsko klel in razgrajal, ter zahteval orožniške pomoči, zato mislimo da je imel tu moten pogled v bodočnost, in da tudi pomoči priti nazaj v Soro najbrže ne pričakuje od angeljev ampak od c. kr. orožnikov, kateri so bili priče njegovega odhoda iz Sore. Dalje je Brce »povdarjal in zopet povdarjal, da treba dejanja. Brcctovi pristaši, vsaj nekateri, so gotovo razumeli, kakšnega dejanja treba, toda ker so že tudi nekateri poskusili, da sc z vsakim dejanjem sodnija ne vjema, zato jih Brce tudi ni mogel posebno navdušiti. Na potu iz Sore pa je Brce s svojimi tovariši imel nesrečo, da se je zvrnil. Pri tej priliki je izrekel besede, ki so postale v Sori krilate: »Olili na gobec sem se vdaril.« Kje ie bil po tej nesreči Brce, kako je prišel v Medvode, je dosedaj še temno in negotovo. Od 2—3 zjutraj pa jc prišel v Je-sihovo restavracijo v Medvodah ves krvav in s suknjo v rokah. Vzbudil je tu podobno osuplost kot Jan Skrzctuski, ko jc iz zajetega Zbaraža prinesel kralju Kazimiru poročilo. »Tovariš jc stopil prav pred mizo, a ko so ga zagledali, odmaknili so sc kralj, kancelar in starosta, vsi ostlpeli. Pred njimi je stal ne-kakov strašen človek, bolje pošast. Raztrgana obleka mu je komaj pokrivala suho telo. Obličje mu jc bilo posinelo, umazano od blata in krvi; oči so se mu žareče svetile . . .« (Z ognjem in mečem, IV. del, str. 205, kjer je dotični prizor tudi naslikan.) Tako opisuje veliki poljski pisatelj svojega junaka, in na ta prizor smo se domislili tudi mi, ko opisujemo, kako sc je vračal iz Sore naš slovenski junak — Anton Brce. Ti pa, o polomljena liberalna stranka, zakrij svoj obraz in žaluj, zaka. enega izmed tvojih najblažjih sinov ne preganja samo ljubljanski škof Anton Bonaven-tura ampak tudi kruta in neizprosna usoda!
—	K otvoritveni slavnosti boliinj. železnice. Tisti vdeležcnci, katere je povabilo na slavnost železniško ministerstvo in se bodo torej vozili v dvornem vlaku z Jesenic dalje, imajo vse posameznosti na programih, ki so priloženi vabilom. Opozarjajo se pa oni gostje, katere jc povabilo deželno predsedstvo iti ki se bodo torej udeležili samo slavnosti na
Jesenicah ali na kaki drugi postaji, da ne bo vozil med Ljubljano in Jesenicami noben poseben vlak. Poslužiti se bodo morali navadnega vlaka, ki vozi iz Ljubljane ob 7. uri 10 minut in pride na Jesenice ob 9. uri 16 minut. Ta vlak bo imel za goste posebne kupeje. Vdeležcnci pridejo na Jesenice ob pravem času (slavnost se prične ob 12. uri 25 minut) in bodo imeli dovolj časa, da se evetituelno preoblečejo in nakosijo. Vabila je treba vzeti seboj.
— Ogorčenje med tržaškimi Slovenci.
Javni slovenski shod pri sv. Ivanu pri Trstu .e bil v nedeljo plamteč protest proti krivici, katero je storila vlada tržaškim Slovencem z napisi na nekaterih kolodvorih nove železnice. Liudje so razburjeni klicali: Sami si pomagajmo! Preidimo k dejanjem! Resolucija sprejeta na shodu, se glasi: »Javni shod zbran dne 15, julija t.l. pri sv. Ivanu, z ogorčenjem protestuje proti krivičnemu žaljenju slovenskega naroda, storjenemu s tem, da je na postajah sv. Ivan, Rocol in Trst, slovenski jezik popolnoma izključen na napisih, dasi je v sv. Ivanu in Ro-colu prebivalstvo po pretežni večini slovensko in dasi je slovenski jezik deželni jezik v tržaški občini, ter poživlja železniško ministrstvo odločno in v zadnje, da nemudoma odpravi to očito krivico, ker sicer pade nanje odgovornost za vse posledice.«
—	V Krškem se je vršila 8. julija slovesnost zlate poroke. Gosp. Franc Renier in gospa Terezija Renier sta prišla v župno cerkev v spremstvu svojih otrok, vnukov in pra-vnukov, da potrdita zakonsko zvezo, katero sta sklenila pred 55 leti v lavretanski kapelici pri oo. frančiškanih v Ljubljani. K izrednemu slavlju je prihitela ogromna množica iz sosednih župnij. Udeležili so se slavnosti gg.: dekan Fr. Schweiger, župnika Pavlič in Anton Oabrič. Pomen zlate poroke je pojasnil gospod Al. Šareč, župnik iz Šmartna pri Kranju. Njegove prepričevalne besede so morale seči v srce vsakemu, Po njegovem govoru je domači g. župnik, najmlajši sin zlatoporočencev, izvršil obred zlate poroke. Vsako oko se je solzilo; vse ljudstvo je globoko ginjeno sledilo pomenljivemu dejanju. Ta slovesnost je bila prelep nauk, živa pridiga za stariše, za mladino in sploh za vse. Zlatoporočencema, ki sta ta dan prejela nebroj čestitk od blizu in od daleč, kličemo: Do demantne poroke in še naprej.
—	Nova maša. V nedeljo dne 22. julija t. 1. bo v Selcih nad Škofjo Loko nova sv. maša. Služil jo bo č. p. Teodor Tavčar, frančiškan, rodom iz Dolenje vasi pri Selcih.
—	Žrtev alkohola. Iz Zagorja ob Savi se nam poroča: Martin Fani z Ogrskega je bil dolgo vrsto let nastanjen v Potoški vasi pri Zagorju. Hodil je kot piskrovezec okrog do Ljubljane in do Kamnika. V soboto, 14. julija se je bil zopet vrnil zdrav. Drugo jutro so ga pa našli v Potoški vasi mrtvega. Ležal je na obrazu v plitvem jarku kraj ceste, kamor ga je vrgel alkohol, da se ni mogel več pobrati. Bil je sicer mož poštenjak, star 63 let. V žepu je imel krog 7 gld. denarja. — Nesrečni alkohol!
—	Požar v Krnici. V Krnici blizo Gorij na Gorenjskem je nastal pri posestniku Janezu Mulej dne 16. t. m. ponoči ob polu dveh požar, ki je v kratkem času vpepepil hlev, vozovje in precej sena. Zgorela je tudi ena krava, ena telica in trije prešiči. Hiša pa, ki je bila ločena od hleva z visokim zidom in krita z opeko, je bila rešena, ker so za časa pritegnili sosedje in gorjanski gasilci. Vzrok požaru ni znan; sumi se pa, da je bilo zažgano. Pogorelec je bil zavarovan za poslopje, ne pa za živino in krmo. Zato bi sosedni župni uradi storili dobro delo, ko bi napravili nabirko za tega pogoreica.
—	Vsled mušjega pika umrl. V Pulju je pičila pred tremi dnevi muha stotnika on-dotnega trdnjavskega topničarskega polka A tiri r e j a p 1. S I i v n i k a, ki je včeraj na za-strupijenju krvi umrl.
—	Poročnik si prerezal žile Na Reki si je prerezal žile poročnik Jelačičevega polka Rihard Stenta. Vzrok ,.nesrečna ljubezen".
—	Nesreča v Rudniku. V Ivancu na Hrvaškem je udrla v rudnik voda. Od 68 delavcev se jih je rešilo 66. Dva sta ostala v rudniku. Škoda je ogromna.
—	Prestavljeni so uradniki južne železnice: Adjunkt Fr. T e r t i n e k, doslej posta-jenačelnik v Vuhrcdu na Štajerskim, je prestavljen kot adjunkt v Ljubljano; adj. Gustav Bindlechner je prestavljen iz Gratvveina v Ptuj; adj. Viktor Adamič iz Ljubljane v Pliberk ; asistent Ivan Z a p I o t n i k iz Sp Dravograda na Dunaj v centralo; asist. Renat M a n z a n i iz Postojne v Nabrežina : asist. Franc M e d i č iz Ormoža v Toblach ; aspi-rant Franc M a r i z z a iz Opatije v Trnovo pri Ilir. Bistrici; aspirant Kafu iz Zaloga u Logatec.
—	Ranjen železniški čuvaj. Nabre žina, 16. julija. Neznan zločinec je hotel železniškega čuvaja, Matija Plcterška okrasti in mu je zadal z nožem 20 ran-
—	Izlet na Črnoprst v Bohinju priredi „Slov. planin, društvo" v nedeljo dne 22. t. m. Odhod iz Ljubljane dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne ali pa ob 10. uri zvečer. Sestanek izletnikov iz Ljubljane in Gorenjske, kakor tudi onih iz Soške doline in drugih krajev na vrhu Črne prsti zjutraj od 8. do 9. ure, v Orožnovi koči pa od 11. ure dop. do 1. ure popoldne. Povrat poljuben. Ker je v Orožnovi koči le malo prostora za preno-
čevanje, se priporoča onim, ki pridejo pred večerom v Boh. Bistrico, da tam prenoče.
— Izvestje novomeške gimnazije ob ravnokar končanem šolskem letu prinaša na uvodnem mestu zgodovinske podatke o novomeški gimnaziji. Odliko je dobilo 13 dijakov, prvi red 129, drugi red 34, tretji red 34, po-navljalni izpit ima 36 dijakov.
iz slovanskega sveta.
si Druga jugoslovanska razstava. Iz Sofije nam javljajo, da so se ravno v zadnjem času starejši in mlajši bolgarski umetniki sprli. Ta spor je tako velik, da se starejši najbrž sploh ne bodo razstave vdeležili. Stvar je važna. Na strani starih je knez sam, ki misli baje zdaj ob otvoritvi razstave odpotovati iz Sofije. Tudi se ne vc, kako bo zdaj s tistim denarjem, ki ga je odredil za nakupovanje slik. Tudi tistih 6000 frankov odpade, ki jih je določila bolgarska vlada v podporo razstavi. Najrajše bi tudi odpovedali prostor v kneževi jahalnici, ampak je že tam skoro vse pripravljeno. Vodja starih umetnikov Anton Mitrov, upravitelj bolgarske slikarske šole, se ie že z nekaterimi svojimi somišljeniki odločno izrazil, da nc tnara imeti pri razstavi nobenega posla. S prodajanjem ne bo bogvekaj. Razun države in kneza pravijo, da ni v celi Bolgariji nikogar, ki bi kupoval slike.
Ljubljanske novice.
lj Veselica društva »Abstinent«. Ko bi bil
kdo rekel pred dvema letoma da se bo ab-stinenčno gibanje tako hitro razširilo med ljudstvom in si pridobilo toliko prijateljev, da je bila v nedeljo zvečer pri veselici društva »Abstinent« velika dvorana »Uniona« popolnoma zasedena, tudi največji optimist bi mu rekel, da je utopist. In res! Dvorana je bila polna iu takozvani »ljudje brez življenja« so se izborilo zabavali med seboj. Vrli pevski zbor »Krščansko soc. zveze« je neutrudno po-peval pod vodstvom pevovodja g. Cadeža iepc in težke slovenske skladbe jako dobro. Tudi domžalska godba jc povsem odgovarjala svoji nalogi. Tri male deklamacije so nam tudi dobro ugajale. Ne smemo prezreti Medvedovega prizora, ki predstavlja odlomek žalostnega rodbinskega življenja, ako je mož udan alkoholu. Pohvaliti nam je še posebno vrlega pevca kuplctista, ki nam jc z duhovitimi kiticami o abstinentih, njih sovražnikih in nadlogah, res dobro izvršil svojo nalogo. Neprestano ploskanje in izvabljenje na oder je pač pričalo, da je vsem vrlo dobro ugajal. »Abstinentove« kuplcte priobčimo ob priliki v listku. Društvo »Abstinent« si jc brez-dvomno s to veselico pridobilo mnogo simpatij tudi pri svojih dosedanjih neprijateljih, ki bodo, morda tudi kmalu vstopili v krog »Abstinenta«. Predvsem gre seveda vsa zahvala vrlini aranžerjem, gospodom in gospodičnam, posebno še neutrudnemu tajniku g. Podlesniku. — »Abstinentu« pa, krepko naprej!
lj Ruski večer priredi »Ruski kružok« svojim članom in vabljenim gostom dne 17. julija t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma«. — Spored: 1. Nekrasov: »Solze matere«, dekla-muje Ana Ivanovna. 2. Lermontov: »Pesem«, deklamuje Danica Franjevna. 3. a) »Breza«, b) »Skrjanček«, solospev s spremljevanjcm klavirja, poje Marija Ivanovna. 4. »Ptička in dcca«, deklamuje Anton Antonovič. 5. * * * »Dvakrat sc sreča nc vrne«. Igrokaz v dveh dejanjih. Igrajo člani in članice »Ruskega krožka«,večinoma iz I. kurza. — Začetek ob 8. uri. — Vsebina igre: Nadježda Ivanovna jc žc v mladostnih letih ljubila Lesnickega, a se žrtvovala za svojega očeta in sc omožila z Osinininom, ki jo odpelje iz mesta na svoje posestvo na deželi. Ko postane Lesnicki po naključju njen sosed, obnovita mladostno ljubezensko vez. Pri Nadježdji Ivanovni biva sorodnica Varenjka, ki tudi ljubi Lesnickega, a ker vidi, da ljubi Lesnicki Nadježdo, hoče vzeti Ratafjeva, lahkoživega človeka, dasi ga nc ljubi, ampak ji jc zelo zoprn. Ko pa izve Lesnicki, da Varenjka njega ljubi, ji razodene tudi on v hipni strasti svojo ljubezen, a se še o pravem času zave svojega dejanja. Prepir s Rižovoni, umirovljenim stotnikom, ki je zelo naklonjen Nadjcždi Ivanovni, provzroči, da Varenjka ne da Ratafjcvu roke in da ta odide, dalje tudi, da se razdere ljubezenska vez med Lesnickim in Nadježdo. Lesnicki odpotuje, Nadježda, Varenjka pa se zopet sprijaznita in ostaneta na deželi s Pižovom, ki jima jc edin družabnik. — Večer bo jako zanimiv, zato bi bilo prav, da se občinstvo vabilu »Ruskega krožka« odzove v velikem številu. Gostje dobro došli!
lj K samoumoru Pavla Lozarja se nam poroča, da se je 35 njegovih prijateljev zavezalo plačevati mesečno toliko časa, da sc pokrije škoda. Tako je „Slovenčev" poziv imel nekaj vspeha. Želimo le, da se to tudi izvršuje tako, da „Glasbena Matica" izide brez vsake škode iz te afere.
lj „Glasbena Matica". Ker oclbor pregleduje račune „Glasbcne Matice" vsled smrti blagajnika, se naprosijo vsi oni, ki imajo tir-jatve napram društvu, da tekom 3 dni vpošljejo odboru kontokorentni izvleček. Odbor.
lj Mestna občina in prodaja mleka. Cujemo, da bo mestna občina opustila prodajo mleka. Pri prodaji je baje doplačala 6000 K.
lj Plinova družba vslovenskih rokah.
Za načelnika plinovi družbi je izvoljen gosp. župan Ivan Hribar, za njegovega namestnika g. ravnatelj S e n e k o v i č.
lj Aurova luč sc upclje baje prikodnje leto po mestnih ulicah in cestah. To bi bil
glede razsvetljave za Ljubljano res — „ n a -p r e d e k".
lj Koncert vojaške godbe bo danes zvečer v hotelu „Union". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
lj Tiskovna pomota. V včerajšnjem poročilu o javnem ljudskem shodu je pomotoma postavljeno namesto dr. Novak, dr. Oblak.
Razne stvari.
Morilka Frančiška Zeller je svojo ničnostno pritožbo preklicala.
Hčerka umorila mater. Budimpešta, 16. julija. V okraju Becke je neka 15 let stara deklica umorila svojo mater.
BELOKRANJCI DR. ŠUSTERŠIČU.
Metlika, 17. julija. Hvala in slava dr. Šus.cršiču glede belokranjske železnice. Naprej, mi z Vami! — Matjašič, Nenianič, Šuklje, župani.
DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV NA ŠTAJERSKEM.
Celje, 17. julija. Danes se vrši dopolnilna državnozborska volitev namestu umrlega poslanca Berksa. Gotovo je, da bo izvoljen A Voušek.
Telefonska in brzojavna poročila.
ZOPET »NARODOVA« BLAMAŽA.
Stari trg pri Kočevju, 17. julija. Na včerajšnjo »Narodovo« hrulacijo o liberalni zmagi v Starem trgu pri Kočevju odgovarjamo: Županom je bil danes izvoljen kmet Panjan z 11 glasovi, zagrizeni liberalec Peter Majerle propadel s sedmimi glasovi.
ZA NEDELJSKI POČITEK.
Gradec, 17. julija. Občinski svet je sklenil, da smejo od 10. septembra do zadnje nedelje pred binkošti trgovine biti odprte ob nedeljah 4 ure, uslužbenci pa dobe poldnevno plačo. Pred mestno hišo je bila zbrana množica trg. uslužbencev, ki je sprejela ta sklep s klici: Zahtevamo popolni nedeljski počitek!
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 17. julija. V današnji seji državnega zbora je odgovarjal deželnobrambni minister na interpelacijo posl. Hoffmanna, ki je interpeliral v zadevi postopanja neke vojaške patrulje v Gradcu. Minister je dejal, da je neki računski podčastnik udaril s sabljo po glavi moža neke žene, s katero je imel razmerje. Podčastnik jc moral pred množico pobegniti na vojaško stražnico in ker je množica hotela udreti na stražnico, je poslujoči častnik moral poslati stražo, da jo je z nasajenimi bajoneti potisnila proč. Dotični podčastnik jc bil discipliniran in iz Gradca prestavljen v Ljubljano.
Dunaj, 17. julija. V današnji seji drž. zbora je dr. Korošec interpeliral radi konfis-ciranja letakov brežiškega »Sokola« radi priprav za volitev v okrajni zastop in radi postopanja policije v Brežicah. Državni zbor je vlado nujnim potom pooblastil za sklepanje trg. pogodbe s Švico ter je pričel prvo branje predloge o podržavljeuju severno zahodne železnice.
KONGRUA.
Dunaj, 17. julija. Proračunski odsek je sprejel predlog grofa Stiirgkha ter kongruo vrnil pododseku. Poslanec dr. Fuchs je z vlado napravil nov načrt, ki bi namesto dosedaj nameravane potrebščine 4 miljonov K določil za zvišanje samo tri in pol milijona K.
Z BALKANA.
Sofija, 17. julija. »Večernja Pošta« prinaša oster članek proti Italiji, ki snuje baje skrito zvezo s Srbijo in Crnogoro proti Avstriji. Bolgarija upa, da se s pomočjo Avstrije okrepi v Makedoniji.
NAPAD NA VELIKEGA KNEZA VLADIMIRA.
P e t e r b u r g, 17. julija. O napadu na velikega kneza Vladimira se oroča: Napadalci so položili na železniški tir tramove, da bi spravili vlak s tira. Neki čuvaj je to zapazil in tekel proti vlaku, ki se jc ustavil. -——.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
■ a a	Čm «pa-i.f.nj.	Stenj. W»-m«tr» T ram	T.mpo-rutnru po Clsljn	V.troTi		ih Is* Cu
16	9. iveč.	737-8	18'6	brezvetr.	jasno	0 0
17	7. ijutr.	739-8	16-6	si. jvzh.	del. obl.	
	2. pop.	739 E	26 5	si. jug	jasno	
	Srednja včera		Sn|a temp. 18 9*, norm. 19 8*.			
Dva mizarska pomočnika
sprejme takoj v trajno delo
Ivan Markeš
1568 3-3 v Bohinjski Bistrici.
OPEKARM
sc odda za več let v najem z vso pripravo, ali sc pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za žgalnico (Ringofen). Kdor jo želi vzeti v najem, oziroma kupiti, naj se zglasi do 1 septembra pri Antonu Potckar-ju, posestniku v Račjem Sclu, pošta Trebnje.	1589 10-1
Borzna poročila.
,Kreditna banka'« Ljubljani.
Uradni kuril dunajske borze 16 julija 1906.
Zaloib.nl papirji.	SMIT	111.(0
4•/, majeva renta......	99 60	99-80
4•/, srebrna renta ...	99 »5	99-75
4'/, avstrijska kronska renta .	99 70	99 90
4'/, , zlata renta . . . 4'/, ogrska kronska , ...	117 86	118 05
	95 05	9625
4'/. . zlata ....	113 40	113 oO
4'/. posojilo dežele Kranjske	99 20	10C-20
4" ,*/, posojila mesta Spljet . .	100-60	101-80
4 «;,•/, , , Zader . .	99 70	100 70
4'/,'/, bosn -herc. žel. pos. 1902 .	10060	101 50
4•/, češka dež. banka k. o. . .	99 80	loo-lo
47. . . , lo. .	»9 HO	100 30
4' ,*/, zast. pisma gal. d. hip. b. .	100 10	lOlio
4V/. Pešt- kom. k. 0. z lo*/, pr.	106 30	106 3U
4'/,*/, zast. pisma Innerst. hr.	100-	100 10
. • ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 25
i V/. . n . hip. banke	100-—	100 50
4•/,*/. obl. ogr. lokalnih žel. d dr.	100 —	101 —
4'/,•/. obl. Češke ind. banke . .	100-50	101-60
4•/, prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
4'/. prior. dol. žel......	99 50	ioo-~
3•/. , Juž. žel. kup. '///, .	320 50	322 «0
4*',*/. avstr. pos. za žel. p. o.	100-35	101-35
8r.Sk*.		
Srečke od 1. 1860'/.....	210 —	222- -
, , , 1861 ......	27950	281 60
. tizske.......	155 6")	167 65
tem. kreditne I. emisije	28V —	293 50
u- .	287 —	293 50
, ogr. hip. banke ....	258 —	265 —
, srbske ž frs. 100'—	97 -	104 —
, turške .......	163 20	164 20
Basilika srečke . . .	22 20	24 20
Kreditne , ...	•64 50	474 —
Inumoške , ...	78--	84" —
Krakovske . ...	87 —	92—
Ljubljanske , . .	66 -	61 50
Avstr. rud. krila , ...	49 13	61 10
Ogr.......	30 10	32 15
Rudolfove , ...	58 —	63 -
Salcburške • , ...	7B--	81--
Dunajske kom. , ...	615 50	625 50
D s 1 n 1 . .		
Južne železnice......	166 50	167 60
Državne železnice......	673 —	fi7<—
Avstr. ogrske bančne delnice	16?5-	l69fv —
Avstr. kreditne banke . . .	667-60	667 60
Ogrske , , ....	805—	806—
Zivnostenske , ....	242-—	243—
Premogokop v Mostu (Brtlx) .	679 —	6P3 —
Alpinske montan......	572-50	573-50
Praške žel. indr. družbe . . .	2734 —	2744—
	669 -	671 -
Trbovljske premog, družbe . .	268 —	269 50
Avstr. orožne tovr. družbe . .	586'- •	690 —
Češke sladkorne družbe . , .	130-	135 -
Talil.,		
C kr. cekin........	11 34	1139
20 franki........	t S-095	I9'l35
	23-47	23-64|
	2397	24 "On
Marke.........	11740	117-60
Laški bankovci......	95 60	90 70
R ubij i..........	251 25	2a2 -
Dolarji.......	1 4R4	5 0—
Kuni se dobro ohranjen		
šlasovir.
.Kjč, povd upravništvo „Slovenca". 1591 3—1
m.	m
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učilifte m Mevnlitfe za deklice.
14 1 9
Temeljit pouk no učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopaln ca. Sprejemajo se tudi deklce v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: Klasovir. gosli, citre, petje; v žen-skih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom prerane izgube našega iskreno ljubljenega sina, ozir. brata, svaka in strica, gospoda
Rudolfa Jesenko
kakor tudi za častno spremstvo nepozabnega k večnemu počitku, ii-rekamo tem potom vsem cenjenim prijateljem in zuancem svojo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 16. julija 1906.
1593 1-1 Žalujoči ostali.
■ Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, pryateljem in znancem pretužno ve»t, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni oče, ozir. stari oče, stric in tast, gospod
v
Ivan Spilar
trgovec in posestnik
po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 5. uri popoldne, v 80. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnega bode v sredo, dne 18. julija, ob 5. uri popoldne.
Preblagega rajnega priporočamo v blag spomin in molitev.
Št. Peter na Krasu, 16. julija 1906.
v
Žalujoči ostali.
0
a>
a>
in e«

a>
aj "m1
0
sprejme v delo takoj
Janez Sodja, kovaški mojster
na Boh. Bistrici. 1592 3 1
IgldL
otroško obleko
od 3 do 10 let, obstoječa iz
suknjiča za vesljače, hlač in kape.
AngeSko skladišče oblek
€>. B«- i*nn l o	,
Ljubljanaf Mestni trg 5.
Prodajalna kat.tisk. društva Ljubljana
priporoča preč. duhovščini svojo veliko, na novo došlo, najskrbneje izbrano ZalOg') 1466 3
podobic
za kolekturo
od 60 vin. IOO kom. in višje. Moderna, dobro ohranjena
salonska priitm:
vložena salonska miza, mal divan, 2 sliki, viseča ter stoječa svetika, zavese, se proda po nizki ceni. Naslov pove upravništvo. 1595 3-1
ji 1. iu«— 46
Leopold Tratnik
LJubljana, S?. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo oerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prelastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Vellkn zalog« elektr. ivttli In klpartklh del.
PrbiteKt ,28s 12
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvr&itev.
Razpis.
Na koru stolne cerkve Djakovaške se mora čim preje popolniti
mc^t© peuea I. tenorja.
Za popolnjenje tega mesta razpisuje se natečaj do konca avgusta tekočega teta s sledečimi dogodki:
1.	letna plača 1200 K,
2.	stanovanje v naravi s prostranim dvoriščem in vrtom,
3.	šest sežnjev (24 kub. metrov.) drva za kurjavo. — Prosilci naj dopošljejo svoje prošnje na prečastni stolni kaptol v Djakovem do gornjega roka, in osobito dokazati, da niso prekoračili 40 let, da so telesno zdravi, da figuralno notacijo brzo čitajo, in osobito da razpolagajo s polnim močnim zvonkim glasom I. tenora. V svojej prošnji naj posebe izjavijo, da so pripravljeni, ako se to od njih zahteva, priti v Djakovo na predhodni poskus, v tem slučaju dobe za pot v Djakovo in nazaj od stol. kaptola 40 kron.
V Djakovem, dn£ 8. julija 1906.
1574 3-3	Stolni Kaptcl.
Smreke in hoje.
Pri soneški grajščini na Igu sc bode v ponedeljek, dne 23. julija 1906, ob 9. uri dopoldne prodalo potom javne dražbe v malih partijah 234 smrek in hoj 50 cm in višje (prsna visokost) debelih in nekaj izbirkov razne debeline.
Vse drevje raste blizu vasi Studenec in Dobravce.
Pogoji se izvedo pri logarju na grajščinskem marofu v Studencu.
Oskrbništvo soneške grajščine na Igu,
dnč 15. julija 1906.
1594 1-1
1291 174
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vn vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devi*.
Prometa Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K
Zamenjava ln ekskomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje ln vnovčuj« Zavaruje sre&ke proti kurzal zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcl|e.
JMT Bakompt In Inkuio Kani«. Ha	JIT Bonna naroiUa.
Podruinioa vSPLJETU.
Denarne vloge aprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
nn niieif A nDIITOn ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI UELL-PII9lmA ftJriU4LDA TRG v Ljubljani, telef št. 163. = priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ——■
990 50—3C
■ Podružnice:	Menjalnična delniška družba 67 iso-72	Najkulantnejši
Praga i men|alnlcaml: Oraben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žliliow, Husova _ _ _ _ __^m — —	mM Z
ollca 37. Brno. Veliki Irt; 10. B«dPa, Olavnl trg 4. OeU. I.lpa, (>«ka K.ninlca,	llf TT! S ^ /N XT JTfc L L	lidKUP in PrODala W
M Horarskl Zumbern, Schluer|eva ccsta 3. Hodil.g, Fran Josipa trg 9. Nori Jlfln,	\WU BJ' MM I < I MM « •	~ *
Mg Črna cesta s. rir.en ln NtIUt*.	TI Bij ■ i ■ I ||	vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, srčik,
S Menjalnice na Dunaju:	} } JJ-M- V7 -B-V	deviz, valut in denarja.
■	Dunaj, L, woiizeiie io.	wm~ Zamenjava in eskomptiranje
I viM|mi»m TXXI 'HiaptitraSi*'!?"' * F'vorlUns,r"" XVI"' Ako. kapital K 16,000.000. Re.er zaklad K 7,000.000	izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Izdajate!] in odgovorni urednik: Dr. Ifaacl) Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne, v LJubljani.