SLOVENEC h !. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt le!« i gld., aa jedaa mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za c«lo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. ^tev. 272. V Ljubljani, v torek 26. novembra 1895. — ' ' * =■== Naročnino in oznanila (inaerate) vsprejema upravnlStvo in ekspedleija| v „J£at«l. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi H ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniitro je v SomentSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Letnili XXIII. Katoliška ljudska stranka. Danes je pomenljiv dan za katoliško parlamentarno življenje v Avstriji; oni poslanci, ki so izstopili iz Hohenwartovega kluba, osnujejo namreč danes že davno potrebno katoliško ljudsko stranko pod načelništvom znanega zuačajnega tirolskega poslanca Dipaulija. Poslanci, voljeni na katoliški program, so imeli zadnja leta silno težavno stališče v državnem zboru. Bili so del vladne večine ter so se morali pri raznih prilikah z največjim samozatajevanjem vklanjati disciplini, katero je zahtevalo od njih parlamentarno stališče večine; nasproti pa vlada ni uvaževala tega kočljivega stališča katoliških poslancev ter marsikaj ukrenila, česar ti niso mogli z mirno vestjo zagovarjati pred svojimi volilci in ne pred svojo vestjo. Kakor težak kamen je ležalo to na ramenih katoliških poslancev ter jim obteževalo vsako prosto gibanje v smislu njihovih načel. Vendar so še v Ho-henvvartovem klubu pričakali nove vlade, da vidijo, kakšne so njene namere, ter da poskusijo, ali jim bo mogoče ostati še v dosedanji parlamentarni zvezi. Postopanje vlade v dunajskih zadevah pa jim je pokazalo, da je eden poglavitnih namenov sedanje vlade zatreti krščansko-socijalno gibanje v prvi vrsti na Dunaju in tem potom tudi po drugih krono-vinah. Dasi se katoliški poslanci ue strinjajo v vsem z antisemiti, vendar so sprevideli, da se je v zadnjem času antisemitom delala velika krivica, ker vlada ni hotela priporočiti Luegerja v potrditev za dunajskega župana. To priliko so porabili nekateri nemški katoliški poslanci, ter so izstopili iz Hohenwartovega kluba, da dobe potrebno neodvisnost za zastopanje svojih načel. Ti poslanci so se danes zbrali, da osnujejo klub, kateri ima zastopati katoliško ljudsko stranko. Načela, katera bodo vodila novo stranko v drž. zboru, so nastopna: Branili bodo vsa katoliško-kon-servativna načela, popolno neodvisui od vlade in od njej služečih strank, ozirali se bodo na uarodno zavest svojega ljudstva, pri tem pa vestno, pravično postopali nasproti drugim narodnostim. Zato bodo se ogibali vsega, kar loči autiliberalne stranke, ter delovali na to, da se po vseh kronovinah zatre liberalizem. .V teh hudih časih, ko je prišel grof Badeni na Dunaj, da reši liberalizem", rekel je dr. Ebenhoch, označujoč načela katoliške ljudske stranke, .hočemo pozabiti preteklost ter z združenimi močmi braniti konstitucijonalizem ter politično in gospodarsko svobodo svojega naroda." Kar se tiče slovenskih poslancev, so sedaj še ostali v Hohenwartovem klubu, toda le zato, ker je iz tega kluba dosedaj izstopila samo tretjina nemških katoliških konservativcev. Kakor hitro izstopi večina katoliških konservativcev iz Hoheuwartovega kluba, bodo izstopili tudi slovenski poslanci, ker se ne morejo ločiti od svojih najzvestejših zaveznikov. Kakor kaže, se bo to kmalu zgodilo, ker je te dni zopet več katoliško - konservativnih poslancev izstopilo iz kluba in bodo tudi drugi jim sledili brez dvoma v kratkem času. Mi z veseljem pozdravljamo osnovo katoliške stranke kot nov pomenljiv korak za napredek katoliškega gibanja v Avstriji, tembolj, ker ima naša katoliško - narodna stranka ista načela, ter je pod tem geslom pri deželno^borskih volitvah dosegla tako lepih vspehov v kmečkih občinah. Nadejamo se, da se bodo v teku časa vsi pravi prijatelji ljudstva kot zastopniki v parlamentu zjedinili v katoliški ljudski stranki ter neodvisno z vsemi silami delovali za duševni in gmotni blagor raznih avstrijskih katoliških narodnostij. Politični pregled. V Ljubljani, 26. novembra. jBudgetni odsek. V včerajšni seji se je posvetoval odsek o nekaterih točkah proračuna za trgovinsko ministerstvo. Minister baron G lan z je najpreje pojasnoval nekatere točke poglavja .pomorska trgovina" ter povdarjal potrebo nekaterih novih pristanišč v Dalmaciji. O poglavju .sol" se je vršila daljša debata. Posl. grof Pininski, Romanczuk, dr. M e n g e r, dr. Fuchs in dr. R u t o v s k i se pritožujejo, da dobava živinske soli še vedno ni tako ugodno urejena, kakor bi bilo želeti za poljedelca. Govorniki uvažujejo želje kmetovalcev, naj bi se jim oddajala sol pod ugodnejimi pogoji iu zmanjšali vožni stroški. Finančni minister vitez B i 1 i n s k i obljubuje, da bode vedno uvaževal težnje kmečkega stanu. Minister pripomni, da sicer ne more znižati solne cene, vendar pa bode delal na to, da odpadejo gotove formalitete, ki obtožujejo dobavo soli. Pri poglavju .visoke šole" je zahteval posl. Klun ustanovitev izvanredne stolice za slovenski jezik na graškem vseučilišču, ki je določeno za obe narodnosti v Avstriji. Dotični učitelj se mora ozirati tudi na hrvatski jezik. Konečno omenja govornik zadnjih dogodkov povodom inavguracije vseučiliščnega rektorja in krivic, ki so se pripetile slovenskim dijakom ter interpeluje v tem smislu naučnega ministra. Opava za dr. Luegerja. Nemško-nacijo-nalni občinski svet v Opavi je vsprejel v zadnji seji resolucijo, katero je predlagal občinski svetnik dr. Mohilla in v kateri obsoja nezakonito postopanje nasproti dr. Luegerju. Besolucija slove: .Opavski občinski svet izjavlja iz stališča slobode, da je obžalovanja vreden korak, katerega je storila vlada, ker ni potrdila izvolitve dr. Luegerja dunajskim županom, ki je bil izvoljen postavnim potom in po ljudski želji. Mestni svet smatra ta korak za neopravičen napad na avtonomijo dunajskega mesta." Predlog je bil soglasno in mej živahnim odobravanjem vsprejet. Vprašanje pa nastaja, ne bode li vlada to resolucijo tako zavrgla, kakor se je to zgodilo z ono glede celjske zadeve. Zanimiv ukaz davkarskim uradnikom v Gidieiji. Podpredsednik gališkega finančnega ravnateljstva vitez Korjtovski, je izdal na vse davkarije in okrajua glavarstva okrožnico, v kateri opozarja uradnike na njihove dolžnosti nasproti občinstvu, in iz katere so jasno razvidne nezuosne razmere v Galiciji. Tu podajemo nekatere točke te zan'mive in povsem umestne okrožnice. .Iver se vedno množe pritožbe, da uradniki nimajo toliko potrpežljivosti, da bi dali strankam zaželjeua pojasnila, marveč jih odslove, ne da bi kaj opravili, ter mnogokrat jako nedostojno ravnajo ž njimi, in se konečno še celo poslužujejo besede „ti", dobro ve- doč, da tako ravnanje občutno žali stranke in jako slabo vpliva na vgled oblasti same, zato želi finančno ravnateljstvo, da se za vselej odpravijo taki ne-dostatki in to tembolj, ker je davčni upravi mnogo ležeče na tem, da ljudstvo, ki mora donašati velike žrtve za državni zaklad, po pravici sme zahtevati, da se ž njim tako ravna, kakor se spodobi. Jako nespametno bi bilo mnenje, da je ljudstvo tukaj radi uradov, temveč je ravno nasprotno. Uradnik ne sme preje zapustiti svojega mesta, dokler ni odpravil zadnjo stranko". Iz teh podatkov je razvidno, kako nezakonito se postopa z ubogim kmetskim ljudstvom, z davkoplačevalci. To je prava pravcata poljska „virtšaft". Italijanska zbornica. V včerajšnji seji, kateri so prisostvovali vsi poslanci in nebrojna množica na galeriji, je predložil finančni minister svoj proračun. Minister je izjavil, da je budget za leto 1894/95 veliko ugodneji, nego se je to mislilo v decembru leta 1894. Vkljub nekaterim večjim tro-škom in manjšim dohodkom izkazuje budget še 1,270.000 lir preostanka. V proračun so se ustavili troški za Afriko v znesku 3,000.000 lir, mej tem ko bodeta prihodnje leto v to svrho zadostovala dva milijona lir. Za vojaštvo se je ustavila za 3,000.000 večja svota. Dalje naznanja minister, da se bode doseglo sicer v bodočem letu ravnotežje v budgetu, vkljub temu je treba največje pazljivosti. V svojem nadaljnem govoru naznanja, da bode v kratkem predložil zakon glede popolne preosnove železniškega tarifa in glede zemljiškega katastra. Minister potem omenja, da zadnji dogodki niso preveč slabo vplivali na italijansko borzo ter izraža upanje, da bodo razmere kmalu postale ugodneje. Koncem svojega govora pravi, da se je veliko storilo za ugodneje finančne razmere, da pa je vendar še mnogo dela na tem polju. Glavna naloga, katero je treba pred vsem izvršiti, je ravnotežje v državnem proračunu in le na tem potu je zmaga gotova. — Ugodna rešitev te naloge je zelo dvomljiva. Srbija. Jutri se na slovesen način otvori srbska skupščina s prestolnim govorom. O vsebini prestolnega govora se trdi, da se bode jako obširno pečal s proračunom za prihodnje leto, ki izkazuje 5*/a milijona prebitka. Govor se bode nadalje dotikal davčne preosnove in oboroženja pehotnega vojaštva. Posebno pa se bodo poudarjale prijazne razmere nasproti zunanjim državam ter vzgledni red v notraujem. Upor v Makedoniji, ki se je bil v zadnjem času nekoliko polegel, se po najnovejših poročilih zopet pojavlja po nekaterih pokrajinah. Poročila trdijo, da se je v to svrho odposlalo mnogo orožja iz Sredca v Ftlipopel. Na čelu vstašev je baje angleški konzul v Solunu. Ko bi bilo to poročilo resnično, bi se za ta upor zanimala cela Bolgarija iu homatije v Turčiji bi bile s tem še bolj zapletene. Tudi iz Ateu se poroča, da uamerava grška vlada energično poseči vmes. — Vladni list .llessia" pravi, da hoče vlada konec storiti tem govoricam iu da bode z resnim dejanjem pokazala, da ji niso ljubi vedni nemiri. V to svrho je darovala 500 drahem za skupni zaklad, ki je namenjen za akcijo proti upornežem. Turčija. Turški listi poročajo, da se je prebivalstvo nekoliko pomirilo in da vojaški poveljniki t Mali Aziji odločno postopajo proti nasilnikom. Turškim poročilom in obljubam ne prištevamo nobene važnosti, nasproti pa je dobro znamenje, da vzajemnO postopajo evropske države. Cerkveni letopis. SalecJjanoi. Kakšne važnosti so Boskova dela ter po Boskotu ustanovljena, od papeža Pija IX. dne 3. aprila 1874 potrjena družba Salezijancev za človeštvo, je razvidno posebno lepo iz govora, katerega je imel kardinal Ferrari, nadškof milanski, pri mednarodnem shodu salezijanskem v Boloniji dne 24. aprila 1895. Iz tega znamenitega govora povzamemo sledeče: „Ozirajoč se na prvi mednarodni shod salezi-janski v Boloniji usiljujejo se mi misli na prihod-njost. Cegava bo prihodnjost? Kaj pravijo o pri-hodnjosti naši nasprotniki? Nasprotniki trdijo, da prihodnjost je čas vednosti, čas napredka, civilizacije (omike) in pobratimstva. S to trditvijo pa so brezverci, nevedoči pomen svoje trditve, izrekli imenitno prerokovanje, katero se bode gotovo spolnilo. Da, prihodnjost je čas vednosti, ne sicer posvetne, lažnjive vednosti, ampak prave učenosti ter vednosti, ki ima svoj izvirek v Bogu. Prihodnjost je čas napredka, toda tistega napredka, kateri ima za svoj cilj in konec svojo najvišjo spopolnost. Prihodnjost je čas društvenih zvez, čas pobratimstva, pa ne zvez revolucijonarskih ter puntarskih voditeljev ljudstva, ampak čas zvez in pobratimstva ljudstev in rodov, katerim je pri vseh rečeh vera prva in najpoglavit-niša podlaga. Brezverni liberalci so še celo sami rekli, da se mora zateči k Bogu, k veri, toda to so jim le gole besede brez pravega pomislika ter ne pridejo iz srca, njim je Bog samo na jeziku. Prihodnjost je čas krščanske vednosti in učenosti svetega evangelija. Socijalno-družbinsko prerojenie ter prenovljenje človeštva je prav živo potrebno; mislim pa jaz, da je ravno pričujoči salezijanski shod vsled posebnega navdihnenja božjega prav dober uvod ter pričetek tega prerojeuja. Delo Don Boskovo, katero hočemo nadaljevati tudi mi, je prav posebno delo previdnosti Božje sedanjega časa. V sedanjem stoletju, katero se tako rado imenuje stoletje prosvit-Ijenosti, je apostol delavcev, Don Bosko, svoj prst na največjo rano položil. Zato se je Bosko najbolj trudil z vzgojo mladine ter delal za blagor delavskega stanu, ker to dvojno je večina človeštva, in sicer tista večina, katero krivi bratje najbolj v svoje zanjke love in v svoje hudobne namene izkoriščajo. Zato je Don Bosko obrnil svojo pozornost najbolj na mladino in delavce, hoteč jib pripeljati nazaj k Bogu, k pravemu Bogu, kateri ni nikakoršna določena, meglena ter platoniška domišljava, kakoršno si sedanje dni „nekaterniki" sanjarijo, ampak k jedi-nemu Bogu, kateri je najvišji postavodajalec in vladar vseh ljudi. Don Bosko sprejme otroka že od mladega in ga vzgoji za vero, katera uči ljudstvo pravo krščansko oblast ter veljavo spoznavati in spoštovati. In prav to je delo pravega domoljubja, pravega patri jotizma." Na to visoki govornik opisuje prekoristno delovanje ter vesele napredke Salezijancev v njegovi prejšnji škofiji Komo ter pravi, da pričakuje od njih jednakega blagodejnega sadu tudi v svoji nadškoiiji milanski. Svoj govor sklene s prisrčnimi željami in trdnim zaupanjem, naj bi se veličastni prizor sale-zijanskega shoda v Bolonji prej ko mogoče ponovil tudi v MilaLu in da bi mednarodnemu shodu sale-zijanskih sotrudnikov, kateri je v tako veliko čast celi Bolonji, prav mnogo druzih sledilo. Ta govor, katerega so pričujoči z veliko gorečnostjo poslušali, visokega govornika pa med govorom, zlasti pa po govoru, z nepopisljivo navdušenostjo pozdravljali, je napravil na celi shod velikanski vtis. Naj pa zapisane vrstice iz tega govora tudi pri nas napravijo ta vtis, da bi se tudi pri nas vedno bolj vnemali za Don Boskova dela ter jih pospeševali in razširjevali z vso gorečnostjo. Slovstvo. Knjige družbe sv. Mohorja za 1 1895. Ocenili Cirilski. I. Zgodbe svetega Pisma. Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek L a m p e. 2. snopič. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. Da je gospod pisatelj zadel struno slovenskega naroda s tem, da mu je začel razlagati sv. Pismo, priča sa mnogi novi udji, ki so prav zaradi Zgodeb sv. Pisma na noro pristopili k družbi sv. Mohorja. Ljudstvo rado posluša in bere božje razodenje v tej obliki. Saj je pa tadi prav sanj pisano. Tako ljubko, gladko in veličastno teče prestava, kateri sledi razlaga, mična, priprosta in ob jednem znanstvena, da knjiga mora zanimati in mikati tndi preprostega bralca, in je ne položi na stran, dokler je ni prebral, da si so nekatera mesta zlasti v Jobovi knjigi bolj težka. Vtiski in izkušnje, ki si jih je nabral gospod pisatelj kot .Jeruzalemski romar", delajo razlago res mikavno, tako da ostane vedno res, kar pravi sv. Hijeronim, da mora namreč razlagalec sv. Pisma obiskati kraje sv. razodenja, da si tam pridobi duha pravega razlaganja. Všeč nam je, da se gospod pisatelj tako skrbno ozira na tipično stran sv. zgodb in nam prav marljivo podaje alegoričen, nraven in tudi presežen pomen. Opira se pri razlagi na sv. očete in najzanesljivejše cerkvene pisatelje, kar daje knjigi veliko prednost. Potrudil se je tudi in je nam podal splošen pregled kulturnega stanja tedanjih narodov, posebno Egipčanov. Knjigo to zelo poživi. Lani se je slikam nekaj očitalo, letos moramo priznati, da nam je podala družba lepih, oko in srce zadovoljujočih slik. Hvaležni smo za slovenski zemljevid „Egipet in Palestina" na str. 205. Jasen je, razločen in pregleden, Kratko rečemo : knjiga ima toliko vrlin po vsebini in zunanji obliki, da dela čast gospodu pisatelju, odboru družbe sv. Mohorja, in vsemu slovenskemu narodu. Za trdno upamo, da bo postala duševna last narodova. Zal nam je le, da nam gospod pisatelj ne more prestaviti celega teksta ter tako podati popolne prestave sv. Pisma. Skoda bi bila, če bi v prihodnji novi prestavi sv. Pisma do sedaj še neprestavljene vrste ne prišle izpod peresa našega gospoda pisatelja. 2. Sveti Jožef, rednik Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, ženina prečiste Device Marije in varih svete katoliške cerkve. — Spisal dr. Jožef Pajek. 380 str. Predlanskim je izdala družba sv. Mohorja zlata vredno knjižico Slomšekovo: „Zivljenja srečen pot", posvečena slovenskim mladeničem. Lani je razveselila ista družba slovenska dekleta s prekrasnim darilom : »Krščansko devištvo". Letošnja knjižica o svetem Jožefu velja pa zlasti slovenskim očetom, hišnim gospodarjem. Pa ne le njim, vsem slovenskim stanovom. Saj imajo hišni gospodarji v sv. Jožefa najizvrstnejši vzgled očetovske čuječnosti in skrbljivcsti; zakonski popolni vzgled ljubezni, jedinosti in zakonske zvestobe; device vzgled in ob jednem variha svete čistosti. Bogatini naj umevajo, po katerem bogastvu nam je treba največ in z vsemi močmi hrepeneti. Bevni dninarji in rokodelci imajo pa čisto posebno pravico, pri sv. Jožefu iskati pomoči in se od njega učiti. „ Trpini naj... ne verujejo obljubam podpihovalcev, ampak naj obračajo svoje oči na vzgled in varstvo sv. Jožefa."*) Gosp. pisatelj vabi slovensko ljudstvo a Bsv. Jožefom" v mogočno in trdno varstvo sv. Jožefa. Knjižico je razdelil v tri dele. V prvem delu nam opiše sv. Jožefa po sv. evangelijih in dokazuje, da ga je sv. cerkev vedno častila po svojih svetnikih, učenjakih in mogotcih. Češčenje krščanskih narodov do sv. Jožefa je prikipelo na vrhunec, ko je papež Pij IX. blagega spomina dne 20. sept. 1. 1870 proglasil sv. Jožefa varihom sv. kat. cerkve. Kako mogočen svetnik in varih je sv. Jožef, nam izpričuje obilica čudežev. V drugem delu sledi mesečna po-božnost pa devetdnevnica na čast sv. Jožefu. Da bi g. pisatelj zares užgal srca vernikov k udanosti in ljubezni do sv. Jožefa, je pridejal devetdnevnici molitev za češčenje sv. Jožefa zlasti ob sredah ter podal nekoliko črtic o pasu in škapularju sv. Jožefa in njemu posvečenih imenitnejših cerkva. V tretjem delu je zbral g. pisatelj razne molitve na čast sv. Jožefu, dve sveti maši, pripravo k zakramentu sv. pokore in sv. obhajila, sv. križevi pot in različne litanije. Knjižici je pristavljen dodatek, ki obravnava zelo koristni nauk o odpustkih. Rečemo lahko z mirno vestjo, da je g. pisatelj srečno rešil svojo nalogo: popisati sv. Jožefa kot rednika Jezusa Kristusa, kot ženina prečiste D. M. in kot variha sv. kat. cerkve, dasi knjižica ni tako razdeljena, kakor bi pričakovali od naslova. Jezik mu teče gladko. Citatelje bodo motili obilni podatki, katere je g. pisatelj vpletel kar med tekst. Te je deti pud *) Okrožnica sv. OSeta Leona XIII. „Sv. Jože'", str. 16, 17. v črto ali pa se popolnoma izpuste, posebno v knjigi, ki je namenjena ljudstvu in pobožni molitvi. Slovensko ljudstvo že ima neko knjigo, posvečeno sv. Jožefu, še ne staro. Ali bretdvomno bo vse rado seglo po tej najnovejši in najboljši. Dal Bog in sv. Jožef, da bi knjižica, razposlana med slo vensko ljudstvo v tako obilnem številu, rodila tudi obilo sadu in vzgojila obilo gorečih Častilcev sv. Jožefa! Deželnozborske volitve. Včeraj se je vršila volitev poslancev v skupini trgov in mest ter v trgovski in obrtniški zbornici. Izvoljeni so kandidatje radikalne stranke : 1. V Ljubljani: Ivan Hribar s 707 in župan Grasselli s 692 glasovi. Kandidat obrtniške in katoliško-narodne stranke, Ivan Ve 1 -kaverh, je dobil 175 glasov. Oddanih je bilo 855 glasov. 2. V Idriji: Odvetnik dr. Danilo Maja-ron s 138 glasovi. C. kr. učitelj F. Stegnar je dobil 39 glasov. 3. Kranj- Loka: Notar Viktor G1 o b o č -ni k je dobil v Kranju 109, v Loki 41, skupaj 150 glasov. Kandidat katoliško - narodne stranke, dr. Ivan Sušteršič, v Kranju 19, v Loki 58, skupaj 77 glasov. 4. Tržič-Radovljica-Kamnik: Ces. svetnik Ivan Murnik je dobil v Tržiču 45, Radovljici 68, Kamniku 75, skupaj 188 glasov. Kandidat katoliško-narodne stranke, Karol Pollak, je dobil v Tržiču 3, Radovljici 4 in v Kamniku 63, skupaj 70 glasov. 5. Po8tojina-Vrhnika-Lož. Jos. Lenarčič je dobil v Postojini 59, na Vrhniki 44, v Ložu 27, skupaj 130 glasov. Naša stranka ni postavila kandidata. 6. Novomesto-ViSnjagora-Crno-melj - Metlika - Kostanjevica - Krško. Dr. I. Tavčar v Novemmestu 106, Višnji gori 9, Črnomlju 58, Metliki 59, Kostanjevici 11, Krškem 57, skupaj 300 glasov. Jos. vitez Savinschegg je dobil v Novemmestu 32, Črnomlju 16, Metliki 64, Kostanjevici 9, Krškem 3 glasove, skupaj 124. 7. Kočevje-Ribnica. Zupan Al. Loy je dobil v Kočevju 97, v Ribnici 51, skupaj 148 glasov. Volitev dveh deželnih poslancev iz trgovske in obrtne zbornice. Izvoljena sta bila gg. Janez Perdan in Janko Kersnik; prvi, je dobil 13, zadnji pa 16 glasov. 10 glasov je dobil gosp. vitez B 1 e i w e i s. \>_/"l)eželnozborska volitev v Ljubljani je bila v marsičem zanimiva. Vodstvo naše stranke je letos posebno svojo pozornost obrnilo na kmetske občine, tako da mu je za mesta in vzlasti za Ljubljano ostalo na razpolago le malo časa in malo močij. Vrli naši obrtniki-somišljeniki so skoraj sami vodili agitacijo. Nasproti pa je bil ves liberalni tabor na nogah. Naša stranka je postavila le jednega kandidata in sicer proti županu Grasselliju, ker tako malomarno opravlja svojo častno službo, ter mu s tem pokazala svoje nezaupanje. Tudi nasprotna stranka je gled e župana istega mnenja kakor mi, toda strankarsko nasprotstvo jo je prisililo, da ga je postavila za kandidata. Zi nasprotno stranko so bili na nogah vsi mestni sluge, ki so raznašajoč glasovnice z vso silo sgito-vali za svoje gospodarje. Na volišče so prišli skoro vsi Nemci, vzlasti kar jih je nemško-nacijonalnega mišljenja, glasovat proti klerikalcem. Po naših mislih je pa ta volitev v Ljubljani zakonito neveljavna. Ze to, da so se izročale po magistratu volilcem neveljavne glasovnice, je dovolj vzroka za neveljavnost. Te glasovniee je potem neki magistratni uradnik pregledoval volilcem pred voliščem ter vdarjal nanje mestni pečat in seveda tudi gledal zapisana imena kandidatov. Zato pa je bila krušena tajnost volitve. Mestni sluga Jeločnik je celo na volišču glasovnice volilcem odpiral in pregledoval, in sicer vpričo komisije, tako da ga je moral Član volilne komisije, kanonik dr. Elbert, odločno zavrniti. Priprave za volitev so bile tako okorno vrejene, da so morali volilci čakati po dve do tri ure, predno so prišli na vrsto, da so oddali svoje glasove. Agitacija nasprotne stranke se je pri revnejših volilcih vršila v znamenju podpore. Vsak berič je obetal ljudem podporo vsled potresa, ako volijo tiste, ki imajo pri mestu prvo besedo. Mi ljudem prav nič ne zamerimo in le želimo, da bi dobili res zdatno podporo, ker so jo potrebni. Toda, če jo od župana Grasscllija pričakujejo, jo btdo zastonj čakali. \ k Uradništvo je tudi volilo nasprotna kandidata. Sploh so se deželnozborske volitve v mestni skupini vršile v znamenju strašila pred klerikalno večino v deželnem zboru. V tem so bili jedini vsi faktorji, narodni naprednjaki, Nemci in vlada. Ako imamo to pred očmi, tedaj šo nam jasni vzroki, zakaj da so v mestni skupini zmagali nasprotni kandidatje. Mi smo to vedeli in zato nat> izid ni kar nič presenetil. Kar smo dosegli, dosegli smo jedino iz lastne moči, podpirani po vrlem slovenskem ljudstvu, in zato bodo naši zastopniki tudi na vse strani neodvisno zastopali svoje volilce. Iz Črnomlja, 23. novembra. Schweiger izvoljen jednoglasno, te besede so se brzojavile v Ljubljano takoj po volitvi. Da se bode tako zgodilo, je bilo razvideti iz besed marsikaterega moža: Schweiger bo izvoljen enoglasno I To naj bo g. župniku radov-škemu v plačilo za neosnovane in grde napade po »Rodoljubu". Imel je g. Schvveiger dosti nasprotnikov, zlasti v svojem rodnem kraju, a uničeni so. Šetina je general brez — vojske. Opoludne se je zbralo pri Jermanu 50 volilnih mož iz Belekrajine: duhovnov in posvetnih mož, ki so bili vsi enega duha. Za stoloravnatelja je bil posestnik Bajuk. Pri obedu se je mnogo govorilo in napivalo. Omenjam pa le bolj važno in na kratko. G. Bajuk napije, da so bili tako složni pri volitvi, in napija Schvveigerju. G. Schvveiger pravi, da je bil v boju izvoljen jednoglasno. Ne delam nobenih obljub, ampak bom ob vsakej priliki spregovoril kaj za Belokrajino in bom o tem račun polagal volilcem. Izvolili ste me, zato napivam Vam kot zastopnikom cele Belekrajine. Nato vstane g. V u k š i n i č , župan na Boza-kovem in pravi, če mi zgubimo vero, smo izgubljeni. Zato držimo z duhovni in knezoškofom, katerega tako napadajo; in zato pozivljem vse volilce, da pošljemo knezoškofu telegram, v katerem izrekamo spoštovanje in udanost svojemu škofu. Ta predlog se je odobril ia takoj izvršil. Na to govori Schvveiger in biča nasprotnike. Zdaj pa pride telegram iz Novega Mesta, da je tudi Pfeifer enoglasno izvoljen. Burno odobravanje je sledilo, ko se je telegram prebral. Govori so se vrstili na cesarja, papeža. Bajuk omeni, da bi bili prihodnje leto pri volitvi v državni zbor tako edini za Pfeiferja, kakor danes za Schweigerja. Nato pride telegram iz Ljubljane o izidu volitev; posebno nas je razveselilo, da so zmagali Lavrenčič, Kalan in Pakiž. Veselja ni bilo konec. G r z i n napije še Schweigerju kot rojaku črnomeljske fare. Med govori so se počasi razšli, a vsakdo si bo brezdvomno 21. novembra 1895 dobro zapomnil. P. Iz Hrenovic, 24. novembra: Kako „Slovenski Narod" resnico ljubi, je pač znano, vender le vam poročim tudi še ta - le dokaz: Hrenoviški župnik se volilnega gibanja iz vzrokov, katere razmotri-vati bi bilo preobširno, absolutno nič vdeležil ni ter je moral od svojih somišljenikov marsikatero požreti zavoljo tega. Ia vender je .Slov. Narod" v štev. 261 dne 12. novembra t. 1. prinesel notico: „V Hrenovicah je danes sijajno zmagala narodna stranka. Kakor se nam brzojavlja, je bilo voljenih sedem narodnih volilnih mož vzlic strastni agitaciji župnika Puca, ki je dobil le jeden sam glas." Ze dne 16. novembra rekel je gospod Josip Dekleva, kandidat napredne stranke proti nekemu Hrenovčanu, da je vest o »strastni agitaciji" žup-nikovi izmišljina vredništva „Slov. Naroda." A župniku to še ni zadostovalo, zasledoval je stvar nadalje in danes, dne 24. t. m. rekel mu je jako vnet pristaš »Slov. Naroda" recte »Ivana Hribarja" : »Gospod župuik, na svojo častno besedo vam rečem, telegram, katerega je poslal razdrški poštar (mimogrede omenjeno, človek, ki se je izjavil pri zadnjem štetji, da je v njegovi hiši občevalni jezik nemški) in katerega sem joz videl in bral, se je glasil doslovno: Pri nas izvoljenih vseh 7 narodno - naprednih mož — župnik Puc dobil 1 glas. Vse drugo moralo je vredništvo »Slov. Naroda" pristaviti. Zupan naš je bil še nejevoljen, da ste Vi sploh v telegramu omenjeni bili. Tedaj »zmaga", »strastna agitacija župnika Puca" so iznaidbe vredništva »Slov. Naroda" recte laži nje- gove. Ako že tukaj, koliko je moral lagati »Slov. Narod" drugod. Da bi se pa bil kdo naših liberalcev nad to lažjo spodtikal ali se celo za obrekovanje gospoda župnika pri vredniŠtvu »Slov. Naroda" potegnil, seveda ni misliti, kakor tudi ne, da bi sedaj „Slov. Narodu" tako slepo ne verovali. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. novembra. '(Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.) Za župnijo Grčarice (Masern) je prezentovan č. g. Leopold R a k t e 1 j, župni upravitelj v B&bnem Polju. C. g. Dominik Janež, ekspozit na Gori pri Sodražici, je prestavljen kot kapelan v Loški Potok. Novo nameščen je čast. g. Ivan D o 1 i n a r kot kapelan v St. Petru pri Novem Mestu. (Javna služba božja v cerkvi Jezusovega Srca ) Prihodnjo prvo adventno nedeljo, t. j. 1. decembra se bode zopet začela javna služba božja v cerkvi presv. Jezusovega Srca, kjer se od velikonočne nedelje žalostnega spomina ni več očitno obhajala. Vspored božje službe ostane, kakor je bil prej. Ob delavnikih so sv. maše ob V»6, 6. in 7.; ob nedeljah ob i/i6, 6. in 7. ; potem je sv. maša z blagoslovoma ob J/a8. (Iz Vodic,) 24. novembra. Danes se je vršila tukaj volitev župana. Izvoljen je Matevž Sršen, po domače Inglič, gostilničar v Skaručini. — Svetovalca sta: Janez S tu p ar, Blažetovc, iz Vodic, in Franc Sršen, Andrejček, z Golega. (Iz Planine) nam »Slovencev" naročnik danes brzojavno poroča, da zadnjih številk našega lista ni dobi) pravočasno. Poročevalec nadalje omenja, da se ponavljajo taki nedostatki vselej, kadar pričakuje kake važne novice, in izraža slutnjo, da se z dotič-nimi listi zabavajo poštni uradniki na Rakeku. — Na ta nedostatek opozarjamo slavno poštno ravnateljstvo. (Obravnava.) Dne 4 decembra t. 1. ob 11. uri dopoludne se bode vršila pri kr. županijski oblasti v Ogulinu pismena ofertna obravnava glede pobiranja mostarine za most čez Kolpo pri Pribanjcih-Vinica za tri leta, začenši od 1. januvarija 1896. — Izklicna svota znaša 300 gld. za jedno leto, vadium 10 odstotkov. * * * (Goriške novice.) V cerkvi čč. oo. kapucinov so praznovali slovesuo minoli teden proglašenje novega svetnika sv. Didaka Jožefa s tridnevnico. Slovenske govore ob 9. uri prevzel je preč. g. dr. J. Pavlica. Pobožnih Slovencev je bila cerkev natlačena. — V bližnej kuracijskej cerkvi sv. Roka imeli so pred dvema tednoma sv. misijon. Govori So bili edino le laški, menda zato, ker pod Turnom ni Slovencev in so Slovenci uže od narave katol.-verni, vzorni kristjani ? ! Upati smemo, da po misijonu ne bodo več Podturnci Furlani ter Lahi in polaščeni in pofurlaujeui Slovenci tako nestrpni proti Slovencem, ko doslej. Vremena vspored: Dež, mraz, veter, sneg I * * * (Z vrha zvonika padel.) Dne 5. t. m. se je vrgel z vrha zvonika Jože Arevalo Bejar iz okolice Lehegin pri Murciji (Špansko), potem ko si je bil z nožem mnogo ran zadal. Ko so ga na zvoniku videli, prišla je gosposka ter skušala samomorilca odvrniti od njegovega početja. Ta pa se ni zmenil za opomine gosposke in drugih ljudij ; prinesli so potem rjuh in odej, da bi Bejarja nanje prestregli. Mej tem, ko so ljudje to pripravljali, vrgel se je Bejar raz zvonika ter prišel mrtev na zemljo in ves razmesarjen. Ko je šel Bejar na zvonik, je vrata za seboj zaprl in zaklenil, da ni mogel nikdo za njim. Bržkone se mu je zmešalo. v • V (Čuden dvoboj.) O novoiznajdenem dvoboju se piše iz Bostona: P/.» cesti Luisvila je šla procesija. Ivan Fovler se je norčeval iz ljudij, zlasti pa iz Reverenda Bovmana, tako da so njegovi tovariši skoraj smehu popokali. Reverend Bovman pa mu ni rekel ničesar druzega, kakor da je neumnež. Ivan Fovler se je razsrdil nad to besedo ter Reverenda Bovmana pozval na dvoboj. Iu pri tem je tudi ostalo; orožje je smel določiti Reverend Bovman. Določil pa je za orožje gnila jajca; petnajst korakov sta imela biti oddaljena, vsak 8 posodo gnilih jajc. Fovler se je penil same jeze, vender se je moral vdati. Vsak izmej njiju se je postavil na odločeno mu mesto ter prijel jajce v roko. Lop, priletelo je jajce v levo oko Fovlerjevo ter se razlilo po lici. Hotel je zakleti pa mu ni bilo mogoče, kajti kakor hitro je usta odprl, priletelo je drugo, še debelejše jajce naravnost v njegova usta, da je zijal, kakor pečen jazbec. Ves razsrjen prime jajce za jajcem ter zmeče vse povprek, jedno na desno, drugo na levo, ne da bi bilo katero priletelo v Reverenda Bovmana. Ta pa ga je zadeval z jajci, jedenkrat v uho, drugikrat v glavo, tretjikrat v trebuh, in ko je jedno zopet prifrčalo v nastežaj odprta usta ter mu jih zamašilo in obvarovalo pred kletvijo, zavpil je Fovler: »Zadosti, zadosti" in Bovman ga je uslišal I (Svilen dežnik) p .zabil je včeraj o priliki volitev nekdo pri mestnem jetničarju g. S t e r k u na magistratu. Oglasi naj se torej dotični gospod ondi. Telegrami. Dunaj, 25. novembra. Cesarica je odpotovala ob 2. uri 15 minut popoludne na predgorje St. Martin. Cesar jo je spremil do kolodvora. Dunaj, 26. novembra. Na vprašanje poslanca Kluna, kaj misli minister z ozirom na dogodke na graškem vseučilišču storiti, da se varujejo pravice akademičnih društev slovanskih dijakov, da se z lepa poravnajo narodna nasprotja mej slovanskimi in nemškimi dijaki ter da se narodnosti mejsebojno spoštujejo. — Naučni minister Gautsch je odgovoril, da je sedanji vseučiliščni rektor ravnal po obstoječi navadi ter povabil ona akademična društva, ki so bila tudi poprej vselej povabljena, ter izjavi, da ti dogodki niso v nobeni zvezi s politiko ter dostavi, da je najbolje, ako se take stvari poravnajo na vseučilišču samem, mej rektorjem in dijaki. Glede ustanovitve stolice za slovenski jezik na graškem vseučilišču, za katero je govoril posl. Klun, dejal je minister, da bode temu vprašanju obrnil svojo pozornost, da se pa že sedaj oboje predava na vseuči- I • v v liscu. Dunaj, 26. novembra. S krogov poslancev se poroča, da je poslanec okr, glavar dr. Schorn vpokojen. Kakor znano, je nedavno dr. Schorn izstopil iz Hohenwartovega kluba. Praga, 25. novembra. Za deželni zbor je izvolila trgovinska zbornica 5 Mladočehov, 3 Staročehe, 6 nemških liberalcev, 1 nemškega nacijonalea. Zagreb, 25. novembra. Včeraj se je vršil v Klostaru, volilnem okraju poslanca 6rn-koviča, volilski shod, na katerem se je izrekla banu zaupnica in poslancu Crnkovicu nezaupnica. Budimpešta, 25. novembra. Včeraj zvečer je prijela policija elegantno oblečenega moža, ki jo imel pri sebi vrečo s 5 kg smodnika in zažigalno vrvico. Na policiji je izpovedal, da se imenuje Koloman Szecsddi, bivši poslanec in da je hotel nesti smodnik na prosto ter ga tam zažgati, ker mu to kot lovcu napravlja veliko veselje. Policijski zdravnik ga je proglasil slaboumnim ter ga dal odvesti v norišnico. Budimpešta, 25. novembra. V nekaterih tiskarnah so stavci ustavili delo, ker se jim ni dovolilo povišanje plače. Carigrad, 25. novembra. Vlada je odposlala Edhem-pašo v Hauran, da,.posreduje mej razburjenim prebivalstvom. Prideljenih mu je 27 bataljonov in 6 baterij. Carigrad, 25. novembra. Razburjenost tukajšnjega prebivalstva, posebno v predmestjih Skutari in Stambul, traja nadalje. Turško-liberalni odbor je izdal oklic, v katerem odklanja vsako zjedinjenje z armenskim odborom ter zahteva jednakopravnost in varnost življenja in imetja. Menjalnica bančnega zavoda Wien, ISEC Schelhammer & Schattera ■u.Sb- Pariz, 25. novembra. Zbornica se je posvetovala danes o zakonu glede kredita za ustanovitev konzularne postaje na Kitajskem. Zunanji minister Berthelot povdarja koristi za Francijo, katere jim ponuja kitajski trg, ter izjavi, da je ustanovitev tega konzulata nujno potrebna. Potem se je soglasno sprejel omenjeni kredit. Bim, 25. novembra. Papežu se je vrnilo popolno zdravje. Danes je pozval k sebi drž. tajnika kardinala Bampollo. Konzistorij se vsled tega vrši na določena dneva, namreč 29. t. m. in 2. decembra. Massa-Cararra, 25. novembra. Preteklo noč je razsajal tukaj hud vihar. Pro-vzročena škoda znaša blizu pol milijona. London, 25. novembra. Danes se je služil v katoliški cerkvi St. James requiem po pokojnem poslaniku Rustem-paši. Navzoči so bili vsi člani diplomatičnih krogov in zastopnika kraljice in valeškega princa. London, 25. novembra. Po nekem poročila „Reuters-Office" iz Carigrada z dne 24. t. m. vlada sedaj v vzhodno-azijskih pokrajinah popolen mir (?) O nadaljnih nemirih niso došla nikaka poročila. London, 25. novembra. Po poročilu „Times" iz Carigrada, znaša po konzulih cenjena, vsled požarov in ropov provzročena škoda 2 milijona. Umrli so: 22. novembra. Ivan Zaletel, tovarniški delavec, 19'/, leta, Gruberjeve ulice 3, legar. 23. novembra. Ivan Kos, godec, 733/4 leta, Cerkvene ulice st. 21, ostarelost. — Ivan Kapelj, stolarjev sin, 6 mesecev, Kravja dolina 22, božjast. 24. novembra. Ivan Kveder, postreščekov sin, 7 let, Franc Jožefa cesta 5, ošpice. — Frančiška Kimovec, delavčeva hči, 2 dni, Trnovski pristan 10, vsled ločenja kože od glave. V hiralnici: 25. novembra. Anton Prime, hlapec, 35 let, jetika. V otroški bolnišnici: 25. novembra. Pavel Mavec, delavcev sin, 1 leto 10 mesecev, ošpice in plučnica. — Rudolf Sever, delavčev sin, 7 mesecev, lues. Meteorologično poročilo. 25 26 Čas opazovanja 9. zvečer 7. zjutraj 742"! 2. popol. 742-2 Srednja včerajšna normalom. Stanje barometra v mm. ~WT Temperatura po Celziju ^FiT -0-7 +2-2 temperatura Vetrovi brezv. si. s vzh. "oi°, Nebo oblačno 'oblačno jasno in za asa ■fl- a 25 1-6 pod Zahvala. Vsem onim čast. gospodom volilnim možčm ljubljanske okolioe, ki so dne 21. t. m. pri volitvi deželnega poslanca oddali meni glasove, izrekam tem potom, ker sem bil zadržan to storiti osebno pri volitvi, za meni skazano zaupanje svojo srčno zahvalo. Skušal bom, da postanem vreden tega zaupanja in v to pomozi mi Bog. Vrhnika, dne 22. nov. 1895. _Gabrijel Jelovšek. Zahvala. Ker so mene moji čestiti somišljeniki katoliško-narodne stranke v K a m n i k u iz lastnega nagiba kandidovali za deželni zbor, se jim tem potom srčno zahvaljujem za izkazano zaupanje, posebno ker so mi oddali nepričakovano lepo število glasov. — Da vsaj nekoliko hvaležnosti pokažem, zato pošljem vis. čast. gosp. kanoniku in dekanu kamniškemu 50 gld. s prošnjo, da oskrbi 3 revnim, pridnim dečkom in 2 deklicama za zimo gorko obleko. Ljubljana, dnč 26. listopada 1895. Karol Pollak. Zahvala. Vsem gg. voliloem mest ŠkoQa Loka in Kranj, ki so me pri volitvi dnč 25. novembra t. 1. počastili s svojim zaupanjem, izrekam tem potom iskreno zalivalo, četudi smo to pot podlegli, stojimo ponosni in n e u p o g n j e n i, ker borili smo se do zadnjega za pošteno in pravično stvar. Za t r e n o t e k zmagalo je nasil-stvo, laž in obrekovanje — prihodnost pa je naša, kajti volitve z dnč 21. novembra spričujejo, da je v našem taboru slovensko ljudstvo! Bog* ohrani mesti Kranj in ŠkoQo Loko! V Ljubljani, dne 26. nov. 1895. Dr. Ivan Sušteršič. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi ua Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba i« res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 301) komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-32 [lISCH und GUI Konrad Hopferwieser-jev c. kr. pri?, zavod za izdelovanje orgel] v Gradcu, Lendplatz 27, se priporoča v izdelovanje novih orgelj v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tud v prenavljanja ln popravljanja starih orgelj. Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najsloviteiših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. F. Waloker v Ludwigsburg-u, W. Sauer v Frankobrodu in F. G. Weigle v Stuttgart-u, torej morem tako glede na umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo naiboijših priznanih novostij kar najboljše ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — Dolgoletno jamstvo, zmerne oene, poštena postrežba. *%XK 23 26—4 Vsled dovoljenja c. kr. okr. za mesto deleg. sodišča v Liubljani z dne 21. novembra 1895, št. 23.177 se bodo na drobno prodajala dne 28. in 29. novembra 1895 predpoldne ob 9. uri nedol. Francetu Rode lastna, v katasterskih občinah Bizovik, Sostro, Siape Karlovsko in Trnovsko predmestje ležeča zemljišča na licu mesta v Fužinah hiš. št. 16. V Ljubljani, dnč 25. novembra 1895. I>r. Franc Vok, 687 1—1 e. kr. notar kot sodni komisar. St. 10.8 686 1-1 Dne 2. januvarija 1896. 1. ob 10. uri dopoldne vršilo se bode v deželni hiši (Turjaški trg št. 1) VIII. izžrebanje 4°|0 obveznic kranjskega deželnega posojila. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, du£ 18. novembra 1895. ib /j V 1 ib /J )b ki I Ravnokar je izšla za proučevanje narodnega gospodarstva velesnamenita hijiga : v &rne 6uRve fimečfiega stanu. (Jedro kmečkega vprašanja.) cT. Sovrdn. 268 strani, v mali 8°; cena 50 kr., po pošti 10 kr. več. Dobiva se v Katol. Tiskarni, pri H. Ničmanu, Vodnikove ulice št. 2 in v Katol. Bukvami. O u n a j o i* z au affiL SSsT Dne 26. novembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4 %..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Xreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. vel; 80 mark ........... 80 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... . 99 gld. 15 kr. . 98 S 30 „ . 120 25 „ . 99 95 „ . 120 60 , . 97 95 „ . 1011 . 367 75 „ . 120 90 „ j. 59 ' o . 11 81 . 58",, 60 „ n 70 „ Dne 25. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 146 gld. — 5% državne srečke 1860, 100 gld. . . 157 „ 50 Državne srečke l. 1864, 100 gld.....198 „ — 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 97 „ 25 Tišine srečke 4%, 100 gld. 140 „ 50 Dunavske vravnavne srečke b%, -t . . 129 „ 50 Dunavsko vranavuo posojilo 1. 1878 . ' . 107 „ 60 Posojilo goriškega mosta.....>.' . 113. „ — 41, kranjsko deželno posojilo.....98 „ 25 Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 98 „ 75 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — „ — „ „ južne železnice 3% . 165 „ 50 „ „ južne železnice 5 % . 13" „ 50 „ , dolenjskih želcznic 4 % 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ — „ Avstrijskega rudečcga križa srečke, 10 gld. 17 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — „ Salmove srečke, 40 gld................68 St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld. ..... 53 Ljubljanske srečke..................23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 161 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3320 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . *a~ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 465 97 80 160 130 50 50 60 50 50 Efakup in prodaja t vsakovrstnih državnih papirjev, sročk, denarjev itd. 3!»v*rovanJe za zguf J pri žrebanjih, pri izžrobanju najmanjšega dobitki, galantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „m m m c WollzBile it. !B !>un&J, Ssriahilfmtram 74 B 66 afcT Pojasnila"£25 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za doRego kolikor je mogoče visoccga ■jbrestovania pri popoiui varnosti gJT m a I o i o n 1 h slavuic. Ifcg Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.