Stev. 143,
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 144*— » pol leta K 72*—
V Ljubljani, ponedeljek, 27. junija 1921.
PoSfnifM platana v gotovini.
Leto L
OredolJtvo In ej&ravnKtvo « h pttarjevt nftci JUv. 0 — Tetefos ureinillva št:s. M — Telefon es sprevniitva H«. 323 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— xa en mesec K 12*—
v UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN
Neisn gibanje Harodoo.
.v Anglija preživlja že nekoliko let težko v«avno politično krizo. Ta ogromna drža-# je znala svojo kolonialno politiko raz-ifjda si je podjarmila najbogatejše aje po vseh delih sveta. Stotine milijo-v prebivalstva se pokorava obiasti Lon-na in doprinaša s svojim delom moči in °gastvu angleškega naroda. V tem se je j? sv°bodnjaško gibanje začelo širiti tu-'po ogromnih agleških kolonijah. Narodi s„cej° biti svobodni, upravljati se hočejo vsako varuštvo jim je postalo mrzko. loT A.n?Iiia pristala na načelo samood-lov '6’ n- *me^a moraine m°či, da bi bila TAlma in da bi dovolila tudi svojim na-iuoT-’ se sam* °Predeljijo. Na to so jo Irak narotii 8eI® prisiliti. Indija, Egipt, Bičr ^ vrsia drugih dominionov je ener-mo1? ^v^nila svoj glas za svobodo in sa-^toJHost. Anglija si je prizadevala, da zadušila, toda zaman. Želja po hasT	moCneiša	od veri£> biča in
vam . ie J^nSlija op^ila, da je v ne-ob] ,sd njen obstoj, je pristala na to, da nji3 *n pravice deli s svojimi dosedanji-jo ^^žniki. Ravno te dni se posvetuje-jjj-v. Londonu državniki in zastopniki do-°a°v o tem, kako bi preuredili držav-«P?rat Dominioni zahtevajo popolno dvisnost od Londona. Oni hočejo po-» h popolnoma samostojne, suverene dr-z lastnim zastopstvom v tujih drža-,aa; z Londonom naj jih veže komaj ma-0 JaČja vez nego vez zavezniških držav.
. vTa težnja po samostojnosti je jako ^aČilna ,tem značilnejša, ker se opaža po celem svetu. Ne samo države z raznimi nabodi preživljajo to krizo, marveč se ta tež-Po avtonomiji opaža tudi po enojezič-jbb ia enonarodnih državah. Načelo poli-*n socialno-gospodarske demokracije Etični**- preuredbo dosedanje državne poje tak-111 8°cialno-gospodarske organizacijam	Pridei°	posamezne	narodne
Ra Elae do večje politične in gospodarske Post°?	’	r 8V°bodo veže, je
rod narodom mrzko in posamezne na-ne skupine si prizadevajo, da odstrani?0 VseJ kar ovira svoboden razvoj njiho-, posebnih sposobnosti. Gibanje za po-*»o avtonomijo se širi celo na Franjo	nieg°vo	upravičenost	uvideva-
v neizkušenejši parlamentarci. Enako je to}.abji, peški, Nemčiji, Belgiji in drugod. re)1 ^°^Eki niti narodni gospodarji ne mo-VJ° navesti niti enega razloga proti upra-He s.ti tega vseobčega proticentralistie-v Sa gibanja. Centralistično urejene drža-»e dopuščajo, da bi se razvile vse na-tist sP°s°buosti, kakor bi to bilo v ko-celega naroda. Centralistična oblast
Vse
, sematizira, ne spoštuje svobodne ini-
jfctive, Ta težki aparat nima prožnosti, atero zahteva današnje stanjšano ljudsko astvo. Ravno zato, ker tak centralistični i stav ruši svobodni razvoj sposobnosti ta-0 Posameznikov kakor narodnih skupin, 8rtp}° zato *U(E odpor proti njemu tako
, Iz teh svetovnih pojavov bi se mogli bkh ...................
i
n
j^jih razmer. To je samo nov izver tež-
p — naši državniki mnogočesa naučiti. Chtralistično urejena država ni v nobe-.eRl .slučaju sredstvo za konsolidacijo no-i 5n.lih rfl7.mpr. To samo nov i zver fp//-
v tresljajev. Nam je treba močne drža-j,6’ ki bo sposobna, da izvrši važno medna-Oano politično in veliko kulturno nalogo J1 Balkanu. To bo pa samo tedaj, ako bo-vse njene narodne skupine zadovoljno. Sdovoljstvo se pa dosega tako, da se doječa svobodni razvoj in svobodno sode-jCvanje narodnih skopin v izgradnji celo-^Pne naše narodne kulture in državne • Narodne skupine oziroma plemena zadovoljna, kadar bodo opazila, da računa z njihovimi sposobnostmi, z ,Phovima posebnimi nagnjenji in čustvi, ,a ima do njih zaupanje ter jim izroča del tasti. Tako in samo tako bo Jugoslavija lsk>> kar bi morala biti in kar vsi hoče-l0> da bi bila.
grki se hočejo še vojskovati.
. LDU Atene, 26. junija. (Havas) V v°jern odgovoru na korak zaveznikov z ae 21- t. m. se je vlada zahvalila za po-'Udbg in izjavila, da je položaj tak, da morejo edino-le vojaški interesi voditi i ri njenem zadržanju in njenih sklepih.
Opozicija se posvetuje o skupnem nastopu
proti ulasi.
v razBcolis. Pel fe® sSssgvsE proti vladi.
Z©miI®padfaS^5 v naiosir®|Si ®p©2lcSII proti vladi.
Belgrad, 27, junija, 27. junija. (Izv.) Zastopniki parlamentarnih opozicionalnih klubov: zemljoradniki, socialisti in republikanci, so imeli včeraj konferenco, ki je bila samo informativnega značaja. Razpravljalo se je o skupnem nastopu vse opozicije proti vladi, O rezultatu so zastopniki obvestili svoje klube.
Belgrad, 27. junija. (Izv.) Muslimanski klub je včeraj na svoji seji razpravljal o vprašanju razdelitve Bosne in Hercegovine.
Ker je vlada predlog muslimanov v tem vprašanju odbila, se je v klubu pojavila močna opozicija proti vladi, kateri se je pridružil tudi minister za trgovino dr. Spa-
ho, ki je dosedaj nastopal za vlado. Govori se, da bo ta opozicija izstopila iz kluba in v vsakem slučaju ‘glasovala proti ustavi. Dr, Spaho je podal svojo demisijo,
Belgrad, 27. junija. (Izv.) Snoči je imel predsednik zemljoradniškega kluba, Lazič, sestanek s Pašičem, ki mu je izjavil, da vlada ne more sprejeti niti enega predloga zemljoradnikov. Izjavil je nadalje, da bodo vse naredbe, ki jih je izdala vlada od 1, septembra 1918 dalje, oddane posebnemu J zakonodajnemu odboru, da jih potrdi. Z ozirom na to je Lažič zjavil, da bo zemljo-radniški klub stopil v najostrejšo opozici-cijo proti vladi in glasoval proti ustavi.
veliko število Slovencev, ki prebiva tam. Ko je organizacija zaznala za to nesrečo, je takoj brzojavno vprašala na vse strani, če so prizadeti tudi Slovenci. Prvi je došel brzojavni odgovor slovenskega župnika Cirila Zupana v Pueblu, ki se glasi:
»Tukaj v Pueblu je povodenj uničila na stotine življenj in domov naših rojakov. Prosim Vas, da takoj začnete zbirati prispevke za ponesrečence. — Rev. Ciril Zupan.«
V Pueblo je takoj odpotoval predsednik Jednote g. Josip Sitar, rojak iz Toplic pri Novem mestu. .
Clasneaii lame za astm, čeindi ie zaaiC.
Ssgave vladmh g8©slancev ?ta sobctRi seli.
Belgrad, 25. junija. 59. redni sestanek konštituante je otvoril predsedn. dr. Ribar ob 10.30. Ko so bile formalnosti končane, je čital tajnik zahteve pravosodnega ministrstva, po katerih naj bi konštituanta izročila sodišču komunistična poslanca dr. Milana Lemeža in Fabjančiča, ker sta se pregrešila proti § 102, srbskega kazenskega zakonika. Nato se je prešlo na dnevni red.
Radikalni disident Aleksa Žujovič je izjavil, da mu nekateri členi VIII, oddelka ustave niso všeč. Končal je; »Gospoda! Poslanci večine! Mislite na to, da bo morda v kratkem število članov op-ozicije tako narastlo, da vas bodo preglasovali!«
Demokrat Pavle Angjelič pravi, da bodo določbe o upravnih oblastih v VIII. oddelku ustave povzročile velike neprili-ke v naši ustavi. Pravi, da se je vlada okoristila s položajem in je v členu 90. ustanovila mesta ministrov brez portfeljeiv in podtajnikov in je tako pomnožila uradni-štvo, proti čemer so se ravno radikalci in demokrati v preteklosti najbolj borili. K členu 96. odstavka X o napredovanju prosvete v oblasti zahteva tale dodatek; »Iz vzemajoč vzdržavanje ljudskih šol, za katere skrbi država,« Poslanec Angjelič je
rekel, da bi se dal na ta način popraviti pogrešek, ki ga je napravil minister za konstituanto pri 16, členu II. oodd., ko je ravno ta predlog odbil, čeprav je bila večina poslancev zanj. (Dr. Laza Markovič: »To pa ni bilo tako!«) »Tako je bilo g. Markovič! Priče so tukaj in vi, g. Trifkovič ste tudi kriv, da je moj predlog takrat propadel!« Govoril je še o nekaterih členih, med njimi o členu 106. in 108. in je končal svoj govor z izjavo, da bo glasoval za ustavo, ker je narodu treba ustave, pa naj bo že kakršnakoli. (Burno ploskanje, govorniku častitajo.)
Poslanec Milan Miloradovič (samostojna kmetijska stranka) očita zemljorad-nikom, da so šli po isti poti, kakor skrajna levica in skrajna desnica in pravi, da bo glasoval za ustavo.
Radikalec Mijodrag Miljutinovič govori proti nekaterim odredbam v ustavi in demokrat Lazar Grujič se tudi ne strinja z nekaterimi členi, glede člena 96. pa pravi, da bi ga ne bilo treba izpremeniti. Izjavil je, da bo glasoval za ustavo.
Predsednik nato zaključi sejo ob 12.30 in naznani prihodnjo za ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
Denaaiirati in saKSSteJeeži za Gbzsano.
Belgrad, 27. junija. (Izv.) Včeraj od 3. do 5. ure popoldne se je pod predsedstvom ministra pravde vršila seja zastopnikov vladnih strank. Razpravljalo se je o zakonu »o redu in radu«, To uredbo so predvsem zagovarjali demokrati in v imenu
samostojnežev dr. Vošnjak, ki je zahteval par nebistvenih izprememb. Proti so govorili od demokratov le Milan Rojc in muslimana dr. Spaho in Kurbegovič. Govori se, da bo ta zakon podpisan še pred glasovanjem o ustavi.
Hsgieiba eSztia se pog^a s predseiiitkoni
irs&s repssilite.
LDU London, 25. junija. (Reuter) Ministrski predsednik Lloyd George je poslal predsedniku irske republike Devale-ri pismo, v katerem veli, da je resna skrb vlade, da kraljev apel za spravo ne izzveni
neslišan. Zato vabi Devalero in nekatere njegovih tovarišev z zagotovilom varnega spremstva v London, da bi z ministrskim predsednikom severne Irske Sir James Craigom proučili vse možnosti nagodbe.
tfelifeaBsita poaodem d HisierihL Melite števil® $B©v@kš©v mrtvih«
Te dni došli ameriški slovenski časniki poročajo pretresljive podrobnosti o velikanski povodnji, ki je zadela mesto Pueblo v severnoameriški državi Colorado, kjer prebiva veliko število naših slovenskih rojakov. Povodenj je nastala, ker se je (3. t. m.) v bližini mesta utrgal oblak, vsled česar sta obe reki: Arkansas in pa Fountain strahovito narastli in poplavili daleč na okrog vso pokrajino. V Pueblu je stala voda 4—18 čevljev visoko, podrla vse mostove in jezove, zalila hiše in manjše lesene hiše celo odnesla. Utonilo je 1500—3000 ljudi, med temi več sto Slovencev. Ljudje niso verjeli varnostnim signalom in so se skušali rešiti še-le v zadnjem trenutku. Neki most se je zrušil v valove, ko se je gnetlo na njem nad sto moških, žensk in otrok. Tudi neki vlak ie presenetila voda in se rti rešil noben
potnik. Po vodi so plavale lesene hiše, v katerih so gorele še luči... Pomoč ni bila takoj pri roki, ker so bile na mah pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. Naslednji dan so takoj proglasili vojno stanje, oblast je prevzelo vojaštvo. Začelo se je reševalno delo. Mnogo oseb so rešili še živih, med drugim mater, ki je več ur stala do ust v vodi, držeč nad glavo svojega 5 ur starega novorojenčka; mati in dete sta kasneje v bolnišnici umrla. Pueblo je ostal brez razsvetljave in vodovoda in brez živil, ker je voda vse uničila. Ameriški Rdeči križ je poslal pomoč. Za prvo silo so pošiljali živež z areoplani. Povsodi se na-I birajo prispevki za strašno prizadeto me-j sto. —
K. S. K. Jednota, največja slovenska organizacija v Ameriki, ima v Pueblu 824 organiziranih članov. Iz tena ie razvidno
Ume ščavniški
uredba.
Že nekaj časa napovedana nova stanovanjska naredba uradno še vedno ai razglašena. Pač pa so prinesli nekateri demokratski in drugi vladi blizu stoječi listi njeno vsebino. Po teh listih ima nova stanovanjska naredba naslednje določbe:
1. Vse dosedanje najemninske pogodbe, ki ne nasprotujejo določbam nove naredbe, ostanejo v veljavi. Podna-jemništvo se v bodoče načelno odpravi; dosedanji podnajemniki ostanejo, a bodo morali podnajemnino plačevati neposredno gospodarju, ne pa najemniku. Izvzeti so le tisti podnajemniki, ki stanujejo z najemnikom v istem prostoru ali pa v prostorih katere najemnik oddaja v podnajem zato da more živeti.
2. Najemnina se sme zvišati takole: Nepremožnim najemnikom, tedaj uradnikom, malim nastavljencem, delavcem, vpokojencev itd. se sme zvišati za trikratno vsoto predvojne najemnine; ako je ted^ji kdo plačeval do junija 1914. za stanovanje 800 K, bo moral poslej plačevati za isto stanovanje po 2400 K; ostalim premožnejšim strankam se sme zvišati najemnina za 4—6 krat. Posebno bogatim najemnikom in za poslovne lokale pa sme gospodar povišati kolikor se mu zdi potrebno; ako *« najemnik upira, odloča v sporu stanovanjski urad. Za prostore, ki služijo človekoljubnim in kulturnim svrham, se sme najemnina zvišati le za štirikratni predvojni znesek. Pristojbine za vodo, dimnikarja, razsvetljavo in čiščenje stopnic itd. se morajo sorazmerno razdeliti na vse stranke v hiši in mora zanje pravtako prispevati tudi gospodar, ako stanuje v hiši.
3. Odpovedati je mogoče stanovanje stranki le pod gotovimi pogoji: a) Ako dotične prostore gospodar sam nujno potrebuje; v tem slučaju mora gospodar stranki preskrbeti drugo primemo stanovanje; predvsem ima najemnik pravico do dosedanjega najemodajalčevega stanovanja. To pa velja le za tiste hišne posestnike, ki so bili v posesti dotične hiše že pred 1. januarjem 1916; b) ako najemnik 30 dni po zapadlem roku še ni plačal najemnine; c) ako najemnik nalašč ali iz nemarnosti poškoduje prostore; č) ako se najemnik in njegova družina nasproti gospodarju ali drugim strankam žaljivo obnaša ali grobo krši hišni red; d) ako je nujno treba hišo popraviti, a v tem slučaju odloča stanovanjski urad; e) ako je kdo izstopil iz službe in je detično službeno stanovanje nujno potrebno za njegovega naslednika; tujcem, katerih bivanje v deželi po sodbi sta- ‘ novanjskega urada ni nujno potrebno.
Pod enakimi pogoji se morejo odpovedati tudi poslovni lokali. Vse odpovedi se morajo izvršiti sodnim potom; odpovedni roki ostanejo dosedaj. običajni.
4. Podjetja morajo zidati. Ta odstavek vsebuje bisveno iste določbe kakor svoječasna dr .Gosarjeva stanovanjska naredba: Denarnim zavodom, industrijskim in vsem drugim pridobninskim podjetjem se stanovanja in vsi obratni prostori, ki so najeti v tujih hišah, takoj odpovedo in podjetja prisilijo, da si zgrade lastne stavbe, in to za obrate same kakor tudi za njihove uradnike. Te novozgradbe morajo biti tekom enega leta dovršene. Izvzeta so le podjetja, katerih obstoj bi bil vsled izvedbe te naredbe v nevarnosti,
Ta naredba daje v svojem zadnjem delu dr. Gosarju najlepše zadoščenje. Kar tiče zvišanja najemnine, je pa nasproti najemnikom naravnost kruta.
Širite . JOBI £llS“
Stran 2.
'»Novi Čas«, dne 21. funifa 192T,
Stev. 143.
RAZMEJITEV Z ALBANIJO.
Belgrad, 25. jun, Presbiro javlja iz Pariza: Danes bo svet zveze narodov zaslišal zastopnike države Srbov, Hrvatov in Slovencev, Grške in Albanije v vprašanju določitve albanskih mej. Zastopniki Italije in Anglije so izrazili željo, naj zveza narodov pri poslaniški konferenci zaprosi, da bi se to vprašanje čimprej pretresalo. Kakor se vidi dosedaj, ni verjetno, da bi se ugodilo albanski zahtevi, po kateri naj bi se v Albanijo odposlala enketna komisija.
. KASACIJSKO SODIŠČE.
Belgrad, 27. junija. (Izv.) Na včerajšnji seji demokratskega kluba je bilo z ozirom na zahteve čokorilovske struje, sklenjeno, da se kasacijsko sodišče v celoti ne premesti v Zagreb, temveč da se osnuje sekcija v Belgradu, ki bo lahko povsem samostojno nastopala, vsled česar zadobi zagrebško kasacijsko sodišče značaj navadne sekcije.
VOJNO STANJE MED RUSIJO IN JAPONSKO?
LDU Pariz, 25. junija. (Havas) Kakor poroča »Matinf, japonsko poslaništvo v Parizu ni prejelo nobenega potrdila glede vesti, da je čičerin notificiral vojno stanje med Rusijo in Japonsko.
FRANCIJA IN ČEŠKA.
LDU Praga, 26. junija. (Dun. KU) »Prager Tagblattc poroča iz Brna: Pariški poročevalec lista »Lidove Noviny« doznava iz francoskega diplomatskega vira, da nameravata ministrski predsednik Briand inl maršal Foch priti začetkom avgusta v Prago. Temu potovanju obeh francoskih dostojanstvenikov na Češko se pripisuje velik politični pomen, tem bolj, ker je to prvič, da francoski ministrski predsednik po vojni obišče Srednjo Evropo.
ŽRTVE ŽELEZNIŠKE NESREČE.
LDU Lille, 25. junija. (Havas) Kakor Je dosedaj ugotovljeno, je bilo pri železniški nesreči na progi Beaumont-Hamel 25 oseb mrtvih, 62 pa ranjenih .
NESREČA NA DONAVI.
LDU Praga, 26. junija. (Dun. KU) Kakor doznava »Prager Tagblatt« iz Bratislave, se je blizu mesta potopila vlačilka B 6 vagoni pšenice. Utonilo je šest mož.
ČRNOGORSKI ROPARJI,
Belgrad, 25. junija. Načelnik mostarskega okrožja je ugotovil, da so izvršili napad na vlak pri Zeleniki znani črnogorski »oparji z Gjurom Todorovičem in Zeko Dalibaničem na čelu. Roparjev ni bilo mo-ggče izslediti. Izdane so za roparji, ki jih poznajo, tiralice.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 27. junija. (Izv.) Na današnji predborzi notira: Berlin 205—206.50, Italija 717—719, London 554, New York (ček) 147, Pariz 11.82—11.84, Praga 201—202, Dunaj 21.45, Ziirich 24.90—24.95, napole-ondori 470—472, efektivne lire 710—712, dolarji 144.
^Dnevni dogodki
— Poroka. Poročil se je včeraj v župni cerkvi na Viču g. Ivan K r m e c z gdč. Rezko D r m a s t j a. Na mnoga leta!
— Dolenjci-Posavci! V nedeljo, dne 3. julija vsi v Cerklje pri Krškem na orlovski tabor!
— Noto morsko okrevališče za otroke. 'Na otoku Lokrumu se je otvorilo državno
okrevališče za otroke. Sedaj je v zavodu 32 dečkov iz Dubrovnika, Zagreba in Sarajeva; za temi pridejo na vrsto Belgraj-čani.
— Novo savsko kopališče v Zagrebu
bo do 1. julija t. 1. popolnoma dovršeno. Imelo bo 128 kabin in 130 omar.
— Velik cerkveni koncert v Zagrebu. O priliki letošnjega Radišinega tedna se bo v zagrebški katedrali vršil velik cerkveni koncert in sicer na dan sv, Cirila in Metoda.
— Drugi ženski komunistični kongres se vrši v Moskvi. Za predsednico je bila 'izvoljena znana nemška komunistinja Klara Zetkin.
— Otvoritev telefonske centrale in javne govorilnice pri poštnem in brzojavnem uradu Višnjagora. Pri poštn. in brzojavnem uradu Višnjagora se je otvorila z dnem 16. t. m. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet .
— Napad na cesti. Jakob Seljak iz Sela pri Žireh je bil jezen na Ivana in Katarino Kavčič iz Sela, ker sta lani meseca septembra pri sodišču v Loki v neki zadevi pričala proti njemu. Ko sta odšla te dni Kavčičeva skozi Dobračevo, ju je Seljak ustavil in oba pretepel z leseno zidarsko trugo. Oba sta bila poškodovana.
— Kaj se vse lahko v šali zgodi. Jakob Bačar in Janez Možek sta se skušala v šali ,kateri je močnejši in sta se metala, v šali, kateri je močnejši in sta se metala, pu spravljeno dleto in ko sta oba padla na tla, je dleto oba poškodovalo. Možek je bil tako poškodovan, da je moral odpotovati v bolnišnico se zdravit.
— Tatvine. V Plavškem Rovtu so zaplenili orožniki vojaško karabinko, ki je bila ukradena že ob prevratu. — Orožniki a ozaprli v Žireh Luka Blažiča, ker je okradel Ivana Ovsenika in Ivana Lengerja v Žireh ter Rudolfa Ovsenika v Selih. Vse škode je povzročil Blažič 3540 kron.
£jubljanski dogodki.
lj »Vnovčevalnica za živino« v likvidaciji. V soboto popoldne se je na deželni vladi pod predsedstvom g. poverjenika Ribnikarja vršil razgovor o likvidaciji »Vno-včevalnicec. Deželna vlada je sklenila, da mori vnovčevalnica likvidirati, češ ker je visoko pasivna; deficit znaša po zatrdilu vlade 19 milijonov, dočim je naprava sama tudi toliko vredna. Vlada je pred dnevi sklepala o tej stvari, ko je že prej bila v stiku z interesiranimi krogi, ki bi hoteli to podjetje prevzeti. Šlo je še za to, če se lej akciji pritegne tudi ljubljanska občina. Ker pa vlada smatra zadevo za nujno in ker župan še ni potrjen, je vlada poklicala zastopnike posameznih klubov na razgovor. Po poročilu poverjenika g. Ribnikarja je izjavil župan g. P e s e k, da on ni kompetenten podajati v tej zadevi kake izjave, dokler se ne snide obč. svet. Predlaga, naj se 2adeva dotlej odloži, da se zbere obč. svet. V imenu kluba obč. svetnikov SLS je izjavil urednik Kremžar, da SLS stoji na stališču, da se podjetja komunalizl-rajo. Poesbej radi »Vnovčevalnice« se je klub že tudi razgovarial, toda obveznih sklepov ni storil, ker tedaj stvar še ni bila aktualna. Današnja seja pa je prišla nenadoma, vsled česar v imenu kluba SLS ne more izjaviti drugega kakor to, naj »Vnovčevalnica« preide popolnoma v upravo občine. Če bi pa to ne bilo mogoče, se pa mora občini zagotoviti pretežen
vpliv. Isto je izjavil dr. Perič v imenu kluba soc. dem. občinskih svetnikov in Tavčar v imenu narodnih socialistov. Po daljši debati se je ugotovilo, da so se vsi navzoči zastopniki klubov (JDS in komunisti niso bili navzoči) izrekli proti temu, da bi se Vnovčevalnica izročila v roke zasebni kapitalistični družbi. O prevzetju Vnovčevalnice naj sklepa obč. svet, ker navzoči se smatrajo le za privatne osebe. Na predlog g. župana Peska se je končno sklenilo, da se naprosi vlada, naj predloži o »Vnovčevalnick in njenem stanju klubom natančen račun s poročilom, da bodo klubi natančno poučeni in da bodo mogli zavzeti končno stališče. Poverjenik g. Ribnikar je obljubil o tem poročati vladi. S tem se je razgovor končal.
lj »Žegnanje v Trnovem«. Včeraj so Trnovčani slovesno praznovali god svojega farnega patrona — na pristno trnovski način. Trnovci in Krakovci tvorijo posebno republiko v ljubljanskem mestu. Drže se še svojih starih šeg in navad, tu je ljubljanski duh še doma. Ponos vsakega Trnovca in Krakovca je znameniti karp z orjaškimi brkami. Včeraj so ga v slovesnem sprevodu vozili po Lubljani. 4 metre dolg karp, podkovan s podkvo za vratom, je tičal v mrežo zavit v čolnu, ki je ležal na lepo okrašenem vozu. Poleg karpa je pa ležalo v čolnu ribiško orcdje in stali čvrsti trnovski ribiči, ki so držali orjaško žival, da pokažejo, kaj znajo. Škoda, da je bil orjaški karp le iz papirja; pa vseeno je vzbujal pri gledalcih enako občudovanje kakor junaštvo trnovskih ribičev. Sprevod s karpom je šel od Trnovskega pristana proti Sv. Jakobu, nato čez Mestni trg v Gradišče in odtod v Hribarjev ga;. V sprevodu so jezdili ponosni trnovski in krakovski jezdeci v narodnih nošah, za njimi je šlo veliko število voz z moškimi in ženskimi narodnimi nošami ter godbo. Sprevod je vzbudil pozornost cele Ljubljane. Popoldne se je vršila veselica v Hribarjevem gaju.
Ij Razstava ženskih ročnih del na Zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3/II., traja od 29, junija do 2. julija 1921, vsaki dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure.
lj Važno za rezervne oficirje. Od komande mesta: Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo v civilu, se imajo udeležiti slovesne službe božje v uniformi v stolni cerkvi sv. Nikolaja na državni praznik Vidov dana dne 28. t. m. ob 10. uri. Pravoslavna slovesna služba božja se vrši ta dan ob 9. uri v' kapeli belgijske vojašnice, pri kateri imajo prisostvovati vsi rezervni oficirji pravoslavne vere. Obleka službena z vsemi dekoracijami {kožne rokovice in s šerpo),
lj Sadovi svobodomiselne vzgoje. Iz katoliške cerkve je izstopil sin tukajšnjega advokata dr. Makso Pirca.
lj Nezgoda na cesti. Danes dopoldne je peljal voznik tvrdki Hrovatin sod firne-ža. Na Kongresnem trgu pa je sod padel na tla, se pokvaril ,vsled česar je iztekel ves firnež. Tvrdka ima škode K 7000.—. Ljudje so zajemali firnež v steklenice.
— - — —
Siafgrsfea esiice.
Shod Ljudske stranke v 3Iariboru. V
petek ,dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer se je vršil v dvorani JSZ dobro obiskan shod SLS. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Na shodu sta poročala gg. dr.
B. Bulwer:
107
Pnsleiep dHgsl e Fospelil.
/ >Na zemlji bivajo zlobni duhovi,« je Odgovoril Nazarenec, »ravno tako kakor so Bog in Njegov Sin v nebesih, in ker teh poslednjih ne priznavaš, bo morebiti imeli prvi moč nad teboj.«
Glavk ni ničesar odgovoril in tišina Ja Vladala nekoliko minut. Navsezadnje je rekel Atencc s spremenjenim, mehkim in napol obotavljajočim glasom: »Kristjan, ali veruješ med drugimi nauki svoje vere, da bodo mrtvi zopet živeli — da bodo oni, ki so ljubili tukaj, zopet združeni na drugem svetu — da se bode onstran groba naše ime svetilo čisto in brez minljivih megla, ki ga po krivem zatemnevajo na tem krivičnem svetu — in. dn se reke, katere loči skalovje in puščava, zopet združijo v svečanem Hadu in tečejo potem združeno dalje?«
>Ako jaz to verujem, o Atenec? Ne, jaz no verujem — jaz vem to! In to "krasno in sveto zagotovilo je, ki me sedaj navdaja s pogumom. O Cilenek je nadaljeval Olint strastno, >nevesta mojega srca! Ki si mi bila odvzeta v prvem mesecu najinega zakona, ali te rie bom videl zopet in predno §o mino mnogo dni? Dobrodošla, dobrodošla smrt, ki me popelje v nebo in k tebi!«
V tem nenadnem izbruhu človeške ljubezni je bilo _ nekaj, kar se je dotaknilo v Glavkovi duši podobne strune. Prvikrat je Občutil osebno eimpaiiio med seboj in svo-
jim tovarišem, ki je bila večja kakor navadno sočutje. Splazil se je bližje k Olintu; kajti Italijani, ki so siloviti v enih ozirih, niso po nepotrebnem okrutni v drugih; prizanašali so žrtvam arene s posebnimi celicami in odvišnimi verigami in so jim dovolili malo tolažbo take prostosti in take družbe, kakor jo more dati ječa.
>Da,« je nadaljeval kristjan s sveto gorečnostjo, »neumrjočnost duše — vstajenje — združenje mrtvih — je veliki nauk naše vere — velika resnica, in Bog sam je pretrpel smrt, da jo je oznanil in potrdil. Noben bajni Elizij — noben poetični Orkus — temveč čista in sijajna dedščina nebes samih je delež dobrih.«
»Povej mi torej tvoje nauke in mi raztolmači tvoje upanje,« je rekel Glavk resno.
Olint ni bil počasen v izpolnitvi te prošnje, in tamkaj v temini ječe in vzpričo bližnje smrti — kakor se je pogostokrat zgodilo v prvih časih krščanstva — je razlival prvi evangelij svoje nežne in posvečujoče žarke.
XVII. POGLAVJE.
Mučno so minevale Nidiji ure, odkar so jo pripeljali nazaj v njeno celico.
Sozija je ni obiskal notri do poznega jutra naslednjega dne, kakor da bi se bal, da ga ne bi zopet ukanila, in še tedaj je samo potisnil navadni košek z živežem in vinom in zopet urno zaprl vrata. Dan je potekal in Nidija je bila zaprta — zatvorjen: —. neizprosno priklenjena na sobo, ko je bil ta dan Gl v sodni dan in ko bi g
njena prostost zamogla rešiti ! Ker pa je ta mlada, šibka, slabotna in močno občutljiva deklica vedela, da je bilo na njej edino upanje na Glavkovo rešitev, akotudi ji je I bvlo skoro nemogoče pobegniti — je sklenila, da se ne uda obupu, ki bi ji onemogočil vporabiti katerokoli priložnost, ki bi se ji ponudila. Vzdrževala je svcje čute, kadar so omahovali in pešali pod vrtincem neznosnih misli, da, celo pokrepčala se je z živežem in vii^om, da bi mogla obdržati svejo moč — da bi bila pripravljena.
Delala je načrte za beg drugega za drugim in je bila primorana vse opustiti. Sozija je bil edino njeno upanje, edino sredstvo, katerega se je mogla poslužiti. Bil je praznoveren, ko je hotel zvedeti, ali mu bo mogoče kupiti prostost. Dobri bogovi ! Ali bi ga ne bilo mogoče pridobiti z darilom njegove prostosti? Ali ni bila ona skoro tako bogata, da jo lahko kupi? Njene nežne reke so bile pokrite z zapestnicami, darilom Jone, in okolo svojega vratu je nosila prav ono verižico, katera je, kakor se či-tatelj gotovo spominja, povzročila ljubosumni spor z Glavkom in katero je pozneje obljubila vedno nositi. Napeto je pričakovala Sozijinega prihoda, toda ko je minevala ura za uro, je postajala nepotrpežljiva. Vsaka mišica je mrzlično utripala ; ni mogla več prenašati samote — ječala je — glasno klicala — tolkla po vratih. Njeni klici so odmevali po dvorani in Sozija je zilovoljno prihitel, da vidi, kaj se je zgodilo in da potolaži svojo jetnico, ako mogoče.
»Ho ! Ho ! Kaj je to ?« je rekel osor-
Hohnjec in dr. Vrstovšek. Zadnje čase se število pristašev SLS vedno veča in raste, pri čemer ima največ zaslug naša krščansko socialna delavska organizacija.
Na Goro pri Št. Petru ima izlet mariborsko kršč. socialno delavstvo v nedeljo, dne 3. julija. Odhod iz Maribora ob 2. uri. Ob treh so v Marijini cerkvi večernice s kratko pridigo. Po večernicah pa se vrši pred cerkvijo delavsko eborovanje, po zborovanju majhna zabava. Vabljeni so vsi tovariši in tovarišice, kakor tudi vsi prija* telji krščanskega delavstva. — Torej v nedeljo 3. julija vse, kar je krščanskega, na Goro pri Št. Petru!
Berači v Mariboru. Mariborska pok' cija, je zadnje dni prav pridno na delu> in sicer je tokrat ubrala čisto posebno pot) pričela je preganjati berače. Več je bilo aretiranih oziroma ustavljenih. Med areu* ranči je bila tudi 87 letna Marija Miletič« ki je brez vsakih sredstev in živi edinole od tega, kar ji dado dobri ljudje. Pa ker že policija ne trpi beračev v mariborske® mestu, naj jim tudi pove, kam naj gre“° ali na koga naj se obrnejo, da bodo v bodoče lahko živeli brez beračenja. Res, pa je med berači tudi mnogo delamržnih lju' di, toda mnogo je pa tudi takšnih, ki brez tuje pomoči ne morejo živeti.
Na mariborskem trgu so zadnji teden črešnje popolnoma izginile. Odsek za določevanje cen je namreč določil ceno za liter K 5 ali kg K 8. Ker se je pa cena, s katero so bili kupci prav zadovoljni, zdela kine* torn prenizka, pa ne pripeljejo več ere* šenj na trg, tako da zadnje dneve črešenj sploh ni dobiti. Cena mesu je precej Pacj!j! tudi v Mariboru. Govedina se prodaja 2® do 23, teletina pa 16 do 18 kron.
JCaša društva.
d Važna seja SKSZ se vrši danes oj5 20. uri v Jugoslovanski tiskarni. — P° predsednik.
d Zveza služkinj vabi vse članice Ba predavanje in občni zbor »Našega doma*; ki se vrši na praznik 29. t. m. ob pol 5. ufl popoldne v dvorani Krekove prosvete.
d Za orlovski tabor v Cerkljah vlada največje zanimanje. Na taboru bo sv. mas8 na prostem, pri vsej prireditvi sodelujeta dve godbi. Udeleženci tabora in odsek1 naj vpoštevajo sledeča navodila: Oni ,ki s° ob progi Zidani-most—Zagreb, se pripe' ljejo ob 7. uri v Brežice ter odkorakajo z radeško godbo na čelu v Cerklje, oni Pa> ki so ob progi Ljubljana—Celje—Žida1?1 most, pa se pripeljejo ob pol 9. uri na
Videm, od koder pohite v Cerklje. Vaj udeleženci tabera dri žele imeti skupno -kosilo, naj se prijavijo na pripravljalni odbor tabora v Cerkljah pri Krškem. Udeleženci tabora imajo tudi polovične vožnje P° železnici, če se izkažejo z legitimacijo.
   *
DOLŽNOST
vsakega zvestega in zavednega krščansfc*5 socialnega delavca je, da naroči
J**' »NOVI ČAS«!
Pridobivajte listu novih naročnikov! ^ tem delate za razširjenje krščansko social* ne misli med delavnim ljudstvom! Na delo* tovariši!
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna r Ljubljani.
no. »Mlada sužnja, ako boš tako vpila, b moram zopet zamašiti usta. Moj hrbet b° trpel, ako te gospodar sliši,«
»Prijazni Sozija, ne karaj me — jaz o6 morem pretrpeti, da bi bila tako dolgo sama,« je odgovorila Nidija, »strah me je v samoti. Ostani nekoliko časa pri meni, pro* sim te. Ne, ne bej se, da poskusim pobeli' niti; postavi svoj sedež pred vrata. Svoj® oči imej odprte na mene — ne bom se ža' nila s tega prostora,«
Te besede so ganile Sozijo, ki se j® sam precej rad razgovarjail. Čutil je usini' Ijenje z njo, ki ni imela nikogar, da bi žnji^ govorila •— in ž njim je bilo ravno tako I čutil je usmiljenje — in sklenil, da ses nekoliko ra-zgovarja. Storil je, kakor mu \e Nidija nasvetovala, postavil stol pred vrat* se naslonil nanj in odgovoril :
»Gotovo nočem biti surov in nim&I,, prav nič proti temu, da ti ustrežem, ak° se hočeš malo nedolžno pogovarjati. Tod* zapomni si, nobenih zvijač — nobenega zagovarjanja !«
»Ne, ne ; povej mi, dragi Sozija, koliko je ura ?«
»Skoro večer je — koze že gredo domov,«
»O bogovi! Kako se je obravnava ko*v čala ?«
»Obadva obsojena !«
Nidija je vdušila krik. »Dobro, dobr* mislila sem si, da bode tako, Kedaj se sod ba izvrši ?«
»Jutri v amfiteatru,, Ako bi ne bil<* tebe, mala čarovnica, bi mogel iti limi gledat jo.*