121. številka. Trst, v sredo 29. maja 1901 Tečaj XXVI ,Edinost 11 j« enkmt na «nn, razun nedelj :u nikov. od 4. uri zvečer. Naročnin* tnaU : za celo leto........24 kron za pol toa.........12 _ 7» četrt leta........ 5 za en meneč ........ 2 kroni Naročnino ie plačevati naprej. Ns aa-j, brFr prilnfviP naročnin*1 *e anrava m« cur*. _ Po tobakarnah v Tr»tu se prodajajo po-uaiesne Številke po 6 siotink >'3 nvČ I; rvei; I rut« pa po 8 utotinfc {4 ) Telefon n|t. S70. e>dincst Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moe! Oglasi »e računajo po vrmah v petitu. 'Ar večkratno naročilo s primernim popiiHtom Poslana, osmrtnice in javue zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj »e pošiljajo uredništvu »frankovnni dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upriiTnlSt to. Naročnino in o tri ase je plačevati loco Trst. 1'redniStvo in tiskarna ne uaLnjata v ulici Carintia Siv. 1*2. I primiiStvo, In »prejemanje i 11 se rat o t v ulici -Moliti piccolo št v. 3, II. rm izpisku določi in zahteva od od kmeta svojo tretjino. Takemu izraču-nenju se ne more kmet upirati, ker ima pravno veljavo. Pomisliti pa treba, da (iz različnih vzrokov) ne jemljejo za davke skoro nikdar prave desetine, temveč mnogo več, n. pr. petnajst odstotkov. Po tej navadno povečani desetini« izračunja zemljiščni posestnik svojo t r e t j i n o, in tako se dogaja, da mora kmet svojemu gospodarju oddajati blizu polovico vsega pridelka. Ne toliko davek, četudi običajno znaša več nego desetino, temveč na podstavi povečane desetine izraČu-njena tretjina uničuje sedaj slovanske kmete v Bosni in Hercegovini. Pod turško vlado se tretjina ni merila na steblu, temveč se je določevala še le v skednju. Sedaj pa se meri desetina na steblu, in se po tej cenitvi na steblu odločuje tudi tretjina; gospodarju ni nič mari, ako je po dovršeni cenitvi prišla kaka uima, ki je |k>-škodovala in zmanjšala pridelek. A navadno trpi kmet kako škodo na pridelkih, predno jih je pospravil. Sadje in zelenja v cenijo mnogo poprej, nego se pospravlja, in umevno je. ez zelenjavi ali pa jo ponajveč kupujejo — na mestnih trgih ! Kmet se ne sme pritožiti, in naj mu je vremenska nezgoda pobrala še toliko in toliko pridelka! Kar so zapisati ob cenitvi desetine, to ostane veljavno. Omenili smo že, da gospodar (aga) poprej ni smel svojega kmeta pregnati, če ni imel posebno veljavnega vzroka, in ta vzrok, n. pr., da je kmet zanemarjal obdelovanje, je moral gospodar dokazati posebe pred sodišči. In tudi tako niso sodišča takoj obsodila kmeta, temveč dala so mu časa, da »se p >-boljša«. Današnja bosniška vlada pa je izročila vse prepire p o 1 i t i š k i m g o s p o s k a m, in vlada sama je najviša instancija, tako, da izvršuje svojo neomejeno oblast tudi nad kmetom, torej nad večino prebivalstva. Tu pa tam je kak prepir izročen tudi sodiščem ; ali najvažnejše spore razsojuje poli tiska gosposka, in tako ima poslednja v rokah obstanek kmetov, a tudi bege na vajetih, ako jej ne ugaja kateri med njimi. Ako so begi servilni, smejo imeti po 2—300 najemnikov, torej do tisoč in več duš pod seboj, in ko bi se kmetje upirali, jih vlada ukroti s pomočjo begov. Politiška sodišča so v Bosni in Hercegovini krivična in tendencijozna. Razsodbe teh politiških sodišč se ne razpošiljajo niti pismeno, temveč naznanjajo zgolj ustno. Turški agrarni zakon od 1.1859. je izročal kmetijske spore turškim sodiščem, bosniška vlada pa jc z naredbama od aprila 188H. in dec. 1895. ta sodišča polagoma do cela nadome-' stila s poiitiškimi sodišči. Sedanja vlada je spore razdelila na več vrst, na osebne in »tvarne tožbe, in se po nastanku delč v: absolutne in relativne agrarne tožbe, in o vseh teh mnogovrstnih tožbah razsojujejo politiške gosposke. (Zvršetek tega članka pride.) V TRSTU, dne 29. maja 1901. Za resnico ! Z Reke smo prejeli in objavljamo: »Slov. Narod« se je silno zagnal v reški »Novi list«, ker je ta list izrekel zares ostro sodbo o združenju dr. Tavčarja in somišljenikov z dvema dalmatinskima Srboma. Mi se čudimo tej jezi v glasilu na-rodno-napredne stranke. Ti ljubi Bog, to je vendar, ob obstoječem razmerju med Srbi in Hrvati, več nego naravno in dr. Tavčar P O D L I 8 T E K 13 Na razpotju življenja. Va-k a -lika : čt-iki naiTtal J. L. Hrdina : po»l. Podravsk »Stavbo ima takšno kakor grad.« »l)a, toda kakor nekak stari grad. Kakor je burja jm» zimi podrla vrata, tako ležč ; koliko skodel je veter odnesel, skozi toliko lukenj se steka deževnica«. = Kakšen je torej skedenj ?« t-Niti miš bi se ondi ne preživela«. »Oni zali plot okrog vrta pred okni!« »Celo zimo so kurili ž njim?« »A koliko je teh krav in ovac : kakor v grajš<*ini !« »Sedaj jih ni več nego pri revnem kočarju.« »Vsaki mesar je hodil najpoprej k Za-me^kemu«. »Sedaj se mu vsaki čim najdalje izogiba.« »In kako zalo ženo je dobil !« »Samo da jo položi v rake v«. »Klarico ?« »Kajpada — mar mislite, da je ne tare revščina ?« j Človek bi si mislil, Bog ve koliko dobrega uživa ta mladenka pri njem ?« » V dva mala lončka bi se lahko spravila vsa blaženost njunega zakona«. »Mi smo zmerom dejali, naj bi bila rajši ubogala svoje srce, nego tuji napuh.« »Vsakdo je vedel, kam privede to, toda, kdo pa si je drznil glasno spregovoriti ! Ko bi bila sirota, takšni bi se že dalo kaj dopovedati ; toda pojasnovati to častitemu gospodu, Klarici, Zameckemu — čemu ? Bogati so in gospoda k rodbinski sreči baje ne potrebuje zadovoljnosti, samo da imajo le denarje !« »Ali zadovoljnosti ni bilo med njima?« »Za nohet bi jo lahko spravil.« »Kdo je kriv tega?« »Oba. Ko seje Zamecki razzlobil iz maščevanja nad reveži, jela jih je prezirati tudi Klarica. Ko je njegova ošabnost naraščala, ni imela ona toliko razsodnosti in poguma, da bi ga bila spomnila na upadek. Rogala se je ž njim vred prostakom, smejala se njegovi dobri volji (humoru) ter se sprevrgla po njem kakor otrok.« On se je vedel kakor grof. ona kakor dete. Kako tudi drugače? Saj v župnišču ni skusila ničesar, sedaj pa je bila bogata, vozila se je v kočiji; družinčad jo je klicala »milostljiva gospa« — uprav tako, kakor jej je bil Zamecki obljubil. — »A Zamecki? Se ob času, kojepokojaa žena še živela, se ga je često polaščevala želja, da bi se kazal gospoda; smatral se je za nekaj več, nego vsi Toužentinci skupaj. Ali kakor razsoden mož je moral biti že pripravljen na to, da mu 'Hrvatje — ne bodo peli hozana na njegovem združenju s Srbi. Ni bilo torej drugače mogoče, nego da se je hrvatsko časopisje uprlo omenjenemu koraku dr. Tavčarju. A ravno radi tega, ker je nastop hrvatskega časopisja utemeljen v obstoječem zalostnen razmerju med Hrvati in Srbi, bi bilo moralo glasilo narodne stranke možko in dostojno prenašati kritiko o Tavčarjevem koraku. In reški »Novi list« je menda tudi hrvatski list in cel6 odločneje struje. Koga gaje mogel torej presenetiti nastop tega lista proti dr. Tavčarjevemu koraku ?! Opravičeno indignacijo nas je navdajalo torej, ko je »Slov. Narod« — radi divergence, ki je morala navstati med njim in hrvatskimi listi, torej tudi »Novim listom«, ozirom na zasnutev jugoslovanskega naprednega kluba — tako opsoval naš »Novi list«, imenujč ga »cunjo«, očitaje mu »falotstvo«, imenuje ga »hrvatsko izdajo Koblarjevega dihurja«, izre-kaje mu svoje zaničevanje in — kar je najusod-neje, ker je jednostavna nega.-ija toli krvavo potrebne vzajemnosti med Hrvati in Slovenci, torej negacija politike, ki je postala tradicionalna na blagor obeh bratskih plemen — »zali valje vaje« se na bratstvu, torej o d-klanjuje bratstvo vseh onih, ki se pokore idejam in nazorom »N ovega listal« Ozirom na zasnutje jugoslovanskega naprednega kluba s«di najmanje 95 °/0 odstotkov hrvatskega naroda tako kakor »Novi list«. Suha. gola in odurna resnica, brez vseh okraskov in arabesk, je torej ta : glasilo narodnosna p red ne stranke na Kranjskem odklanja bratstvo s hrvatskim narodom! A to je nasilje na resnici, ako se odpor na hrvatski strani proti novemu klubu tolmači z oziri na boj med liberalizmom in klerika-lizmem. Ta odpor nima nič opraviti z ravnokar omenjenim bojem, ampak je utemeljen v žalostnem razmerju med Hrvati in Srbi! Najhuja krivica je torej, ako se »Novi list« opisuje kakor kakov klerikalni »d i h u r« zato, ker je izrekel neugodno sodbo o politiki Tavčarja. Najbolji dokaz za to imamo ravno v istem članku »Novega lista«, ki je toli razjezil glasilo »Slov. Narod«. Tisti članek namreč ni bil pokojna ženu je bila pametna gospodinja. Naj je delal to ali ono, ona je molčala, toda ostala je dosledna in Zamecki, vidč, da se žena ne mara ravnati po njem, se je predrugačil, vzel si jo za vzgled cer bil isto tako vrl gospodar. Ali Klarica ? — Otrok! Ona si je mislila, da to, kar počenja on, je najboljše ; bala se je, da ga ne bi razžalila ;n v svoji ne-spameti je celo odobravala njegov ponos, — a odobravan napuh pa gre še delje ter vleče za seboj vse, kar je človeku najljubšega, najsvetejšega : ženo, srečo, zadovoljnost. Ko je Zamecki zadolžil kmetijo, skušal se je otresti očitanja vesti, skušal je zavaliti krivdo na druzega. Na koga ? — Kdo mu je bil najbliže. Revna Klarica. Na njo je naprtil svojo nesrečo, vzrok svojih dolgov ; ona je baje vsega kriva ; on baje dela vse le njej na ljubo. Začel jej je predbacivati svojo ranjko ženo. »Ta je bila zares vrla ženska. Prinesla mi je nekoliko tisoč dote, ti pa ničesar ; ona je gospodarila z mojim premoženjem, ti pa si je razmetavala. Vsega si ti kriva ! Videl sem, da te veseli zabava in rad sem ti jo preskrboval za drag denar. Bila si beraČica, pa postaneš zopet — a jaz pa tebi na ljubo s teboj vred !« Kaj jej je rekel dalje, tega Klarica že več ni slišala. Omahnila je nezavestna na tla naperjen samo proti d.ru Tavčarju, ainpak tudi proti njegovemu antipodu d.ru Šuster-šieu. Intaresantno in značilno pa je, da je istotako kakor »Slov. Narod«, tudi »Slovenec« zatajil dotični odstavek, naperjen proti d.ra Šušteršiču. Seveda sta storila to vsaki iz svojega in in nasprotnega namena. »Slovenec« si je mislil: bodimo pametni in povejmo le, kar je za nas, in zamolčimo, kar je proti nam ! »Slov. Narod« pa je uganil : zamolčimo, kar je »Novi list« izrekel proti našim nasprotnikom in povejmo le, kar je rekel proti nam, da tem laglje mahnemo po njem! Oba pa sta mahnila po — resnici ! ZaLo smo se odločili, da Vas, gospod urednik, naprosimo za nekoliko prostora, da pride resnica v svet. Odstavek, ki sta zatajila »Slovenec« in »Slov. Narod«, slove: »M i nismo klerikalci. Ako je bila potrebna taka izjava, evo je, in naši klerikalci vedo, da je iskrena in odkrita. M i smatramo Susteršičevo politiko za zlorabo vere katoliške za povsem sebične in druge svrhe, ter nikakor ne moremo odobriti politike onih, k; se poslužujejo takih zlorab. Ali treba biti pravični ter priznati, da dr. Tavčar v mržnji do duhovščine svojega naroda počenja taka dela, ki bi mejila z {izdajstvom, ako ne bi bila produkt zaslepljene strasti. Torej ? Torej tako je : dr. Tavčar in Slisteršie (To smo podčrtali mi. Op. ured. »Edinosti«) sta postala se svojo politiko narodna nesreča. Njuna kluba nista družba bratskega miru in borbe proti tujincu. Slovenskemu narodu provzroča škode istotako dr. Žlindra kakor tudi dr. Wolf št. 2.« Tako je pisal »Novi list«. Mi bi morda ne odobrili vsakega posamičnega izraza, v stvari sami pa se popolnoma strinjamo žnjim. Sploh pa nam je bilo le do tega, da zabeležimo resnico in da razžeuemo menenje, ki je moralo navstati po vedenju »Slovenca« in »Slovenskega naroda« menenje, kakor da »Novi list« obsoja le d.ra Tavčarja in ue tudi d.ra Susteršiča. XIII. glavna skupščina »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskik društev« se je vršila na Bledu dne 25., 2(j. in 27. t. m. Prvi zborovalci so prišli že na bin-I kostno soboto. Pred »Blejskim domom« jih poleg postelje, v kateri sta spala dva otroku : hčerka pokojne žene ter njeni sinček. Že se je mrak razpenjal po sobi, ko se je Klarica nekoliko osvestila iz omedlevice. Tako kakor je bila opravljena, je ležala na postelji ; poleg nje je sedela pestunja ter zibala otroka. »Kje pa sem ?« je vprašala Klarica šepetaj e. »Doma, milostljiva gospa.« »Ne rekaj mi : milostljiva gospa, marveč nesrečnica, beračica — toda nc posmehuj se moji revščini ! Spala sem le malo časa, toda v tem kratkem času je moj razum dospel dalje, nego v dvajsetletnem mojem bedenju. Oh Bog, kaj se mi je sanjalo! — Kje je moj mož ?« -Odšel je pred večerom.« »Kam ?« »Ne vem«. »Ali ni rekel nič ?« »NiČ.« » Ne k aj venda r ? « >To ste slišali sami.« »Kaj?« »Nu, da ste baje vi tega krivi — toda toliko surova nisem, da bi vam ponovila vse te besede. Dovolj bodi tega, da ste jih slišali enkrat«. (Pride še.) je {»ozdravil občinski zastoji z županom Pe-ternelom na čelu. V Lescah in na Bledu »o vihrale zastave z mnogih hiš. Zborovanja delegacije se je udeležilo 164 delegatov in de-legatinj. Pozdravil jih je predsednik Jelene ter ifa je lwxlril na značajnost in možato«t. Tajmk ("esnik je poročal, da je v »Zavezi* 34 učiteljskih društev s 14»>4 pravimi, i»0 podpornimi in iV.» častnimi členi. Potem je zavračal imj»ertinentno lažnji vo pisavo lista »Marl>urger Zeitung« ter {»ojašnjeval konflikt, ki ga je imela s katoliškim tiskovnim društvom v Mariltoru. Listi »Popotnik«, »Uč. Tovariš« in »Zvončekc da stoje na trdnih Mgih. V vodstvo »Zaveze« so hili jh> listih en"^ia-ii'» zopet voljeni : predsednikom Luka Jelene, tajnikom Karol < "esnik, blagajnikom Fran Liuoar. V upravni odbor pa se je vo-I la jH.I^tr dosedanjih odbornikov gdč. \ ita Zupančič, učiteljica v Metliki, namesto g. (ranila, kateri je na l>unaji. PregleOovalcem računov so bili z vsklikom imenovani gdč. Miklavčič in gg. Rojina in Rus. V prihodnje se l>ode vršil občni zbor »Zaveze« eno leto |»o {»očitnicaii, drugo leto o binkoštih, ker se na ta način učiteljstvu najl>olj ustreže: |h> različnih kronovinah ho namreč počitnice tako razdeljene, da ni nikdar vse učiteljstvo ob • stem času slobodno. O točki »samostojni predlogi« je predlog hrvatskih učiteljev Dubroviea in Bačica, — da naj > l č. Tovariš« — glede na to, da so v Istri razmere drugačne, nego na Kranjskem in Štajerskem — ne piše proti istrski duhovščini, ker je ta prijateljica učiteljstva in jK.dpirateljiea šol, ter se z učiteljstvom vred bori proti skupnemu sovražniku — iredentskemii Lahonstvu — pr<>vzro< 11 precej živahno razpravo. V »Slovenskem Narodu« čitamo, da so na to izraženo željo sklenili, da ne bodo dopisi iz Istre vsprejemali od sedaj le potom predsedništev okrajnih učiteljskih društev, katera morajo jamčiti za istinitost vsebine. Iz istega vira posnemamo, da je gos(M>d učitelj Anžlovar povdarjal, da velja to le za južno Istro, ila /ta je njega okr. učiteljsko društvo za kojter.i.i' tn » l r. Tor.« poftoinoma strinja. Politični pregled. V TRSTU, dne 29. maja 1901. Avstrijska delegacija. V včerajšnji seji proračunskega odseka avstrijske delegacije so razpravljali o vojnem proračunu. Za poročevalcem, baronom \Valterskirehenom, je govoril delegat Mladočeh dr. Herold, kateri je zahteval, naj bi vojna uprava odstranila vse, kar pospešuje nasprotje meti ljudstvom in vojsko. Češki narod je vedno pod tem utisom, da v vojski vlada gotova aui-moznost do njega. Zahteval je, naj se v vojski str. g' kaznuje vsako razžaljenje kake narodnosti. (lovoril je potem o slabem postopanju z moštvom in izrekel željo, naj bi se čim prej uvedel nov vojaški kazenski zakon in nov kazensko-pravdni red. Delegat Popovski je priporočal reformo vojaških taks ter priporočal, naj bi se bolj ozirali na interese kmetijstva. l>elegat P o m m e r (nemški nacijoualec) je povdarjal potrebo nemškega kakor armad nega jezika. Prif»oročal je, naj bi se onim, ki so dovršili nižjo gimnazijo ali realko, dovolila dveletna vojaška služba, (lovori 1 je potem o grdem postopanju z vojaki in rekel, da je bila kazen. ki se je naložila onemu častniku, ki je ranil vojaka Zilaka iz Prage (kateri se je jM»zneje usmrtil), veliko preblaga. Nemški ra-dikalec \V o 1 f je zahteval a vedenje splošne dveletne vojaške -lužbe. branil nemški kakor armudni jtrzik in tožil o nasprotnosH vojske do i emško radikalne stranke. Del. dr. K i ama r se je pritoževal v imenu svojega kluba radi ravnanja z zadrugami ob dobavah za armado in je zahteval od(KMiioči. Nasproti izvajanjam del. P.mimerja in \Volfa je Kramar energično protestiral proti nemšk<>-nacijonalnemu značaju trozveze; rekel je: vnanja politika mora biti urejena za vse avstrijske narodnosti in ne samo za jedno. Trditev, da se more ohraniti Avstrija le s pomočjo nemškega armadnega jez ka in pri poznanjem nemškega kakor jednotnega državnega jezika, da pomenja podcenjevanje živ-Ijenskih moči naše države, proti čemur morajo Cehi protestirati najodločnejše. V nasprotju s tein je prepričanje večine avstrijskih narodov, da bo naša država še le tedaj trdna in in«>čna, kadar bodo vsi njeni narodi zadovoljeni. nju politiških pogodeb, sicer da bi prišla v nasprotje z vsem javnim menenjera; in to javno menenje meni namreč, da trgovinski in po-litiški interesi so odvisni jedni od druži h. Čim pa so se v Italiji postavili na to pametno, neoporečno in korektno stališče, čim izjavljajo, da tudi o sklepanju politiških pogodeb hočejo braniti svoje gospodarske koristi, se tudi avstrijski državniki morajo postaviti na isto stališče, kter, ako ne bi storili tega, bi bili izdajice na življenskih koristih te države ! Quod erat demonstrandum: nauk gospoda grofa Goluchowskega o ločevanju politike od gospodarstva : ne velja in ga odklanjajo tudi naši ljubi in dragi zavezniki ! III. katoliški učiteljski shod se je vršil na Dunaju dne 26., 27. iu 28. t. m. Slavnostnega zborovanja, ki je bilo v ponedeljek, se je udeležilo tudi več členov visoke aristokracije. V svojem govoru o «vplivu šole na nravstvenost naroda« je omenjal generalni vikar dr. Triller tudi dogodka z nad vojvodo Franom Ferdinandom z nastopnimi besedami : «Se le v najnovejem času je na- I stopil velik dogodek, velik zato, ker je naše! i ° popolno občudovanje daleč preko mej te države in ni nikjer zgrešil svojega učinka, ko je nadvo;. Fran Ferdinand prevzel protektorat nad tem društvom*. Govornik je rekel ob burnem aplavzu, daje nadvoj. s tem činom pokazal državniški pogled. Katoliško ljudstvo v in izven Avstrije da ne pozabi nadvojvodi tega čina ju-i naštva, da se je v sedanjih časih pripoznal zvestega katolika. Člen gospodske zbornice Adolf Rhom-berg je trdil, da sedanja šola dela iz mladine ali socijaliste ali Prusake, ki sramotno lomijo zvestobo do države in cesarja. Dogodki na skrajnem Vztoku. Sode po poročilih, ki prihajajo iz Kitaja, so zastopniki vlasti uverjeni, da vendar skoro pride do uravnave kitajskega vprašanja. Seveda nismo hoteli reči: definitivne uravnave; in tudi take ne, kakor so si jo gotovo mislile vlasti, ko so odhajale v Kitaj »vspostavljat normalne odnošaje«. Za sedaj se hočejo zado-' voljiti s tem, kar se ravno doseči da. Londonski listi javljajo, da je generalissimus grot Waldersse pritrdil nastopnim predlogom Li-Hung-Čanga : Tuje vojaštvo zapusti Peking, čim se je kitajski dvor napotil na povrnitev tjakaj ; vojaška kitajska policija zasede polagoma okrožja v bližini Pekinga; dovoljeno bo, da 3000 mož zanesljivih čet Vansikai-a pride v Peking, da bo vzdrževalo red, ko odide tuje vojaštvo. Da se grof NValdersee povrne domov, to je menda sedaj gotova stvar, le glede časa gredo poročila navskriž. Nemški cesar je že odredil, naj se više poveljstvo v vstočni Aziji razpusti, da se nemško brodovje povrne in da je pripraviti, da se nemški ekspedicijski kor skrči. Nemška javnost pozdravlja te odredbe z velikim zadovoljstvom in v tem zadovoljstvu je posredno priznanje, da je ta veliki vzlet kolonijalne politike nemške do-nesel lep — tijasko. Seveda participirajo raz-merno tudi druge vlasti na tem fijasku, iz-vzeinši Rusijo, ki ima že na varnem svoj vspeh, dosežen po spretnosti nje diplomacije in brez mogočnega — generalissima. V tej zavesti bo tudi armada navdana duhom skupnosti in srčnih interesov do države, kar nudi v kritičnih časih najboljših garancij za njeno vspešno nastopanje v korist skupne domovine. Del. Axmann je priporočal dveletno vojaško službo, čuvanje koristi kmetijstva in veče upoštevanje zadrug male obrti ob dobavah za vojsko. Del. K oz-1 o \v s k i je zahteval, naj bodo vojaške kazenske razprave javne, naj se strogo kaznujejo zlorabe orožja ter naj se upoštevajo narodna in verska Čuvstva vojakov. Del. dr. P e r g e 1 t je skušal dokazati, da je trozveza koristna vsem avstrijskim narodom kakor tudi zaveznim državam. Del. dr. II e r o 1 <1 je polemiziral z izvajanji Pommerja in \Volfa in rekel, da Avstrija potrebuje močno vojsko za svojo lastno obrambo in eksistenco brez obzira na tro-zvezo. Ako bi bil poveljni in službeni jezik nemški, jezik regiment;! pa dotični deželni jezik, ne bi se pritožbe ponavljale. Domobranski minister baron K r i e g-h a m m e r je odgovarjal na različna izvajanja predgovornikov. Glede zahteve, naj bi vojaške oblasti dopisovale občinam v službenem jeziku istih, je odgovarjal minister, da to ni mogoče radi mnogojezičnosti v Avstriji. Vprašanje o nabavi novih topov se še-ie študira in bo mogoče poročati o tem komaj prihodnje leto. Glede dobav za armado ni mogoče istih odkazati več kakor jedno četrtino malim obrtnikom, ker so dobavatelji obvezani držati vedno veče zaloge blaga na razpolago vojne uprave, kar bi pa zadruge itn mali obrtniki nikakor ne mogli zmagovati. Na to je odsek sprejel ordinarij in ek-straordinarij vojske. Politika in gospodarstvo. Kdo bi bil mislil ? Nikdo drugi nego glasovita »Neue Freie Presse« se je oglasila kakor klasična priča proti — grofu Goluchowskemu! Seveda je dunajska Židinja napravila precej dolgo pot preko Kima iu obrambe — italijanskih interesov, predno je prišla do p a-metnega izreka. Seveda je jako značilno za kvaliteto tega lista, da je nje rimskega dopisnika še le skrb za italijanske interese privedla do pametnega spoznanja I In avstrijski patrijotizem tega lista se nam kaže v pravi luči, ko vidimo, kako daje jako pametne nasvete — italijanski vladi. Torej pomudimo se nekoliko pri onem odstavku rimskega dopisnika v »Neue Freie Presse«, ki je posvečen trgovinskim in poli-tiškim pogodbam med Italijo in Avstrijo. Najprej diktira mož: »dokler ni gotovo, da Avstrija in Ogrska ostaneta v earinarski zvezi, Italija ne more začeti s pogajanji za sklopljenje trgovinske pogodbe z našo duva-listiško državo. Glavna težava o sklepanju te pogodbe je — v in o«. Tu nam daje mož to-lažljivo zatrdilo, da so v Italiji že leta pripravljeni na to, da klavzula, toli ugodna za izvažanje italijanskih vin v Avstrijo — pade! Potem pa poklada naši vladi na srce, da italijanskega eksporta vina vendar ni smeti popolnoma uničiti in se povprašuje v strahu, da-li bo skupna vlada na Dunaju toli močna, da j z vojuje kake poboljške za italijanska vina?! Italijansko vino da je p jsebno^ugodno za »rezanje« in avstrijski producenti da bi je težko pogrešali. Sicer pa je rimski mož od dunajske »Neue Freie Presse« popolnoma prepričan, da pride zopet do trgovinske pogodbe med Italijo in Avstrijo. Glede sklepa politične pogodbe pa svari — italijansko vlado, naj bo previdna in naj se ne prenagli. Kliče jej : Italija hoče obnoviti to pogodbo, ali vlada ^italijanska namreč) bi se postavila v eklatantno protislovje z javnim m e -n e n j e m, ako bi preveč h i t e 1 a z obnovljenjem pogodbe, kajti politični in komereijelni interesi Italije vendar niso tako neodvisni jedni od druidh, kakor hi hoteli uverjati kje drugje. Rimski mož v dunajski »Neue Freie Prese« kliče torej italijanski vladi z ozirom na vprašanje obnovljenja trozveze : Eile mit \Veile, kar bi se glasilo nekako, prevedeno na slovenski po zrnislu: Hiti s premislekom ! Ali je čtil grof Goluchowski, kako sodijo v Italiji?! Ali je čul, kako gluha so ušesa v Italiji za njegove nauke in kako mu kličejo : najprej kupčijo, in še le potem, če bo kupčija dobra, pride politika na vrsto! In temu sporočilu mora verjeti tem bolj, ker mu ga je prinesla njega najbolja prijateljica, za-ščitnica in hraniteljica ! Italijanska vlada mora poštevati gospodarske interese tudi o sklepa- Tržaške vesti, Mestni svet tržaški bo imel v petek zvečer svojo sejo. Med drugimi bodo tudi nastopne točke na dnevnem redu : prošnja I. okraja za prispevek za vzdrževanje poljskih čuvajev; prošnja Opencev za reaktiviranje semnja za živino ; pretilog Šolskega odseka za zistemizovanje še jednega mesta učiteljice za slovenske šole v okolici ; prošnja voditeljev šol po okolici za zvišanje funkcijske doklade in pavšala za čiščenje prostorov. Nova razdelitev našega mesta. Mestni magistrat naznanja novo razde ljenje mesta in j okolice v administrativnem in zdravstvenem obziru. Mesto bo razdeljeno odslej v sledeče ' okraje : 1. okraj: sv. Vit (San Vito). Meje: morje ob obrežjih Pescatori, Grumula, Campo Marzio, Sv. Andrej do vzhodnega konca ladjedelnic, ulice Broletto, Montecucco, S. Michele in Fontanone. II. okraj : staro mesto. Meje: morje od konca ulice Fontanone ob obrežjih Sanita in Mandrachio, trga sv. Karola in Negozianti, ulica Canale piceolo, borzni trg, Corso, lesni trg, ulice Fornace, sv. J usta, sv. Mihaela in Fontanone. III. okraj : novo mesto. Meje : morje ob obrežjih Carciotti in Sale, slobodna luka do mestne meje ter mimo te do trga Škorklja, ulica Commerciale, trg pred vojašnico, ulica Tor, rente, ponte della Fabbra, lesni trg, Corso-borzni trg, ulica Canale piceolo in trg Negozianti. IV. okraj : nova mitnica (Bar-riera nuova). Meje: ulice Torrente, Farneto, Paduiua, Chiozza, Pindemonte in mimo mestne meje do rotunde pri gojzdiču (Boschetto), do gornjega dela ulice Kolonja, za vojaškim špitalom do trga Skorklja, ulica Commerciale, trg pred vojašnico, ulica Torrente do ulice Farneto. V. okraj: stara mitnica. Meje: lesni trg, ponte della Fabbra, ulice Farneto, Paduina, ulica Chiozza, ulica Rossetti. ul. Piccolomini, ulica Pindemonte izven stopnic od Sv. Alojzija, potem mestna meja, dokler doseže ista ulico sedmih vodnjakov (Sette Fontane), ulice sedmih vodnjakov, Bosco, Ma-donnina, sv. Justa, Fornace iu lesni trg. VI. okraj: sv. Jakob. Meje : ulice sv. Justa, Montecucco, Broletto, Industria, Istria, Molin a Vento, Veltro, Limitanea, mestna meja do ulice s e d m i li v o d n j a k o v, ulice sedmih vodnjakov, Bosco, ulicn Madonniua, sv. Justa. Predmestni okraji. I. Ščedna, : obsega davčno občino zgornjo Carbolo (predmestje) in Sčedno. II. S. Ana: sv. M. M. Zgornja in Spodnja. III. Frned (Farneto): davčne občine Kjadin, Kocol (predmestje) in Lonjer. IV. sv. Ivan: davčni občini Vrdela in Kolonja. V. Rojan: davčni občini Rojan in Škorklja (predmestje). VI. Bar kov Ij e: Barkovljc in davčna občina Greta (predmestje). Za zgornjo okolico se administrativna volitev pridrži za pozneje ; zdravstveno se zgornja okolica deli na dva zdravniška okraja: I. okoličanski okraj Prošek (Prošek, Kontovelj in sv. Ivriž); II. okoličanski okraj Opčine (Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Gro-pada, in Bazovica z Lipico). Ne dajajte pisati Laliom ! Pišejo nam: Včeraj je prišel k meni neki naš človek, ki je že pred 4 meseci plačal nekemu laškemu potepuhu 'J K ter je istemu izročil »Domovnico* z namenom, da mu napravi prošnjo za podeljenje domovinske pravice v Trstu. Sedaj se je mož prepričal, da je bil varan ter da je zgubil dve kroni in — «Domovnico* in se mu je stvar zavlekla. Ne dajajte torej pisati Lahom, osobito pa ne, ako jih ne poznate dobro ! Kdor potrebuje tako prošnjo, naj pride v »Delavsko podp. društvo*, kjer bo postre-ženo vsakem ur ! Ljudsko štetje. Pišejo nam : Da boste še eno vedeli o tem uzornem ljudskem štetju v Trstu, evo vam lep slučaj: Neki c. kr. uradnik italijanske narodnosti ima pri sebi v službi slovensko dekle. Ker pa ona govori le za silo laški, ker se mora izven družine posluževati le slovenskega jezika, bil je ta c. kr. uradnik toliko pošten, da je za to služkinjo zapisal slovenski obče-valui jezik, kar je, po našem menenju, tudi popolnoma prav. Ali slabo je naletel. Poklicali so ga na sekcijo in mu rekli : »Poglejte, vi ste zapisali občevalni jezik vaše družine laški ; kako morete torej zapisati, da je občevalni jezik Vaše služkinje slovenski, ko ste vi vendar Lah ?« In izbrisali so slovenski in nadomestili laški občevalni jezik. Ej, gospodje na magistratu, Vi nas znate lepo «šteti». Ali bodite prepričani, da vam naredimo mi tržaški in okoličanski Slovenci veliko črto čez vaše račune. Nikar ne mislite, da smete delati z nami, kakor se vam zljubi. Motite se zelo, če mislite, da bomo mi molčali in mirno gledali vaše ljudsko štetje. Le ven s številkami o naši narodnosti, potem spregovorimo mi zadnjo besedo ! Skandal! Tukajšnja «Prva čistilnica riža» je včeraj odpustila lo avstrijskih delavcev, ki so bili že več časa na delu, a je i obdržala vse one kalabreže, ki so še le prišli na delo pred par dnevi ! !! Vlada priporoča, naj se nikdo ne seli j v Ameriko! — Prosimo jo pa, naj nam pove: kam naj gre delavec, ko so mu tuji podaniki ugrabili kruh iz — ust ? ! Na to postopanje gori omenjene čistil-uice opozarjamo vse naše trgovce in sploh odjemalce riža ! «Roko v n jači*. Torej v nedeljo, dne 'J. junija se vprizorijo v Barkovljah toli željno pričakovani «Rokovnjači>. Zanimanje za to krasno izvirno igro je splošno : v mestu, po okolici in po bližnjem krasu. Ta igra je opremlj ?na .tudi s petjem, katero bo izvrševalo vrlo »Slovansko pevsko društvo*, ki da tudi ob enem cmlade vojake*. Kakor že naznanjeno, se predstava prične točno ob 7. uri zvečer. Naj torej pazi vsa- kdo. ''.a pride pred določeno uro, drugače se :nu uteirne zgoditi, da ne dobi prostora. — Petje bo spremljal vojaški orkester. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu nas • j..»zarja, da okrožnica, natisnjena v včeraj--njfiu listu, ni bila namenjena društvom, ampak zasebnikom. Društvom se je raz[»o-slala druga okrožnica, ki slove: Na to slavnost vabi podpisano predsed-ni-tvo j>evskega društva »Kolo« najuljudneje -l&vno društvo, da bi se svojo odlično nav-z »■ ri * s tj o z drugimi bratskimi društvi povedalo dan razvitja naše zastave. 1'verjeni, da se odzovete prijateljskemu pozivu »Kola« ter s tem utrdite pobratimovi z drugimi pevskimi društvi na Sloven--k'-m, Vas uljudno prosimo, da nam do 20. inja javite: ali se razvitja udeležite se svojo društveno zastavo, ali brez nje. Za slučaj, da bi Vaše slavno društvo lelo sodelovati na slavnosti, naj do istega ;:ie blagovoli naznaniti naslov pesmi, katero rn -ii peti, da se uvrsti v program. V veseli nadi, da se v bratski slogi sni-temo na praznik razvitja društvene zastave, kličemo Vam: na srečno svidenje v Trstu! Pa n germanska demonstracija. Iz liar-kovelj nam joročajo: Te praznike je bilo pri _ adu Miramarskem nekaj »skale« (ladij ve--iarslceg* kluba) in veslarji so prepevali »I>ie A acbt ara Kliein« prav v bližini grada, v katerem biva sedaj družina nadvojvode Otona. Kadi ra/žaljenja časti. I>ne 10. aprila t. 1. s»* je vršila kazenska razprava vsled •vadi »e go-piee K me Maur.mer proti g. Terezi "Hengle. radi razžaljenja časti. <»os pa Stengle je bila oproščena, ker je -matral sodnik, da eventuelne žalitve niso bile zrečene javno in v pričo več ljudi. Na tej razpravi je bila gos p i ca Eraa M. dopuščena kakor priča in ko je imela začeti -v>. .» izpoved po opominu od strani sodnika, ■ la mora govoriti le resnico, rekla je ga. Tereza Stegle: «Sedaj l>o govorila same laži». Vsled tega je gospiea Krna Mauroner po dru. Slaviku uložila zasebno obtožbo radi ra/aljenja časti ter se je včeraj vršila o tem kazenska razprava pred sodiščnim tajnikom g. Supj> : _r .-ni. <»osp«» Stengle, katera je zanikala. da bi i>ila izgovorila vprašavne besede. je zastopal g. dr. Daurant. Dve priči sti povsem |K>trdiI: ovadbo. Dr. Daurant je predlagal, naj se prečitajo akti prejšnje pravde, iz katerdi ln.de izhajalo, da je goapica Krna Ma uroner že v svoji ovadbi, katero je potrdita kakor pr ča, tnlila več stvari, ki na razpravi niso i>iU dokazane ter je hotel s tem opravičiti izraz toženke. Dr. Slavik se je ustavljal temu predlogu, ker, če tudi bi bilo to re>. bi toženka vsejedno ne bila opravičena /re-"i inkriminira ni li be-ed. Sodnik je iz tega -le i njega razloga ta predlog zavrnil. Dr. Siavik je na to, dokazujč kaznjivost iejanja in žaljivost izraženih i»e-+edi, predlagal olusodlm. Dr. Daurant je skušal dokazati, da je *"/>nka izrekia vprašavne l>esede brez namena žalitve, le v svojo obrambo. S.dnik je na to proglasil razsodbo, s katero je obsodil go. Stengle na ♦»•» K globe in povračilo str«>škov. Toženka je prijavila priziv. I'a pravda pridobiva na zanimivosti steni, ia ie toženka Stengle tista ženska, kateri je Z'»spiea Mauroo**r podarila, oziroma naložila poldo Mauronerju. da jej mora jm> nje (go-~pi<*e Maur m rjeve) smrti iz izročenega mu posestva izplačati 20.000 gld. (ia. Stengle je torej jako — hvaležna žena. I/pred naših sodi m-. Dne 31. marca t. 1. jM.poludne ;e l»il (kh! -kedenjskiin gričem - čolnom na morju ueki Mihael Sanein. Kar naenkrat je začelo leteti okolo njega precej veliko kamenje. Ker se je bal, da bi ga kak kamen zadel, zapelje upiti na vse trrl«>, naj ne-najo metati kamenje, kar pa ni nič (»omagalo. Uadi tega se je nekoliko odaljil od tam in zapazil, da na vrhu griča stoji nekoliko nila-'en ev, ki ga namenoma kamenjali. Stekel je klicati na jnunoč svojega prijatetja Mihaela Pulgerja. s katerim v družbi je začel [K>tem lučati kamenje proti napadalcem; oni - seveda odgovarjali, tako da je nastala prava inala bitka. Kar naenkrat je iz na--protne gruče zaupil neki Anton Martin ; Pulger ga je bil zadel s kamenjem v nos n ga močno ranil. Kadi tega obsodilo je tukajšnje deželno sodišče Pulgerja na jeduome-■^ečno težko ječo. — Kadi tatvine je bila včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem 29-letna služkinja A nt »nija Mihalič obsojena na trimesečno težko Cesarjevo potovanje v Prago. DUNAJ 29. (B.) Njeg. Vel. cesar nastopi svoje potovanje v Prago dne 12. junija predpoludue in dospe v Prago ob 6. uri zvečer. V Tfebonu in Benešovu se mu predstavijo načelniki oblasti. Državni zbor. DUNAJ 29. (B.) —Zbornica poslancev. — Po rešenju došlih spisov in formalij je minister za nauk pl. Hartel odgovarjal na več interpelacij, na kar so vzeli v razpravo predlogo o vodnih cestah. Poročal je posl. dr. Menger. Seja traja dalje. Ustaju na Kitajskem. LONDON 29. (B.) Tukajšnjim listom javljajo iz Pekinga včerajšnjega dne: V ponedeljek je 400O mož kitajskih čet pod generalom Cengom odšlo iz Santunga v Peking. Priprava poti za povrnjenje cesarskega dvora v Peking je [»overjena Čutil, nekdanjemu komisarju v misijonarskih stvareh. Potna črta preko Čili je določena. LONDON 29. (B.) Glasom brzojavke v »Standardu« iz Sangaja včerajšnjega dne je 400 ustašev iz pokrajine Kuantson udrlo v Sečon, kjer širijo velik strah. Iz Junana je odšlo baje 3000 mož, ki se jim pridružijo. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6O stotink. AlsKsanfler Levi liizi Prra in največja tovarna pohištva vseli vrst -•• T R S T S* m TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea I ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje! in Via Riborgo št. 21 -HOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTKOVANJ CENIK ZASTONJ IN FKANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. P P m Velika zaloga pohištva in tapecarij po najnižjih cenah. Via Gtiiozza št 5. L (Sala Tersicore.) Odprto od 9. do 1. in od 3. do 8. tire zvečer. Prosi s.e za blagohoten obi^k. da se v resničnosti vsakdo prepriča. Prva slov. zaloga pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v TrBtu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). X K * n n n x x x x x x x ječo; lil-letna Marija Krovatin pa radi težkega telesnega poškodovanja na njeni prijateljici, Mariji udovi Fabria, kateri je v nekem prepiru s palico ranila oko, na ♦»-mesečno težko ječo in na povrnitev ol) kron stroškov, katere je imela Fabris za zdravljenje. Samomor t Kocolti. Včeraj zjutraj se je v kleti svoje lii.še št. 5S.r> v Roeolu obesil *>4-letni udovec Andrej Požar. Sodi se, da se je obesil radi neke neozdravljive notranje h0M0 gld. To je bila ustanova, Petra Fabrisa za šolo v Predloki. Ustanova je bila izročena viši šolski oblasti nekako do leta 1*8<> in od tega leta naprej krajnemu šolskemu svetu v Def kani. — Leta 1882. je deželni odbor v Poreču naložil k rajnemu šolskemu svetu v Dekanih, da mora iz ustanove Petra Fabrisa vsako leto plačevati 120 gl. 7"» nov?., češ, da dežela plačuje plačo učitelju, in s tem tla vzdržuj šolo v Predloki) da-si smo morali vedno, z drugimi sodeiežani vred, plačevati deželne prispevke za vzdrževanje šol, kakor jih zahteva zakon. Kavno tako tirjajo od nas, po novem nesrečnem zakonu, šolske takse. Tako se je godilo od leta 1900, t. j. skozi 18 let. Na pritožbo bivšega občinskega zastopstva v Dekani, je deželni odbor vendar odstopil od vsakoletne tirjatve 120 gl. 75 nČ. iz ustanove Petra Fabrisa. Deželni odbor je dolžan povrniti ves v 1 * letih iztirjani znesek in zraven tudi obresti, ako hoče poravnati škodo na ustanovi Petra Fabrisa za vzdrževanje šol v Predloki. Odkar je ustanova Petra Fabrisa pod upravo kra j nega solskega sveta r Dekani, se je večkrat trosilo neprevidno: pod bivšim pokojnim županom Grižonom so se bile napravile neke homatije v računih. Napravil se je bil načrt za zidanje dvorazredne šole v Predloki, katerega je bilo treba plačati, zraven tega so bili tudi drugi stroški. Oni načrt leži nad 12 let na okrajnem šolskem svetu v Kopru in šola je le na načrtu. Proti koncu leta 181*8 se je bil zbudil okrajni šolski svet v Kopru za zidanje nove šole v Predloki in je nasvetoval k rajnemu šolskemu svetu v Dekani, naj napravi ogledno komisijo za prostor nove šole. Krajni šolski svet v Dekani je zavlekel to stvar do 11 januvarja 1899. Na ta dan je g. župan Ivan Mahnič, predsednik kraj- nega šolskega sveta v Dekani, prišel v Pred-loko v družbi z gosp. Ivanom Kuretom nad-učiteljem v Dekani, Antonom GregoriČem, bivšim obč. odbornikom in obč. tajnikom L Bubničem, kakor pregledovalna komisija za prostor nove šole v Predloki. Po določenjem prostora so napravili zapisnik glede zidanja nove šole v Predloki. Zapisnik se je po obč. uradu v Dekani poslal okrajnemu šolskemu svetu v Kopru. Okrajni šolski svet v Kopru pa je zgoraj omenjeni zapisnik zavrgel z opazko, da nova šola se mora zidati proč od župnišča, ker tam blizo je podopališče in bi b'la preveč na samoti. (Zvršetek pride.) X obrtno - nadaljevalni šoli za klesarje v Na b rezini bo dne 2. junija t. 1. razstava Šolskih izdelkov klesarskih vajencev. Razstava bo odprta zjutraj od 10. do 12. ure, popoludne pa od 2. do 5. ure. Slavno občinstvo, posebno pa obrtniki so vabljeni, da si ogledajo to razstavo. Vesti iz Kranjske- * Za pogorelce v Gorenji vasi je cesar daroval iz svoje zasebne blagajne 2000 kron, vlada pa je za sedaj nakazala 10.000 kron. * Velikanski promet je imela, kakor čitamo v »Slov. Narodu«, pošta v Postojinski jami. Oddanih j« bilo v treh urali nad 10.000 razglednic. Pošta je delovala / veliko naglostjo in jako točno, kajti vse razgednice so bile ob istem času sortirane. * Osebni promet na južnem kolodvoru v Ljubljani v binkoštnih praznikih je bil 9531 oseb. * Slov. d e 1 a v. pevsko d r u š t v o »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 2. junija veliko ljudsko slavnost na Kosler-jevem vrtu. Sodelovala bo »ljubljanska meščanska godba«. Začetek slavnosti ob 3. uri in pol popoludne. Za slučaj neugodnega vremena vršila se bo slavnost 9. junija. Razne vesti. Razvitje zastave pevskega društva» Lipa« v Oseku na Hrvatskem, vršivše se minolo nedeljo, se je razvilo, kakor posnemamo iz hrvatskih listov, v velikansko hrvatsko manifestacijo. Slavnost je zadobila poseben sijaj po dejstvu, da je sam v.eliki biskup Josip duraj Strossmaver izvršil čin blagoslovljenja. Uhod Strossmaverja v mesto se je vršil ob impozantnih ovacijali. Biskupu so se predstavile tudi vse civilne in vojaške oolasti iz-vzemši velikega župana, grofa Pejačevica. Na predvečer so društva priredila serenado ku-mici, gospej Neumannovi in biskupu Stross-maverju. Po dovršenem blagoslov ljenju je imel biskup prekrasen nagovor, v katerem je — sklice vaje se na svoje razmerje do Ijud- — proslavljal tako razmerje med du-MPiknm in verniki. Poslavši milost in ljubav božjo je proslavil ljubezen do tega društva do naroda ter je blagoslovljal njega 40Lo, njega pesem ! Ljubezen do naroda svo-fnga in do domovine je najplemeniteju in uajvzvišeneja ljubav. Hog je poslal svojega sina, ta sin se je dal razpeti na Kalvariji in to vse radi — naroda svojega ! Govor biskupa je napravil silen utis. Tudi na »mati-neeju« in na banketu so navdušeno proslavljali Strossmaverja. Brzojavna poročila. Iz delegacij. DUNAJ 29. (B.) Vojni odsek ogerske delegacije je začel s posvetovanjem o ordi-narju vojske. Poročevalec Munnich je priporočal, naj se ta ordinarij vsprejrae. Delegat Ugron je kritiziral razne organizatorične odredbe vojne uprave in je želel pojasnila, da-li se misli na u vedenje dveletnega službenega časa in, Če se misli, kaj se je ukrenilo v ta namen. Seja traja dalje. Kuga. LONDON 29. 24 uovč. liter. ^ Nami/na vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Ko-ila in večerje cul 20. nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILHEKKGCi (G. K. POHLV), Via Zovenzoni št. 2. -»t Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opolto, istrsko črno in l>elo. 1 K 20 stot. Vljite nekoliko A. ThierryJevega balzama na šćetko za zobe. da očistite dobro vaše zobovje ter da jih ohranite pred po k varjenje m in pomirite zobobol. — Pristno 'se zeleno varnostno znamko .nuna" in na kovinski kapici izanuišku) vtisnjeno tvrdko : Edino pristno. Prodaja se v mnogih lekarnah Fo pošti franko 12 malih ali »; velikih stekl. 4 K. Steklenico na poskusnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveti pošilja po predplačilu A. TMerry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrann). državah. l>a izpodrinem ceneno baznrsko :tli semenjsko blago, mi je ena bajvečjih švicarskih tovuren za ure naložila prodajanje teh-le ur in biserjev, skoro zastonj v svrho reklame, da populariziram njem izdelke, dokler ne zmanjka zaloge. — ^ ± — ■ — ss S Čuvajte »e ponarejanj in pazite na zeleno znamko »nuna«, ki je registrovana v vseh naprednih Neštevilno priznalnih pisem je na niz po I ago in dohajajo izdelovalcu vsaki dan. A. BUCHBINDER Tr>t. — Via Kfboriro >7. — Trst. Zaloga mebljev, kovrekov, potnih torb po cenah. stane Gld. 11. stane. prava srebrna remontoir-žepna ura od niklja s francosko verižico in etvijem. prava srebrna remontoir-žepna ura posrebr. angl. verižico in etvijem. prava srebrna rem. ura za dame s posrebrneno agnležko verižico in etvijem. pristna 14. karatna rem. zlata žepna ura s krasno škatljico od atlasa in elegantno verižico. IVAN KRŽE Tr*t. — I* i a z/a S. tiiovanni št. «*». — Trst. Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz 7«*ni !je, porcelana, železa, kosi t a rja in stekla: vel k zhor pletenin in lewnega hlaga I>esene pijte iz natltoljšega tisovega lesa z gol>o a!: tudi Lrez g«'l>e. Ženitna ponudba. R:»
  • o ved j o značaja sta riše v in bivališča. Hčerke trgovcev imajo prednost. Želi se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. ('e njene ponudbe s fotografijo, k: se diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečaćene m zavitku pod šifro: »Lep mož« na upravo »Kdinosti« v Trst. Vsaki uri priložim listek o 3-letni garanciji Da se vsakdo lahko brez rizika prepriča o solidnosti blaga, sprejmem, kar l»i ne ugajalo, tekom fS dni nazaj ter povrnem denar franko. — Slični oglasi so le ponarejanja. — Pošilja se proti povzetju ali pa po doposlanem denarju E. HOLZER dobavljač zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov itd. trorniška zalosra ur iu žlahtnega kamenja en gros. KRAKOV, Stradom 18 (Avstrija). Bogato ilustrirani cenilci nr in zlatenine gratis in frank'o. Angenti se iščejo. Gostilna Dominik Ravalico TrrouM / izirotovljeiiimi ehlekaini. ColnHini Ponte <1 e 11 a Fabbra št. % vogal W0 do 24. za de«"-ke od gl- 4-"jO do 12. suknene jope v velikem izltoru od «rld. 3 do H. suknene hlače od gld. ] sO do 4. volnene goldinarjev 4..">o do q. Velik izlK>r površnik- sukenj v modernih barvah od gld. H do !♦» Volnen** obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2J50 d« H. od platna ali satena v raznih barvah fi 1 pld 1 do "». Haveloki za moške in dečke po najnižjih «-t-nah. Hlače od moleškina lalodjeva koža) za ddtvcr, izg« »tovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.90 do 'i. lastna poneboost: črtane močne srajce za delavce gld. 1/Jl. Velika zaloga movij za moške na meter ali tudi za naročite na obleke, ki izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrel»e v 24 urah. Anton Brešcak Zaloga isiikovrsfnega pohištva. v < »oriei. < iosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki izl»eri pohištvo vseh - "gov za v~ak -tan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : polol>e na platno in šip«*, ogledala, žime in platno, razne tapecarije itd. l>aje tudi na obroke. T^akovrutnepa je«lilntga olja iu kolo-LalUUU nijalnejra blaga na drobno in na debelo kakor tudi naročbe v okolico in na deželo priporoča udani Anton Černe, v Tishu. ulica Kenvenuto št v. 2. trgovee z jedilnim bi agom v Trstu, Piazza llarriera priporoča svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja. najfinejše testenine. na-Lulje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na delirio in drobno. < Vniki franko Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Xrst. _ Via del Torrente št. 858-3. — Trst. i Nasproti ..I»oIa Cliiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati, modrci, umetne roke in noge, berglje, ema-nieni pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroierapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov z i kirurgična zdravljenja, angležki predmeti o J gumija in nepremočljivih snovij. Prodajalnica svečarne Zanchi se je premestila z velikega trga v ulico Riborgo štv. 27 kjer ima v zalogi velik izbor sveč, v e 1 i-k i h sveč in t o i č od čebel nega voska, kakor tudi I., II. in III. vrste po nedosegljivih konkurenčnih cenah. — Zaloga s t e a r i n s k i h sveč in mila prvih tovarn po tovarniških cenah. NB. Vkupuje se po zelo ugodnih cenah pristen vosek, voščine in stearin kakor tudi ostanki pogrebnih sveč. XXX* ************** BAMBIČ TRST. Ulica Glu-ini št. 7. — TJtST. Konrad Jacopich nni*n4ni* Podplati zastonj, ako v-a k do ^l/UI O IUI . rabi .. I Mirator" ter /njim -*>—4 tedne nia/e -voje po krat več in jih v(nla ne obrabi, t'ena jedni škatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. .. I»urator~ se prodaja v mi-i.rfliioieah. špecerijskih prodajaluicah. trgovinah z u«ojen» in obuvalom. Kjer -c ga ne vdobi. naroči naj —- i.ra z 1 K * *tot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro iu I>almacijo: .1. Mi-«-ha[up v Trstu. uli«-a H<»s«*etti št. 12. Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu da je otvoril v Via SctlBSa 1, gostilno „AMca citta flalmata8 s prodajo dalmatinskega vina iz samega grozdja po •*»«» nvč. za družine po nvč. liter. Naj me slavno občinstvo blagovoli obiskati ali pa poslati po katerosikoli množino in prepričalo se bode, da je vse to res, kar zatrjuje podpisani t, j. ila je njegovo v i n o p r i s t n o. Kdor pije to vino, se mu ni treba bati glavobola iu tudi ne bolezni v želodcu marveč se mu zdravje utrdi, zadobi moč in tudi slast do jedi. Spoštovanjem M a te Ko va.ee vie. NB. Na veči mno/ine po posebnih cenah, trgovec z jedilnim hladom ViaGiuliašt. 7. — Podružnica: Via Torrente4. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja frank o. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in z zmernimi cenami. Operater kurjih očes, (K al i s 11 diplomo- van specijalist Giordaai, ima svoj ambulatorij v Via stadion .'{. I. ki je odprt od ft predp. do 6 pop. nedeljah in praznikih do 4. fK>p. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraalili nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na |H»seben način in brez nikakoršnih bolečin t'ena za op*ra»-ijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. flt\iawol«"k Podpisani priporoča toplo slav. %/UUVCllCia slovenskemu občinstvu svoji zalogi vsakovrstnega obuvala za gospe, jronpode in otroke in p<— lmt> za delavski stan. ki >e nahajati v ulici Riborgo št. 25. in v Skednju (ščednil št. 188. ma glavni eestii. Tudi sprejemam vsakovrstne naročbe po mt-ri in poprave. Hog in narrsl! Peter Behar, čevljarski mojster. _J ■ 15—17 let stara, iz dobre hiše lil IdlJOllIVClj in z dobrimi spričevali se sprejme takoj v pekarno in sladčičarno k«»t prodajalka Znanje italijansko^ jezika ni neobhodno potrebno. Prosilk*- naj se oglasijo pri upravi našega lista v ulici Mol in piceolo 3. I J. Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-risk opi enimi lečami od uovč. više. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v želvi no kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in erna vina iz vipavskih, furlanskih, bliskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogereke monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi ttzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena- Jakob Kosmerlj -■TRST*. ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Marine. a*- T K G O V I X A jestvin in kolon ijalneira blaira. del i kat es iu konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. Z, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sera najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tud! naročbe za razpošiljanje. Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran,. Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domaća kuhinja, jedi gotove vsako uro. ■ i Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo, tudi se sprejemajo naročbe na dom s točno postrežbo. X zaioici nio.jp tvrtfke Schiwitz &Comp. v Trstu, uiica Zonta štev. 5 se dobivajo stroji vsake vrsti* in vse tehnične priprave iz najboljših tovarn in po nizkih cenah. Posebno pa priporoča sedaj moje j škropita uroti peronospori, pripoznane kakor najboljše : po 1S K po j »osti franko 20 Iv. \ zalogi se nahajajo tudi Škropilnice vseh drugih vrst. Zivic. inženjer. Važno oznanilo ! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, -b K|* VINA i/. VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISIUE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v nizovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno konirole zavotia za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse s.i.i® in buteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko e. kr. notranje mini-Bterstvo radi pregostega kvnrjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij. nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestja daj .ii bolnikom in konvalescentom, ker analizacijsld zmv<>;i stavlja pod svoje varstvo samo on»i vina. ki i »o »'ista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo Imeti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novč, Vino iz Kastelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo..... n 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. ti (Dvorišče)* Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da kdor vkupi pri meni gumijeve trakove „EXCELSIOR" (z varnostno znamko) temu jamčim, da isti vstrajajo pri cepljenju amerikanskih trt, ukljub dežju in solncu, 14 dni. Kdor jih pofrebnje, naj jih pismeno naroči pri FRANU MEDENU, trgovcu v Sv. Križu pri Trstu.