Društveni vestnik. Iz Ljubljane. (»Narodna šola.«) Dne 4. kimovca t. 1. je bil občni zbor ,Narodne šole" v prosl.orih druge mestne deške šole v Ljubljani, kojega se je vdeležilo 5 odbornikov in več učiteljev članov iz Ljubljane in okolice. Predsednik, Feliks Stegnar, otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom na došle člane rekoč, da se ni varal, ko je vlani izrekel željo na tem častnem niestu, da bi se društveniki še bolj oklenili BNarodne šole", katere namen je podpirati narodno šolstvo ter delnvati na tu, da je pouk vedno uspešnejši. izdatnejši in trajnejši. Povsod se kaže društveni napredek, tako v in<>lalnem kakor v mateijalnem oziru. Glavna vsota vseb društvenih dobodkov je dosegla skoni 2000 gld. Le še 1 desetak in bili bi v prijetnem položaji, dabi se ponašali z dvema tisočakniua. Začetek tretjega desetletja je torej ugoden za iinetje ,Narodne šole", ki je po sklepu računa izkazano s 1384 gld. 34 kr., kar dosedaj še ni bilo. Hvala boili vsem, ki so podpirali ,Narodno šolo" v tako izdatni meri, vzlasti vis. deželnemu zboru, slav. mestneinu zastopu Ijubljanskemu in slav. hranilnici kranjski. Te korporacije podpii-ajo ,Nai-odno šolo" vsako leto z darilom po 200 gld. Med dobrotnike ,Narodne šole* je šteti tudi ,Slov. učiteljsko društvo" v Ljubljani, katei-o je darovalo 100 izvodov knjižic za slovensko inladino in je oskrbelo že tolikrat in. brezplačno različne oglase in naznanila tičoča se ,Narodne šole* v svojem glasilu ,Učit. Tov.". Nenavadne podpore so došle letos ,Narodiii šoli* od dr. vitez Močnikovt: gospe vdove 50 gld., nd gospe Julijo Malerne volilo 100 gld. in od častitih članov, kateiim izrekam presrčno hvalo .= tega mesta. — Nato poroča društveni tajnik tako-le: Slavni zbor! Iz rafiunskega sklepa, kateri se je vsem č. društvenikom razposlal, je razvidno odborovo delovanje v preteklein letu. Iz njega slavni zbor posnemlje, da je odboru glavna naloga, vstreči po možnosti mnogobrojnim željam in naročilom eenjenih članov. Mnogo zahval, piiobčenih in nepiiobčenih, je odboru prijetnu dokazilo, da je vstrezal i. društvenikom. Sicer pa mu ni do tega, da udeleženci društvenih kori.stij take zabvale v časopisih prijavijajo. Odbor jib smatra za reklatno in prijazen glas, da odbor svojo nalogo izvršuje v mejab društvenib pravil. Za hviiležni spomin bodi vsem gospodoni izrečeno odborovo priznanje. Ker se vse poslovanje društveno suče okoli postrežbe in naklonitve obilih samoučil za šolsko mladino, zato odbor ni iinel pnvoda, dostikrat posvetovati se o drušlvenih stvareh. Gledati inu je bilo največ na to, da f-e je i. članom hitro postieglo in obilo podarilo. ,V tein oziru ima odbor torej dubro vest; ako se pa pričakovanja vsakotnur niso izpolnila, piipisovati je t.o priniorani varčnosti ali pa, da odbor dostikrat ni vedel, s čini bi bilo društvenikoin bolje ustieženo. Glede na to prosi odbor prizanašanja in potrpljenja, — za bodočnost pa tučnejših naročil. — Kakor se opazuje v prvera četrtletji najživabnejše gibanje, taki» ima tudi .Narodna šola" do novega leta največ posla. Do takrat je bilo v preteklem društvenein lelu odpravljenih 120 pošiljatev, izmed katerih je mnogo bilo prav obsežnib in težkib. Na ostali čas leta pripada 67 pošiljatev. Stevilo vseh rlanov je 187. Od teh je na ime ljudske šole vknjižeiiiti 137 in na iinc gg. ualoljuv 37. To število je iniitio tinega v prejšnjeia letu tnanjše, a to je le slučajno, ker clani v tein oziru največkrat ne povedo, ali je donesek od šole, ali od učitelja. — V obče je število društvenikov namreč ljudskih šol narastlo za 18. še bolj se kaže ta narastek v novčnem oziru, ker je bilo s šolatni za 126 gld. več proateta. Hanjših doaeskov je bilo inenj, večjili več. Vračila so znašala blizu 60°/ci več nego vplačila, vender se pri večjib doneskih ni inoglo toliko odstotkov vzeti za merilo vsakokratni odškodaini, ker bi se sicer blagajnica kinalu izpraznila in društvo bi ne aioglo mnogiro šolain podpore dajati. Blaga se je razdelilo razaierao več, aegu prejšnje leto, osobito pisank, peres, tablic. Razven za 7000 več kupljenih pisank se je razdalo tudi po Grubbauerju darovanih 10.000 raznih pisank; zato je pisank dejansko za toliko več porabljenib bilo. Tu je v poštev vzeti še po g. Giuntiniju, Zeschkotu in Krisperju večkrat podarjene pisanke, ki so se vse v prid obrnile. Za ta darila bodi dobrotnikorn na tem rnestu izrečena najtopleja zahvala! Glede pikčastib risank budi pripoianjeno, da naj društveniki pri naročilih točno zaznaiaenujejo številko, da se bode vedelo pošiljati ali take z laiat ali več cm razdalje. Istotako bi bilo odboru ustreženo, da bi se kakovost ,tablic" vsikdar točno določila. Tako zvani .patentovani črtalaiki" se ne obnašajo kaj dobro, zato jib je čedalje inanj v proiaetu. Kdor jili vender želi, aaj bi to sporočil. Preostaja ini še oaieniti onib stebiov, na katerih dobrodelnost ,,Narodne šole* sloni. Brez teb stebrov bi se društveni namea nikakor ne niogel doseči. Zato odbor ne zaaiudi prirnerne prilike, in išče tam pomoči, kjer jo že toliko vrsto let najde, to je pri visokem dež. zboru, pri slavnem mestnetu zboru in pri slavni kranjski hranilnici. Za veledušno pomoč jira bodi vsa čast in najtoplejša bvala! A tudi neaadnih podpor je ,Natodna šola" bila deležna ; sicer je povod tužen, vender kaže, da so darovalci priznavali koristnost naše tihe družbe. O smrti nepozabnega nam gosp. viteza Močnika, urairovljenega dež. šol. nadzornika, ustanovnika nNar. šole", spomnila se je milostiva gospa vduva Terezija pl. Močnik naše družbe, kateri je bil preblagi ranjki stalea dobrotnik, ter ji je naklonila 50 gld. podpore. — Posredovanjem deželnega poslaaca in mestnega odbornika veleč. gosp. Anton Kleina volila je nain raujka gospa Julija Materne 100 gld. (Dalje prih.) Iz Postojine. (Kunfe renci ja.j Dne 5. mal. srpana smo se zbrali v Poslojini k lelošnjeiau uradneiau zborovanju. Pred istiia služil je preč g. kanonik Jan. Hofstetter slovesno sv. atašo, pri kateri je pel dobroznani kvartet: gg. Punčab, Hrovat, Vrbič in Piščanec. Tako dovršeao petje se le malokje sliši, zlasti stno občudovali krasea tenot' g. Punčali-a Ob 10. uri začelo se je v šolsketa poslopji uridno zborovanje, koje je počastil tudi blag. g. c. kr. okr. glavar Ferd. marki C.ozani, kojega pozdravtt je utiteljstvo butno odzdravilo ter s teta v ncivič jasno pokazalo, kako priljubljen aam vsein je omenjeni gospod. Gospod nadzornik I. Tbuma se je spoiiinil v svojem nagovoru umrlili gg. H. Kavčiča, uda c. kr. okr. šol. sveta in šolskega svetovalca B. Hrovatb-a. Namestnik predsednikov je bil g. nadučitelj Martia Zarnik iz Trnovega, zapisnikarjema sta bila voljena per accl. g. t-Hef. Priiaožič iz 1'ostnjine in gdč. Bibijana Bisail iz Hrenovic. Nadzoinikovo poročilo je bilo kakor vsako leto velezaniuiivo ter je gotovo vsaketau izdalno hasnilu. Burno odobravanje je vzbudil opoinin h kolegijalnosti in živahni ,dobro" klici glasili so se, ko je g. aadzornik govoril o lazraerji med nadučiteljem in učiteljstvom. Dal Bog, da niso one besede pale na nerodovitna tla. Prebrali so se za tem še nekateri važneji odloki šolskih oblastev. 0 nazoraeta nauku je poročal g. učitelj Franč Vrbič iz Slavine. Videlo se je, da se je g. poročevalec dobro pripravil ter svoj referat marljivo izdelal. 0 slovaiškeia pouku je referiral g. učitelj Karol Wider iz Vipave. Tudi ta referat je bil spretno sestavljen in obsegal v obče vse potrebno. Zanitaivo je bilo predavanje, oziroina detnonstrilanje o rastliaah, kuje župnik Kneipp za doniača zdravila priporoča. Gospod vodja Kavčič iz Senožeč, dobro znan botanik, je kar večiaoma v naravi pokazal dotične rastline. Okrajni učiteljski kajižnici je priraslo letos nad sto knjig ter šteje naša bukvaraa sedaj I27i raznili knjig itd. Pri volitvab v kajižničai in stalni odbor jc obveljal predlog, da ostaneta neizprernenjena. Živahaa debata se je vnela pri izberi učnih kajig za šolsko leto 1893/94. Poudarjalo se je, da sedanje učne knjige ne zadoščajo potrebam raznih šol, ter izrekla se je želja, da se šolska oblastva naprosijo učne knjige za posatnezae vrste šol posebej izdari. Sklenilo se je tudi, da se zeialjevid našega oktaja, kojega je iaojsterski narisal g. učitelj Feticb-Frankhein iz Knižaka, vpelje, ako to vis. c. kr. deželni šolski svet dovoli, v naše šole. Obžalovalo se je le, da niso krajevna imena povsem pravilno pisana. Od sainostalnib nasvetov, koje je stavil g. učitelj Judnič iz Trnovega, ornenjam nasvet glede telovadnib prostorov pri solah, glede rabe tablic ia upeljave jednakib zvezkov aa šolah. Nasveti bili so vsi sprejeti. Konferencijo je zaključil g. nadzornik, kličoč presvetletnu našeinu vladarju trikrat ,Slava* z opotninotn, da bodi Njegovo geslo .Viribus unitis* tudi geslo učiteljstva. Zbor je zapel stoje cesarskn pe=em. Na t<> smo se podali k skupnemu obedu, b kateremu so prišli tudi taki, koji so se di'uga leta ločili od nas. Napitnica vrstila se je za napitnico, vrli kvartet pevcev peval je neumorno in le prehitro prišel je čas ločitve. Dal Bog, da bi tudi priltodnje leto složno delovali v piospeb šole in s tetn tudi v blagur dnmovine. —ii.