Bogo Grafenauer: Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov 1. Uvod. Osrednji problem, okrog (katerega se suče sledeča razprava, je problem razmerja med Slovani in Obri. Že glede na značaj gradiva, ki ga imamo na raapolago o obojih, pa je seveda neizogibno, da iaidemo pri obravnavi tega vprašanja iz mnogo širše problematike v zvezi z naseljevanj eni južnih Slovanov v Vzhodnih Alpah in na Balkanu. Le preko vloge, ki so jo Slovani igrali poleg .drugih ljudstev v času preseljevanja ljudstev v napadih na Bizanc in v krušenju oblasti Bizanca nad ozemljem, kjer so se naselili predniki današnjih južnosllovanskih narodov, moremo pristopiti h konkret­ nejšemu obravnavanju slovanskega razmerja do Obrov, ki so za takratnega zunanjega opazovalca zavzemali med napadalci na Bizanc vsekakor zelo vidno, če ne celo najvidnejšo vlogo. 2e s tem načinom obravnave, ki jo narekuje zgodovinsko gradivo samo, je dana tudi struktura naslednje razprave, ki je zato ne bom posebej utemeljeval. 0 malokaterem vprašanju iz naše zgodovine je bilo pisano toliko, kolikor o problemih, ki jih načenjam v naslednjem razpravljanju. Saj so to najstarejše podrobnejše vesti o Slovanih; ki so bile mnogokrat obravna­ vane v historiografiji vseh slovanskih narodov, ne le v naši domači. Zaradi silovitih sprememb, ki nastopajo v zvezi z naselitvijo južnih Slovanov v Bizancu, so zanimale vse biizantologe, v svetovni historiografiji pa so v zvezi z njimi nastajali tudi ostri spori o nastanku modeirnega grškega naroda. Končno so imele te vesti tudi svoj velik pomen v starem psevdo- znanstvenem sporu, ali so Slovani po svoji naravi državotvorni ali ne. Glede malokaterega vprašanja iz naše zgodovine pa so bile rešitve, ki jih je predlagala 'in jih še predlaga dosedanja historiografija, med seboj tako zelo različne, kakor o zgoraj nakazanih problemih. Prav spričo te needinosti moremo 'trditi, da je velik njihov del ostal odprt vse do danes. Kot primer moremo navesti odmev tega spora v naši domači historiografiji v razpravah Hauptmanna in Mala. Kakor je bilo na eni strani jasno, da je glede zunanje povezave med Slovani in Obri dosegel Hauptmann z izjemo nekaj neutemeljenih generalizacij rezultate, ki jim ni bilo moči ugovarjati in jih je Mal brez ;uspeha poskušal ovreči, tako,pa je Malovo razpravljanje vendarle pokazalo z uspehom problematičnost Hauptmanno- vin dedukcij iz zunanje povezave na notranji način razmerja med Obri in Slovani, ki ga pa tudi Mal ni znal rešiti in se niti ni zavedal temeljne 4 23 važnosti tega vprašanja. Tako je problematika ostala nerazrešena. Ta po­ ložaj ni značilen le za našo historiografijo. Proti svoji navadi sem se moral odreči zahtevi, da povežem postavitev problema s kratkim -kritičnim pregledom dosedanje, zlasti še danes aktu­ alne znanstvene literature o njem. Tak kritičen pretres bi namreč — zlasti pri nas zaradi kulturne politike stare Jugoslavije — moral posvetiti posebno pozornost tezam sovjetske historiografije o teh vprašanjih, M jih pa poznamo večidel le po sumarnih rezultatih v raznih kompendijih ali po-ijudnejših znanstvenih delih, dočim večine podrobnejših razprav do 1. 1945 v jugo­ slovanskih knjižnicah ni, tako da ne pomamo podrobne argumentacije za vrsto posameznih delno problematičnih tez. Spričo tega sem se odrekel, dasi ne rad,'sistematičnemu kritičnemu pretresu in se omejil glede kritičnih pripomlb na izvajanja o- posameznih problemih v razpravi sami. 2. Naselitev južnih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah. 1. K r o n*> loške meje. — ' Prvo "vprašanje, ki ga je treba načeti v zvezi z vlogo Slovanov v začasnem razkroju 'bizantinske oblasti nad Balkanskim polotokom konec 6. in v začetku 7. stoletja ter v zvezi s pro­ blemom razmerja med Slovani in Obri v, tem času, zadeva že^ boje, v katerih so predniki južnih Slovanov osvojili novo domovino-, in mesto teh bojev v fcrošenju 'bizantinske -obrambe na mejah Balkanskega polotoka. Kakor bomo videli spodaj, bizantinski pisci v svojih poročilih glede teh vprašanj niso skopi. Njihovih poročil tudi slovansko in posebej jugoslo­ vansko zgodovinopisje ni zanemarjalo.1 Toda vse te zbirke in obdelave virov — razen tistih, ki so posvečene bizantinski in ne posebej slovanski problematiki v tej dobi.— imajo z redkimi izjemami2 bistveno pomanj- 1 P.rim. zbirke virov Rački F., Documenta historia-e Cbroaticae periodum 1 antiquam illusitraniia, v Monumenta speciantia -biistoriam Slarvoru-m jneridionalmm VII, 1887; Kos F., Gradivo aa zgodovino Slovencev v srednjem veku I, 1902; Stanojevdć S. — Ćoro-vić V., Odabrani izvori za srpsku fetoriju I, 1921; Mišu lin A. V., Dreivnie slavjame v otry vikah pisaitelej^po VII v., Veetnik drevmej listorii 1941, št. 1; glavne obdelave v splošni} slovanski 'historiografiji: D rinov M. S-, Zaselenie BaLkanskogo poluostrova slavjanam-i, 1873; Pogodin A. L., Iz istorii sla/v jamskih paredvđžemij, 1901; Ni ed e rie L., Slovanske starožitnosti II, Pûvod a pocätky Slovanu jižnich 1—2, 1906—10; J-ir-eček K., Geschichte der Senlben I, 1911; P eœsk ex J., The Expansion of the Slavs, v The Cambridge Medieval History II, 1913; Mišulin A. V., Drevnie slavjane- v sudby vostočno- rimskoj imperii', Vestnik drevmej istoria 1939, št. 1 ; G т e k o v B.D., Borba Rusi za sozdam-e svoego gos-udarstva, 1945; D er ž a vin N. S., Slaivjane v drev- ncsti, 1945; iste, Istorija Bolgaru I, 1945; Djaikoaiov A., Izvesti ja Ioanna Efesskogo d sirijskih branik o slavjanah v VI—VII vekov, Vestnik drevnej istorii 1946, št. 1; Tre t ja kov P. N., VostoanoHslavjanskie plemena, 1948; temeljna dela v jugoslovanski historiografiji: pitf Srbih S. Stainojević, Viziamtìja i Srbi I—II, 1903—1906; pri Hrvatih N odilo N., Historija srednjeg vijaka II—III, 1900—1905, in Šišič F., Povijest Hrvata u vròjeme narodnih vladara, 1925; pri Slovencih Kos F., Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju po Kr.. Izvestja Muzej. dr. za Kranjsko 8, 1898. in H &u p t. mann L., Les Rapports des Byzantins avec les Slaves et les Avares pendant la seconde moitié du VI© siècle-, Byziantio-n IV (1927—1928), 1929; -pregled s stališča nemške znanosti: Schwa-rz E., Die Frage der slawischen Landn-ahmezeit in Ostgeimanien, Mitt. d. Instil, f. österr. Gesch.- forsch. 43, 1929. 2 S tan o je vic S., n. d.; Hiauptmann L., n. d. 24 kl ji vost : upoštevajo namreč le-ali vsaj v mnogo večji meri sporočila o slovanskih 'napadih. Ker se pa -bizantinska meja nikakor ne maje v tem času le pod slovanskimi udarci, na drugi strani pa tudi ni mogoče tako strogo ločiti slovanskih od ostalih napadov, marveč predstavljajo vsi eno samo večjo celoto tako s stališča bizantinske obramibe kakor tudi1 po> svojih domačih vzrokih in povezavi, daje tako neso'razmemo upoštevanje gradiva o Slovanih v celem procesu brušenja bizantinske oblasti nad Balkanskim polotokom, ki se zaključi z naselitvijo Slovanov, brez dvoma 'zgrešeno sliko. Zaradi tega si bomo najprej ogledali poročila o vseh navalih na Bal­ kanski polotok, v kolikor je bil v bizantinskih rokah, od okrog 500 pa do .626 ne glede na narodnostno pripadnost napadalcev, in v tej' široki zvezi ocenili pomen slovanskih napadov, poleg tega pa že tudi vsaj delno položaj napadaj očih Slovanov v razmerju do drugih naipadajočih ljudstev. Krono-, loške meje, ki sem jih vzel pri tej analizi virov, soi utemeljene v zgodo­ vinskem razvoju samem. Res se sicer meja vzhodne rimske države na spodnji Donavi zruši že nekajkrat pred 1.500: tako vpadajo< v 3. stoletju ртеко nje ponovno Goti in druga plemena, konec 4. stoletja jo zlomijo. Vizigoti na svojem begu pred Huni, proti sredi 5. stoletja Huni prehajajo; to mejo, ropajo po Balkanu in po Priskovem poročilu njegov severni rob popolnoma «pustošijo, v drugi polovici 5. stoletja pa so v Meziji naseljeni kot rimski federati Ostrogoti.3 Res je Bialkan že do kraja 5. stoletja izredno mnogo trpel pod barbarskimi vpadi in ropanji in «pada v tem pogledu nedvomno med najbolj prizadete pokrajine nekdanjega rimskega imperija.4 Toda ne glede na vse to se položaj okrog 1. 500 vendarle znatno' spremeni. Vse do tega časa so rimski in pozneje vzhodnorimski cesarji vsaj z delnim uspehom vzdrževali svojo suverenost nad vsem ozemljem do spodnje Do­ nave. Germanska ljudstva, ki so se sicet res nepoklicana naselila na tem ozemlju, so se vendarle naseljevala v svojstvu federatov, talko da so jih mogli uporabljati celo kot branilce meje na Donavi. Bila so v notranjih zadevah sicer mnogokrat nadležna, zlasti kadar so> si s pohodi po notra­ njosti države sama poskrbela za »plačilo« zaostale plače, na katero so bizantinski cesarji Tadi pozabili. Proti barbarskemu pritisku z druge strani, Donave so se pa vendarle obnesla, tako da se Bizanc vse do konca 5. sto­ letja more zadovoljiti le z obrambo državnega ozemlja na Donavi. Ko na ob odhodu Ostrogotov v Italijo (490) izgine zadnji barbarski branilec impe­ rija ob spodnji Donavi, se na široko odpre pot novim barbarskim ljudstvom,, ki so pritiskala za njimi. Že v začetku 6. stoletja njihovi napadi preko Donave toliko omajejo bizantinsko oblast nad Balkanskim polotokom, da je bilo treba misliti že posebej na obrambo glavnega mesta; Carigrada, z zgraditvijo »dolgega, zidu«. Napadi se vrste skozi vse stoletje. Bizantinci sicer poskušajo vzdržati svojo Oblast nad ozemljem do Donave in prenesti bojišče na levi breg te reke. Nekajkrat se jim za kratek čas to tudi posreči, vendarle pa ostanejo v širšem okviru to le brezuspešni poskusi. Balkanski polotok se v posameznih razdobjih spreminja v pravo »zemljo nikogar« med dvema frontama, po kateri se napadalci gibljejo prilično 3 D i ehi C h. — Mar ça i.s G., Le Monde .oriental de 395 a 1081, v Histoire générale, Histoire du Moven Age, III, 1944, str. 14—21. 4 S t a n o j e v i ć S.," n.' r!., str. '120, 130—131. 4 » 25 brez skrbi, večkrat celo v prav malih skupinah in s svojimi družinami. Ta proces vidno napreduje v 6. stoletju, dokler se v prvih desetletjih 7. stoletja bizantinska obramiba dokončno ne zlomi. Barbarska lavina se lazlije preko vsega polotoka. Velik naskok na Carigrad sam v 1. 626 pa se ponesreči in sproži, 'bolje povedano pospeši razkroj najmočnejšega napa­ dalca na severni (bizantinski meji — obrsko-slovansfce plemenske zveze. Vendarle pa bizantinski cesarji, ko preidejo na Balkanu znova v proti- napad^ne obnavljajo 'bizantinske oolasti nič več nad pretežno romansko- grškim, marveč nad pretežno slovanskim Balkanskim polotokom. Sestava prebivalstva se je namreč na tem prostoru v zadnjem stoletju, zlasti pa v zadnjih desetletjih pred 1. 626 znatno spremenila. 2. Zemljepisni položaj napadalcev. — Do' srede 6. sto­ letja naštevajo viri med barbarskimi ljudstvi, ki pritiskajo preko spodnje Donave, predvsem tri: Bolgare, Ante in Slovene (Sklavene). Prvi pred­ stavljajo plod spajanja različnih elementov zaradi precej daleč segajočih prerivanj v 5. stoletju. Po Priskovem poročilu5 so okrog 460 pritisnili Obri na Sabire v zahodni Sibiriji, ti pa so spet prisilili plemena Saragurov, Ono- gurov in Ogurov v severnokavkaški stepi, da so jim tu napravili prostor.0 Ta tri nomadska plemena so se umaknila saibirskamu pritisku v stepo severno- vzhodno od Črnega morja, kjer jih poslej srečujemo pod novimi imeni Utriguri, Onoguri in Kutriguri. Bizantinski pisci jih mnogokrat imenujeijo tudi z različnimi starejšimi imeni, ki imajo v tej dobi že izrazito zbiralen značaj za različna nomadska plemena v bizantinski historiografiji (Kime- rijci, Skiti, Huni). Šele čez daljši čas se uveljavi njihovo novo skupno ime, Bolgari. Onoguri in Utriguri so se naselili v stepi vzhodno od Dona in Azovskega morja, Kutriguri pa med Donom in Dnjeprorn.7 Zahodni Bolgari (Kutriguri) so se združili z ostanki Hunov pod najmlajšim Atilovim sinom Ernakom.8 L. 482 se Bolgari prvič omenjajo kot bizantinski zavez­ niki v boju ž Ostrogoti, a,po odhodu Ostrogotov prav kmalu sami padejo po Bizancu. 0 prebivališčih Antov in Slovenov v 6. stoletju poročata Prokopij in Jordanes. Prokopij pravi na enem mestu, da Sloveni in Anti »prebivajo onstran reke Donave ne daleč od njenega brega«,9 na drugem pa določ­ neje, da »sami prebivajo na večjem delu drugega (se. levega) brega Do­ nave?.10 Na tretjem mestu pove še, da »Anti prebivajo v neposredni soseščini Slovenov«.11 Kako daleč proti severu segajo naselja enih in drugih, Prokopij ne pove nikjer naravnost. Vendarle pa je razvidno iz 28 imenom imenujejo skitska«24), bi že ob tej priliki mogli računati z 'bolgar­ skim napadom preko Donave. Prav trdna pa taka domneva ni, kajti Mar- oellinus oomes uporalblja ime Skiti večkrat tudi za razna germanska ple­ mena, posebej tudi za Gote.25 Spričo tega moremo misliti tokrat tudi na boj s kakšnimi ostanki Gotov v Meziji, ali pa celo le na 'boj' z upornimi pre­ bivalci bizantinske pokrajine Skitije.26 Tako se srečamo s prvim nedvomnim 'bolgarskim vpadom šele 1. 499, ko so Bolgari (Bulgares) ropali po Traeiji in razbili bizantinsko vojsko pri reki Zurti.27 Že 1. 502 so spet ropali po Traeiji in Iliriku, ne da bi naleteli na kak bizantinski odipor.2S Bizantinska vojska ije toila namreč v tem času zapletena v borbe na vzhodni meji države.. Zato pa so nekaj let pozneje (1. 505) .sodelovali Boilgari na ibkantinski strani kot zavezniki proti Mundu, ki je bil po nekaterih poročilih Got, po drugih Gepid, po tretjih spet nun­ skega poireMa in ki se je v začetku 6. stoletja lumafcnil pred Gepidi v gornjo Mezijo. Tam je poskusil ustanoviti svojo posebno majhno državico ter je 1. 505 ob Moravi premagal bizantinsko' vojsko in z njimi zvezan oddelek Bolgarov pod poveljstvom Salbinijana mlajšega.29 V zvezi s sun­ kom Teoderika v Srem 1. 505, ki so ga Ostrogoti odvzeli Gepidom, se je pridružil Gotom, ia že ofcr. 530 je prešel od njih k Bizantincem in postal magister militum za Ilirik (t. j. za (bizantinske pokrajine zahodno od črte Vidin ob Donavi-Mesta db Egejskem imorjn — sem spadata obe Daciji, zgornja Mezija, Dardanija, Praevalitama in obe Makedoniji, v Ilirik v šir­ šem smislu še grške pokrajine in Kreta; za ozemlje vzhodno od tod upo­ rabljajo bizantinski pisci te dotoe mnogokrat zibiralno ime Tracija).30 Bolgarski napadi in poraz v bojn z Mundom so morali vsekakor že v tej prvi doibi (499—505) zavzemati nevaren obseg. Ponovni bizantinski porazi na severni meji so prisilili cesarja Anastazija, da je začel graditi posebej za obrambo Carigrada in njegove bližnje okolice tako' imenovani »dolgi zid« od Prapontide pri Selymhriji do Črnega morja »zaradi poho­ dov... Bolgarov in Skitom«, ki je toil dovršen 1. 512.31 V resnici se je v tem času oblast BAzanca nad severnim robom Balkana že močno majala, L. 513 se je namreč uprl Anastaziju v pokrajini Skitiji Vitalijan, sin Pa­ tricija, ki se je zvezal z Bolgari.32 L. 514 je z vojsko, ki naj Ibi jo> po spo­ ročilu vira zlbral v treh dneh in naj bi štela 60.000 Romanov, Hunov in 24 Prokopij, BG IV 5, 6: Travia xà š3-vv), &~ep zà èxsivy; xoopia sfyov, £-/.u3-i"/.à (lav èïù y.otvrjç ôvo[iàÇexac. , 25 Ma re ell j nus tomes a. a-. 379, 3S0, '406. 23 Mülil-emhoff K.,n. d., str. 383. 2T Mar c elliinu s corn ers a. a. 499. !8Marcelltaïïs cornes a. a. 502 (gens Bulgarorum); Theofanes. éd. de Boor I, str. 143: ol xaAoójisvot Bo'iX-fapo'.. 29 Marc e 11 in uis cornes a. a. 505; Jordan es, Getica 58; En no­ di us, Panegyricuis dietus Teodorico 12; glede spora o poreklu gl. Rađonić J., Glas sirp. akad. 60, 1901, str. 210, S t ano j e vi ć S., -Viaümtiia i Srrlbi I, s*r. 222 do 223, 224. ;î0 Račkii F., Documenta, str. 219, op. 1. 31 Chronfcon pasehale I (Bonnski korpus — CB), str. 610 a. a. 512: тоотф -Љ l-ti iv.~J.ofrf] TO p.a-xpòv TEÎXO; TO Xs-fojisvov 'Avac-aatay.óv ; Zon aras CB, III str. 144: ђ'Л -м- acpóSoug -ümv -es Muaöv, Yjfouv BouXyaprnv, -/.ai xmv 2-/.Ü9-<ÜV. 32 T e ola n es, ed. de Boor I, str. 157. 29 Bolgarov,33 prodiral proti Carigradu, ujel Kirila, poveljnika; čet v Tratiji, in ga dal ulbiti z »getskim nožem«.34 Tudi 1. 515 je znova prodrl v -bližino Carigrada.35 L. 517 pa so prišli, prejkone v zvezi s temi dogodki — »getski jezdeci« in oropali velik del Ilirika (obe Makedoniji, Tesalijo vse do Ter- mopil in Epir).36 Vitalijana je Anastazij končno uničil z zvijačo: 1. 519 ga je povabil k sebi in ga s častmi sprejel v Carigradu, a v sledečem letu ga je dal ubiti z njegovimi pristaši vred v njegovi hiši v tem mestu.37 Vse do tega časa naštevajo viri med napadalci z oizemlja na levi strani Donarve le Bolgare. Uporabljajo pa zanje različna imena: Sikiti, Bolgari, Huni, Geti. Spričo dejstva, da so Bolgari na svoji poti proti spodnji Do­ navi vsekakor morali preko antskega in morda tudi slovenskega ozemlja, se v zvezi s temi napadi pojavlja vprašanje, ali niso uporabljena morda v zvezi z različno etnično sestavo napadalcev, t. j. ali niso morda že pri teh prvih bolgarskih napadih udeleženi tudi Sloveni in Anti. Vsekakor sta dve med temi imeni — Skiti in Geti — za bizantinske pisce te dobe in tudi za Marcelina coimesa, pri katerem smo nanje naleteli, izraziti zbiralni imeni, ki ne pomenita le nekega določenega ljudstva, marveč je njun pomen različen. Glede imena Skiti smo to že videli. Vendar je treba pri­ pomniti, da v tej dobi (in tudi pozneje vse do ruskih napadov na Carigrad v 9. in 10. stoletju)38 bizantinski pisci nikdar ne uporabljajo tega imena za Slovane, marveč le za Germane in mongolska nomadska ljudstva v jugo­ vzhodni ukrajinski stepi. Drugače pa je z imenom Geti. Teofilakt Simokata izrecno trdi, da je to stairo ime za barbare, s katerimi so se Bizantinci takrat borili,39 to je za Slovane, in te tudi izrecno imenuje Gete, enako, kakor je to storil tudi že prej v svojem delu;40 zato tudi uporablja kot sinonima »vojska proti Slovenom« in »getska vojna«.41 Seveda pa ta ter­ minologija šele odpira možnost, ne pa da bi že sama dokaaovala resnično udeležbo Slovenov pri teh bojih. MaTcellinu comesu namreč to ime ni slu­ žilo le za označbo Slovenov, kakor pozneje Teofilaktu Simokati. Na eni strani označuje kot Geta Munda, ki gotoivo ni bil Slovan, na drugi strani pa govori o getskih jezdecih, s čimer so spet gotovo mišljeni Bolgari, ne pa Slovani, kajti slovanska vojska v tem času ni poznala večjih konjeni­ ških formacij. Prav ker vemo iz poročila Ivana Antiohijskega o Vitali j a- novem uporu, da je Kirila ubil »med Huni zelo mogočni... Tarrak,42 je 33 Mafcellinus comes a. a. 514; Teofanes, ed. de Boor I, str. 160. .,4 34 Marceillinuis comes, n. m. m., inox cultro Getico niguterait. 35 MarceUiïnus comes a. a. 515; Teofanes, n. n. m., str. 160, 161. 36 Marcellinus comes a. a. 517: Getae équités; Zonaras (CB) II 140: iffiv BouXyàpcuv. 37 Marcellinus comes a. a. 519, 520. 38 T r e t j a k o v P., Anty i ms', Sovjetska ja etnografija 1947, št. 4, sto. 75. 39 Teofilakt Simokata, VII 2, 5, ed. de Boor, str. 247: -oû-co fàp TOÎÇ ßapßdpoic io îrpsajiOTSpov 5vo(ia. 4°Teoîilakt Simokata, III 4, 7 (str. 116): xò бв Тггмоч, табтоу S stnsïv aE T(ôv 2xXauï]vSv fryilai. « Teoîilakt Simokata, VI 6, 14 (str. 232): xaxà irâv SxXaurivôJv . . . 7tóXs|iOV, xòv Ге-ixòv . . . TtÓXsiiOV. 42 Ra doni é J., Glas srp. akad. 60, 1901, _str. 211. 30 Radonić dokazoval, da pomeni pri Maroellinu ime Geti le Bolgare in Hirne.43 Toda če je ob drugem bolgarskem sunku preko, Donave (v 1. 514—517) drugače kakor ob prvem (v 1. 499—505) Marcellimis comes vendarle rabil za Bolgare drugo ime, je ne glede na Radonićeivo mnenje prav lahko mo­ goča domneva, da je to storil zato, ker je bila celotna .pomoč, ki jo je dobil Vitalijan z druge strani Donave, etnično drugačna, to je ne 1 e hun- sko-bolgarska, marveč tudi slovenska. Že Müllenhof in Pniower, ki sta prva domnevala tako, sta se oprla posebej na poročilo o dogodkih 1. 514, ko je Vitalijan v kratkem času dobil v pomoč »velike množine Humov in Bolgarov«, pa ne le v obliki konjenice, marveč tudi pehote. Na udeležbo Slovanov v teh bojih kažeta torej dva momenta: hitrost, s katero je pomoč prišla, kaže, da so morali udeleženci (bivati v Mižini Doaaive, torej' na slo­ vanskem ozemlju; če bi Ibila pomoč le bolgarska, ibi bila vojska le konje­ niška, kajti pešcev niso imeli kje vzeti. Seveda pa ves razvoj upora ven­ darle kaže, da so bili stvarni Vitalijanovi pomagači Bolgari in ne Slovani. Slovani so se torej mogli upora udeležiti le kot bolgarski »zavezniki«. To bi bil obenem tudi prvi primer, da se uporablja — kakor pozneje v zvezi z Bolgari in Obri še večkrat — ime nomadskega s Slovani zvezanega, ljud­ stva kot skupna označba tudi za Slovane, kar je seveda le izraz vojaškega težišča v te vrste plemenskih zvezah in nič več. Posebej velja podčrtati, da so se prav v času prvih bolgarskih napadov Anti razširili od spodnjega Dnjestra do ustja Donave, torej ob poti ibolgarskih napadalcev. Tudi to bi torej le kazalo na medsebojno zvezo. Vse to podpira proti Radoniću Stano- jevićevo mnenje, »da pod imenom Geta u izvorima ovoga vremena treba razumeti mase Varvara, sastavljene iz raznih varvarskih plemena: Slovena, Bugara, Huna i Germana, u najraznovrsnijim kombinacijama«,44 katerih sestavo je spričo tega treba določiti konkretno za vsak primer. V drugem bolgarskem sunku (514—517) je vsekakor, kakor smo videli, udeležba' Antov in Slovanov verjetna. Do gotovosti nas pa take domneve, dasi so verjetne, ne pripeljejo. Vendar je pa v poznejših virih o drugih dogodkih še nekaj poročil, ki po svoje potrjujejo tako razlago virov. Če trdi Prokopij v zvezi z velikim slo­ venskim napadom 1. 549/550, da Sloveni »prej niso oblegali mest, niti se drznili boriti se na ravnem, sicer pa si ti 'barbari nikdar niso upali napasti' zemlje Romejcev, niti jih ni nihče videl, da 'bi z vojsko prekoračili reko Donavo v vsem tem času, razen odkar zgoraj to pripovedujem«,45 to je ne­ kako od 1. 533, ko se je po Prokopijevih poročilih, na katera se tu sklicuje, odprla bizantinska meja barbarskim napadom,46 ali celo od 545, ko začenja stvarno naštevati slovenske napade,47 pa pravi na drugi strani, da so »Huni (sc. Bolgari) in Anti in Sloveni« pred 530 Donavo »pogosto prekoračili in 43 Radonić J., Ko .su Geti u hronioi Komeša Maroalina, n. n. m.„ str. 204—214. 44 Stano j evie S., Vizamtàja â Srbi I, str. 222—223 45 Prokopij, BG III 38, 7—8; Kos F., Gradivo I, 45. 46 Prokopij, BG III14, 5, ed. H a ur y H, str. 354 (Kos F., Gradivo 1,33). 47 Prokopij, BG III 13, 24—25, str. 353 (Kos F., Gradivo I, 33). 31 Eomejcem delali nezaslišane stvari«48 in pozneje tudi sam navaja tak na­ pad Antov, ki se je sicer končal z .neuspehom, že izza časa Justina 1. (518 do 527): »Ko -je vladal Jiuetin, stric Germana, so Anti, najbližji sosedje Slo- venov, prekoračili теко Ister in z veliko vojsko napadli zemljo Romejoev«.49 V zvezi s temi starejšimi napadi pa srečamo zelo zanimiva .poročala ob napadu iz 1. 530. Talso poroča Marcellinus cornés,5» da je Mundo (Mundo Illyricianae utriusque militiae ductor) najprej premagal in napodil Gete. v Iliriku (du du m Getis Illyricum diseurs antibus), kjer so se že dolgo mudili, nato pa v Traciji v boju pobil 500 Bolgarov (in Thraciam quoque advolans praedantes earn Bulgares). Ne glede na to, da časovno sovpa­ danje govori za zvezo obeh vpadov, bi ju mogli le na podlagi tega sporočila vendarle še za silo razlagati kot dva samostojna vpada brez medsebojne zveze Uporaba raznih imen clb istem vpadu tokrat jasno govori proti Radonićevemu tolmačenju imena Geti in po moji sodbi ni mogoče zavrniti domneve, da so oili ipri vpadu v Ilirik udeleženi tudi Sloveni, ki so po Prokopi jevih vesteh v tej dobi že brez vsakega dvoma prihajali po plen preko Donave. Drugo sporočilo, ki se nam je o tem napadu ohranilo pri Malali pa jasno dokazuje, da sta Oba ta dva napada predstavljala dva dela večje celote. Ko namreč Maiala pove, kako je Mundo prešel od Teodorika k Justinijanu in ga je ta postavil za poveljnika v Iliriku, nadaljuje: >>In ko »je prevzel pokrajino Ilirik, so jo napadli Huni (t. j. Bolgari) z veliko množico različnih barbarov; in vzdignil se je in šel nadnje m vse uničil; in poslal je (se. Justinijanu) plen od njih in enega ranhovega po­ veljnika; in nastal je mir v Traciji in odtlej je zgrabil strah barbarska ljudstva« 51 MaMovo sporočilo so doslej jemali navadno kot poročilo o posebnem, poznejšem vpadu Bolgarov preko Donave v 1 539 ker ga je Teophanes in za mjim Cedron napačno vtaknil pod poznejši datum; Maiala namreč govori o njem v zvezi z Mundom šele potem, ko omeni bolgarski vpad iz 1 538.52 Toda Maiala ob tej priliki navaja v zvezi z Mundom vse dogodke od njegovega bega preko Donave dalje, datira pa napad z njegovo postavitvijo za poveljnika v Iliriku. Mundo pa je poveljnik v Ilfflku ze od 530 dalje, kakor nam kaže poročilo Marcellina comesa, ki smo ga navedli, pa tudi Prokopijevi sporočili o njegovi udeležbi v boju proti upornikom v Carigradu ob uporu »nike« pozimi 1. 532- in ob začetku vojske proti Gotom L 535 o njegovem pohodu v Dalmacijo- Nedvomno gre v Malalovem spo­ ročilu torej za isto borbo, o kateri nam poroča comes Marcellinus. V 1. o39 Malalovega podatka ne moremo postaviti tudi zato, ker takrat ne slišimo "T™!]; Jg S It] U-ÎSI kÏÏfS Ä (Ko. K, G«d*o I 47- cesarjevo ime v .rokopisih ni 'Ioo^mavo;, marveč Icua-ivo;;. aal §w ИТа ai4v xal âfivsxo elp^ *v rS врфч, *ai ex -»итоо cfoßo; ха..*« „х WT^îanee, ed. de Boor, e'.r. 218; Ced.renus (CB) I, str. 6Ó2. ss Prokopij, Bell. Pers. I 24. s* Prokopi]. BG I 5. 32 prav nič o (kakem strahu 'barbarov pred Bizantinci, saj so prav 1. 540 Bol­ gari s pomočjo Slovenov namerili senega izmed svojih najhujših napadov preko Donave55, pač pa so po 1. 530 napadi na Balkanski polotok za nekaj let res prenehali. Marcellinovi Geti torej Ob tej priliki v resnici predstav­ ljajo .združitev drugih ibanbarov z Bolgari pod bolgarskim vodstvom, pa tudi ime Bolgari v Traciji se torej uporablja res ne le za same Bolgare, marveč tudi za z njimi združene Slovene in Amte, kajti na kalke druge bol­ garske zaveznike pač ni misliti. Če končno Pirokopiij na podoben način kakor v delu o vojni z Goti56 veže v večjo celoto prve napade preko Do­ nave do 1. 530 in povezuje holgarske in slovenske napade tudi ob opisu Justinianovih uitrjevaimih del ob Donavi in v svojem pamfletu^Skrivna zgodovina«,57 vendarle ne more ibiti vse to le slučaj. Vse to kaže, da se začenjajo slovenski in antski vpadi na Balkan ires v okrilju bolgarskih, da oboji nastopajo v prvem času večkrat tudi pod skupnim imenom z Bol­ gari, da so ЧоШ torej res Bolgari prvi slovenski in lantski učitelji v borbi na odprtem polju, potrebni za osvajanje novega ozemlja -na desnem bregu Donave.58 4. Napadi preko Donave do prihoda O b r o v. — Po tem razpravljanju, kdaj se začenjajo prvi slovanski napadi na Balkanski polotok in v kakšnem okviru, moremo spet dalje v pregledu konkretnih podatkov. Že v času Justinove vlade (518—527) so vpadli Anti preko Do­ nave, a German, cesarjev nečak in poveljnik v Traciji, jih je tako pre­ magal, da je ostal Slovenom še preko dve desetletji v slabem 'spominu.5* Odkar pa je zavladal Justinijan (527—565), pa so začeli Bolgari, Sloveni in Anti s »pogostimi«, skoraj »vsakoletnimi« napadi preko Donave, kakor trdi Prokopi j.60 L. 530 so Bolgari s slovanskimi zavezniki vpadli v Ilirik in Traci j o, toda novi poveljnik Ilirika Mundo jih Џ popolnoma premagal. Justinijam je izrabil to priliko in poskrbel za trajnejšo Obrambo meje na Donavi. Tja je namreč poslal Hilbudija, ga postavil za poveljnika v Traci j i in mu izročal »stražo na reki Donavi z ukazom, da maiji pazi, da nihče od barbarov ne bo prekoračil reke«. Hillbudij je tri leta (530—533) svojo na­ logo res z uspehom vršil, v času njegovega poveljevanja so barbarski na­ padi prenehali.61 V ta čas spada prejkone tudi izgradnja okrog 80 kastelov in večjih utrdb ob Donavi, ki jih našteva Prokopij med Justinijanovimi gradbenimi deli,62 kajti od Hiibudijeve smrti pa do časa, ko je to Prokopi- jevo delo nastalo, ;je 'bila bizantinska meja na Donavi zrušena. Okrog 370 utrdb, ki jih našteva v notranjosti bizantinske države vse do Grčije, pa je nastalo po vsej priliki v poznejši dobi, v času napadov. Vsa ta utrjévalua 55 D j ako no v A., n. n. m., str. 21—23. 56 Prokopaj, BG III 14, 2, gl. op. 48. 5' P ir okopi j, De aedilte. IV 1, 4—5; Hist. arc. XVIII 20; Kos F., Gra­ divo I, 57, 62. ,. ^ , , • > 53 Haupt mann L., n.n.ni., str. 144—14o; gl. tudi Staroslavenska m staro- slovanska »svoboda«, Cas 17, 1923, str. 314—315. з» Prokopi j, BG III 40, 5—6; gl. op. 49. 60 Gl. op. 57. 61 Prokopij, BG III 14, 1—5; Kos F., Gradivo I, 33. 62 Prokopij, De aedific. IV 5—11, ed. Haiiry III/2, str. 124—149. '/ Zgodovinski časopis — 3 . ww dela so bila opravljena na hitro, z uporabo starega gradbenega materiala, deloma so ostala nedokončana. Vse kaže, da je šlo za utrdbe, postavljene že v času nevarnosti in zato v veliki naglici.63 t L. 533 je Hilbudij na svojem pohodu preko Donave padel v slovensko zasedo in obenem z dobršnim delom svojih vojakov izgubil življenje. Meja je bila spet odprta za barbare, ki so »poslej po mili volji prehajali preko reke in zlahka napadali romejsko državo«.64 Ne glede na obnovljene na­ pade preko Donave pa vendarle srečamo'v bizantinski vojski, ki se od 1. 535 dalje 'bori v Italiji proti Ostrogotom, tudi bolgarske, slovenske in antske vojnike: talko sta pripeljala Martin in Valeri jam. 1. 537 Belizarju v Italijo na pomoč 1600 konjenikov, »med katerimi je bilo največ Bolgarov in Slovenov in Antov«;65 1. 539 pravi ob obleganju mesta Auxima Belizarjev poveljnik Valerijam, da »so namreč med njemu podrejenimi nekateri Slo­ veni«;66 končno srečamo 1. 546 v Italiji v bojih v Lukaniji nekaj večji (okrog 300 ljudi) antski oddelek.67 Dočim gre v obeh prvih primerih očitno za'oddelke najemnikov, ki so si jih Bizantinci dobili posamič in organi­ zirali v vojaško formacijo, gre pri Amtih po vsem videzu res za nekjadislka: tam namreč srečamo Langobarde v bizantinski vojski na podlagi sporazuma z lango- bardskim kraljem in združene pod posebnim langobardskim poveljnikom. Že v pTvin letih bizantinske vojne z Goti, so Bizantinci osvojili Dalma­ cijo in tako združili v svojih rokah spet ves Balkanski polotok. L. 546 pa je Justinijan podelil za pomoč proti Ostrogotom Langofo air doni Panonijo in zgornje Posavje, tako da so mejili poslej na Bizantince od zgornjega Po- savja pa, vse do ustja Drave v Donavo. Gepidi pa so porabili zlom gotske moči, da so si znova pridobili Srem ter s tem prav tako podaljšali svojo mejo proti Biizancu.68 Medsebojni spori in boji med obema tema dvema germanskima ljudstvoma, pri katerih je odločala navadno bizantinska di­ plomacija in vojaška pomoč, eni ali dmigi stranki, so pa hromili njihovo napadalno moč proti Bizancu, tako da ne predstavljata bizantinski posesti na Balkanu prevelike nevarnosti. Drugačen pa je položaj ob meji na spodnji Donavi. Vse do ustalitve Obrov v srednjem Podonavju prihajajo od tod poglavitni napadi proti Bi- zancu. Ta položaj nam jasno kaže, da nikakor ne moremo računati z dru­ gačno udeležbo bolgarskih, slovenskih in antskih vojnikov v bizantinski vojski kot iz ono, ki smo jo ugotovili. Že 1. 535 so spet prišli v Mezijo> Bol­ gari.60 L. 538/539 (v 2. indikciji) so znova vdrli Bolgari v obdonavski' po- 63 Ji re če k K., Istorija Srba, prev. Radonić J., 1911, str. 53—54. 64 Prokopij, BG III 14. 5; Kos F., Gradivo I, 33. 6' Prokopij, BG I 27, i—2; Kos F., Gradivo I, 22. 66 Prokopij, BG II 26, 16-25; Kos F., Gradivo I, 27. 67 Prokopij, BG III 22, 1—5; Kos F., Gradivo I, 35. 68 Š i s i ć F., m. d., str. 206; Schmidt L.„ Allgemeine Geschichte d. germa­ nischen Völker, 1909, str. 90, 98, 131—132. 63 Marcelliaii com. cont. a. a. 535: Bulgaroraim. 34 krajini Škilijo in Mezijo.70 Prvo njihovo vojsko so Bizantinci že skoraj pobili, pa jim je nova pomoč z druge strani Donave vendarle še prinesla zmago.71 L. 540 pa so Bolgari72 -namerili proti Bizancu udarec prav v veli­ kem obsegu. Ena vojska je vdrla do predmestij Carigrada, jih požgala in oropala, druga na traški Herzomez (neki mijen oddelek jo je mahnil na rop celo preko morja v Azijo), .tretja pa do Jonskega morja in v Tesali jo ter mimo Termopil v srednjo Grčijo. Po pravici torej pravi Prokopij, da so si v taki množini, kakor se dotlej še -ni zgodilo, »ogledali vso Evropo«, to je evropski del bizantinske države. Po sporočilu Ivana Efeškega so ti boji trajali tri leta (538—540) : «ne le eno leto, marveč tri leta eno za drugim«. Djalkonov «ker meni, da spadajo ti napadi v čas 540—542, toda po poročilu Ivana Efeškega, Id se nam je ohranilo v Psevdodionizijevi kroniki, pred­ stavlja napad na Carigrad povsem jasno zaključek teh napadov, kar se sklada tudi z drugimi 'bizantinskimi viri. Za nas je pa pomembno pred­ vsem* dejstvo, da so se tudi tokrat udeležili bolgarskega napada tudi Slo­ veni; to sporočilo nam je vsaj glede zaključnega bolgarskega napada iz Ivana Efeškega ohranil Mihael Sirski: »Prišla je vojska Hunov in Slo- venov in oblegala carsko mesto. Predrli so zunanji zid, oropali in požgali vsa predmestja, zajeli vse, ki so jih tam našli, in odšli.«73 Kljulb temu, da Prokopij v zvezi s svojimi pretiravanji v.pamfletski Tajni zgodovini govori o skoraj vsakoletnih napadih Bolgarov, Slovenov in Antov na Bizanc od nastopa Justinijana dalje,74 navaja v času po padcu Hilbudija — če izvzamemo omenjene bolgarske napade, pri katerih so sodelovali tudi Slovani — pa do 545, ko so se začeli večji slovanski napadi preko Donave, v celem le en sam, in sicer antski napad, ki ga je treba postaviti že tudi 'blizu 1. 545.« Pa tudi glede tega napada je odprta mož­ nost, da gre morda prav ка sodelovanje Antov v velikem bolgarskem na­ padu 1. 540, tkajiti Prokopij nam sporoča le, da so Anti v »onem času (se. med 533 in 545) vpatili v dežele Traeije in ujeli ter zasužnjili tu mnogo Romejoev«. Pač pa je prišlo že pred tem antskim vpadom (med 533 in okr. 540) do spora in vojne med Sloveni in Anti, v kateri so prvi zmagali. Te razprtije je izrabil Justinijan in je ne glede na njihov napad ponudil Antom, da jim prepusti že davno porušeno in opustelo mesto Tyrais (Aker- man ob ustju Dnjestra) z okolico, poleg tega pa jim je obljubil »prijateljstvo z vso svojo silo in darovati jim velika bogastva«, če (bodo »v bodoče vedno ovirali Bolgare, namenjene ropati bizantinsko državo«.76 Zaključka poga­ janj ne poznamo, ker je Narzes prijel antskega poslanca, ki se je pretvarjal in trdil, da je nekdanji bizantinski poveljnik Hilbudij. t 70 Maiali a, str. 437-^438:Suo azpazr^ol OSvvcov; T e of an es , ed. de Boor, I, str. 217—218: oE BoóXfapoi. 71 Gil. itaidi C e dr emus (CB), 1, str. 651. 72 Prokopij, Bell. Pers. II 4, 4—11, ed. Нацту I, str. 163—164: o-pa- xsL-(ia Oùvvr/.óv; D jakonov A., n. d., str. 21—22: podatki sirskih VITOIV po izgub­ ljen predlogi Ivana Efeškega. 73 Di a k on o v A., n. n. m., str. 22—23. 74 Prokopij, Hiši are, XI 11, XVIII 20-21, 25-27; Kos F., Gra­ divo I, 62. . 75 Prokopij, BG III 14, 11; Kos F., Gradivo I, 33. 76 Prokopaj, BG III 14, 7 in 31—36; Kos F., Gradavo I, 33. 35 Vsekakor meje ,na Donavi -niso ta pogajanja (olkr. 545) niti malo utr­ dila, Konec 1. 545 je velika vojska Slovenov — to je prvi samostojni -slo­ venski napad, zabeležen pri Prokopi/ju — prešla preko Donave in ropala po .bizantinskem- ozemlju, toda na povratku so jih Heruli, ki jih je prav .tedaj pridobil Naraes za Bizanc in so se naselili v severni Traci ji razbili in jim odvzeli plen." V letih 547-551 pa Sloveni napadajo res skoraj vsako leto. Prokopij, ki pri opisu teh napadov večkrat gotovo pretirava, sam pravi, da ne ve, zakaj so se začeli ti siloviti slovenski napadi, ali po dogovoru z ostrogotskim kraljem Totilo ali po lastnih slovenskih nagibih.78 Zadovoljuje se le z opisom slovenskih vpadov. L. 547 so Sloveni vdrli v Ilirik in ga močno oplenili vse do Drača.79 L. 549 so spet vdrli preko Do­ nave, večkrat premagali bizantinsko vojsko; poleg drugega tudi izbrano bizantinsko konjenico iz Tzurula, opustošili ves Ilirik in Tracijo ter zavzeli poleg številnih kastelov tudi mesto Toper ob ustju Meste v Egejsko morje. Prokopijevo poročilo, da naj bi vse to opravilo le 3000 Slovenov, je'prav gotovo napačno, saj je nemogoče, da bi približno 1500 Slovenov zavzelo utrjeno mesto, v -katerem je hilo po istem poročilu poleg vojaške posadke okrog 15.000 moških, in vse te pobilo, ne glede na vse drugo, kar bi mo­ rali še opraviti.80 L. 550 so Sloveni znova Vdrli preko Donave, in sicer v talki množini Katar še nikdar dotUeji Namenjeni so bili osvojiti Solun. V strahu pred bizantinsko vojsko v Sofiji, ki ji je poveljeval German, pa so se raje odpravili po gorah v Dalmacijo. Po nenadni Germanovi smrti so prišle preko Donave še nove slovenske sile. Vsi Sloveni skupaj so prezi­ mili na 'bizantinskem ozemlju, se razdelili v tri skupine in opustošili vso »Evropo«: en oddelek je odšel v Dalmacijo, drugi je prišel 1. 551 v Traciji prav do »dolgega 'zidu« pred Carigradom, potem ko je v .bližini Hadria- nopla premagal bizantinsko vojsko'. 0 tretjem oddelku Prokopij molči.81 Morda ima Pniower prav, ko meni, da spada v zvezo s tem napadom tua\ tisti, ki ga Proikopij opisuje pod 1. 549 in db' katerem, so Sloveni zavzeli Toper.82 Kakor govori Prokopij v 1. 538—540 le o Bolgarih, tako govori v 1. 547 do 551 le o Slovenih kot o napadalcih na Balkanski polotok. Kakor pa smo tam ugotovili tudi sodelovanje Slovenov, tako moramo zaradi nekaterih momentov tudi oflb teh velikih slovenskih napadih opozoriti na možnost in celo verjetnost, da so s Sloveni sodelovali tudi Bolgari. Zlasti uspešni boji z bizantinsko vojsko, posebej s konjenico iz Tzurula vzbujajo dvom, da bi bili Sloveni sami. Slovenski vojniki, kakor jih opisujeta Prokopij in tudi mnogo poanejši Rsevdomaiurikij, s katerim se glede svojega časa ujema tudi Ivan Efeški (o tem gl. spodaj, str. 52), >bi bili proti'bizantinskim oklep­ nikom v boju na odprtem polju pač mnogo na slabšem in precej 'brez moči: okrog 1500 Slovenov 'bizantinske konjeniške vojske brez dvoma ni moglo premagati. Bolgarsko sodelovanje bi prav to stran moglo pojasniti. 77 Prokopij, BG III 13, 24—25; Kos F., Gradivo I, 33. 78 Prokopij, BG III 40, 32—33; Kos F., Gradivo I, 47 • 79 Prokopij, BG III 29, 1—3; Kos F., Gradivo I, 40. 80 Prokopij, BG III 38, 1—23; Kos F., Gradivo I, 45; kritika: Müllen­ hof f K., n. d., str. 390—391. 81 P.rokopdj, BG III 40, 1-9. 10-11. 30—45; Kos F., Gradivo L 47. 82 Mü 11 -e n'ho ff K., n. d., sir. 391—392. 36 Končno pa trčimo pri Prokopijai 1.551 ma opis novih dveh vpadov preko Donave, prvega bolgarskega,83 drugega slovenskega.84 Vse pa kaže, da spet Oba skupaj predstavljata le del večje celote. Oboje napadalce so namreč preko Donave prevažali Gepidi, (ki so 'bolgarske KuMgure sami najprej poklicali na pomoč proti Langobardom,' ko pa ise pričakovana gepidsko- langobardska vojna še ni pričela, so jih izvabili v napad proti Bizamcu. V obeh primerih je šlo itudi иа daljši, torej vsekakor istočasen napad, ki je (bizantinsko ozemlje precej prizadejal: za Slovene Prokopij to izrecno pove, glede Bolgarov je pa isto razvidno' iz navajanja dogO'dkov, pa tudi iz dejstva, da so se nekateri bolgarski oddelki mudili v okolici Plovdiva, Soluna in Carigrada še v začetku 1. 552 in so za kratek čas celo zadržali Narzesa na njegovem pohodu v Italijo.85 V zvezi ž vsem tem je posebej pomembno, da se Justinijan ni trudil, da bi ustavil in spravil iz države oboje napadalce, vsakega posebej, miairveč 1 e b o 1 g a r s k e. Ker se je antska zapora iz 1. 545, če je 'bila sploh ustvarjena, pokazala kot neučin­ kovita, je sedaj prvič sprožil domačo vojno med Kutriguri in Utriguri. Utrigure je namreč nagovoril k napadu nad Kutrigure, ki so bili na bizan­ tinskem ozemlju. Zdi se, da je imel v resnici uspeh, pa ne le glede Bol­ garov, ki jih je ta domača voijna v resnici prizadela, namreč tudi glede Slovenov, ki so svoj plen srečnoi pripeljali domov in si jih Bizantinci s svojo premalo 'številno vojsko po Profcopijevem poročilu niti napasti niso upali. Kutriguri so bili zaposleni doma, tako da so se mogli Bizantinci v resnici za nekaj let oddahniti. Za nekaj let namreč ni 'bilo. preko Donave Bolgarov, pa. tudi Slovanov ne! Ta povezava je toliko 'bolj zanimiva, ker se ob prvem prihodnjem 'bolgarskem sunku preko Donave pojavijo obenem z. njimi in pod njihovim vodstvom spet tudi Sloveni. V času, ko je po I. 552 na Donavi vladal mir, srečamo spet nekaj Slo­ vanov v bizantinski vojski. Tako je bil Ant Dobrageizas 1. 554 in 555 med bizantinskimi poveljniki v vojni s Perzijci (1. 555 kot poveljnik dela bizan­ tinskega brodovja).86 Seveda pa tega primera nikakor ni mogoče izrabljati že v dokaz posebne slovanske spretnosti v vojski, češ da je »mnogo vo­ jaških specialistov izmed Slovanov služilo tedaij v bizantinski vojski«.87 Na eni strani namreč poznamo na tako visokem mestu v tem času le Dobra- geza, na drugi strani pa je ta živel tedaj že vsaj dvajset let v Bizameu in se je pač tudi tu, ne pa na slovanskih monoksilih naučil svojega znamja glede vojske in pomorstva. L. 556 se namreč med bizantinskimi poveljniki ome­ nja že njegov sin z grškim imenom Leontios.88 Kakor pa je na eni strani napačno tak primer xiporabljaiti v dokaz za splošno slovansko1 domačo raven vojaškega znanja, pa na drugi strani dobro zavrača trditve o nespo­ sobnosti Slovanov, da se temu vojaškemu znanju priuče. V bizantinski vojski so ibili tudi drugi slovanski vojniki: tako nam Agatias poroča o 83 Prokopaj, BG IV 18, 12—25; 19, 1—22: Ouvvcov . . . xffiv Kouxpi-foûpwv. 84 Pirokopij, BG IV 25, 1—5; Kos F., Gradivo I, 50. 85 Prokopij, BG IV, 21, 21. 86 Agatias, III 6 itti 21; Kos F., Gxaddwo I, 56. 87 G re k o v B. D., m. d., str. 19. 88 Agatias IV 18, ed. Dindorf, etr. 321. 37 Sloverm Svarami, ki se je 1. 556 odlikoval v boju kot odličen borec s kopjem.89 Po krajšem odmoru, ki ga je bizantinska država) uživala na svoji se­ verni meji zatradi svojih spletk med raznimi (bolgarskimi plemeni, so na­ merili 1. 55890 Bolgari v zvezi s Sloveni91 nov napad na Balkanski polotok. Prešli so zamrznjeno Donavo in so do avgusta plenili po (bizantinski državi. Vojaški načrt napadalcev prilično ustreza načrtu iz 1. 540, pa tudi smerem slovenskega napada iz let 550—551. Tudi tokrat se je namreč vojska raz­ delila na tri dele: prvi se je napotil v Grčijo, ki so jo oropali do Termopil, drugi na traški Herzonez, poglavitni del vojske pa je šel pod Zaberga- novim poveljstvom pred Carigrad. Ne da bi naletela kjer koli na bizantinski odpor, je ta tretja bolgarska skupina (okr. 7000) opustošila najprej pokrajino do »dolgega zidu s. Za- bergan »je opœtoeil polja in zavzel utrdbe«, ob čemer so si Bolgari »na­ vlekli ogromen plen in narrali množico sužnjev«, zlasti žensk. Ko pa so našli v »dolgem zidu« mesto, kjer so toile utrdbe zrušene, so ga na tistem mestu povsem odstranili: »in nikogar ni bilo, ki bi jih pri tem zadržal, niti ni bilo tam straž zidovja, niti obrambnih strojev in onih, ki jih znajo uporabljati, in. celo miti pasjega laježa ni 'bilo slišati, ... kakor ga je na primer pri svinjskih hlevih in pastirjih«. Bizantinska vojska je ibila namreč v popolnem razkroju. Ne le da je Carigrad prav pred tem hudo prizadela kuga, marveč je štela vsa bizantinska vojska, 'raztresena od Španije preko Afrike, Italije, Egipta in perzijske meje do Balkana le okrog 150.000 mož, pa še ta vojska je bila nezadovoljna in v neredu zaradi notranje dezorga- nizacije, predvsem zaradi 'oficirjev, ki so sami porabljali vojakom name­ njeni denar. »Zaradi tega je bila obrambna črta v Trakiji in pokrajina pred samim glavnim mestom prazna in Ibrez straže«, tako razlaga Agatija uspeh napadalcev. Le z zvijačo in skrajnim naporom je zmagal stari Beli- zar bolgarsko prednjo stražo in pripravil s tem Bolgare k umiku za »dolgi zid«, ki so ga nato Bizantinci turno popravili. Vendar pa so Bolgari ropali po državi vse do jeseni in zahtevali od Justinijana denar, kolikor ga je plačeval Utriguram, grozeč, da bodo sicer pobili vse svoje ujetnike. Končno je Justinijan plačal za njihov odhod in za odpust ujetnikov zahtevani de­ nar, tako da so se v avgustu Bolgari z ostalimi napadalci umaknili preko Donave. Justinijan pa je obenem bolje poskrbel,za varnost Bizanoa, -po istem vzorcu kakor že 1. 552. Znova je naščuval Utrigure k vojski s Kutriguri. 89 A gait i a s IV 20; Kos F., Gradivo I, 58. 90 Agaitias V 11—25, ed. Dindorf str. 364—392 postavlja napad v to leto in ga podrobno opisuje; v krajših omembah iprA M a 1 a 1 i (CB str. 490) in T e o - f lan u (ed. d e B o or I str. 233—234) ee napad napačno datira v 1. 559; Kos F., Gradivo I, 69 (brez upoštevanja A ga iti je in zato pomanjkljivo). 91 A ga ti as govora de o bolgarskih Kotriigurih; iz njegovega opisa, je popol­ noma gotovo, da je bilo vodstvo vpada in vojaško poveljstvo gotovo v bolgarskih rokah, vpad je namreč vodil rkotrignrski glavar Zabergan; vendar Maiala in Teofanes oba govortirta o Bolgarih in Slovanih — ol Oiivvoi xal ol 2-/.ld$oi, Ce- dren I str. 677—678, ki sledi Teofanesu, pa celo Oövvoi. ol v.ai 2*XaßTvoi, krair ustreza latinskemu enačenju obeh imen: Hunni quii et Sclavini dicuntur, Miillen- hoff K., n. d., str. 389. Res so jih pričakali že ob Donavi in jim odvzeli večino plena. S tem se je začela med. operna plemenoma znova domača vojna, ki je za dolgo zlomila bolgarsko moč in spravila Bolgare celo pod tujo nadofolast. Prav v tem času se je namreč pojavilo ob Črnem morju novo mongolsko ljudstvo, ki je zelo morao poseglo tudi v slovanski razvoj, Obri. Bolgarskih napadov preko Donave je Mio >z začetkom domače vojne med Bolgari konec. Spet pa je značilno, da s tem za dve desetletji prenehajo tudi poročila o slo- . vanskih sunkih na Balkanski polotok preko Donave. 5. Prvi slovanski s TI m e k v vz.no dne Alpe. — V času, ko so predniki južnih Slovanov že vdirali na Balkan, je bilo jedro Panon- . ske kotline še vedno v rokah germanskih ljudstev — Langolbardov in Ge- pidov. Že v tem času — po 1. 546, ko so se Longobardi umaknili v Panonijo južno od Donave in iz obdonavske doline .zahodno od Dunajskega lesa — so pritisnili kljub vsemu zanikanju nemških historikov, ki gledajo le v Obrih tiste, ki so osvajali Slovanom nove pokrajine,92 preko Karpatov tudii Slovani, predniki čeških, moravskih in slovaških plemen. Proko- pijevo poročilo o Hdegisu, članu langobairdske kraljevske rodbine, ki je konec Vakove vlade, t. j. pred 539, zbežal pred Vakom k Slovanom, namreč dokazuje prisotnost Slovanov severno od Donave v Panonski kotlini, v soseščini Langoibardov in Gepidov. Po tem poročilu se je namreč Ildegis po preselitvi Langobardov v Panonijo pod vodstvom Audoina v langobard- sko-gepidski vojni 1. 547 pridružil z mnogimi Slovani Gepidom, ko pa so Longobardi po zmagi nad Gepidi, ki so 'jo dosegli z bizantinsko pomočjo, zahtevali, naj jim ga Gepidi izroče, se je znova umaknil k Slovanom. Nato Prokopij nadaljuje: »Od tod je hotel iti k Totili in Gotom, imajoč s seboij vojske ne manj kakor 6000;;fco je prišel v Benečijo, je naletel na neke Bizantince, ki jih je vodil Lazar, se z njimi spopadel in, ko jih 'je premagal, mnogo pobil. Vendar se ni združil z Goti, marveč se, ko je prekoračil reko Donavo, spet umaknil k Slovanom.«93 Kje je Ildegisa vodila pot preko Donave, nad katero so "bili Slovani? Vsekakor je po prejšnjem poročilu izključena možnost prehoda v območju Langoibardov in Gepidov. Izključen je pa tudi prehod Donave od Železnih vrat navzdol, kajti v tem primeru bi moral Ildegis preiti vse področje bizantinskega Balkana in bi se z Bizantinci srečal pač že prej, ne'šele v Italiji. Saj se je prav v tem času na severnem delu Balkanskega polotoka. mudila, bizantinska vojska, ki je pomagala Langobairdom do zmage nad Gepidi.93 Odprta ostane torej le še pot preko Donave zahodno od Dunaja skozi frankovski Norik, ki vodi naravnost v Benečijo kot prvo bizantinsko pokrajino. Za to pot govore tudi politične okoliščine: Franki namreč snujejo leta 548 široko koalicijo proti Bizantincem,96 so pa tudi v nasprotju z Longobardi. Prav 92 Gl. značilne trditve pri Schwarzu (Mitteil. d. Lnstit. î. ostem-. Ge­ schichtsforschung 43, 1929, str. 226)- in K 1 e b e 1 u (Mitteilt d. Anthropol. Gesell. im W'ten 69, 1939, str. 101—104, in v Siedumgsgeschichte des deutschen. Südostens, 1940, str. 29—30). 93 Prokopi], BG III 35; KOS F., Gradivo I, 42. 9ä.Prokopaj, BG III 34, ed. Haury II, sitr. 452—453. 96 A g aiti as 14; Kos F., Gradivo I, 44. 39 neuspeh Teodebertovega načrta oz. njegova smrt sta najverjetnejša vzroka za Ildegisov povratek proti severu kljub zmagi, ki jo je dosegel nad Lazarjem. Za vsem njegovim pohodom torej niso tičali toliko Goti, ko­ likor Franki.97. Sosedstvo s Franki, longobardi in Gepidi pa ustreza vsekakor le položaju severno od srednje Donave. S tem se sklada tudi dejstvo, da po H. 546 v tem prostoru ni nobenih langobardiskih najdb več.9S-Sicer pa se je.tudi Ildegis kmalu spet umaknil tudi od Slovanov: 1. 553 se je zatekel v Bizanc, kjer je fbil sprejet v pâiatinsko šolo, ko je pa tudi od Justinijana zahteval Audoin, da mu izroči tega člana prejšnje langabardske dinastije, je preko Tracije znova zbežal k Gepidom, kjer ga je smrt kmalu rešila Audoinovega preganjanja.09 Slovani, ki so očitno v tem času prebivali že na nekdanjem lango- bardskem področju severno od Donave, pa niso le predniki zahodno- slovaraskih ljudstev, marveč so se po vsem videzu naseljevali od tod tudi v Vzhodne Alpe. Nekaj svojskin potez slovenščine, ki jo vežejo z zahodno- slovanskimi jeziki, na eni strani, in nekaj posebnosti slovaščine, ki jo vežejo z južnoslovanskimi jeziki, na drugi strani, je že dolgo zbujalo pozornost filologov in zgodovinarjev in dobivalo tudi najrazličnejše raiz- lage, vse do domneve o močnih zahodu o slovanskih kolonizacijskih tokovih v Alpe severno od Drave in o slovaščini kot le čehizinanem južnoslovain- skem jezilku.100 Tako imamo pri Slovencih zahodnostovanisko oMiko in­ strumentala «ženo«, v osrednji slovaščini pa vzhodno- in južnoislovansko obliko »ženojo«; osrednja slovaščina se glede metateze tort > trat, ki se je v južni slovenščini izvršila nekako na meji 8. in 9. stoletja^101 z obliko — rat — izvaja iz ostalih zahodno- in vzhodnoevropskih jezikov in združuje z južnoslovainskimii. Oforatno pa se vsa alpska slovenščina s skupino -dl-, katere poizni prehod v 1 smatra Ramoivš102 za posebnost slovenskega jezikovnega razvoja, veže na zahodno slovanske jezike in izvaja iz južnih in vzhodnih slovanskih. Dočim je posebnosti osrednje slovaščine mogoče razložiti že z dotokom južnoslovanskih (beguncev pred Madžari v 9. stoletju, slovenskih posebnosti ,s takimi kolonizaeijskimi tokovi na manjšem področju ni mogoče razložiti, ker zajemajo ves slo­ venski jezik. Te posebnosti 'zahtevajo torej mnogo širši stik z zahodno- slovaošoino. Ramovš rešuje vprašanje tega suka z domnevo, da je prvi kodonizacij'ski dotok Slovanov y Alpe prišel iz severa preko Donave, šele drugi pa od glavnega jedra južnega slovanstva v ravnini med Karpati in Crnim morjem ter v Dakiji. V Alpaih sta se torej na širokem področju 97 Gl. Hauptmann L., Byzanition IV, 1929, gir. 145. 98 Ben in g er E., Die Langobarden an der March und Donau, v Vorge­ schichte der deutschen Stämme, hg. Rein er t h H., II. Weistgermanen, 1940, Str. oOO. 99 Prokopi j, BG IV 27, 1—28. 10° Nieder!« L., Slovanske starožitnosti H/2, str. 354—357; Caambel S., Slovaci a ich reč, 1903; isti. Slovenska reč, 1906. *°* Ramovš F., Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1936, str. 23—26. °- Ramovš F., Historična gramatika slovenskega jezika II, 1924, str. 191 do 207; Kratka zgodovina I, str, 47—50; isti, Donesek k slovenskim starožit- nostim, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 2, 1920, etr. 100—109. 40 oba ta dva tokova srečala in pomešala, in lo Xtxppovoû|isvov àvxs5tt)poó[is»a тф xal Suvâfisvoi [ivj xamaxpéxstv -ф Pœ|iaïxijv, &XXÒ. TIXÉOV èvSstxvuaftai ti. •cou; yàp èx "fsiTÓvwv ô[iîv ßapßapou;, -ri)v 6pcjy.r)v àsl irepixôîrrovraç, ^cpaviaafiev dc&póov, xai oûSeiç óauaoùv aù-càiv r.spiXiXsmiai та 6pqoy.S)V ćpiajiaia хахаЗрацооцеуос- 8s8taat f&p xràv 'Aßocpojv TTjv Sôvajuv cptXico; èxouaav r.pbç TY)V Pcu|ia£cov àpx^v; gl. ,tudi Stein E., Studien zur Geschichte d. byzamt. Reiches vornehmlich unter den Kaisern J.u- stinus II. u. Tiberius Constantinus, 1919, str. 4, 30—31. 135 M e.nanu d er 14, str. 36. 136 Gregor Toursiki, Hast. Franc. IV 29; Pauli Diaconi, Hist. Langob. II 10; Menander, 23, s*r 56 137 Ivan Efešiki, VI 24. 138 M as udi pri Marquardt J., Osteuropäische und ostasiatsche Streif - zuge, 1903, 101; tkzv. Nestor jeva kronika c. 9. 45 dovi.139 Na drugi strani tudi Hauptmannovo dokazovanje enačbe Du- ljebi = Aniti s paralelnim zgodovinskim razvojem v огаитетји do öbrov ne dokazuje ničesar, Iter zadeva preveč splošne poteze. Nedvomno je sreda 6. stoletja doba, v kateri se pri Slovanih rodovnoplemenski red toliko raz­ kroji, da se začenjajo pri njih pojavljati začasne plemenske zveze, in sicer tako pri Antih, kakor pri vlaških Slovenih. Prav nič čudnega ni, če se je isti nazvoij uveljavil tudi pri Duljebih. Da bi to pleme gospodovalo vsem Slovanom, je seveda pretiravanje poznega ljudskega izročila. Tudi da se vse -te plemenske zveze začasno zrušijo v podoibnih okoliščinah okrog 560 ni nič čudnega, kajti obrski pohodi so prizadeli pač vse v podobni obliki, dasi ne v popolnoma enaki meri. Vendar pa ta zgodovinski paradelizem ni popolen. Amtsfca plemenska zveza se razkroji po vsem videzu okrog 560, vendar pa Anti ostanejo še dalje svobodni, dasi trpe pod otoškimi napadi; obnovi pa se proti koncu 6. stoletja in Anti 583 in 602 spet nastopaijo kot bizantinski zavezniki; Obri dokončno razbijejo njihovo moč šele leta 602. Zrušitev duljebske plemenske izveze pa spada v čas obeh obrskih pohodom na zahod, torej med 1. 562 in 566 in je po vsem videzu dokončna; tudi njihova povezava z Obri je po pripovedi v ruskem letopisu ohranjene tradicije močnejša in rje dobila trajnejše oblike; zdi se, da -je konec otorske oblasti nad Duljebi zvezan šele s koncem obrske sile v 8. stoletju.140 Za časovno opredelitev razkroja dubljebske zveze ni 'brez pomena ozka povezava široke disperzije Hrvatov in Dui jebov-Volitano v, ki sega po vsem prostoru zahodnih in .južnih Slovanov od Baltika do Karantanije in Grčije. Tako srečamo Hrvate onstran Lalbe (Cbruuati pri Halle 901, Chunbate 1055, Grawat 1086 pri Saali; Korbetha ob Saali pri Weissenf elsu), pri čeških in moravskih Slovanih (večje hrvatsko pleme na severovzhod­ nem Češkem, Charwath pri Olomoucu), ma Slovaškem (Chorvàty, Chorva^ tiče), pri Kašubih (Charvatynia v okr. Neustadt), pa tudi v Karantaniji (pagus Chrouuat severozahodno od Št. Vida ob Glini, hrvaški sledovi ob zgornji Muri, v bližini Lipniee) in v južnejšem slovenskem ozemlju (Hrvače pri Konjicah in Ribnici), v Makedoniji (Hrvati pri Bito!ju) in v Grčiji (Harvati, Harvation v Atiki, Harvati pri Mikenah v Apolidi, Harvata v okr. Cania ma Kreti).141 Vse to so sledovi Hrvatov poleg prvotne Hrvatske ob zgornji Viali v Zakarpatju in poleg Hrvatov db zgornjem Jadranu, ki predstavljajo problem zase. Prav v pokrajinah, kjer so hrvatski sledovr najmočnejši, najdemo -(tudi sledove Duljebov-Volinjanov: db Baltiku (Volinj), pri Čehih (pleme Dudlebi, kraj Dudlebioe), v Karantaniji (comi- «9 Rvbakov B A., Remeslo drewnej Ruäi, 1948, str. 51; drugače sodi slede tega vprašanja Haupt mann L., Cas 17, 1923, str. 322-323; Gi-ekov B D n d., str. 21-29, se tudi nagiMje k tej enačbi, dasi ne povsem jasno. «o K temu prim tudi Šimek E., Dûdlebi, Volynané, Lucane, Cesti Uior- vate a Cehove, Slaivia antiqua I, 1948, str. 349-366, pos. sto. 3ÖO-3S2, kil dokazuje 180 ^1 lafarik, Slovanske stairožitaosti, 1837, str. 180, 394, 526, 663, 684, 707 711 789- Klaić V Hrviaili i Hrvatska I, Ime Hrvait u histortiji slovenskih naroda 19302; Vas ni er M., Die Slawen in Griechenland, Abhandl. d Preuss. Akad. d. Wfcs., phil. - hist. Kl, Jhg. 1941, No. 12, str. 123, 127, 175, 319; Haupt - mann L, Die Herkunft der .kärntnea' Edliinge, VierteLjahrschT. L Sozial- u. Wirtschaftsgesch. 21, 1928, six. 266—269. 46 tatos Dudleipa, Dulieb pri Spiralu ob zgornji Dravi, v sosedstvu Dulebzka: rečica m. kraj med Vrbovcem im Rakovcem v križevački županiji).142 Obe imeni nista »govoreči«, tako da ne moremo računati na samostojen, nastanek pri raznih plemenih, marveč morajo biti njuni nosilci sprva gotovo v neki medsebojni zvezi. Povezava duljebske in hrvatske disperzije ne more biti slučaj, na drugi strani pa je seveda tudi izključeno', da bi mogla prava enkratna disperzija zajeti ves ta ogromni prostor, bodisi v obliki samo­ stojnega premikanja teh plemen, bodisi v olbliki njihovega nasilnega pre­ sajanja in drobljenja. Druga možnost j© skrajno neverjetna tudi zato, ker so naj intenzivnejši sledovi te disperzije v pokrajinah, kjer je bila ohrska oblast šibkejša in fcratkotrajnejša, deloma pa je sploh nikdar ni bilo. Zdi se mi, da je iz te zagate možna le ena sama rešitev: gre za disperzijo, ki je vjsvoji prvotni obliki nastala v času, ko je 'fail slovanski prostor še manjši. Drobci, ki so se na tem manjšem prostoru'pomešali z ostalimi slovanskimi plemeni, pa so se v dobi njihovega napredovanja na jug in zahod obenem z njim širili dalje. Za nastanek take prve disperzije po manjšem slovanskem prostoru pa je prav čas oibrakih pohodov po Zakar- patju zadnja doba, kajti že nekaj let pozneje se začenjajo širiti Slovani' v Alpe. Sledovi Duljebov med njimi pa kažejo, da so bili že sestavni del prvega slovanskega naselitvenega vala v Alpe.143 Povezava hrvatske disper­ zij© z duljöbsko kaže na isti vzrok obeh, a za Dui jebe ga nam je poznejša ljudska tradicija ohranila; to je posledica poraja po Obrih, zaradi katerega se je del prebivalstva pač pred Obri umaknil iz domovine. S tem se moremo vrniti nazaj k Ohromi. Iz njihovega mučnega položaja — po neuspehu na vzhodu in zahodu, ko se bližali proti Ukrajini njihovi nekdanji zmagovalci in gospodarji, zahodni Turki, katerih so se Obri še dolgo bali144 — se je ponudila Obrom rešitev v zvezi razpletom langoibard- sko-gepidskega spora v srednjem Podonavju. Longobardi, ki so se hoteli iznebiti sovražnih Gepidov, so obljubili Obrom desetino svoje živine, polovico plena in .prepustitev vsega gepidskega ozemlja, ki da jim bo nudilo najtboljše izhodišče za borbo proti Bizantincem na Balkanu, če jim poma­ gajo proti Gepidom.145 Bizanc je v zvezi z novo Justinovo politiko — osa­ mosvojiti se od barbarskih ljudstev glede varnosti severne bizantinske meje na Balkanskem polotoku — izkoristil ugodno priliko, da se je brez boja spet polastil Sirmija, zapore pred Dalmacijo .in pred Moravsko dolino proti napadalcu, ki bi prebival severno'od Donave.146 Še celo več: Obri so 142 Pregled: Šidak J., Hrvatska enciklopedija 5, 1945, str. 423; podrob­ neje: H.auptmann L., Politische Umwälzungen unter den Slowenen vam Ende d. VI. Jhdt. bis z. Mitte d. IX. Mitteil. d. Instit. f. ösierr. Geschichtsforsch. 36, 1915, str. 234; Cas 17, 1923, str. 320—324; Mejna grofija Spodnjepanonska, Razprave Znanstrv. dr. I, str. 328—330; Cbiroaten, Goten und Sarmaten, Germano- slavica 3, 1935, str. 336—339; K el ©mina J., Nekaj o Dutebih na Slovenskem, Časopis za zgod. in narodop. 20, str. 147—149; pTav tam, 21. 1926, str. 57—75. 143 Poleg zgor. lit. prim. Ramovš F., Kratka zgodovina... I, str. 10—11, 144 Menander 64; Marquardt J., n. d., str. 484: Mihael Sirski X 21; Teofilakt Simoikiata VII 7, 5; prim, tudi Hauptmann L., Byzantion. IV 1929, str. 148, 151. 145 Mena.nder 24—25, stir. 56—58. 146 Menander 25, str. 58; Evagrdus, Hist, e cel. VI 12. 47 napadli Gepide z (bizantinskim dovoljen j em. Kagan sam pravi: »im ko smo se namreč dali prepeljati (se. preko Donave) v Škilijo (Dobirudžo), nismo prav nič uropali«.147 Mirno obnašanje olbrske vojske, za katero zahteva nagrado od Bizantinoev, priča da je šel na pohodu proti Gepidoin gotovo po bizantinskem ozemlju. V zvezi s tem sta imu bila od Justina poslana tudi dva poslanca Vitalij.an in Komita. Obrani je šlo seveda, to kažejo že njihova pogajanja z Langobardi, v prvi vrsti za Snem, ki Ibi jim odprl vrata na Balkan, poleg tega pa je bil to tudi po njihovi poti južno od Donave njim najbližji del gepidske zemlje. Ko so videli, da ®o Bizantinci že pred njimi zavzeli Sirmij, so ga poskusili za­ vzeti od Bizantincev, a ibrez uspeha.148 Kagan je v svojem srdu poslal 10.000 bolgarskih Kutrigurov na тор v Dalmacijo, »sam pa je s svoijim ljudstvom prekoračil Domavo in se naselil v deželo Gepidov«..149 Tudi pri Pavlu Diakonu ohranjeno langdbarsko izročilo potrjuj e pravilnost teh bizan­ tinskih sporočil. Langobardi so namreč premagali Gepide v boju sami, brez obrske pomoči. Šele ko je ibila gepidska vojska že zbrana — vsekakor na zahodni meji gepidskega podro&ja — proti Langobairdoim, (je prišlo od doma sporočilo, da so na drugem kraju vdrli v gepidsiko ozemlje Obri.150 Ta slika se povsem sklada z ono, ki jo dajejo bizantinski viri. Vsaka od njiju pa je nezdružljiva z zelo razširjenim mnenjem, da so Obri prišli v Pa­ nonsko kotlino s severa, skozi Moravska vrata. Pot k Gepidoui v jugo­ vzhodni Panoniji bi jih namreč v tem primeru vodila naravnost preko langoibarsfce Panonije, tako da ibi bila njihova odsotnost v boju z Gepidi docela nerazumljiva. Tako se je 566 ali 567 v zvezi z gepidskim porazom preneslo oibrsko težišče v jugovzhodno Panonsko kotlino, severno od Simgiduna in Sirmija. Poglavitni obrski načrt — zavzeti Sirmij in dobiti izhodišče za napade proti Bizanou — jim je zaenkrat vendarle izpodletel. Toda Langobardi so vedeli, da so dolbili v vzhodni Panonski kotlini prav tako neprijetnega soseda, kakor so bili Gepidi. Zato so se — v prvi vrsti seveda ne zaradi obrske soseščine, marveč zaradi tradicionelne valbljivosti Italije za. barbare, ki se je izražala v vsej. dobi preseljevamja ljudstev — kaj lahko odločili, ko je začelo vreti med italsfcimi Romani, ki jih je po Narzesovi odstavitvi vedno bolj žuljila trda bizantinska finančna uprava. Spomladi leta 568 so odšli v Italijo in prepustili Obrem še Panonijo.151 Že to, da so Obrom podložni »Gepidi, Bolgari in Saranati« LangObardom pomagali pri nijihovem vdoru v Italijo, priča, da se niso izselili iz Panonije že zaradi stvarnega obrskega 147 Menandar 27, str. 61: xoci fàp èv тгј 2хи8ч'а Ttepcaco&sic, oùSsv ÓTIOÙV èy.o(iiaà[isvv, Hau;pt,ma:iinL, n. IL m., str. 152; prim, tudi Ivan Efeški VI 24: »Ker so bili mogočno ljudstvo in. so se alasti pomnožili lim/okrepili od mnogih severnih ljudstev" .ki so si jih podredili in osvopi, so končno "napadli na tem bregu veMke reke, imenovane Domaiva, drugo 'mogočno .Ijudsitvo Gepidov ...« (D j a - konov A., n. n. m., str. 30); Stein E., n. d. str. 7—9, o napadu na Sirmij zlasti 10—11. 148 M e nan der 26, 27, str. 58—62; 31, str. 68. 149 Menander 27, str. 62: aïrà; Ss gùv r.dsrj -y кат' aùxòv r.Xrftul ScsXSràv TÒV "Icrcpov iç та tràv Гг]тах£бшу Siexpißsv opta. 150 Pauli Diaconi Hist. Langob. I 27. 151 Pauli Diaconi Hist. Lamgob. II 6; K ois F., Gradiivo I, 70. 48 pritiska proti zahodu.152 Isto kaže tudi razvoj obiskih odnosov do sosedov, kajti še nekaj desetletij traja, preden se Obri premaknejo proti zahodu in preden se njihovi napadi močneje začenjajo usmerjati v isto smer. Le neka arheološka najdba grobišča, v katerem so pomešani moški s kestej- skim okrasjem z ženskami z langdbardskim,153 morda kaže, da je na lango- bardski odlhod že vplival tudi obrski pritisk. 7. Napadi na Bizanc v času 'b izan tin sko-pe r z i j s k e vojne do 591. — S premaknitvijo Langobardov iz Panonije sta se odprli Obrom dve možnosti napredovanja: že stara, proti Bizancu, in druga .nova, da se obrnejo na zahod in osvoje po odhodu Langobardov leta 568 sam nase navezani notranji Norik ter da posežejo ob Donavi navzgor še dalje v srednjo Evropo, na frankovsko področje. Skoraj ves obrski pritisk pa • je še dve desetletji usmerjen le proti Bizanou. Kakor bornio še videli, v tem času Slovani le polagoma napredujejo v Vzhodne Alpe. Obri sami pritiskajo sprva predvsem proti Sirmiju, ki so ga Bizantinci ob propadu Gepidov izpulili iz barbarskih rok. Ponovno prihajajo v Bizanc obrska poslanstva, ki terjajo za Obre tako Sir mi j, češ da je pripadal Gepidom, ki so jih Obri premagali,» kakor tudi »'vsakoletne darove«, ki so jih nekdaj prejemali bolgarski Kutriguiri. in Utriguri, češ da jim sedaj gospoduje Bajan.154 Kagan je celo ponujal otroke olbrskih velikašev kot talce zato, da ne bo napadel Bizanca, če dobi Sirimij, toda cesar, ki je postavil za poveljnika ob Donavi enega med svojimi najboljšimi vojsko­ vodji, Tiberija,155 je ponudbo' odbil. Tiberij je moral začeti z vojsko in je Obre res premagal (okr. 570) .lse Tako so se marali Obri odreči svojim željam do ugodnejše prilike, ki je nastopila v zvezi z vojno med Bizanoem in Perzijo (572—591), v kateri je imoral Justin že konec 573 prositi za enoletno premirje zaradi bizantinskih porazov.157 Obri so udarili preko razgaljene Donave, od koder je bila vojska pritegnjena na vzhodna bojišča, in so talko hudo premagali Tiberij evo vojsko, da je Tiberij sam prigovarjal cesarju, naj sprejme obrske zahteve in sklene mir.1"* Bizanc je moral "2 Pauli Diaconi Hist. Langoib. II 26; KOB F., Gradivo I, 74; Haupt­ mann L., n n. m., str. 153-154; drugače meni Stein E., n d., str. 9—10 15з Werner J., Das ìamgdbaxdieehe Gräberfeld von Vairpatata un West- ungarn še neobjavljen referat na III. niednar. kongresu prazgodovinskih im proto- zgodovl'nskih ved, 16. VIII. 1950 v Zürichu; po obvestilu tov. J. Kast elica. "* Menander 28, 29, 30, 33. 155 Manamder 29, stir. 66. . ; we Menander 33, str. 69—70; Johannas Biclar. Chrome, a. a. o/O; si Hauptmann L.', n. n. im., str. 155; Stein E., n. d., str. 13. • IST Diehl C h.-Marcai s G., n. d., str. 129; Stein E., n. d., str. 27-48. !»Ta Konec 573 ali v začetku 574;' Menander 34, str. 70; Evagnus V 11; Teof anes ed de Boor I, str. 246; gl. Hiaiup tmann L., n. n. m., sitr.loo; ne slede na Teofamovo datiranje v 1. 574 postavljajo glede na Menandrova poro­ čila kier pa so ohranjeni le odlomki, ki niso «Murami Sin med katerami m vedno eotava medsebojna aveza ohranjenega, ta bizantinski poraz mnogokrat v''lieta okr 570-571 (tako Diehl C h.-Mar çai s G., n. d, str. 131; Bre­ uer L.,'Vie et mort de Byzance, 1947, str. 40; Dölg er F., Regesten der Kaiserurkunden des oströmischem Reiches von 565—1453 I, 1924, 21, str. 3); ovira za tako datiranje ni le Teofanov podatek, marveč alasti dejstvo, da bi bila po taiketm porazu na zahodu skrajno neverjetna Justinoiva oisabnost v raz­ merju s Perzijci, ki1 je izzviala vojsko na vzhodu; Stein E., n. d., str. 24—2o, 46-48. 49 Zgodovinski časopis — 4 odstopiti Obrom Srem razen mesta Sirmija, Tiberij, ki je postal Justinov sovladar, ker 'je ta znorel, pa je sklenil z Obri mir in zavezništvo, zato pa jim plačeval letno po 80.000 zlatnikov.158 Obri so se z uspehom začasno zadovoljili. Tako so mogli Bizantinci pritegniti donavsko vojsko ona perzijsko bojišče,- Obri pa so poskusili znova uveljaviti svojo nadolblast nad vlaškimi Sloveni, iki so se po odhodu Obrov v Panonsko kotlino osamosvojili in se spet združili v samostojni plemenski zvezi. Bajan je poslal k njihovemu knezu Daairiti in drugim plemenskim poglavarjem poslance z zahtevo, da se pokore Obrom in jim plačujejo tribut.159 Sloveni so obrsko zahtevo odbili in v prepiru, ki je nastal, pobili obrske posilamce. Njihovo stališče je bizantinski pisec zavil po. svojem načinu v ponosni, mnogokrat navaijami rek: »Daurita in z njim ostali gla­ varji so rekli: Kdo jo torej tisti med ljudmi, ki ga je rodil svet in ga grejejo sončni zanki, da bi podvrgel našo silo; navajeni smo namreč, da gospodujemo taji izemlji, ne pa da bi drugi naši. In zabrdno bomo taki, dokler bodo fooji in meči.«160 Spreminjati pa se je začelo tudi slovensko razmerje do Bizanca. Dočim smo še do srede 6. stoletja mogli zasledovati nekakšno povezanost slovenskih napadov z bolgarskimi in so po letu 558 dalj časa celo mirovali, začno sedaj napadati sami. Izrabili so> pač ugodno priložnost, ko1 ibizantinska mejia na Donavi po letu 574 ni bila zavarovana. Kagan je namreč ob svojem napadu na Slovene leta 578 »mislil, da bo našel deželo polno bogastev. Kajti Sloveni so pogosto (plenili) bizantinsko ozemlje, njihovega ozemlja pa nikdar nobeno od vseh ljudstev«.161 Prav tak slovenski napad, pri katerem je vdrlo leta 577/578 — v četrtem letu Tiberij eve vlade — po Menandrovem sporočilu preko' Donave okrog 100.000 Slovenov in »oplenilo Tracijo in mnogo drugega«, celò »Grčijo so opustošili«,162 ko so se kazale nevarnosti tudi na drugih straneh, »Tiberij pa nikakor ni imel sile, ki bi bila kos v bojn le enemu dein sovražnikov, kaj šele vsem skupaj, in zares sam zase ni mogel iti pròti sovražnikom,. ker so bile sile Romejeev obrnjene proti vzhodnim sovražnikom« (se. Per- zijcem),163 je sprožil tudi nov obrski poseg k Slovanom. Tiberij se je namreč obrnil do Bajana s prošnjo, da bi ukrotil Slovene z vojsko, in ko je Bajan delno zaradi starih računov s Sloveni in upanja na plen, delno zaradi cesarjeve prošnje pristal na pohod proti Slovenom, so Bizantinci njegovo vojsko, »ibaje okrog 60.000 konjenikov, oboroženih z oklepi«, pre­ peljali iz Panonije v 'bizantinski Ilirik, od koder je prišla po desnem bregu Donave v Dobrudžo. Tu so jo (bizantinske ladje znova prepeljale čez, reko. »Brž ko je prišel irua drugi breg reke, je takoj zažgal slovenska naselja in opustošil polja, vse oplenil in izropal, ne da bi se mu kadarkoli kdo izmed barbarov, pobeglih v goščavo in gozdne luknje, npal postaviti po 158 Menander 34—35, str. 70; 43, str. 86—87; 48, str. 98—99; 63, str. 121; Evagirius V 11—12; Teofanes, ed. de Boor I, sitr. 277; Johannes Biclar a. a. 573, 574; Ivan Efeški III 5; Hauptmann L., n. n m. 159 M e nan d a T 48, str. 100; Kos F., Gradivo I, 82. 1(50 Menander, n. n. m.; Kos F., n. n. m. 161 Menander, n. n. m.; Kos F., n. n. m. 162 Menander 47, 48, str. 98; K os F., Gradivo I, 82; Stein E., n.d., str. 105_ 163 Menander 48, str. 98; Kos F., Gradivo I, 82. 50 robu v boju«.164 Ob tej priliki sicer ne izvemo ničesar o tem, da bi imel ta pohod kake trajnejše posledice za razmerje med Obri in Sloveni; glede na slovensko obnašanje se sprva zdi to celo izključeno. Pozneje pa vendarle izvemo, da so Sloveni takrat izročili veliko število ujetih Bizantincev,165 podvrgli se pa tudi olbrski nadoMasti in celo obljubili plačevati vsako leto tribut.166 Toda zaenkrat so očitno klonili le pred dbrsko vojsko, dokler je bila ta nad njimi. Po koncu vojske so se pa znova poskusili osamosvojiti. . Hauptmann je sicer domneval zaradi tega, ker se v istem času obnove slòvanskPnapadi proti Bizanou in obrski napadi proti Sirmiju (leta 579),. da gre le za dve -različni akciji pod obrskim vodstvom, posebej glede na poročilo Mihaela Sirskega oflb zavzetju Ambiala.167 Pravilna je sicer Haupt- mannova ugotovitev, da se izpopolnjujejo poročila Menandra, Ivana Efe- škega, Mihaela Sirskega in Teofilakta Simokate o tej dobi med seboj. Toda prav ta* poročila pokažejo, da se ofersko in slovensko razmerje do Bizanca do leta 583 med seboj razlikujeta in da nista povezana v celoto. Ivan Efeški sicer pripoveduje, da so po Justinov! smrti (oktober 578) še močneje kakor prej napadla bizantinsko državo »prokleta ljudstva Slo­ venov in onih z nakodranimi ali dolgimi lasmi, ki se imenujejo Obri«.168 Njegovo podrobnejše poročilo o teh dogodkih, ki sicer tudi na prvi pogled ne kaže v razmerju Slovenov do Obrov nikake spremenAe, je pa prilično nejasno in zvezano z raznimi vprašanji : Potem ko pove, kako je'obrski kagan dal zgraditi most preko Save, s katerim je nameraval pripraviti obleganje Sirmi j a, nadaljuje: »Nemalo je vznemirjalo njega (se. Tiberija) in vso državo to delo, ki je bilo v tretjem letu njegove vlade po Jrastinovi smrti, in on se je na vse načine trudil, da bi most podrli, pa tedaj 'ni mogel (tega storiti), in so mu oni gospodovali in ostali tam, pri čemer so zahtevali od cesarja: ali jim da on mesto Sirrnij na tem ibregu (se. Donave), da bi se naselili v njem, ali se bodo oni vojskovali z njim in opustošili vso njegovo državo inolitela). On pa se je odločno uprl, da 'bi jim ga dal. In glej oni, ki so se zbrali, so čakali ugodnega časa, da bi začeli vojno. Oni so zgradili, ' govore, tudi drugi most, česar nikdar ni bilo, in to so storili oni, priprav­ ljajoč hudobijo. Poglavje 25: o ljudstvu Slovenov (esqlavine) in o opustošenju, katero so napravili v Traciji v tretjem letu vlade krotkega cesarja Tiberija. —• (I.) V tretjem letu po smrti cesarja Justina in postavitvi za cesarja zmagovitega Tiberija je izvršilo napad prokleto ljudstvo Sloveni (esqlavine). Hitro so šli skozi vso Helado, pokrajine Soluna in vse Tracije in zavzeli mnoga mesta in utrdbe (qastros — castra). Opustošili in požigali so jih, ropali in gospodovali v pokrajini. Prebivali so v pokrajini svobodno in brez strahu, 164 Menandar 48, str. 09; Kos F., Gradivo I, 82. 165 M en an d e r 63, str.,122; Kos F., Gradivo I, 87. 166 Menia'ndex, 63, str. 122—123; Kos F., Gradivo I, 87. 167 Mihael Sinski, X 21; gl. pri Miaurquardt J., Osteufropäisehe imd estasiatisene Streifzuge, 1903, Mr. 484; Ha-upitmann L., n. n. m., etr 156 159 168 Ivan Efeški III 25; Kos F., Gradivo I, 83 in Djakonov A., n.n.m., str. 27—28. 51 kakor bi bila njihova. (II.) To je trajalo štiri leta, in doslej, zato ker je bil cesar zaposlen s perzijsko vojno im je vse svoje vojske poslal na vzhod — zaradi tega so 'preplavili pokrajino, prebivali v njej in se v njej hitro razširili, dokler jih hog ne vrže ven.169 Pustošili, požigali in ropali so celo do zunanjega zidu in so zajeli vse cesarske črede, mnogo tisoč (glav) in drug različen (plen). (III.) Glej in do tega dne, t. j. do leta 895 (t. j. 1. X. 583 do 30. IX. 584), ostajajo, žive in mirno prebivajo v pokrajinah Romejcev,170 ljudje, ki se niso upali pokazati iz gostih gozdov in (pro­ storov) zaščitenih z drevjem .in niso vedeli, kaj je to orožje, razea dveh ali treh lonhidijev ßoyyjoia), t. j. kopij.«171 Začetek^obeh dogodkov, ki jih opisuje Ivan Efeški na koncu 24. in v začetku 25. poglavja VI. knjige »cerkvene zgodovine«-, gradnje mostu po Obrih in napada Slovenov preko Donave, je enako datiran in gotovo istočasen. Zgodila naj foi se oba v tretjem letu po Jiustinovi smrti (oktofora 578) oz. po postavitvi Tiberija za cesarja (novembra 578), toirej leta 581. Tja ju tudi v resnici postavlja- Djaikonov v svoji razpravi o sporočilih Ivana Efeškega o Slovanih v VI. stoletju.172 Za prvi dogodek je prilično lahko dokazati, da je datiranje Ivana Efeškega pogrešno.173 Po njegovem lastnem sporočilu spada ta dogodek pred začetek vojne med Obri in Bizantinci zia Sirmij. Prav tako govori v svojem podrobnejšem poročilu o gradnji tega 109 Zadnjih šest besed v t eni stavku so prevajali na različne načine- Prvi prevajalec Payne Smith' (The Third Part of .the Ecclesiastical History of John Bishop of Epheisœ, 1860, str. 432), jih je prevajal »as far as God -permits them«; Schonfelder J., čigar prevod se v znanstvenih delih največkrat uporablja, pa je prevedel prvi .»bis Got sie (hinaus) warf« (1. 1862). Že 1 1868 imu je Gut- schimid ugovarjal (Literarisches Centralblatt 1868, stir. 241), da »jih n; vr<*el ven bog, marveč nemški prevajalec«. Res je Vasilijev A. (Slavjane v *Grecii Vizant. vremenn. 5, etr. 409) prevzel Smith o v prevod (»naskotjiko Bog jim eto pozvoljal«), .ki se mu je pridružil tudi M a no jI o vi б (Vjesnik Zemiallj. a,rkiva 3, 1901, str. 147—148). Med orientalisti pa je vendarle dobival Schönfelderjev prevod vedno širši pristanek: Marquardt je Hauptmamnu (Byzantion IV 1929 str 157) prestavil: »jusqu'à ce que Dieu les abattit«, Brooks E. W., fei je 1. 1935 znova izdal Cerkveno kroniko Ivana Efeškega v Corpus soriptorum chrfetianoa-um orien- takum, pa se je odločil za prevod ».poka lih vybrasirt bog« (gii. Djakonov A., n. n. m,., str. 32, op. 4); le-. Djakonov A. (str. 32) še vedno vzdržuje prevod »poka dopuskaet ih bog«, in pravi, da »misli, da je tako treba razumeti besedo ,rame_«, da pa je Brook sov prevod »prav tako sprejemljiv«. 1,0 Schonfelder J. M. je dirne! tu še dostavek: »ohne Sorge und Furcht, plün­ dernd, mordend und brennend, sind reich geworden und besitzen Gold und Silber, Pferde-Heerden und viele Waffen und haben gelernt, Krieg zu führen, mehr als die Römer«, ki so ga mnogokrat ciitiraÜ in ga še danes mnogokrat upo­ rabljajo za karakteriizacijo slovanskega vojaškega napredka v 6. stoletju Brooks je v svoji izdai to besedilo izločil iz te zveze (str. 327—8), pai tudi Djakonov ga v svojem prevodu izpušča (str. 32), čeprav usmerjenost njegove razprave izklju­ čuje možnost, da hi to storil, ako ne bi bil trdno uverjen o praviillnosti B rook - šovega postopka. Ta stavek je z ositalim besedilom, zlasti z zaključkom, vse­ kakor v nasprotju. 171 Ivan Efeški VI 24-25; gl. prevode: Schönfelder: Vjesnik Zemalj. arhiva I, 1899, str. 117-118, delno Kos F., Gradivo I, 88; Marquardt- Hauptmann L., Byzantion IV, 1929, sik. 156—157; Djakonov A nnm str. 30, 32. . ' 172 Djakonov A., n. n. m., sir. 31—33. 109-lllHaUPtmantl L'' U' n' ™'' StT" 15Š' Stein E-' n- d-' sbr- 105—106, 52 mostu tudi Menainder, ki pripoveduje celo, kako je še neposredno pred njegovo gradnjo šlo v Bizanc obrsko poslanstvo po običajno vsakoletno1 dajatev in kako so prišli obrski poslanci v Bizanc tudi med gradnjo mostu samega.174 Vojna zastran Sirmija, ki se je končala ob koncu Tiberijeve oz. ob nastopu. Maurikijeve vlade, torej konec poletja 582,175 pa je trajala tri leta: kagan si je namireč v mirovni pogodbi izgovoril izplačilo treh letnih bizantinskih dajatev, ki jih zaradi vojne ni doibil.176 Gradnja mostu preko Save spada torej brez vsakega dvoma v leto 579. Prav tja pa apatìa tudi začetek slovenskega napada ртеко Donave. Napad, ki je trajal najkasneje do začetka jeseni 584 vsaj štiri leta, se ni mogel začeti šele v pomladi 581. Letnica, ugotovljena za začetek gradnje obrskega mostu, velja — to dokazuje povezanost obeh sporočil pri Ivanu Eieškem — pač tudi za 'Slovenski napad. Spričo vsega tega je prav ver­ jetna Hauptmannova domneva, da je v obeh primerih napačno napisano »v tretjem letu« namesto »v tretjem mesecu«, s čimer pridemo prav v začetek leta 579.1TT S tem v skladu 'je tudi zgoraj navedeno sporočilo Ivana Efeškega, da so povečani napadi Slovenov in Obrov proti Bizancu sledili neposredno Justinovi smrti in Tiberij evemiu nastopu na prestol. S tem pa problematika gornjega sporočila o elovanskeim napadu še ni izčrpana. Na prvi pogled se zdi, da gre pri njem le za opis enega samega dolgotrajnega slovenskega napada, ki je trajal od 579 pa do 583/4. Dja- konov je prepričan, da gre >za nepTetrgaine in glede obsega povsem nezmanj­ šane napade v teku vsega tega razdobja, pa tudi Hauktmann meni, da gre pri Slovenih, ki so še »danes« v bizantinskih pokrajinah, le za ostanke onih, ki jih »bog vrže ven«.173 Prvi pazljivi analizi vira pa se vendarle pokaže v tekstu razpoka, ki jo -je slutil že HaTiptmanin. V prvem delu poročila (I) se opisuje vpad, kakor da je že končan in kot da je trajal štiri leta. V tem nas se potrdi opomba, da so ibili Sloveni v bizantinskih pokrajinah, »dokler jih bog me vrže ven« (II). Djakonov si sicer to frazo razlaga kot pričako­ vanje bodočega razvoja. Toda — poročila Teoiilakta Simokate o teh letih vendarle dokazujejo, da je bilo velikega slovenskega napada konec pred letom 584. Mir med Obri in Bizantinci, sklenjen jeseni 582, namreč »ni trajal dalj kakor dve leti«.179 Ko so Obri v času žetve leta 584 znova napadli, pa Singiduna ni čuvala niti močna vojaška posadka, niti ni bilo v mestu meščanov, zaposlenih v tem času s poljskimi deli, »ker je vladala v T r a - ci j i zaradi miru popolna brezsknbnost«.1So Ne glede na mir z Obri bi bil tak položaj popolnoma nemogoč, če ne bi bilo v tem času že tudi konec velikega slovenskega napada, opisanega pri Ivanu Efeškem. Če je trajal 174 Menander 63—64, str. 121—126., 17r>Mena.nder 66, str. 129—131; Teofilakt Simokata I 3, 4—8, str. 44—45. 176 Menander 66, str. 130. 177 Hauptmanji L., n. n. m., str. 158. 178 H a up t:m atnn L., n. n. m. 179 Teofilakt Simokata I 3, 8, str. 45: où itspas-âpco Sš Sivjpxscav ~Љч Suo iviauTûv a£ aiiovSai. 180 Teofilakt Simokata I 4, 1: Sia TO êx -CTJS slpijvT)s fa&ufi£av TIOXXTJV uitspsx^siGftai -rijs врфиЈс. 53 ta napad res štiri leta, se je moral tudi v resnici končati v prvi polovici Jeta 583. Kako torej, da sede slovenski napadalci, ki jih leta 583 »bog vrže . ven«, v 1. 584 še vedno brez skrbi in nemoteni v bizantinskih pokrajinah?' Ali ne gre morda 'tu za dva različna napada, pri čemer je pri drugem v novih okoliščinah Slovenom prišla na pomoč nova podpora, ki je uničila učinek nedavne »božje pomoči« Bizancu? Vzporejanje podatkov Ivana Efeškega z drugimi o Slovanih in Obrih nam razpoko, ki 'jo pri gornjem poročilu samo zaslutimo, docela jasno osvetli in dokaže. Leta 579 je prišel Bajan s svojo vojsko do Save med Singidunom in Sirmijerh in začel s pomočjo bizantinskih obrtnikov, ki so mu delali pred tem palačo v njegovem ringu, graditi most preko reke, ki naj bi preprečil pomoč bizantinskega rečnega ladjevja Sirmiju. Vendar je to delal še z izgovorom, da bo išel znova nad Slovene. To je prisegel poveljniku bizantinskih čet v Singidunu, s takim sporočilom pa je poslal poslance tudi k Tiberiju. Toda Tiberij je dbrski pohod proti Slovenom odklonil.181 Že v tem času, ko bi Obrom koristili še mirni odnosi z Bizan­ tinci, pa so vlaški' Sloveni odprto vdrli preko Donave.182 Samostojnosti Slovenov v razmerju do Obrov in glede njihovega nastopa do Bizantincev pa ne dokazuje le ta razlika, marveč tudi, da niso hoteli plačati Obrom obljubljenega tributa, da so celo pridržali obrskega poslanca., ki je prišel ponj,183 poslanca, ki se je vračal od cesarja z njegovim odklonilnim odgo­ vorom, pa je na povratku nek slovenski oddelek, ki je plenil po bizan­ tinskem ozemlju, ujel in celo ubil.184 Ko so Obri v času, ko se je mudil njihov poslanec v Bizancu, dogradili most preko Save, so tudi oni spremenili svoj obraz. Odprto je zahteval nov poslanec, ki ga je kagan odposlal še, ko je bil prvi na poti, od bizantinskega cesarja izročitev Sirmija kot dediščine po Gepidih.18s Ko je Tiberij tudi to zahtevo odbil, se je jeseni 579 začela vojna. Po triletnem obleganju (579 do 582) je končno prisilil glad meščane k predaji mesta, s čimer so si odkupili prost odhod, seveda brez vsakega premoženja.186 Ker je požrl Tiberiju crnomorski vihar ladjo z darovi, s katerimi je menil pridobiti proti Obrom zahodne Turke, je bil prisiljen skleniti z Obri mir, se odreči Sirmiju in plačati 'za pretekla tri leta vojne običajno letno podporo> po 80.000 solidov.187 Ne glede na ta mir so Sloveni svoje napade proti Bizancu še nadaljevali vsaj v začetek prihodnjega leta. Ropali so po vsem Balkanu in ogrožali celo Carigrad, kjer so prišli do »dolgega zidu« in povzročili paniko v mestu.188 V tem letu pa jih nenadno »bog vrže ven« (583). 181 Menander 63—64, str. 121—126; Ivan Efeš.k i VI 24. 182 Ivan Efeškii VI 25; Menander 64, str. 125 in 126 183 Menander 63, str. 122—123. 184 Memander 64, str. 126; gl. tudi Stein E., n. d., str 109 185 Menander 64, str. 126—128; Ivan Efeški VI 24 186 Menander 65, str. 128—131; Ivan EfešM VI 30, 32, Vjesnik Zem. ark. I, str. 119, 120; Š.išić F., Priručniik fevara hrvatske historije 1/1, 1914, stran 116; podrobneje obravnava potek vojne Stein E., n. d., str 109—113 18T Menander 66, str. 129—131; Teoîilakt S im ok a t,a. I 3, 4-8, str. 44—45. * 1SS Mihael Siirskii X 21, 8, Marquardt J., n. d., str. 483. 54 Kaj je mislil sirski škof, ko je to napisal? Mogoči sta dve različni Tazlagi, od katerih ima vsaka toliko verjetnosti, da se ne moremo odločiti med njima. Na eni strani kažejo namreč .poznejši 'boji med Obri in Bizan­ tinci, ki se začno leta 584, da so Obri med koncem leta 582 in začetkom teh novih pohodov vsekakor za nekaj časa uveljavili tudi v resnici svojo nadoblast nad vlaškimi Sloveni in jih vključili v obrsko-slovansko ple­ mensko zvezo. Prav lahko .mogoča je domneva,' da je bilo to zvezano z obrskim pohodom preko Karpatov na Vlaško, ki je prisilil Slovene k po­ vratku domov. To nenadno razprtijo med dvema napadalcema na Bizanc, ki je pretrgala napade, bi pobožni sirski škof prav lahko smatral za »ibožji dar« Bizahcu. Tako Ibi pa .mogel soditi 'tudi>v zvezi z drugo možnostjo, dasi je ta že tudi v zvezi z bizantinsko diplomacijo, le da zaradi pomanjkljivih izvlečkov iz dela Ivana Efeškega, ki so se nam ohranili v poznejšem delu Mihaela Sirskega, ne imoremo za trdno 'reči, ali spada njen uspeh že v leta 583 ali pa 584, ko so se že začeli novi, iskupni sloveinskoKJibrsfci napadi preko Donave. Tudi proti Slavenom so namreč Bizantinci posegli po po­ dobnem sredstvu, kakor so ga imenili porabiti leta 582 proti. Obrom: nago­ vorili so namreč Ante, da so napadli Sklavenijo (583 ali 584?), »jo. oropali, odvlekli njeno bogastvo in jo požgali«.189 Če spada ta napad v 1. 583 — to je prav mogoče, ker govori Mihael Sirski ob tej priliki le o slovanskih napadalcih na Bizanc, ki da so prodrli do dolgega zidu — potem so bili Anti tisti, ki so prisilili Slovene k Obramibi domovine in v zadnjih letih tja iz bizantinskih pokrajin navlečenega 'blaga. V tem primeru bi bilo kaj lahko mogoče, da so> se Sloveni tudi sami povezali z Obri v širši plemenski zvezi. Če pa spada ta antski napad že v čas novega slovenskega napada na Bizanc, pa spada v leto 583 gotovo- poseben obrski napad na Slovene, Id naij bi pripravil enoten nastop ljudstev severno od Donave v bodočem navalu na Balkanski polotok, ki so ga Obri tedaj že pripravljali. Najsi bo tako ali drugače, vsekakor pokažejo dogodki sledečih let, da so od 583 dalje nekaj časa tudi vlaški Sloveni spadali v Okvir obrsko-slovanske plemenske zveze in pod obrsko vodstvo.. Od novega cesarja Maurikija, ki je jeseni 582 zamenjal Tiberija, je namreč kagan zahteval nove usluge, končno pa, da naj se letna dajatev Obrom zviša na 100.000 zlatnikov. To zadnjo zahtevo je Maurikij odbil in zato so Obri znova vpadli preko Donave (v času žetve 582), z njimi vred pa tudi vlaški Sloveni. Sporočilo Mihaela Sirskega, da je dežela teh Slo- venov »na zahodu reke, ki se imenuje Donava (Donabis)« in da so Bizantinci proti njim pridobili Ante, ne pušča nobenega dvoma, da so se cibrskega pohoda tokrat udeležili Tes vlaški, ne pa le panonski Slo­ veni.190 »Obri in druga slovanska ljudstva« — pod temi so mišljeni Sloveni, ki so zaradi antskega vpada »postali divji kakor lev proti plenu« — nasto­ pajo v času Maurikija očitno kot enotni napadalci preko Donave.191 Obri so_iz Sinmija vdrli proti vzhodu, zavzeli Singidunum, ki je bil zaradi miru 1S!I Marquai d t J., n. n. m. 190 Hauptmanm. L., n. n. m., str. 158; tekst Mihaela Sirskega: Marquardt J., n. a. m.; drugače, a gotovo napačno: D jak on o v A., n. n. m., str. 34. 191 Ivan Efeiiki V 19; Kos F., Gradi'vo I, 91; Marquardt, n. n. m. v Traciji po slovenskem umiku (583) (brez posadke, pa tudi njegovo prebi­ valstvo je 'bilo zaradi žetve izven mesta, Viminacium in Auguste ob Donavi. Sloveni so pa znova vdrli do Carigrada, a tu jim je izpodletelo in »niso mogli vdreti in osvojiti glavnega mesta države«, zato so se oformili nazaj pioti Anhialu (db Ömem morju), kamor' so udarili tudi Obri. V zvezi s pad'cem tega imesta se nam je ohranilo sporočilo, 'ki 'kaže, da takrat ne gre za dve samostojni akciji, marveč da so 'bili tudi slovenski napadalci pod kaganovim poveljstvom: ko so Sloveni zavzeli mesto, »so našli tam ono škrlatno obleko, iki jo je Anastazija, Tiberijeva žena, podarila kot votivni dair tamošnji cerkvi, ko je šla v kopališče. To je vzel kagan in jo oblekel, rekoč: ,Če želi ali ne želi romejski cesar, glej, država mi je bila dana'«.192 Ti o-brsiko-slovamski nastopi so bili tisti, zaradi katerih je Ivan Efeiki 1. 584 napisal, da so Sloveni vtem č a s u spet na bizantinskih tleh, dasi so se že prej umaknili. Ko so boji trajali tri mesece, je Maurikij poslal kaganu poslance s prošnjo za mir pod starimi pogoji, ki jih je pa kagan zavrnil z grožnjo, da bo podrl »dolgi zid«.193 Tako so 1. 585 prišli znova (bizantinski poslanci s ponudbo, da se poveča bizantinska »podpora« na 100.000 zlatnikov letno. Tedaj se je kagan spričo približevanja zalhodnih Turkov, ki so baje nameravali napasti Sirmij, kaj hitro odločil in sklenil mir z Maurikijern.191 Tokrat pa so Obir sklenili mir le navidez. »Po kratkem času... je obrsko pleme znova napadlo Bizantince, toda ne očito, marveč na zelo zavraten in zloben način. Poslalo je namreč ljudstvo Slovenov«.195 Tudi pri tem ^napadu more iti, sicer namreč obrsko vodstvo napada ne bi bilo prav nič skrito, le za vlaške, ne pa za panonske Slovene, ki so sestavljali oddelke v oforski vojski sami.196 Napad Slovenov. je zajel »večino bizan­ tinskega ozemlja«, prišli so spet do »dolgega zidu«, ki ga je pa Maurikij dal hitro zasesti s carigrajsko posadko. Komentiolos, postavljen za povelj­ nika, je nato Slovene premagal pri reki Eirginiji, blizu Hadrianopolisa pa razbil še slovainsko vojsko pod poveljstvom Ardagasta, ji odvzel plen in očistil Astiko (pokrajino med Hadrianopolisom in Filipopolisoim) od napadalcev, ki jih je s tem potisnil preko Balkana na sever. Toda spo­ mladi dragega leta (586) so v odgovor napadli spet Obri sami. Kagan je za svoj nastop poralbil malenkosten povod, da se je namreč »Skit« Booko- lobra speča! z neko njegovo ženo, nato pa skrivaj -nagovoril k begu sedem podložnih Gepidov197 in se umaknil v Bizanc. Že v prvem sunku je zavzela obrsko-slovenska vojska — da gre kljub Teofilaktovemu pripovedovanju le o Obrab, za skupen obrsko-slovenski nastop, kaže že smer napada in še 192 Mihael Sirski X 21, Marqua rd-t J., n. d., str. 483—484; Teo- Hlakt Sim oka ta I 4, 4, atir. 47. 193 Teofilakt Simokaita I 4, 6—8, str. 47. 194 Teofilakt Simo'kata I 6, str. 50—52; Mihael Sirski X 21, M a r q u a r d t J., n d., str. 485. 195 Teofilakt S imo,kata 16, 6—7, 6; str. 52; Kos F., GradiJvc I, 90. 196 0 možnosti napada plemen, :ki so sicer pod vrhovno oblastjo, a vendarle uživajo precej samostojnosti, gl. za dobo zgodnje fevdalne države primere iz bizantinsko-goiske vojne pri Hauptmannu, Čas 17, 1923, str. 311, Byzan- tion IV, 1929, str. 158; za plemenske zveze velja to seveda še v večji meri. 197 Teofilakt Simokata I 8, 4, str. 54. 56 posebej opis prvega obleganja Soluna, ki spada v to leto in ne v 1. 59719S — Mezijo in Skitijo med Donavo in Balkanom (torej na meji vlaških Slo- venov) in zavzela tam vrsto mest (RatiarLjo, Bononijo, Akis, Dorostolon, Zaldapo, Panaso, Markianopodis in Tropejon).199 Ta smer napada kaže, da je poročilo v Miracula s. Demetrii o njem docela resnično': ko je Mauri- kij odbil kaganove zahteve, tako poroča vir, »pokliče (se. kagan) k sebi ves neverni in divji rod Slovenov, vse to ljudstvo mu 'je bito namreč podložno, in je pomešal mednje nekaj barbarov drugega rodu in vsem skupaj ukazal, naj začno z vojsko«.200 Napad na Solun v septembru je pa vendarle izpodletel, ne glede na oblegovalne stroje, ki so jih napadalci uporabljalli in ne glede na njihovo veliko številčno premoč. Spomladi 587 (ne 586, kakor misli Stanojević,201 kajti to se je zgodilo »v istem letu«, kakor razdelitev bizantinske vojske proti Perzijcem, ki spada v pomlad 587202) je Komentioloe, ki je bil že v prejšnjem letu po­ stavljen iza poveljnika bizantinskih čet, zbral voijsko v Anhialu, da bi od tod spet pridobil Bizancu pokrajine med Balkanom in Donavo, ki so v prejšnjem letu prišle v oibrsko-slovenske roke in po katerih so se Obri gibali precej domače.203 Bizantinski pohod se 'je začel z uspehi. Prišli so do Tomija, Markianopolisa in Zaldape in nekajkrat premagali »barbare«. V odgovor na ta napad je prišel nov obrski sunek. Bizantinska vojska je bila delno uničena, delno potisnjena v 'balkanske gore, napadalci so pa spet vdrli v Tracijo, kjer so zavzeli najprej Apiarijo, nato pa »izelo veliko romejskih mjest«; nekatera so se odkupila (Beroea), le redka pa so se mogla ubraniti (na pr. Diokletianopolis, Filipopolis in Hadrian opolis). Šele ob obleganju Hadrianopolisa so bili Obri spet poraženi, tako da so se umaknili iz južnih pokrajin. Ozemlja severno od Balkana Bizantinci po vsem videzu v tem času niso mogli osvojiti nazaj.204 Sloveni pa so tudi še v sledečem letu (588) znova vdrli v Tracijo in planili po njej.205 V bistvu isti položaj, je ostal na severni 'balkanski meji bizantinske države nespre­ menjen vse do konca vojne s Perzijci, t. j. do 1. 591. 8. N a s e 1 i t e v al p skin SI o vano v. Po odhodu Langobardov v Italijo je nastal v Panoniji in Vzhodnih Alpah prostor brez političnega gospodarja, v katerega polagoma napredujejo novi prebivalci, Slovani. Pisani viri nam ne sporočajo neposredno točnih podatkov o slovanskem napredovanju. L. 568 so Langobardi odšli, 1. 593/95 srečamo 'alpske Slovane že v boju z Bavarci v zahodni Karantaniji,206 okrog 1. 600 pa silijo že <31;1S Stanoj e vie S., Vizantija i Srhi, II, str. 208; Miracula s. Demsitrii, Migne J. P., Patrologia graeca 116, 1891, kol. 1283—1294; Kos F., Gra­ divo ï, 120. 199 Teofilakit Simokata I 8, str 54—55. 200 Kos F., Gradivo I, 120. 201 Stanojević S., n. d. I, str. 187. 202 Teofilakit Simokata II 10, 6—8, str. 89—90; gl. Pigulev- s k a j a N. V., Vizantija i Iran na .rubeže VI i VII vekov, 1946, str. 74. 203 Te o fila k t Sim okat a II 10, 12—13, str. 90—91. 204 TeoHakt Simdkata II 10—17, str. 90—105; T e of an es, ed. de Boor I, str. 257—259 k 1. 5S7. 20 ' T eo fi lak t Sim ok ata III 40, 7, str. 116—118; Evagriius VI 8. 206 Pauli Diaconi Hist Langob., IV 7, 10. 57 skozi »istrski dohod« v. Italijo.207 V času med tema dvema skrajnima mejama so alpski Slovani zasedli svojo novo domovino. Njihovo selitev je pa vendar mogoče časovno nekoliko podrobneje zasledovati, če upošte­ vamo podatke o obstoju oz. propadu antičnih škofij v teh pokrajinah, o denarnih najdbah iz tega časa, o jezikovnem razvoju in končno seveda tudi o gibanju in težnjah Obrov v tem razdobju. Najprej si oglejmo jezikovne podatke, kajti ti so le rezultat razvoja, sam na sebi časovno premalo določen; kljub temu pa morejo dati važne migljaje pri razumevanju ostalega, dovolj fragmentarnega gradiva. Pri tem se moramo vrniti k že zgoraj oinenjeni konzonantni kupini -dl-, ki je' pri južnoetovanskih jezikih že zamenjana z -1-, in k instrumentalu »ženo" namesto južnoslovauiskega »ženojo«. Ker sta ta dva pojava slovenščine zvezana s kolonizacijskim dotokom iz Podkarpatja, nam namreč njune izo- glose izražajo po vsej priliki ludi obseg ozemlja, ki ga je zajel podkarpatski kolonizacijski tok in katerega ne ali le v neiznattni meri.208 Pri tem je praktično uporabna le izoglosa glasovne skupine -dl-, glede katere je Ramovš ugotovil, »da je imela prvotna slovenščina v onih alpskih krajih, ki so bili kasneje germanizirani, na sedanjem Slovenskem Staijerskeon in Koroškem, po Reziji, slovenski Benečiji in po Goriškem že neasimilirano tl-dl«,209 »po vsem višinskem alpskem predelu; od vzhoda sem prodirajoča inovacija 1 za dl pa je zajemala čedalje globlje v ta pas«.210 Dočim prvotno Ramovš ni pripisoval item pojavom nikake važnosti za potek naselitve Alp po Slovanih,211 je že 1935 te dialektične razlike hipotetično razlagal prav s potekom naselitve: »Alpske Slovane je pripeljal v novo domovino oni dotok, ki se je .iz zakairpatske praslovanske 'zemlje razlil čez zapadni del Karpatov in čez Donavo v Panonijo, od koder se >je v drugi polovici 6. stoletja — po odhodu Langobardov v Italijo — pognal v Alpe in proti Krasu... Nekaj desetletij pozneje pa je proti zapadu prodirajoči tok balkanskih Slovanov gosteje obljudil vzhodne dele današnje Slovenije«.212 Leto pozneje mu ije hipoteza dozorela v določno trditev.213 Pri slovanski poselitvi Alp imamo torej po teh jezikovnih plastnicah opraviti z dvema tokovoma: prvim od severovzhoda, ki je predele južno od Alp zajel nujno manj intenzivno, in močnejši tok od jugovzhoda, ki je pešal proti severozahodu, mogel pa ij-e pognati starejši tok pred seboj proti zahodu (tako si razlagam na рт. pojav -dl- v Posočju). Slovenska priselitev v Alpe je — o tem bomo še govorili — ozko povezana z Obri. Pojasnilo za prekretnico v priseljevanju Slovanov v Alpe, ki nam jo kaže jezikovni razvoj, smemo iskati v nekoliko bolj znani obrski zgodovini toliko prej, ker so Obri sedeli od 1. 568 na pori, ki veže takratno jedro južnih Slovanov severno od spodnje Donave in v Daciji z Vzhodnimi 207 Kos F., Gradivo I, 181; Šišič F., Priručnik, str. 174. 208 Ramovš F., Historična gramatika VII, 1935, ,str. XVIII—XIX; iisti, Kratka zgodovina I, str. 93—94. 209 Ramovš F., Historična gramatika II, str. 193—198. 210 Ramovš F., Kraitka zgodovina... I, str. 47—49. 211 Ramovš F., Časopis za sloven, jezik, književ. iin zgodov. 2, 1920, str. 102—110; isti, Historična gramatika: II, str. 198—207. 212 Ramovš F., Historična gramatika -VII, str. XVII—XIX. 213 Ramovš F., Kratka zgodovina I, str. 93. 58 Alpami. V prvih desetletjih po odhodu Langobardov v Italijo so Obri vadrževali z njimi Tes prijateljske odnose. Poglavitna obrska pažnja in akcija sta foili v tem času posvečeni, kakor smo že videli, Bizanou. L. 567 jim je sicer izpodletel poskus, da osvoje Sirmij, tudi napad na Balkanski polotok okr. 1. 579 ni prinesel zažeijenih uspehov. Xato pa so 1. 579 sprožili razdobje dokončne osvojitve Balkanskega polotoka po Slovanih. Erodiranje v Alpe je bilo v tem času le stranska akcija, omejena po vsej priliki na teritorij, na katerem Longobardi niso bili zainteresirani. To daje slutiti dejstvo, da iz tega časa nimamo nobenih poročil o pogodbah med Lango- bardi in Obri o miru, ki se pojavijo proti koncu 6. stoletja. L. 582 so Obri po triletnem oibleganju zavzeli Sirmij, ki ima pomen ključne postojanke za masovni prehod južnih Slovanov proti zahodu.214 Hauptmann in enako tudi Rus215 sicer odlagata intenzivnejšo slovensiko-ohrsko akcijo proti za­ hodu do zadnjega desetletja 6. stoletja. Podrobnejši podatki pa kažejo, . da moramo prav v padcu Sirmija gledati tisto preo'k'reitnko, od katere se začenja širša slovanskoofarska .akcija v Vzhodnih Alpah, iki se ne umika niti pred prvimi lokalnimi- oboroženimi spopadi z Langotoardi. Preidimo na njihovo analizo! Iz 1. 579, torej iz istega časa, v katerem se začenja 'boj za Sirmij, izvira zapisnik sinode v Gradežu, ki naj bi potrdila pravice gradeškega patriarha.216 Tekst je sicer poznejša potvorha, a podpisi so ibrez dvoma pristni, povzeti po nekem pristnem dokumentu.21T Med 20 škofi, podpisanimi za patriarhom, najdemo tudi sledeča imena-. Leonianus episcopus s. ecclesiae Tiborniensis, ... Joannes episcopus s. ecclesiae Celejanae, .... Patricias episcopus s. ecclesiae Emonensis, ... Aaron episcopus s. ecclesiae Avoriciensis, ... Vigilius episcopus s. eccle­ siae Scaravensis (Scaravaciensis). Zastopane so h ile torej škofije v Teur- niji, Celeji, Emoni, Aguntu, dočim smatra škofa Vigilija Egger218 za »karavanškega« škofa v Juenni, hipoteza, ki je ni mogoče dokazati in je neverjetna: vsi ostali škofje z edino izsjemo säbenskega (piri- katerem je uporabljen tradicionalni uradni naslov pokrajine) so namreč ime­ novani po kraju, v katerem je bil sedež škofije. Med' škofi s poznej­ šega slovenskega ozemlja manjkata dva: iz Poetovija in iz Virunuma. Pri sicer tako popolnem zastopstvu sufraganov to vsekakor preseneča. Opra­ vičena je torej domneva, da sta ti dve škofiji že propadli. Kos, ki sodi pri tem še s stališča, da imamo pri poselitvi Alp opraviti le z eno slo­ vansko naselitveno plastjo (razen v öbdonavskem hodniku),219 an eni, da sta morali potemtakem 'propasti 'tudi že obe škofiji v Celeji' in Emoni, »da-emonski in celjski škof leta 579 nista več 'bivala pri svojih škofijskih sedežih, marveč kot begunca pred prodirajočimi Obri in Sloveni v Jadran- 214 Ha-up.t mann L., Byzamtìon 4, 1929, str. 154—161. 213 Hauptmaiiin L., n. n. m., str. 161, 167; Rus J., Johannes — zadnji škof panonske, a prvi istrske Emone, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20, 1939, str. 166. 216 K o is F., Gradivo I, 85. 21,7 Kos M., K poročilom Pavla Diakona o Slovencih, Časopis za zgodov. in naroclop. 26, 1931, str. 203. "s Egger R., Frühchristliche Kirchenbauten im südlichen Nonikum, 1916, str. 138. 219 Kos M., Zgodovina Slovencev, str. 23—24. 59 skem Primorju«.2-0 Pri sunku, ki bi prišel od jugovzhoda ali vzhoda, M bil tak sklep seveda nujen. Pri napredovaniju od severovzhoda pa sta bila obratno pirav Viromum in Poetovio prva na uda™. Kolonizacijska zveza med dolino Mure in Koroško preko Neumarkta221 pa talk potek prve slo­ venske doselitve na Koroško vsekakor dopušča. Ker na drugi strani med imenovanjem emonskega in celjskega škofa na eni, ostalih škofov, ki so gotovo še sedeli v svojih škofijah, na drugi strani, v dokumentu ni nobene razlike, menim, da moramo za ta čas še vedno dopuščati obstoj obeh mest in škofij. Prav to dejstvo vsebuje obenem potrdilo, da je prvi slovanski val v Alpe prihajal v resnici od severovzhoda, ne pa od jugovzhoda ali od vzhoda. Povsem drugače pa je deset let pozneje. V opisu dogodkov v 1. 587 do 590 v zvezi z istrskim sporom okrog krivoverstva »treh poglavij« se omenjata kot patriarhova podpornika tudi škofa »Patricius« in »Johan­ nes« brez označbe kakršnekoli Škofije ali pokrajine.222 Ker ne izvirata iz vrst nekdanjih istrskih škofov, sta to pač škofa iz Emone in Celeje. Dva momenta pa kažeta, da škofija ni le slučajno opuščena, marveč da sta se v tem času nahajala v resnici že kot begunca v patriarhovi okolici' ali v Istri. Na eni strani manjka označba škofije razen pri njih in pri dveh istrskih škofih, ki sta bila — po istem poročilu — v resnici odstav­ ljena od ljudstva — le še pri enem, Clarissimiu iz Concordije. Na drugi strani, in to je važnejše, sta pa to edina škofa, ki se razen istrskih vne- mata za »istrsko« herezijo. J. Rus223 sicer res domneva, da- sta oba škofa sedela še (tedaj v svojih škofijah. Pri tem pa izhaja iz napačne pred­ postavke, da je spisek škofov pri Pavlu Diakonu spisek udeležencev sinode v Marami (589/590). Toda — sinoda je imela le 10 udeležencev, ob tej priliki pa je naštetih 17 škofov (brez patriarha Severa. Očitno gre za starejši skupni zagovor krivoverstva, iz časa pred Severovim pridrža­ njem v Ravßinni, torej najkasneje iz let 587—588. Poleg tega pa se opira Rus le še na domnevo, da je bil Johannes, ki ga sledimo pozneje v Sici­ lijo, zadnji škof panonske in prvi istrske Emone (Novi grad). Zato bi moral seveda Patricij najprej še v panonski Emoni umreti in dobiti naslednika Johannesa. V resnici je pa dokazal le verjetnost, da je bil Johannes škof v istrskem Novem gradu in da so tega ustanovili begunci iz Emone, pa nič več. Možen nam je namreč lep izhod, ki ne terja takih zamotanih pogojev, pa je bolj v skladu z zgoraj navedenimi seznami škofov: da sta se namreč oba begunska škofa, emonski Patricij (kot prvi in celjski Johannes kot njegov naslednik zvrstila v begunski škofiji. Končno najdemo v prošnji beneških in recijskih škofov do bizan­ tinskega cesarja Tiberija, da naj se glede »krivoverstva treh poglavij« odločitev začasno odloži (iz 1. 591), omenjene škofije v Virunumu (Breo- nensis), Teurniji (Tibumiensis) in Aguntu (Augustana),224 »kot nekaj, 220 Kos M., Časopis za zgodov. in narodop. 26, 1931, str. 203, 206. 221 Kos M., Zgodovina Slovencev, sir. 43. 222 Pauli Diaconi Hist Langob. III 26; Kos M., Časopis za zgodov. in narodop. 26, 1931, str. 203—204. 223 Rus J., n. n. m., str. 160—166. 224 Glede lokaMizatìje Kos F., Gradivo I, 103, str. 12б; Egger R., n. d., str. 12 si., 61, 109, 136—137; Kos M., n. n. m., str. 206. 60 kar je nekdaj obstojalo, glede sedanjosti treh škofij nas pa pušča vir popolnoma v nejasnem«.225 Njihove škofe med podpisniki iščemo zastonj. Tudi te škofije so torej okrog 1. 590 že propadle. Ugovor, ki ibi ga kdo utegnil navajati na podlagi Wopfinerjevega dokazovanja, da je ecclesia Breonensis škofija Säben, ki tedaj še stoji, ne pa Virununi,226 je prazen. Na Wopfner'jevo dokazovanje se namreč more opreti le tisti, kdor ver­ jame, da so škofje v istem pismu za isto škofijo ralbili različna imena (med podpisniki je namreč na prvem mestu Ingemuiinus episcopuis sanctae ecclesia« Saboniensis), v svojih uradnih aktih pa poleg tega uporabljali tudi še tretje ime (ecclesia Retiae secundae). Propadanje škofij kaže torej sledečo podobo: pred letom 579 sta pro­ padli škofiji v Viruinumra in Poetoviu, pred 587 celjska in emonska, pred 591 teumijska in aguntska. Pred 587 je toreji treba po vsej priliki posta­ viti začetek novega slovanskega vala v Vzihodne Alpe, močnejšega od prvega in usmerjenega ob rekah navzgor, torej prihajajočega od jugo­ vzhoda in vzhoda. V zvezo s tem valom spravilijam tudi propad lango- bardake naselbine v Kranju po 1. 580.227 0 boju.z Lango'bairdi pripoveduje tudi padec Meglarij, kajti v ruševinah tega kaštela so se našli ostanki langotiardske vojaške iblagaljne, v kateri pa ni več langO'bardski'h kovan­ cev iz časa po 1. 584—585.228 Po Obraki osvojitvi Sinmija se je torej že obrnil v Alpe nov 'slovanski val, ki je v manj kot desetih letih žalil v bistvu vse poznejše slovensko ozemlje. Bavarci, ki prodirajo v zadnjem desetletju 6. stoletja ob Dravi navzdol, trčijo 1. 593 v okoliših nekdanje, •Teurnije in Agunta229 že na Slovane. Že med dogodki iz leta 592 pa nam' Pavel Diakon poroča značilno vest: »V tem času je tudi kralj Agilulf napravil mir z Obri.«230 Na eni strani je to dokaz o nekih sporih pred" tem (padec Meglarij in Kranja!), na drugi strani pa ta pogodba kot prva v daljši seriji poznejših kaže, da se je 'resnični obrsko^slovanski teritorij vsekakor znatno primaknil k laindobardskemu. Notranji Norik, ki je po koncu bizantinske oblasti v severni italski ravnini živel še nekaj deset­ letij kot romanski otok sredi med barbarskimi ljudstvi samostojno živ­ ljenje,231 je 'bil sredi 9. desetletja 6. stoletja na jugu od Italije najprej odrezan, ob koncu tega stoletja pa je utonil v slovanskem morju. Tako je v Vzhodnih Alpah nastal popolnoma nov položaj. Slovani so v dveh kolonizacijskih razdobjih v več velikih kolonizacijskih tokovih232 22D Kos M., m. n. m. 226 Wopfneir H., Die Reise des Venantius Fortunatus, Schlern-Schrclteii 9, 1925, str. 402. 227 O tem podrobno razpravljam v delu Ustoličeivanje koroških vojvod in država' karantenskih Slovencev, ki čaka na tisk. 22S Stefan F., Der Münzfund von Maiglern-Thörl und die Firage der redu­ zierten SolMi, Numismatische Zeitschr. NF 30, 1937, str. 45, tab. IX; isti, Die germanische Landnahme in den Ositalpeu bis zum Ausgang der Völkerwan­ derung, Joanneum 6, 1943, str. 100—101. 229 Glede časa gl. Kos M., Časopis za zgodov. im narodop. 26, 1931, str. 207—208. 230 Pauli Diaconi Hist. Lamigob. IV 4. 231 Egg er R., Teiurni'a, 19262, str. 8. 232 Kos M., Zgodovina Slovencev, str. 32—48; isti, Geografski vestnik 8, 1932, str. 101—140; isti, Koroški zbornik, 1946, str. 43—75. 61 zagrnili področje Vzhodnih Alp do istrskega in tržaškega Krasa, Posočja, skoraj do izvira Drave, do Visokih Tur in reke Tranne ter severno od Donave do reke Muhi. Odslej se na tem ozemlju iz novih prišlekov v stoletnem razvoju izoblikuje posebno slovensko ljudstvo. 9. Maurikijeva vojna proti Slovenom in O!brom. — Ko se je po ikon eu vojne s Perzijci obrnil Maurikij na Balkanski polotok in začel z napadom proti Slovenom in Obrom, se je položaj na severni bizantinski meji začel nekoliko spreminjati. Preden pa očrtan» dogodke same, se moramo dotakniti njihove kronologije. 0 bojih poročata dva bizantinska pisca, Teoffiakt Simokata in Teofan, prvi brez točnih letnic, drugi pa sicer razporeja dogodke natančno po letih, toda ne kakor so se v resnici izgodili, marveč kakor se mu je pač zdelo, da bi bito dobro razvrstiti Teofiilaktove podatlke po posameznih letnicah, da nobeno leto ne bi ostalo brez svojega dogodka.233 Dasi je spoananje, da je Teofan glede kronologije teh bojev neupo­ raben, že staro, je vendarle zaradi svoje splošne dobre kakovosti in posebej zaradi luknje, ki jo kaže pri dosedanji interpretaciji Teofilaktov "opis bojev v letih 594—597/8, vplival pri zgodovinarjih glede razpore­ ditve dogodkov prav do najnovejšega časa.234 Ta »luknja« pri Teofilaktu Simokati je povzročila, da je zadnji, ki je načenjal vprašanje kronologije teh bojev, G. Lalbuida,235 menil, da ima Teoiilakt premalo dogodkov za ves čas od 591 do 602 in da je vprašanje njihove kronologije treba rešiti 'tako, da se prestavi začetek Maurikijeve vojske proti Obrom in Slovanom iz 1. 591 v 1. 595. Obenem z začetkom teh bojev poroča namreč Teofilakt238 • o sončnem mrku, ta pa je bil viden v Bizancu tako 1. 592 kakor 1. 595. Teoiilakt je torej po Lalbudinem mnenju vmesna leta po koncu perzijske vojne (591—594) enostavno izpustili, ker v njih ni bilo pomembnejših dogodkov. Že ta argumentacija ni srečna, ker take luknje pri Teofilaktu sicer ne najdemo nikjer, njegovo poročilo o pripravah za vojno< proti Obrom, ki da so sledile neposredno koncu vojne s Perzijci, pa je vsekakor dovolj močan argument, da moramo od obeh sončnih mrkov zvezati z začetkom pohoda prvega in ne drugega, ki je sledil šele čez tri leta. Nadaljnje dogodke razporeja Labuda pri tej svoji konstrukciji takole: 595 Maurikijev pohod, kaganov vpad in boji v Traciji; 596 Priskov pohod preko Donave proti vlaškim Slovenom; 597 Petrov pohod preko Donave proti vlaškim Slovenom; 598 boji za Singiduinum, obrski vpad v Dalmacijo; jesen 598 — pomlad 600 18 mesecev miru; od pomladi do jeseni 600 boji .pri Singidunu in ob Tisi; od jeseni 600—601 mir; 602 Petrov pohod proti vlaškim Slovenom. 233 BUT y J. B., The Groaiology oî Theofylactus Siimocatta, The Engl. Hist. Rewiew 3, 1888, str. 310—315; Hauptmana L., Čas 17, 1923, str. 315—317. 234 Prim, poleg v op. 1 navedenih del tudi D i e h 1 C h. - M a r ç a i s G., n. d., str. 133; Bréhier L., n. d., s*r. 44—45. 235 Labuda G., Bierwaze paóstwo stowiiansMie, 1949, str. 341—349. 236 Teofiilakt Simókata V 16, 5, str. 218. 62 To kronologijo poskuša podpreti še z dvema momentoma: Teofilakt poroča v zvezi s povratkom Maurikija z njegovega prvega pohoda proti Obrom, da sta v Carigrad prišla takrat poslanca framkovskega kralja Bosos in Betos (Bóoog aal Веттод). »Te je vladar tega ljudstva (po imenu Teodorik) ... poslal«,2" da bi po njih ponudil Maurikiju sodelovanje v boju z Obri. Teodorik je namreč sledil svojemu očetu Hildebertu šele 1. 595.238 Poleg tega so bili po Labudovem mnenju Franki zaimteresirani na takem zavezništvu proti Obrom šele od okrog 594/5 dalje, ko so začeli Obri in z njimi zvezani Slovani napadati Bavarce in Turingijee. S • tem podpira, domnevo, da so ee iboji začeli šele 1. 595. Do novega argumenta prihaja še v zvezi z vložkom o dogodkih v Carigradu, ki sledi omembi, da je 'bil zaradi svojega poraza v boju s Sloveni odstavljen Peter in za bizantinskega poveljnika ponovno postavljen Prisk. Po Labudovem mne­ nju bi se to moglo zgoditi ali jeseni 597 ali v zimi 598 (stvarno pride v poštev seveda le jesen 597, .kajti Petrov poraz brez dvoma spada že v poletje tega leta). Teofilakt Simokata namreč* nadaljuje JIQÒ TSTTCÌQCOV %oi- vvv TOVTCOV êviavTcov je umrl carigrajski patriarh Ivan.239 Labuda ртегге besedo TOVTCOV in prevaja navedeni citat: »pred štirimi leti je torej...«. Ker Teofanes k 1. 6087 (1. IX. 594-31. VIII. .595) omenja že patriarha Kirialka, ne več Ivana, meni Labuda, da je mogel Ivam umreti že kmalu v začetku 1. 6087 (594/5) in da so torej, do zamenjave poveljnikov res pretekla že skoraj štiri leta, če sta bila zamenjana šele pred pomladan­ skim pohodom 1. 598. Ta razlaga podatkov pa stoji na zelo slabih nogah. Ivanov prednik na paitriarhovski stolnici Eutijih je namreč umrl 6.ap>r.582,24l> Ivan pa je vladal 13 let in 5 mesecev,241 torej do konca avgusta .ali začetka septembra 595. Ker ga Teofan že v 1. 6087 (594/5) zamenja s patriarhom Kiriakom (po svoji navadi, da vselej navaja v spiskih cerkvenih dosto­ janstvenikov le tiste, ki so vladali ob zaključku leta, ne glede na to, koliko časa so vladali v tem letu) je umrl pač v avgustu 595. Ker od jeseni 595 do jeseni 587 niso pretekla še štiri leta, je Labudovna razlaga navedenega citata nemogoča.. Prevajati je treba: »ko je poprej to trajalo štiri leta«. »To« (TOVTCOV) se more nanašati le na potek oibrako-bizan- tinske vojne. S tem se popolnoma sklada vsebina v opis vojne vloženega odstavka: Simokata ne govori o smrti patriarha Ivana le mimogrede, mar­ več tako, da je jasno, da je šele tedaj umrl. Opisuje namreč tudi njegov, skromni način življenja, njegovo spokorniško zapuščino in celo, kaj se je z njo zgodilo!242 V 1. 595 torej ne spada začetek vojne, maiveč že Petrov pohod proti Slovenom, v jesen 595 zamenjava Petra s Priskom, dotlej pa 237 Teofilakt Simokata VI 3, 6—7, str. 225: тоо-ои; ć тоЗ Id-woo- òu- vàa-r)ç (ävofia 8s Bsoîépixoç аотф) . . . ègénsfiîiev. 238 Sklicuje se na Gebhaxdt, Handbuch d. deutschen Geschichte I, 1922„ str. 150. • " 239 Teofilakt Si.moka.ta VII 6, 1, str. 254. 240 Teofanes, ed. de Boor I, str. 251. 241 Nikefor, ed. de Boor, str. 118; l-тг) iY [ivjva; s'; Teofanes v svojih omembah (I, str. .251, 252, 257, 261, 266, 267, 272) zaokrožuje dobo vladamija po svoji navadi le na 13 let. 242 Teo fi laik t Simokata VII 6, 1—5, str. 254—255. 65 je vojna trajala že približno štiri leta. Spričo tega moramo odkloniti tudi Labudov argument glede franko vskega kralja. Tudi glede tega je skrajno •neverjetno, da bi Teodorik, star le 11 let, ki je vladal v Burgundiji in z Obri sploh ni imel skupne meje, neposredno po svojem nastopu, ki so mu sledile še burne notranje borbe,243 pošiljali tako poslanstvo v Bizanc. Pač pa je njegov oče Hildebert dobro služil ob frankovsko-bizantinski zvezi proti Laingoibardom, na eni strani z bizantinsko podporo,244 na drugi z ropanjem po Italiji za svoj račun,245 vladal je pa tudi vsej frankovski državi in mejil tuldi na Obre. Obri so se, kakor smo videli že zgoraj, vsaj okrog 1. 590 že začeli obračati tudi proti zahodu (1. 592 mir z Longobardi, 593 prvi spopad Karantancev z Bavarci, o severnejših predelih nam manjka zgodovinskih virov). Edino s Hildebertom, ki je vladal do 1. 595, se da v zadnjem desetletju 6. stoletja spraviti v zvezo Teofilaktovo spo­ ročilo o poslanstvu — hotel je zaslužiti pač še v zvezi z vojno proti Obrom, ki so že pritiskali na meje frankovskega področja. Tekst v okle­ paju т>оџа òs веобесџос.а-отф je gotovo napačen, morda poiznejša glosa, ki je zašla v tekst^ morta tudi Teofilaktova napama kombinacija, ko je pisal v 7. ätolatju to zgodovino. S tem moramo zavreči seveda celotno Labudovo kronologijo. Ne­ vzdržna je že, ker stiska prva -štiri leta vojne v tri leta, napačna pa je tudi pozneje. Ker je namreč kagan začel svoj napad na Tomi že v zimi 599/600,246 ni mogel mir trajati do pomladi 600, marveč le do jeseni 599. Кет pa je ta mir trajal nekaj več kakor poldrugo leto,247 spričo tega v vse leto 598 ni mogoče postaviti nobenih bojev. Najfcolj verno rekonstrukcijo kronologije Teoiilakta Simokate je do­ slej podal Hauptmann:248 »591 Mavrikijev pohod proti Obrom 592 Kaganov vpad 593 Priskov pohod proti vlaškim Slovanom 594 Petrov pohod proti vlaškim Slovanom 595 Boji za Singidun in v Dalmaciji 596—599 mir s»3 Tkzv Firedeil akt S im o kata VII 6, 1, str. 254. 253 Teofilakt Simokata VIII 4, 9, str. 290. 254 Teofilakt Simokata VIII 4, 9, str. 290—291. 255 Teofilakt Simokata VI 1—3. 250 Teofilakt Simokata VI 3—6. 257 Teofilakt Simokata VI 6—11. 25S Teofilakt Simokata VII 1—б. 259 Teofilakt Simokata VII 12, 9. 260 Teofilakt Simokata VII 13—14. 261 Teofilakt Simokata VII lo— Vili 4. 202 Teofilakt Simokata Vili 4. Zgodovinski časopis — 5 65 601 jesen: obrske priprave ob kataraktih263 602 Petrov drugi pohod proti vlaškim Slovanom, oibrski pohod proti Antom, upor bizantinske vojske264 V odprtino, 'ki še ктја, spadai Priskov pohod k Donavi, ki se začne spomladi 596; osvojitev Singiduna po öbrih in zopetaa osvojitev po Bi- zantincih; obrska napoved voljne, vdor v Dalmacijo in pustošenje po njej. Teofilakt nam sicer tüdi tu ne daje točnih podatkov, koliko časa je tra­ jalo eno, koliko časa drugo, a iz vsega zgornjega izvajanja je jasno" da gre za dogodke dveh, ne le enega leta. Odprtino je torej, treba zapreti takole : 596 boji za Singidunum265 597 obrska .napoved vojne in pustošenje po Dalmaciji266 Po tej ugotovitvi kronološkega razporeda dogodkov moremo preiti k njihovemu nekoliko podrobnejišemu pretresu glede naše problematike. Spomladi 591 je sklenil Maurikij mir s Perzijo.267 Ko se je vojska vrnila v Evropo, se je namenil, da preide v ofenzivo proti Obrom, in sicer enako kakor nekdaj Komentiolos preko Anhiala.268 Spomladi 1. 592 je res odrinil na pohod do Anhiala, do koder 'je prišel 'brez boja, nato pa se je vrnil v Carigrad.269 Edini zanimivi dogodek na tem pohodu je bilo sre­ čanje s tremi slovanskimi vohiuni-godci, ki «o jih cesarjevi vojaki zajeli skoraj pred carigirajskimi vrati (v 'bližini Herakleje) in 'ki so pripove­ dovali, da so poslanci baltskih Slovanov h kaganu m da so temu po naročilu svojih plemen odrekli pomoč v boju z Bizantinci; o sebi so trdili, da ne poznajo železa, marveč le godala. Za slovanski način življenja je seveda njihovo pripovedovanje brez pomena, zato pa kaže ta primer način, kako so Obri in Sloveni pripravljali svoje napade preko Donave in Save.270 Kagan, ki je prejkone poslal te ogleduhe, je na Manrikijev pohod odgovoril s tem, da rje na eni strani na zahodu sklenil mir iz Langobardi,271 na drugi pa z zahtevo, da mu bizantinski cesar poveča vsakoletno daja­ tev.272 Ko pa je bila ta zahteva adibita, je začel 1. 593 z vojno in »ukaže Slovenom napraviti množico čolnov, s katerimi ibi brez težav prestopil Donavo«.273 Ko so prebivalci Singiduna Slovanom te čolne požgali, so začeli »barbari« oblegati mesto, ki pa se je kaganu odkupuo-. Obrska vojska se je utaborila pri Siranijiu, kagan pa je spet ukazal »množici Slovanov« pripraviti čolne za 'prebroditev Save. Po prehodu reke je obrska 263 Teofi.la.kt Simokata VIII 4—5. 264 Teofilakt Simokata VIII 5—6. 265 Teofilakt Simokata VII 7—11 206 Teofilakt Simokata VII 11—12. 267 Döilger F., Regesten, 104, str. 13; Teofilakt Simokata VI 15, 2, str. 216. 268 Teofilakt Simokata V 16, 1, str. 218. 269 Teofilakt Simokata V 16, VI 1—3, str. 218—226 270 Teofilakt Simokata VI 2, 10-16, str. 223-224; Kos F., Gra­ divo I, 104. 271 Pauli Diaconi Hist. Lamgob. IV 4. 272 Teofilakt Simokata VI 3, 9, str. 225; Kos F., Gradivo I 106. 2'3 Teofilakt Simokata VI 3, 9, str. 226; Kos F., Gradivo I. 106. 66 vojska vdrla proti vzhodu. Frisk, ki ga je postavil Maurikij za poveljnika, Je nameraval 'braniti prehod preko Balkana in ob Anhiasiu proti jugu. 'Njegova vojska pa je bila premagana, kagan je z vojsko spet prišel do Herakleje in Tzuruluja pred »dolgim zidom«, kjer je oblegal v Diimotiki in Tzfumluijiu ostanke raabite bizantinske vojske in Priska. Teofilakt Si­ mokata trdi, da se ga je končno posrečilo z zvijačo"4 in majhnim Prisko- vim odkupom odpraviti domov.275 Ob poznejših dogodkih pa se pokaže, da so Obri ob tej priliki izsilili od Bizamtinoev iminogo več, kakor pa Teofilalkt Simokata naravnost prizna. Ko je namreč Prisk 1. 594 prišel z bizantinsko vojsko v Dorostolom ob spodnji Donavi, je prišel k njemu obrski poslanec, ki miu je očital, da je Prisk, ki je sam zastopal Bizanc pri sklepanju miru, prelomil mir in 'zavezništvo z Obri, ker je prišel z vojsko do Donave.276 Tudi Prisk ne zanika ob tej priliki obstaja zavezniške pogodbe z Obri, odgo­ varja le, da »se zbira vojiska proti Slovenom, zavezništvo in mir z Obri pa ne končujejo vojne z Geti«.277 Očitno je bil torej Prisk po cesarju pooblaščen, da sklene z Obri mir, ki je bil nato v resnici sklenjen. Pri- skova odkupnina, ki jo omenja Simokata,278 po vsem tem v resnici ni i mogla 'biti nič drugega, kakor doplačilo k običajni vsakoletni bizantinski podpori Obrom. Dogovor o miru in zavezništvu pa so Bizantinci po vsem sodeč tako zvito formulirali, da sta ga obe stranki razlagali vsaka po svoje. Kagan 'je očitno menil, da so Bizantinci priznali z njim vse njegove osvojitve, ne le njegovo vrhovno gospostvo nad vlaškimi Sloveni, marveč tudi nad ozemljem med Donavo in Balkanom. Preden je 1. 597 znova napovedal vojno Bizantincem, jim je v zvezi s pohodom proti vlaškim Slovenom 1. 594 očital, da so »sovražno vdrli na njegovo ozemlje, grešili proti nje­ govim podložnikom«,279 ko pa je 1. 596 prišel Prisk v Zgornje Nove (Ram v severni Srbiji) in nato pri Viminaciju na nek otok v Donavi, mu je" kagan spet očital, da je prišel v tujo deželo, da pripada ta pokrajina Obrom, da je Donava za Bizantince sovražnikova reka, da vse to naspro­ tuje mirovni pogodbi.280 Bizantinci pa so obratno razlagali mir tako, da so jim priznali Obri stari obseg njihove države in da velja mir na sovražni strani le za ljudstva, ki so bila stvarno pod Obri nekako v času sklepanja miru po padcu Sirmija, ne pa za vlaške Slovene. Med obemai pogodbe- ' nima strankama je torej vladal spor, kakršnih smo doživeli že nekaj v mednarodnem življenju od konca druge svetovne vojne. Ne glede na svoj uspeh 1..593 pa so Obri v letih 594—596 na svoji bizantinski meji popolnoma popustili in prepustili pobudo Bizantincem, ki so po MaiuTikijevem ukazu prenesli boje na Donavo in v ozemlja severno od nje. Pravih vzrokov obrskega popuščanja nam viri neposredno 274 MauriikAj naj hi. namreč spravil zvijačno kaganu v rake pismo, navidez, namenjeno Prisku, v katerem obljublja obleganemu Prisku hitro pomoč. 275 Teofilakt Simokata VI '4—б, str. 226-230. "6 Teofilakt Simokata VI 6, 7—8, str. 231. -77 Te-ofilakt Simokata VI 6, 14, str. 232-; Kos F., Gradivo I, 108. -7S Teofilakt Simokata VI 5, 16, str. 230. -•'•> T e o f i 1 a k t Simokata VI 11, 8 im 17, str. 243, 244-24Ó. ' =8" Teofilakt Simokata VII 7, 4-S, str. 256; VII 10, 5, str. 263. 67 ne sporočajo. Poročila iz obrskega prostora samega za ta čas nimamo no­ benega. Vsekakor se pa zdi, da so se Obri obrnili v tem času nekaj .moč­ neje spet proti zahodu, morda prav pod vtisom, da so na vzhodu stvari z zmago 1. 593 za nekaj časa spet urejene. Obnovili so se spet spori z longobardi, (ki o njih sicer ne vemo nič drugega, kakor da je ofer 1 596 kagan znova sklepal mir z Agilufom.281 Prav okoliščine, v katerih pride do obnove tega miru - pred kaganovo napovedjo vojne Bizantincem 1. o9^ — kažejo, da je vsaj del vzrokov obrskega popuščanj a na vzhodu gotovo njihova zaposlenost na zahodu, zlasti ker smo mogli podobno zvezo ugotoviti že tudi 1. 592/593. Bojišče proti Langobardom poleg te^a ni edino zadrževalo Obrov na zahodu. L. 593 napadejo Bavarci Slovane v zgornji dravski dolini in 1. 595 morajo slednjim priti na pomoč Obri, da zma­ govito odbijejo nov Ibavarski napad;282 okrog 1.595 so poleg tega Otori vdrli tudi v frankovsko Turingijo, kjer so se zapletli v težke "boje s Franki.283 Kolikor vemo, jih je dokončno zaključil šele mir, sklenjen okrog 1. 602.28* Poročila o bizantinskih napadih na. posamezna slovenska plemena na Vlaškem, kjer so sosedje napad na drugega le opazovali, ne da -bi mu priskočili na pomoč, kažejo poleg tega, da spada, prav v ta' čas nekak upad glede povezovanja slovenskih plemen v večjo plemensko zvezo in s tem nedvomno tudi upad v njihovi povezanosti z Obiri. Zaradi pomanjkanja virov nerešljivo pa je vprašanje, ali ni ta pojav pri vlaških Slovenih povezan morda s tako oslabitvijo medsebojne povezanosti pri Obrih samih; ugotoviti moramo le, da je kaganovo omejevanje na diplo­ matske proteste — včasih je na mnogo manjše (bizantinske pohode od­ govoril s silovitimi sunki proti jugu in jugovzhodu — kljub ohrski za­ poslenosti na zahodu le težko razlagati brez domneve, da sovpada začetek bizantinskih pohodov tudi s kakimi notranjimi dbrskimi razprtijami, ka­ kršne moremo zaslediti 1. 602 ob pohodu proti oddaljenim Autom, ko je večji obrski oddelek nameraval preiti k Bizantincem,285 ali kakršne so za daljšo dobo zlomile obrsko moč okr. 1. 630.236 Prisk je namreč ne glede na kaganove proteste prekoračil Donavo in izrabil odsotnost vojske plemena, ki mu je načeijeval Ardagast, ki je odšla na tuje na тор; iznenada je ponoči napadel Ardagasta. Ta j'e sicer u bežal po nepiistopnih krajih, Sloveni pa se niso kaj prida hranili, tem­ več so se enako 'raz/bežali, tako da so Bizantinci do dohra opustošili ozem­ lje tega plemena (med Donavo in Jalomito na Vlaškem).287 Ujete Slovene je poslal Prisk obenem s plenom v Carigrad, a po poti so se uprli. Večji del se jim je tudi res posrečilo ubežati in celo plen je rešila bizantin­ skemu spremstvu le nepričakovana pomoč tam potujočih vojaških oddel- 281 Pauli Diiaconi Hist, Langob. IV 12; Kos F., Gradivo I, 117 282 P aulli Diiaconi Hist Langob. IV 7, 10; Kos F., Gradivo I, 112, 116- K o s^ M., Časopis иа zgodov. in narodop. 26, 1931, str. 207—209. ' 283 Pia u li Diaconi Hist. Langob. IV 11: bella gravissima cum Franc«; gesserunt. 284 Pauli Diaconi Hist. Langob. IV 24; Kos F., Gradivo I 138 2S" Teofiliaikit S i m oka t a VIII 5, 13, str. 293; Kos F., Gradivo I 137, -86 T.kzv. Fredegar IV 72; Kos F., Gradivo I, 164 28' T e of i la k t Sim oka t a VI 7, 1—5, str. 232—233; Kos F Gra­ divo I, 108. 68 kov.288 Pris'k je svoj pohod nadaljeval preko Jalomite, kjer je naletel na oddelek ogleduhov sledečega plemenskega poglavarja (i>fjya) Mnžoka, čigar gradišče je bilo oddaljeno okrog 160km in je torej moralo ležati nekje v bližini jugovzhodnega zavoja Karpatov. Presenečeni Sloveni so se poskusili rešiti z begom v bližnje močvirje in gozdove:289 Nek Gepid, ki je bil med njimi, pa jih je izdal in spravil v bizantinske roke, nato pa pomagal Pristal še pri napadu na Mužoka. Najprej je dobil od Mužoka čolne, s katerimi naj bi se rešili Ardagastovi rojaki, nato pa spravil čolne in njihove veslače v roke bizantinske zasede, pri čemer so mu služile za dogovorjeni znak »obrske pesmi«.290 Ker je Mužok prav tedaj obhajal sedmino po svojem braitu in je bilo na gradišču vse .pijamo, je uspel Prisku tudi tu nenaden nočni napad, ob katerem je bil pijani Mužok celo sam ujet. Vsekakor pa so bili tudi ob tej priliki Sloveni predvsem le razpr­ šeni, kajti že dragi dan so Bizantincem, ki so se pijani zmage in pijače vračali domov, napad vrnili in jim odvzeli njihov plen.291 V tem je prišlo naročilo 'od cesarja, da naj bi bizantinska vojska prezimila na Vlaškem, čemur so se vojaki uprli: »rekli so namreč, da je tamošnji zrak neznosen, barbarska vojska pa nepremagljiva«.292 Vendar je Prisk pregovoril vojsko k poslušnosti293 in še dalje plenil vlaške Slo­ vene. Ukaza pa le ni mogel izpolniti, marveč se je vrnil z vojsko, nazaj preko Donave. »Vojski je bilo namreč neznosno prebivanje v barbarski deželi; bal pa se je, da se ne bi iznenada pokazali barbari in odvzeli plena.« 293a Tudi 'tu poroča Teofilakt o vsej stvari zmedeno, ker noče po­ vedati vsega. Če pa združimo poročilo o umiku s poročilom o sledečem pogajanju s kaganom,294 moremo rekonstruirati dogodke nekako takole: Kagan je nameraval napasti Prisfcovo vojsko in jo je dobil že nekoliko v škripce, obenem pa je pripravljal nov slovenski vdor preko Donave. V zvezi s tem je poslal Prisku poslanstvo, ki je zagrozilo' z odpovedjo miru in z vojsko. Tako je prišlo do novega Priskovega poslanstva h ka­ ganu, ki mu je ta »oholo zatrjeval, da so plenili njegovo ozemlje, in dejal, da je on vladar vsega ljudstva (se. vlaških Slovenov, ki so jih Bizantinci napadli) ... Na moje ozemlje je (se. Prisk) sovražno, vdrl, nad mojimi podložnik! je grešil«. Zato je zahteval povračilo plena in pod tem pogojem dovolil bizantinski vojski »prehod preko zemlje barbarov« nazaj na bizantinsko področje.295 Prisk sicer mi vrnil vsega, kar je naplenil, 288 Teofilakt Simokata VI 8, sir. 234; Kos F., Gradivo I :i08. 289 Teofilakt Simokata VI 8, .10—11, str. 2ß6; Kos F., Gra­ divo I, 108. 290 Teofilakt Simokata VI 9. 10, str. 238; Kos F., Graduo I, 108. 291 Teofilakt Simokata VI 8, 9—9, 15, str. 235—239; Kos F., Gradivo I, 108. 292 Teofilakt Simokata VI 10, 2, str. 239; Kos F., Gradivo I, J 10. 293 Teofilakt Simokata VI 10, str. 239—242; Kos F., Gradivo I, 110. мза Teofilakt Simokata VI 11, 3, str 242; Kos F., Gradivo I 113. 294 Teofilakt -Simokata VI 11, str. 242—245; delno v Kos F., Gradivo I, 113. 2_9» Teofilakt Simokata VI 11, 8 in 17. str. 243, 244—245: бjišv ouv ßäpPapog aaxsv &:tav-oç . . . èiA xrjz êfi^ç "pis eraßeß7jxsv, Ttspt loùç кџопс onexoouç è^iiapxsv. 69 vsekakor pa je poslal kaganu nazaj ujete Slovene, všega okrog 5000, in ni izključeno, da tudi del plena, saj imamo o vsem tem le pristransko poročilo bizantinskega kronista, ki skriva, kar se le da.296 Nato se je Prisk vrnil z vojsko v južno Tracdjo in sam odšel v Carigrad. Zaključek tega pohoda vsekakor dokazuje, da je kagan ob tej priliki še mogel zapove­ dovati na Vlaškem, da pa so bili tudi Bizantinci tokrat končno prisiljeni priznati kaganovo nadoblast nad vlaškimi Sloveni, dasi so tudi v slede­ čem letu nadaljevali z izvajanjem svojega načrta, da namreč najprej zrušijo obrsko moč z napadi na Obrom podrejene vlaške Slovene, nato pa končajo vojno z napadom na Obre same. Že v zimi 594/5 je cesar Priska zamenjal s svojim bratom Petrom.297 Peter se je z vojsko napotil anova proti Donavi na spomlad 595. Obri so pomirjen j e s Priskom spet razlagali v svojem simislu; Peter je namreč na svojem pohodu trčil na manjše skupine Slovenov (okr. 600),29S ki so ropali v mestih Zaldape, Akis in Skopis severno od Balkanskega pogorja, in Bolgarov (okr. 1000) .299 Prve so Bizantinci po trdovratnem slovenskem odporu uničili, a drugi so Bizantince nagnali nazaj. Peter se je zaradi napada nanje moral kaganu celo opravičevati. Kagan in Bolgari — enako pač tudi Sloveni — so torej menili, da se imajo v dobi 'miru pravico kretati med Donavo in Balkanom, kar je razvidno že iz samega sporočila Bolgarov bizantinskemu poveljniku, da naj ne krši miru z napadom nanje. Bolgarsko stališče je moral odobriti tudi Peter, ki se je zaradi napada odkupil kaganu.300 Ne glede na ta prvi spor s kaganom pa je vztrajal pri bizantinskem stališču glede vlaških Slovenov in nadaljeval svoj pohod preko- Donave, ki jo je prekoračil nekje severno od Nikopolisa. Slovensko pleme, ki 'mu je načeljeval glavar Peragast301 in ki je razpolagalo tudi s konjenico,302 je zajelo bizantinske ogleduhe, izvedelo za bizantinske načrte in pripravilo Bizantincem zasedo, skrito v gozdove na levem bregu Donave.'1"3 V boju, ki je nastal, je Peragast sicer padel in so se Sloveni umaknili, a ob zasle­ dovanju so prišli Bizantinci v kraj brez vode, ki jih je v poletni vročini spravil v veliko zadrego. Nek ujetnik jih je tako mogel speljati v novo zasedo ob reki Jaiomiti. Na drugi strani reke jih je namreč spet pričakala v gozdu skrita slovenska vojska.304 V boju, ki je nastal, so bili Bizantinci popolnoma premagani. Zaradi tega poraza je bil Peter odstavljen in Prisk 296 Teofilakt Simok.ata VI 11, 20, str. 245; Kos F., Gradivo I, 113. 297 Teofilakt Simokiata VI 11, 2, str. 242, VII 1, 1, str. 245; Kos F.. Gradivo I, 113, 118. 298 Teofilakt Simokata VII 2, 1—9, str. 247—248; Kos F., Gra­ divo I, 118. 299 Teofilakt Simo.ka.ta VII 4, 1—7, str. 251—252; Kos F., Gra­ divo I, 118 (nepopolno). 300 Teofilakt Simokata VII 4, 2, str. 251,'б—7, str. 252; Kos F., Gradivo I, 118. 301 Teofiilakt Simoikata VII 4, 13, str. 252; .Kos F., Gradivo I. 118. 302 Teofilakt Simokata VII 4, 11, str. 252; Kos F., Gradivo I, 118. 303 Teofilakt Simokata VII 4, 13, str. 252; Kos F., Gradivo I, 118. 304 Teofilakt Simokata VII 5, 8, str. 254; Kos F., Gradivo I, 118. 70 • ' • je znova postal poveljnik vojske, ki se je umaknila nazaj na desni breg Donave305 in v Astiko na prezimovauje.306 Prisk si je spomladi 596 za svoj pohod izbral vodno pot ia prišel po Donavi navzgor do zgornjih Nov.307 Tokrat pa se je kagan, h kateremu so se v tem času zatekli pred zahodnimi Turki Tairniaki, Kofo-ageri in Za- benderi, vsega okrog 10.000 vojakov, nameraval 'bolj energično vmešati v 'bizantinske 'boje z vlaškimi Sloveni. Dokazati je nameraval Bizantincem, da je prostor južno od Donave njegov. Najprej je očital Prisku po poslan­ cih, da vdira v njegovo deželo, nato pa je razrušil zidove Singiduna in preselil del prebivalcev v svoje dežele.308 Prisk je v odgovor prišel po Donavi navzgor do nekega otoka pri Viminaeiju v Mižini Singiduna.309 Ko se je tako še približal Obrom in zbral 'bizantinsko vojsko že ma pravi neposredni olbreki 'meji, mu je kagan znova očital, kalj išče na njegovem •ozemlju in končal z grožnjo, da bo zrušil še mnogo drugih mest.310 Bizan­ tinska vojska pa je me glede na te grožnje s podporo preostalega prebival­ stva Singiduna znova zavzela imesto, prisilila 'barbarsko posadko z napadom z reke in s suhega k umiku, ter hitro znova utrdila mesto.311 Tega neposrednega napada na Obre kagain ni hotel pustiti 'brez odgo­ vora. Na zahodu «i je razvezal iroke s sklenitvijo miru z Langobairdi, nato pa je napovedal vojno Bizantincem in vdrl v Dalmacijo, ki jo je vso oropal, poleg tega pa zavzel vrsto utrdb. Vendar Teofilakt Simokata obrskega vdora v Dalmacijo niti ne zasleduje do kraja. Njegov opis zaključuje že sredi napada s po vsem videzu edinim bizantinskim uspehom, da je Guduis obrskemu oddelku, ki ga je kagan poslal s plenom domov, ob iigodni priliki ta plen odvzel. V zvezi s temi dbrskimi napadi je gotovo tudi poročilo duhovnika Veterana papežu Gregorju, da »slovansko ljudstvo zelo ogroža« Dalmacijo.312 Poslej je vladal več kakor poldrugo leto na obnsko4>izantinski meji na Donavi mir. Maurikijeva ofenziva proti Obrom je kljub svojemu ne­ uspehu glede poglavitnega namena, da namreč uniči obrsko silo kot tako, vendarle dosegla, da se je v zadnjem desetletju 6. stoletja* obrsko težišče pod bizantinskim pritiskom umaknilo nekoliko proti zahodu.313 Dočim smo srečali doslej izhodišče obrskih pohodov navadno v Sremu, bomo videli pri prihodnjem 'bizantinskem napadu, kako Obri ibranijo proti Bizantincem le še prehod preko Donave, pa tudi vsi boji se bodo vršili severno od te reke. V dobi miru se je torej 'obrsko težišče umaknilo spet med Donavo in Tiso, kjer je Wo ртејкопе tudi dokler ni kagan osvojil Sirmija. Vedno bolj pa se obračajo proti zahodu tudi olbrsfce težnje po osvajanju. Videli smo že, kako se v zadnjih dveh desetletjih vedno močneje javljajo napadi 305 Teofilakt S im okata VII 4—5, str. 251—254; Kos F., Gra­ divo I, 118. 306 Teofilakt Siimokata VII 7, 1, str. 256. 307 Teofilakt Siimokata VII 7, 3, str. 256. 308 Teofilakt Simokata VII 10, 1, str. 262. 309 Nai otok Singan, 30 milj od Singiduna. 310 Teofilakt Simokata VII 10—11, 6, str. 262—264. 311 Teofilakt Simokata VII 11, 6—8, str. 264. 312 Rački, Documento, str. 258; Kos F., Gradivo I, 131. 313 Hauptmanm L., Byzantion 4, 1929, str. 168—170. 71 Obrov in z Obri zvezanih Slovanov vzdolž zahodne obrske meje, kako zlasti v zadnjem desetletju izrabijo Obri vsak prestanek 'boijev z Bizantinci za napade proti Langobardom, Bavarcem in P'rankom. Zadnji obrski sumek že ni bil več namenjen kot običajno na vzhodni del Balkanskega polotoka, marveč v Dalmacijo. Po njegovem koncu, ko je 598—599 na balkanskem bojišču vladal mir, pa izvemo spet o napadih Slovenov v Istro, kjer so bili tepeni,314 in o tem, 'kako »so začeli vstopati skozi istrski dohod (se. miimo Vipavske doline in preko postojnskega Krasa) že v Italijo«.315 Na zimo 599 pa je kagan obnovil napade tudi na vzhodnem balkanskem bojišču. Prodrl je spet preko Mezije in Tracije do Tomija, ki ga je več mesecev oblegal (do pomladi 600).31e Bizantinska vojska, ki je mestu prišla na pomoč, se je morala spomladi umakniti proti zahodu, nato stvom Foke napotili proti Carigradu, kjer so vrgli Maurikija s prestola in ga novembra 602 za­ menjali s Foko.330 10. Dokončni prodor Slovanov na Balkanski polo­ tok. — Padec Maurikija je v zvezi z notranjimi nemiri, ki označujejo vso ddbo Fokine vlade (602—610), in z obnovljeno vojno med Bizantinci in Perzijci331 zrušil tudi ibizantinsko obrambo na Donavi in Savi. S tem so se odprle pred Sloveni in Obri nove možnosti, da končno uspejo v svo­ jem prodiranju na Balkan, ki so ga napadali že celo stoletje in se pomalem naseljevali na njem. Obri so nemudoma sklenili na zahodu mir z Lango- TDairdi — sledeči dogodki kažejo, da so se z njimi celo zvezali proti Bizan­ tincem za skupno nastopanje na zahodnih bojiščih — in s Franki.332 :S tem so osvobodili vse svoje sile za napad proti Bizancu. L. 603, obenem ko so Bizanc napadli Perzijci, so pustošili Obri v Traciiji,333 približno v istem času pa so »Lamgobardi z Obri .in Slovani vdrli v Istro in vso opustošili z ognjem in ropanjem«,334 poleg tega pa je kagan poslal Agilulfu v pomoč celo v Italijo slovanske čete,335 ki so sodelovale pri obleganju in zavzetju Oremone in Mantue. Obratno pa mu je Agilulf poslal obrtnike, ki so mu delali ladje, katere je potreboval pri napadu na Tratijo.336 Kako zelo je 'bila zvezana ta langobardsko-otoirska zveza s skupnim nasprotjem proti Bizancu, pa se je prav kmalu pokazalo. Ko so se namreč Langohardi pomirili z Bizantinci (okr. 600 začenjajo skle­ pati z ravenskim eksarhom .kratkotrajna premirja, okrog 610 pa so sklenili 326 Teofilaikt S i moka ta VIII'б, 13—6, 1, str. 293, gii. tudi Teo- îanes, ed. de Boor I, str. 284; Kos F., Gradivo I, 137 (hrea Teolana). 327 Teolilakt SimO'kata VIII 5, 12, str. 293; Kos F., Gradivo I, 137. 328 T e of anes, ed. de Boor I, str. 186; Kos F., Gradivo I, 137. 329 Teofilaikt Simokata VIII 6, 2, str. 293; Kos F., Gradivo I, 137. 330 Teofiiakt Simokata VIII 5—15, str. 292—314, posebej o pohodu -str. 292—294. 331 Piigulevekaja N. V., n. d. str. 176—205; Pernrjce A., L' impera­ tore Eraclio, 1905, .str. 3—24. 332 Pauli Diaconi Hist. Langob. IV 24; Kos F., Gradivo I, 138. 333 Teofaiies, ed. de Boor I, str. 290. зз* Pauli Diaconi Hist. Lamgob. IV. 24; Kos F., Gradivo I, 138. 335 Pauli Diaconi Hist. Lamgob. IV 28; Kos F., Gradivo I, 140. 336 Pauli Diaconi Hist. Liangob. IV 20; Kos F., Gradivo I, 134. 74 že pravi mir s Foko),33T so namreč Obri planili še po svojih zaveznikih in vdrli okrog 1. 611 v Purlanijo in v Istro.338 Foka, ki si je hotel olajšati obrambo proti nevarnejšemu napadalcu, Peraiijoem, je 1. 604 sklenil z Obri mir in jim poslej plačeval povečane letne podpore. Nato pa je vso »vojsko prepeljal is Evrope v Azijo«.339 Poslej 'je, kakor kažejo'opisi Obleganja Soluna in izročilo o padcu Salone, ohranjeno do 10. stoletja v dalmatinskih komunah, bizantinsko mejo na Balkanskem polotoku varovala le še milica, sestavljena iz prebivalcev raznih mest, ki je delno sestavljala mestne posadke, delno pa so jo pošiljali tudi na mejo.340 Nova vojna s Perzijci je tako popolnoma odpela severno mejo obrskemu in predvsem slovanskemu napredovanju. Ne glede na »mir« z Obri pomenita doba Fokine vlade in prvo deset­ letje vlade Herafcleja (610—641), ko je bila bizantinska mieja ma Balkan­ skem polotoku * popolnoma brez obrambe, čas poglavitne in dokončne slovanske naselitve na Balkanu. Proces, ki se je začel že v drugi polovici 6. stoletja s tem, da so se Slovani začenjali ob svojih napadih kar dlje časa muditi na 'bizantinskem ozemlju, ob čemer so brez dvoma tudi ob njihovem končnem umiku posamezne skupine saostajale v novem okolju, se v tem času 'zaključi.341 Le redka so sicer podrobna poročila o posameznih slovanskih napadih v tem času. Zato pa .jih zamenjajo splošna poročila, ki pričajo o popolnem bizantinskem zlomu v Evropi. Egipčanski škof Ivan iz Nikija (v Nilovi delti) poroča k 1. 609: »da so kralji tega časa porušili mesta kristjanov in da so barbari, tuja ljudstva in Obri odpeljali ujeto prebivalstvo. Le mestu Solunu je bilo to prihranjeno, ker je bilo njegova obzidje trdno in zaradi 'božje pomoči tuja ljudstva niso uspela, da bi se ga polastila. Vsa dežela je izgubila svoje prebivalstvo.«.342 Po­ dobno pravi Teofan v zvezi z nastopom Herakleja: »Cesar Heraklej pa je našel vse stvari 'bizantinske države zrušene. Evropo, so namreč napravili Obri za puščavo, in vso Azijo so podvrgli Perzijci in mesta odvlekli v ujetništvo in premagali v vojnah 'bizantinsko vojsko«.343 Nekako v isti čas spada oanačba položaja v opisu čudežev solunskega patrona sv. Demetrija (Miraeula s. Demetrii): »V času školovanja Ivana... se vzdigne ljudstvo Slovenov... in opleni vso Tesalijo in otoke okrog nje, celo. KiMadske otoke in vso Ahajo, Epir in (največji del Ilirika in del Azije, opustošili 33T Pauli Diaconi Hist. .Langöb. HI 18, 27, IV 12, 18, 32; Hart­ mann L. M., Geschichte Italiens im Mitteìlalter II/l, str. 66, 72, 111—114, 116; D öl g e т F., Regestten, .164. 338 Pauiliii Diaconi Hist. Langob. IV 37, 40; Kos F., Gradivo I, 145, 148. 339 Teoïanes, ed! de Boor I, str. 302; Geoxgios Mon., ed. de Boor, str. 664. 340 Miracolaia s. Demetrii, podrobne navedbe gl. spodaj; Konstantin Po rî ir oig en e t, De »dm. imp. e. 29 in 30; Rački F., Docunremita, sir. 264—270. 341 Gl. lit. v op. 1. 342 Gl. Zot&nbergov prevod v francoščino pri Jiiirečeku K., Die Romanen in den Städten Dalmatiens, Denkschriften d. k. Wien. Aikad. d. Wiss. 49, 1904, str. 26. 3lî Teofanes, ed. d e Boor I, str. 299; Rački F., Documenta, str. 263 (z več razlikami, med katerimi je naijvažnejše, da mora stati namesto ßapßapoi pTarWilno "Aßocpst;). 75 so večino mest in pokrajin«;3« Sloveni in Obri so »opustošili ves Ilirik, to se pravi njegove pokrajine, pravim, obe Panoniji, enako obe Daciji, Dardanijo, Mezijo, Tribale, Rodope in tudi vse pokrajine Tracije in do carigrajskega dolgega zidu in ostala mesta in mestne občine, samo prebi­ valstvo odvedli v del ozemlja ob reki Donavi, ki je nekdaj spadal k Pa­ noniji, v pokrajino, katere glavno mesto je bil nekdaj Sirmij.. Tam torej, kakor pravijo, je vse ujeto ljudstvo naselil omenjeni kagau, kot vnaprej njemu podložne«.345 Končno sporoča še Izidor iz Seville k L 615 (t. j. k začetku petega leta vlade HeraMeja): »Heraklej vlada tedaj peto leto. V njegovem začetku vzamejo Sloveni Rimljanom Grčijo (t. j. evropski del bizantinske države), Perzijci Sirijo in Egipet in zelo številne pokrajine«.346 Velik slovanski sunek v tem času na jug izpričuje tudi padec'Salone,347 ki je padla vsekakor po 1. 612, iz katerega imamo v Saloni še izadnji nagrob­ nik,348 a vsekakor do 1. 615.349 Poleg velikega, 'splošnega slovanskega, z obrskimi napadi zvezanega vala, ki je zagrnil Balkanski polotok, govore torej ti viri posebej o obrskem sunku v Tracijo 1. 603, o obrskean sunku velikega obsega na vzhodni del Balkanskega polotoka 1. 609 in o obrsko-slovanskem zavzetju zahod­ nega dela Balkanskega polotoka 1. 614/5. Poslej se severna bizantinska meja, ki obstoji seveda le še v teoriji, v resnici pa Teže že enotno slovan­ sko ozemlje >in 'južno od nje žive svobodni ali z-Obri zvezani Sloveni prav isto življenje, kakor v istih pogojih severno od nje, relativno umiri. V bizantinskih токаћ je •'ostala v glavnem le še morska obala, tako v Dalmaciji kakor ob Egejskem morju. - Po I. 615 viri spet poročajo o posameznih dbrskih ali slovanskih sun­ kih, ki imajo svoj določeni, že ožje omejeni namen. Tako so 1. 617 znova vdrli Obri v Tracijo. Heralklej je poslal kaganu poslanstvoi s prošnjo za mir. Dogovorila sta se za sestanek v Herakleji, ki pa se ni mogel vršiti, ker kagan v resnici sploh ni mislil na mir, marveč je nameraval porabiti sestanek za napad na bizantinskega cesarja in na Carigrad. Heiraklej, ki je že prišel nâ kraj, določen za sestanek, je za njegove namene vendarle še pravočasno izvedel in preoblečen pobegnil v Carigrad, kagan je pa oplenil še področje med dolgim zidom in prestolico, pa tudi po Traciji je zavzel 344 Miraeula s. Demetrii c. 158, ed. Migne PG 116, kol. 1325; S t ano je­ va ć S.-Čorović V., str. 41. 345 Miraeula s. Demetrii e 169, ed. Miigne PG 116, kol. 1336—7; Rački F., Documenta, str, 282—283. 346 Heraclius dehinc quintum agit imperii annum. Cujus .initio Sciavi G.rae- ciaim Romanis tulerunt, Petrsae Syriam et Aegiptum," plurianasque pirovincia«, Izidor iz Seville, Chronic. 120; ed. M om m s en v Mon. Germ. Hist., AA XI, str. 479. 347 Konstantin Porfiroigenet, De adm. imp. 29, 30 (CB), str. 125 do 128, 140—143; Rački F., Documenta, str. 264—270. 348 Bulić F., Suffi' anno della destruzzione di Salona, Bulletino di archeo­ logia e storia dalmata 29, 1906, str. 268—304; spomenik opatice Ivane Sirmiiske: 297—303. 349 J i r e č e k K., Die Romanen m den Städten Dalmatiens während dee Mittelalters, Denkschriften d. k. Wien. Akad. d. Wies. 49, 1904, str. 25—30; Nod i lo N., Historija srednjega vieka za narod hrvatski i siraski III, 1905, str. 309—314. 76 se vrsto mest, v pričakovanju mira nepripravljenih ma nove napade, in jih oplenil.350 Po obrskem umiku je poslal Heraklej h kaganu novo poslan­ stvo, ki je končno 1. 619 vendarle doseglo sklenitev 'miru.351 Nato je povedel »vojsko iz Evrope v Azijo«352 na svoj prvi pohod -proti Perzij-cem. Bizantinsko zaposlenost v vojni -s Perzijci pa so Obri znova nameravali izrabiti za svoje koristi. L. 622/3 so pripravljali nov napad na Carigrad, v 1. 623 pa so Slovani na svojih tmonoksilih v resnici napadli Kreto-.353 Tako se je moral Heraklej 1. 623 vrniti znova v Carigrad in obnavljati mir z Obri. Ob tej priliki je moral dati kaganu (kot talce tudi svojega nezakonskega sina Ivana Atalarifca, nečaka Štefana, svaka Eutropa in Ivana, sina Bona, ki je bil poveljnik v Carigradu. Obenem je zvišal svojo »podporo« kaganu na 200.000 zlatnikov.354 Poleg (tega je kagana imenoval za varuha svojega 'mladoletnega zakonskega sina, ki je ostal v Carigradu.355 Obri so imeli v tem času tudi svoij lasten interes, da obnovijo mir. Prav v času, ko so se pripravljali, da znova udarijo proti Bizancu,- je namreč izbruhnil med m-oravskimi -in češkimi Slovani 1. 623 upor proti njim pod Saimovim vodstvom, ki je nemudoma zajel tudi alpske Slovane v Karantaniji.356 Zdi se, da je ta upor v zvezi s selitvijo dela slovanskih Hrvatov iz Zakarpatja med Slovane na zahodnem Balkanu preko aahodnega dela slovansko-obrske plemenske zveze, preko Panonije, v času ko so se Obri pripravljali na napad proti Bizancu; s tem prehodom se je oblast Obrov v zahodnih predelih nekoliko omajala, kar je sprožilo slovanski upor. Obri so bili poslej nekaj let 'zaposleni z brezuspešnimi borbami proti upornikom pod Samovim vodstvom in v Dalmaciji. Heraklej pa je, potem ko je talko zavaroval svojo- severno- mejo, po­ novno odrinil proti P-erzijcem.357 Toda ti so stopili v stik z Obri in jih 1. 626 pridolbili za skupen napad proti Carigradu, ki naj bi dokončno uničil Bizanc. Kmalu potem, ko so Perzijci prišli do maloazijskega obrežja 350 Teofanes, ed. de Boor I, str. 302; Nik e for pair., ed. de Boor, str. 12—13; Chronico-n paschale (CB), str. 712—713; D Öls er F., Rese-sten, 171—172, str. 19. s 351 Teoianes, ed. de Boor I, str. 302; Nikefo-r pa-tr., ed de Boor str. 15. ' 352 Teofanes, ed. de Boor, I, str. 302: nsnjvsfy.s zd атратеоцата -cfj; Ебрштп); ini TTJV 'Aoiav. 353 Thomas Presbyter: Anno 934 (623) ingressi sunt Sciavi Cretam aliasque iinsulas e-t ibi compreihensi sunt -beia'ti a Quennesre e quibus oiircit'er vigiliti viri interfecti sunt (latinski pre-vod sirskega originala pri B a y n e s N H., The Date of the Avar Surprise, Byzan-t. Zeitscbr. 21, 1912. str. 111). 354 Georgios Pisida, De expedilidone Persica III, v. 311—314 (CB) str. 40; Nikefo-r pair., ed de BOOT, str. 17. 355 Teofanes, ed. de Boor I, str. 303; Dö lg er F., Regesten, 177, str. 20. 356 Tkzv. Fredega-r IV 48; Kos F., Gradivo I, 154; gl. tudi Gra- fenauer B., Novejša literatura o Samu in njeni problemi in tam navedeno literaturo v tem letniku Zgodovinskega časopisa (zlasti La b u d a G., Pierwsze panstvo slowiaiiskie, 1949, ki je sedaj osnovno delo za te probleme) *•>• Baynes N. H., Byzant. Zeitschr. 21, 1912, s-tr. 110—128; najvažnejša starejša dela: Gerland E., Die persischen Feldzüge des Kaisers Herakleios, Byzant. Zeitschr. 3, 1894, str. 330-373; Pernice A.^L'impéralore Eraclio, lüOo, str. IH—179. 77 Bospora, so se pred Carigradom 29. junija pokazali tudi Obri, ki so pri­ peljali s seboj tudi Bolgare, Gepide in Slovane, del Slovanov pa je prišel na monoksilih od ustja Donave. »Zloben veter iz vse Tracije nam je moral prinesti iz (mnogih Oblakov nabrano zimo v poletju... Slovan namreč s Hamom in Skit z Bolgarom in dalje Medijec v soglasju s Skitom, ki imajo ločene jezike in pokrajine, razdeljeni in od daleč zibrani, so začeli proti nam enoten boj«, pravi Georgios Pisida v pesmi o tej vojni.358 Napadalci so bili proti oblegancem v toliki premoči, da so po sodobnem viru pri­ peljali s sehoj tudi »otroke in žene«,359 tako trdno so zaupali v svoj uspeh. Obrska vojska je oplenila najprej predmestja Carigrada, nato pa je 'začela -naskakovati mestno obzidje. Dne 31. julija ee je začel veliki naskok na mesto. Kagan je jedro svojih čet zbrali pred zidovjem »od imenovanih Poliandrovih vrat in do Quintovih vrat in dalje z večjo silo; tam je namreč postavil večino svoje vojske, posfavivši nasproti ostalemu, delu obzidja Slovene. In ostali so od :jutra do enajste ure bojev, najprej z nagimi Sloven-' skimi pešci, v drugi bojni vrsti s pešci v oklepih«.360 Ko je bil veliki poskus odbit in ko se je kaganu tudi ponesrečilo zastrašiti cairigrajske veljake, ki jih je povabil 2. avgusta na pogajanja, je poskusil 10. avgusta z odločilnim napadom s suhega in z morja. »Ko je barbar vrgel v ladje množico Slovanov, pomešano z Bolgari (imel je namreč iz debel izdolhene čolne), je pomešal hitko na suhem z morsko.«361 Borci na slovanskih mono­ ksilih, med katerimi so tùie tondi ženske, naj bi na dani znak, obenem ko bi on napadel mestno obzidje, napadli Zlati rog in se izkrcali v mestu. Bizantinci pa so za načrt izvedeli vnaprej, spravili z istim znamenjem slovanske čolne v zasedo in jih uničili s svojim ibrodovjem in grškim ognjem. Tiste redke Slovane, ki se jim je posrečilo rešiti, pa je dal pobiti zaradi neuspeha razjarjeni kagan. Neuspeli poskus je povzročil, da se je moral umakniti izpred mesta in nehati z obleganjem, ne da hi mu uspelo dobiti stvaren stik s perzijsko vojsko onstran Bospora,. »Nekateri so rekli,, da so Sloveni, ko so videli, kar se ije zgodilo, odšli in se vrnili domov, in zato je bil prisiljen itudi prokleti kagan vrniti se in jim slediti«.362 Glede položaja Slovanov v tem boju nam kažejo navedena mesta iz virov, da so bili brez dvoma Obrom podrejeni, da je imel vse poveljstvo v rokah edino kagan. Prav to odseva tudi še iz dveh mest, kjer se Slovani nepo- 358 Georgios Piiisida, Bellum Avaricum (CB), v. 197—204, str. 55. 359 Sternbach L., Anatecta Avarioa, Rozprawy Akad. Umej., wydz. ftlol., ser II, 15, 1900, st;r. 312. 360 Chromiicon paschale (CB), str. 719: à.~b xfjs Хг-^вџе^с IloXuavSpioo nópxa; -/.at SIUÇ xfj; Tiopxaç хоО Ћеџкхоп xai èTiéxsiva осроброхершс; " êxel 7°Ф T°V toXùv aùxou -ap- éaï]aav S-/Xov охтјаа; sic бф« xaxà -co Xoiîràv (lépog xoù xstx°t>S IxXâpoug' Kal ijisivsv à^ò šcofrev icoç ôpaç ia' 7toXï(iffiv, Ttpûixov [lèv 5tà TÎSÇWV iy.Xäßcuv уирч&ч, v.axi ђг бзи- xipav xàÇiv Sia jtsÇùiv Caßaxmv. 381 Georgios P i si da, Bellum avaricum (CB), v. 409—412, str. 63. 362 Chronicon paschale (CB), str. 725; Stanojević S.-C or ovi ć V., n. d., str. 36; glede obleganja el.-predvsem poročila sodobnikov; Chronicon paschale (CB), str. 716—726; Georgios Pisida, Bellum Avaricum (CB), str. 47—68; homilija iz leta 627: Sternbach L., n. n. m. -str. 298—333; pozneje nastali opisi: Stern!b>ach L., n. n. m., str. 334—342; Teolaies, ed. de Boor, str. 316; Nóikefor patr., ed. de Boor, str. 17—19; nekaj odlomkov je pona­ tisnjenih v Stanojević S.-Ćoro vić V., n. d., str. 32—36. 78 sredilo omenjajo: »Obri so pripeljali množice Slovanov in jih porabili v skupnem iboju«;363 »V zalivu Kerata (se. Rogai) je napolnil monoksile Slovanov in ostalih divjih ljudstev, ki jih je pripeljal (se. kagan), in skoro neštevilnim dobro Oboroženim barbarskim vojnikom ukaže, naj z velikim krikom začnejo napad na mesto.. ,«364 Govorica, ki je krožila po Carigradu, da so Slovani sami odšli, ker je dal kagan tiste med njimi, ki so se iz morja rešili, pobiti, je preslaba opora, da bi mogli zanikati pod­ rejenost v napadu udeleženih Slovanov Obrom pred tem največjim obrskim poskusom, da v zvezi s Perzije! osvoje Carigrad.365 V njej namreč more odsevati tudi slovanski upor, sprožen po obrskem popolnem ne­ uspehu, tako da je ni treba vezati s prejšnjim slovanskim razmerjem do Obrov in kagana. Ne glede na to, ali 'je bila ta govorica resnična ali ne, je namreö v resnici pomenil ponovni obrski polom db obleganju Carigrada važen preokret v njihovi moči. Njihova oblast, ki se je na zahodu začela kruišiti še nekaj let prej, se je sedaj zrušila tudi na vzhodu, poraz pa je imel svoje posledice tudi pri njih samih doma. V navedenem citatu iz Pasehalne kronike odmeva vsekakor vsaj dejstvo, da je pomenil obrski poraz pod Carigradom konec obrske zveze z balkanskimi Slovani. V zvezi s tem je seveda izginila vsaka resna nevarnost za Slovane na zahodnem Balkan­ skem polotoku in za Slovane, ki so se nekaj let poprej uprli pod Samovim vodstvom, da bi si jib Obri mogli znova podjarmiti. Nekako okr. 630 so se začeli med Obri in Bolgari v Panoniji spori glede določitve vladarja öbrsko-bolgarske plemenske zveze. Obri so sicer zmagali, toda skoraj celotni bolgarski tümen jim je ušel na Bavarsko, kjer so ga skoraj vsega pobili.366 Za obrsko silo je bolgarski beg pomenil vsekakor znaten udarec. Okrog 635 pa se je razbila še obrskonbolgarska zveza na vzhodu, ko SOL se Bolgari pod vodstvom onogundurskega glavarja) Kufbrata med Donavo in Dnjestrom uprli Obrom, se ob iblagohotni bizantinski pomoči osamosvo­ jili in umaknili nekoliko nazaj proti vzhodu.367 Spričo te oslabitve naj- silnejšega napadalca na severni bizantinski meji so za nekaj: desetletij napadi prenehali, Bizanc pa se je mogel oddehniti in polagoma preiti k ponovnemu osvajanju izgubljenih, sedaj slovanskih področij na Balkan­ skem polotoku in k pokoritvi slovanskih plemen. 11. Nekaj posebnih vprašanj v'zvezi s prihodom Slovanov. — Poleg dogodkov, ki nam ijih spordčajo bizantinski zgodo­ vinarji v zvezi s opisom tega širokega razvoja dbrsko-slovansko-bizantin- skega razmerja, pa nam je ostalo še nekaj posameznih napadov, ki so našli ločen opis hrez točne časovne opredelitve in jim moramo šele poiskati 363Nikefor patr., ed. de Boor, str. 18; Stano j ev i ć S.-Ćorović V., sir. 32. 364 Sternbach L., n. n. m., str. 311; Stano jevi ć S.-Ćorović V., str. 34. 365 S tana j evie S., Vizantija i Srbi II, str. 27, 211—212 see Tkzv. Fredeigar IV 72; Kos F., Gradivo Ï, 164. 367 Nliikefor pari., ed. de Boor, str. 24, 33—34; Teofa'nes, ed. de Boor I, str. 356—358; M a ir q u a,r d t J., Die Chronologie,.., str. 82—98; Zla­ tarski V. N., Istorija na B'lgairskata dVžavai prêz srêdnitê vekov e I/l, 1918, str. 95—96; D'eržavin N. S., Istorija Bolgariji I, 1945, str. 186—187. 79 mesto v tem širokem zgodovinskem razvoju, ter nekaj vprašanj, ki ne zadevajo več celotne naselitve južnih Slovanov v novi domovini. Prvo vprašanje je, kam naj postavimo tri napade proti Solunu, ki po mnenjiu 'sodobnega zgodovinopisja spadajo v prvi dve desetletji 6. stoletja. Prvega je izvršil manjši oddelek (okr. 5000) Slovenov nekoč v oktobru, ko so Solunčani ravno gasili požar v cerkvi sv. Dimitrija. Opisan je še v prvem delu »Čudežev«, ki ga je solunski nadškof Ivan napisal po svojih govorih kmalu po 1. 610.3e8 Glede na dejstvo, da avtor pravi v uvodu, da so bili skoraj vsi poslušalci priče in očividci teh pogodkov, ki so se morali torej izvršiti nedavno pred njihovim opisom,?69 ter glede na posebni poudarek, s katerim govori Ivan iz Nikija ob 1. 609, da je edini Solun ostal takrat v bizantinskih rokah, Jje verjetno, da spada ta napad v okolico tega leta ali prav vanj.370 Sloveni tokrat napadajo sami, me da bi izvedeli karkoli o njihovem razmerju do Obrov, ki so bili v tem času še močni. Drugi in tretji napad sta se pa izvršila že v času, ko je bil Ivan solunski nadškof, torej po 1. 610 in pred 649.372 Opisana sta v drugem delu »Čudežev«, napisanem v drugi polovici 7. stoletja.373 Spričo tega spadata v prvo desetletje Heraklejeve vlade, kajti v okviru škofovainja Ivana I. v Solunu ju ni mogoče postaviti v poznejše razdobje. Ne le da je obrski poseg pred Solun po 1. 626 izključen, že zaradi zloma obrske moči, ki je sledil obleganju Carigrada v tem letu, marveč nam sporočajo tudi viri o političnem razmerju med Obri in Bizantinci po 1. 619, ko je bil sklenjen med Bizantinci in Obri mir, do 1. 626 le še o enem samem nameravanem obrskem napadu proti Carigradu, ne govore pa o nobenem izvršenem vpadu ma bizantinsko področje. Tvegani sta pa tudi dataciji v 1. 617 in 619, ki jima je pritegnil po.Laurentu374 tudi Stano jevie.37S Edino oporišče tega datiranja je namreč dveletna razlika med drugim, t. j. slovenskim, in tretjim, t. j. skupnim obrsko-slovenskim napadom na Solun. Toda ta dveletna razlika med 1. 617/619 je nastala le s podvojitvijo (pri Stanojeviću celo s potrojitvijo) enega samega obrskega napada na Bizanc (v 1. 617, 619, 623) in Heraklejo, ki spada v resnici v 1. 617.376 Vsaj od 1. 618 dalje se je Heraklej pogajal s k-aganom za mir, ki je bil prav v 1. 619 znova sklenjen in šele 1. 623 znova ogrožen. V 1. 619 torej obrsko-slovenskega napada na Solun ni mogoče .postavljati. Kronološka oporišča za drugi, slovenski napad so naslednja: ta napad spada v čas, ko so Sloveni preplavili ves Balkan in plenili tudi po otokih in celo po Mali Aziji; v Solunu se nahajajo begunci iz Naissa in Sardike, 3S8 Miracula s. Demetrii, 94-99; Migne PG 116, .kol. 1273—1284; odlomek Kos F., Gradivo I, 89 (z napačnim datumom); o «asu zapisa: Laurent J., Sur la date des Eglises St. Demetrius et St© Sophie à Thessiallonique, Byzant. Zeitsenr. 4, 1895, str. 425. 369 Miracula s. Demetrii 94, Migne PG 116, kal. 1273. 370 S t ano j evie S., Vizantija i Srbi II, .str. 16—17, 208—209. 372 Laurent J., n. n. m., sta-. 425—429. 373 Peir niiic e A., Sulla data dell libro II dei Miracula Sti. Demetrii Martyris, Bessari.one VI/IL, fase. 65, 1902, str. 181—187; isti, L'imperatore Eraclio, str. 94. 374 Lauren t J., n. n. m., str. 429. 37s Starnoj evie S., Vizantdja i Srbi II, str. 17—19. 370 Bay ne s N. H., Byzant. Žeitschr. 21, 1912, str. 110—128. 80 ki so sami doživeli obleganje po Slovenia in Obrih in poznali njihov način napadanja ina mesta; tudi Solun so Slovani oblegali s suhega in z morja; dalje spada to obleganje v čas naj intenzivnejšega slovanskega naseljevanja -na Balkanu, kajti Sloveni so (prišli pred Solun s svojimi družinami in premičnim premoženjem, »hoteč jih naseliti v mestu, potem ko bi ga zavzelic.377 Stanojevićev poskus, da posamezne med temi ele­ menti, ki jih vir navaja (brez vsakega dvoma v sklopu enega samega napada, razdeli med tega in še dva druga samostojna napada Slovenov proti mestu, je gotovo pogrošen.378 Vsem pogojem, ki jih zahtevajo zgornji elementi slovenskega napada, ustrezajo le prva leta Heraiklejeve vlade. V toliko je problematično predla­ gati za ta napad konkretno letnico. Vendar bi še najlaže mislili na 1. 615. Na eni strani spada v 1. 614/615 eden med majbujišimi slovanskimi in obrskimi sunki na Balkan. Na drugi strani nam Georgios Pisida neposred­ no pred opisom prvih Heraklejevih bojev s Perzijci, ki spadajo v 1.616,379 govori o težavah, ki jih je imel cesar zaradi .slovanskih roparskih pohodov na suhem in po morju.380 Končno v poletju 617, torej dve leti pozneje (obrsko-slovenski napad na Solun spada dve leti za slovenskega, in sicer v čas žetve), Obri, res ropajo po Traciji, 5. junija celo poskusijo napasti Carigrad in nato zavzamejo vrsto mest v Traciji, ki zaradi mirovnih pogajanj niso več pričakovala napada. Ta položaj nam pojasni tudi prese­ nečenje SolunCanov ob tem" obrslkem napadu, o katerem govori vir. Slo­ vanski napad spada torej verjetno v 1. 615, obrsko-slovanski pa v 1. 617. L. 615(?) so prišli pred Solun spet4Slovemi sami, napadali so ga — opremljeni z različnimi oblegovalnimi napravami — s suhega, obenem pa ga je napadlo brodovje slovenskih imonoiksilov z morske strani. Solun- сапГ so odbili najprej morski napad, nato pa so odnehali tudi napadalci na mestno obzidje.381 Vendar pa se je rešilo le mesto samo. Sloveni so se namreč naselili v njegovi širši okolici (poznejša plemena Draguviti, Sagudati, Velegeziti, Vajuniti, Brziti). Obri se ob tem napadu ne omenjajo. Poleg tega pa so bili ti Sloveni stvarao vsekakor od Obrov neodvisni, kakor nam priča njihovo poslanstvo do Obrskega kagana. Obrnili so se namreč do Obrov s prošnjo, da jim pomagajo izavzeti Solun, ki je »edini ostal sredi njih, kajti vsa mesta in pokrajine okrog njega so opustošili«382 in ki sprejema begunce iz pokrajin, katere so zavaeli Obri in Sloveni. Za pomoč so mu že vnaprej poslali darove in mu obljubili še večje bogastvo iz plena, ko bo mesto zavzeto383 Dve leti pozneje je kagan »zbral vsa njemu podložna barbarska plemena obenem z vsemi slovan- 377 Miracula s. Demetrii 158, Migne PG 116, kol. 1325; Stanojević S.- Čorović V., str. 41. 378 Sta.no j evie S., Vizantija i Srbi II, .str. 17. 379 Georgios PiiSida, He.raclias II, v. 79—94; Baynes N. H„ n. n. m., str. 118. 3S0 Georgios P i sii dai, Heiraclias II, v. 71—78. 381 Miracula s. Demetrii, 158-167; Migne PG 116, kol. 1325-1334; v od­ lomkih Stanoje'vió S. - GOTOV i. ć V., n. d., str. 41—42. ^ 382 Miracula s. Demetrii 169, Migne PG 116, -kol. 1336—7; Rački F., Documenta, sir. 282-283. 3S3 Miracula s. Demetrii n. n. m.; Rački F., Documenta, str. 282. 81 Zgodovinski časopis — 6 . . sfami m 'bolgarakmri«, naprej pa je poslal »izbrane konjenike oklop- ni;ke«v Ko pa se je presenečenje posrečilo le na pol - zajeli so namreč le mescane, ki so pravkar želi žito, in njihovo živino - se je začelo spet dolgotrajno obleganje, ki je -trpelo mesec dni. Nato se je mesto odkupilo."» Mnogo pomembnejše od vprašanja toh napadov na Solun pa je problem naselitve Hrvatov, ki .predstavlja v zgodovini naselitve južnoslovanskih plemen v novi domovini eno med najtoolj spornimi vprašanji. Predaleč bi me zavedlo podrobno raspravljanje o tej problematiki, ki jo bom načel na drugem mestu.»" Tu naj se omejim le na registriranje svojih tozadevnih tez, ki ph poskušam tam dokazati z novo, podrobno analizo sporočila Konstantina Porfirogeneta o naselitvi Hrvatov: Dalmacija je postala slo-' vanska v zvezi z velikim obrsko-slovamakiin sunkom, izvršenim nod obrskim vodstvom, v 1. 612-614. Druga slovanska selitev v ta prostor naselitev majhnega slovanskega plemena Hrvatov po vsem videzu ni cesarjeva konstrukcija, marveč dalmatinsko ljudsko izročilo Ne «re pa pri tem za naselitev nekega vojaškega plemena, ki bi prevzelo gospostvo nad Slovani, marveč se je v zvezi s prihodom Hrvatov вртоМ splošni slovanski upor proti Obrom,. Hrvati pa so se s Sloveni v Dalmaciji spojili v enotno ljudstvo, ki so mu dali ime le zaradi tega, ker so sprožili upor proti Obrom, ne pa ker -bi Obre zamenjali kot slovanski gospodarji lo drugo selitev Slovanov na zahodni Balkan postavljam v čas okr. 623. 12. Z a ključ k i. — Poskusimo povzeti ugotovitve dosedanjega raz­ pravljanja za probleme, ki smo se jih v tej razpravi lotili: 1. Trditev, da se je bizantinska) obramba na Balkanskem polotoku zlomila pod slovanskim pritiskom, velja - celo če pri tem nedialektično m nezgodovmsko odstranimo iz nagega obzorja za Bizanc nevarnejše perzijske napade, ki so predvsem zlomili bizantinsko slo in vezali bizan­ tinsko vojsko ter s tem-(bistveno omogočili uspehe barbarov na Balkanskem polotoku — le v omejenem smislu, namreč v tem, da so Slovani predstav­ ljali od začetka 6. do začetka 7. stoletja najštevilnejši element v vojskah, ki so napadale Bizanc od severa, in da so se v osvojene in močno opusto­ šene pokrajine med napadalci v ibistvu le oni naseljevali, dočim je šlo njihovim nomadskim zaveznikom, Bolgarom in Obrom, predvsem le za rop. Zlom bizantinske obrambe v vojaškem smislu pa nikakor ni plod samostojnih slovanskih napadov. To nam najlažje pokaže kratek povzetek napadov na Balkanski polotok, ki smo jih zgoraj podrobneje obravnavali: 499—502 prvi močni ibolgarski napadi; 514—517 močni (bolgarski napadi v zvezi z Vitaliljanovim uporom, ki so se jih morda — na podlagi Vitalijianove zveze z Bol­ gari — udeležili tudi Slovani; okr. 525—530 'bolgarsko-slovanski napadi, pri katerih so bili vsaj delno Slovani gotovo pod bolgarskim vodstvom; menCsA?* S' DemetTÌÌ m Migne PG 116> ktìl- Ш?; Rački F., Decu­ sse ^iracu^ s- Demetrii 169-175, Miçne PG kol. 1333-1346 frmnPT.«*. J°?r +-ï^ZÊ™7i ,N*aJ JPrašanJ v zvezi s poročilom Konstantina Por- nrogenertia o Hrvatih, Historijski zbornik 4, 1951. 82 538—540 bolgarski napadi; vsaj zadnjega so se pod njihovim vod­ stvom udeležili tudi Slovani; pri zadnjem napadu so Bolgari na svojem ropanju zajeli ves Balkanski .poloitoik do Grčije; ofcr. 545—551 močni slovanski napadi, pri katerih so sicer morda sodelovali tudi Bolgari, a nič ne (kaže ma nijihovo voditelijsko vlogo; že v teh napadih začenjajo slovanski napadalci prezimovati na bizantinskem ozemlju; 551 velik ibolgarsko-sloveinski napad, pri katerem je po vsem videzu vodstvo spet v bolgarskih rokah; začasnemu zlomu bolgarske moči sledi tudi premor v slovanskih napadih na Balkanski polotok; 558 silovit ibolgairsko-slovanski napad, spet pod vodstvom in po­ veljstvom Bolgarov; boji imed bolgarskimi plemeni, ki jih sproži Justinian, ponovno pretrgajo tudi slovanske napade; ta -začasni mir se ustali s posegom, Obrov, ki so šele po prehodu v srednje Podonavjo spremenili svoje prijateljsko razmerje do Bizantincev, dotlej pa so, kakor so se sami hvalili, krotili nekdanje napadalo© na Bizanc; 566/67 napad Obrom podložnih Bolgarov v Dalmacijo'; 573—574 obrska napad in zmaga nad ibizantinsko vojsko; 577/78 velik samostojen slovanski napad v Tracijo in Grčijo; 579—583 štiri leta trajajoči samostojni slovanski napadi velikega ob­ sega; napadalci so se obnašali na bizantinskem ozemlju brez strahu, kakor bi bili doma in so po več let ostajali na njem; 579—582 obrsko obleganje Sirmija in njegov padec; 584—588 oibrsko-slovanski napadi, pri katerih so Slovani pod obrskim poveljstvom in z Obri zvezani; 593 obrski napad na Tracijo, ki mu sledi mir, s katerim so po odrskem tolmačenju njegovih določb Bizantinci .prepustili Obrom ozemlje med Donavo dn Balkanom, obenem pa pri­ znali obrsko nadoblast nad vlaškimi Sloveni; 596—597 obTsko-slövanski napad na Singidunum in vpad v Dalma­ cijo; 599—600 obrski napad do Tomija, 'kuga v oflbrski vojski; z mirom, ki sledi, se Obri odrečejo ozemlju južno od Donave in go­ spostvu nad vlaškimi Sloveni; 603 obrski vpad v Tracijo; okr. 605—615 Slovani preplavijo Balkanski polotok (v Dalmaciji gotovo pod obrskim vodstvom in v zvezi z njimi, vzhodni Balkan osvajajo sicer tudi v samostojnih sunkih in pohodih, a po vsem videzu so tudi tu v rahlejših zvezah z Obri, ki slovan­ sko napredovanje podpirajo tudi s svojimi pohodi v ta prostor, zlasti kadar Slovani sami kje ne uspejo) ; 617 obrski napad na Carigrad, opustošenje Tracije, napad na Solun v zvezi s Slovani, naseljenimi v njegovi okolici in na njihovo prošnjo; 83 622-623 priprave za obrski napad proti Bizancu, -morda že začetek bojev, obnova miru z Bizancem; istočasno slovanski napad ma Kreto; 626 obrsko-slovanski napad na Carigrad pod kaganovim povelj­ stvom in po dogovoru s Perzijci. Ta pregled nam jasno dokazuje, da so bili docela samostojni slovanski napadi na Balkanski polotok redki (predvsem 545—551 577—583) • vsi drugi spadajo v sklop bolgarsko-slovanskega (do 558) oz obrsko-slovan- skega razmerja do Bizanca, pri čemer je bilo tako vojaško vodstvo kakor tezrsoe v odločanju glede razmerja do sosedov vsekakor pri vojaško moč­ nejših nomadih. Bizantinsko obrambo na Donavi so torej lomili Slovani predvsem pod bolgarskim in zlomili pod oltarskim vodstvom ter z njihovo pomočjo, ne pa sami. Popolnoma pravilno torej .trdi Graciamskij : »Pod­ črtati je treba, da je obrska oblast... združila Slovane in jim pomao-ala pri njihovem prodiranju proti jugu. Vsi slavisti priznavajo, da so Obri v znatni meri olajšali napredovanje na Balkan«.387 2. Manj bolgarsko, (kolikor obrsko vrhovno oblast nad tistimi Slovani ki so napadali Bizanc, kaže vrsta značilnih momentov. Tako že sestava bolgarske in obrske vojske. Slovane najdemo v sestavu bolgarske vojske vsaj v 1. 530, 540, 551 in 558. V zvezi pri Ivanu iz Efeza,38* Konstantinu PoTfiTogenetii390 in pri Cedrenu.390a Resnica je torej, da stari pisci napadalce imenujejo mnogokrat po ljudstvu, ki jih je vodilo in pove­ zovalo v celoto, in le včasih poleg tega tudi po etnični sestavi vojske; le ob slednjih prilikah so Slovani prišli vselej jasno do izraza. Tretja taka značilna poteza je dejstvo, da se Bizantinci ob bolgarsko^ slovanskih ali abrskoslovaniskih napadih za Slovane za'čuda maio 'brigajo, pač pa se skušajo čim prej pogoditi z Bolgari oair. z Obri. Takim po>- godbam res sledi večkrat mir tudi pred Slovani. V takih primerih je seveda jasno, da >so se Obri pogajali za oboje in torej imeli o> obojih nekako pravico odločati. Tako je 'bil ma primer 1. 551 in 558 z Bolgari, z Obri pa 1. 584 in 586, ko se cesar o'braöa le do kagana s ponudbo miru, 1, 593, ko se kagan pogodi z Bizancem prav glede vlaških Slovanov in 1. 594, ko kagan prote­ stira proti bizantinskemu napadu na vlaške Slovane in kanemo vendarle doseže vsaj osvoboditev ujetnikov. Podobne primere srečamo tudi na zahodu: slovanski sunek v 80-ih letih 6. stoletja mimo prej langobardskih Meglarij v Ziljsko in zgornjo Dravsko dolino ter preko mej laingobarskega Kranja proti zahodu zaključuje mir med Langobardi in Obri 1. 592; podobno slišimo 1. 600 o tem, kako so> Slovani »začeli skozi istrski dohod vstopati že v Italijo« (torej na langobardska tla), 1. 602 pa spet o miru med Obri in Langobardi. Nastopi alpskih Slovanov, ki so pripeljali do spopadov z Langobardi, so se torej končavali s pogodbami med Langobardi in Obri. Končno velja še podčrtati, da so obdobja slovanskega napredovanja v dobršni meri zvezana z obrskimi sunki v isto smer. Glede jugovzhodnega bojišča smo to povezavo ob podrobnejši analizi gradiva dobro videli.' V nekoliko manjši meri je razvidna tudi na zahodu, kjer imamo na razpolago seveda mnogo manj virov. Pač pa v zadnjem desetletju 7. stoletja, ko se premika obrsko težišče od Sirmija proti severu in postaja tudi zahod za 380 Ivan E f e š k i V 19, K o s F., Gradivo I, 91 : der sg. Avaren und den andern Völkern der Slaven. 390 Konstantim Porfirogenet, De adm. imp. 29 (CB), III, str. 126, v. 10—11; Rački F., Documenta, str. 265. 390a) Gl. zg. op. 91. 85 Obre vedno bolj vabljiv, moremo med öbrskimi (in obenem južno slovan­ skimi) sunki proti jugovzhodu oz. proti zahodu najti zelo zanimivo raz­ merje, da namreč pritiskajo Obri (in obenem Slovani) na zahodu, kadar domnevajo, da so proti Bizancu varni, če pa ijih iznenadi Bizanc z močnim napadom, tedaj sklepajo na zahodu mir in si razvezujejo siile za jugo­ vzhodno »bojišče. To izmenjavanje pritiska je gotovo med najlbolj zgovor­ nimi pričevanji dejstva, da so v tem času Obri povezovali ves južnoslo- vanski pritisk na Balkanski polotok in v Vzhodne Alpe v celoto. Poglejmo si tabelo: Bizanc: Do 1.587 veliki obrski napadi v T racijo. 587—592 592 Maurikijev napad 593 Kaganov napad v Tra- cijo, sklenitev miru z Bizanoem, ki zadovolji Obre. 594—5 Le diplomatska obramba proti bizantinskim napa­ dom na vlaške Slovene. Zahod: Napredovanje v zgornji dolini Dra­ ve, vsekakor tudi boji z Longo­ bardi. Sklenitev miru z Langobardi. Bavarski uspeh piri napadu na Slo­ vane v zgornji dolini Drave. Zmaga mad Bavarci, ki so> vdrugo napadli Karantanee (superve- niente capoano omnes interfi- ciuntar); napad na Franke s sledečimi hudimi boji. Sklenitev miru z Langobardi. Vpad v Mro, piritisk preko trža­ škega Krasa v Italijo. Sklenitev zveze z Langobardi proti Bizantincem. 596 Boji okrog . Singiduna, kagan napove vojno Bi­ zantincem. 597 Napad, na Dalmacijo. 598/9 Poldrugo leto miru. 600—602 Napadi Bizantincev. 602 Padec Maurikija. 603 Napad v Italiji (v zvezi z Langobardi) in na Bal­ kanskem polotoku proti Bizancu. Prevrat v Carigradu 1. 602 in sledeči neredi so obenem z napadom Perzijcev ustvarili možnost za Širok napad, proti Bizancu na Balkanskem polotoku, obenem pa je odtegnitev bizantinske vojske z Donave bistveno oslabila bizantinsko obrambno moč, tako da je poslej tak paralelizem manj viden. Tako napadajo okr. 1. 611 Obri in Slovani i Bizantince i Lan- gobarde hkrati. Ob izbruhu slovanskega upora pod Samovim vodstvom pa ta paralelizem vendarle spet zablisne. Ni namreč slučaj, da so se mogli 86 Slovani na zahodu z uspehom upreti prav v času, ko so bili Obri spet za­ vzeti z namerami in pripravami proti Carigradu; dokon ona ustalitev upor­ niškega uspeha pa je gotovo zvezana z obrskim porazom pri Carigradu leta 626. 3. Že dosedanji povzetek nam je pokazal, da se niti ne more na splošno trditi, da so bili Slovani izven Panonije in Dalmacije od ustalitve Obrov v srednjem Podomavju dalje od Obrov neodvisni in sami svoji gospodarji, niti ne, da so bili pod obrskim (in prej pod ibolgairskim) go­ spostvom. Razlikovati je treba po pokrajinah in po času. Glede Panonske ravnine, ravnine med Donavo 'in Tiso in dačanskih Slovanov — pripomniti pa je, da so 'bili Slovani v vsemi tem prostoru "razmeroma redko naseljeni, kajti ravnina je 'bila področje nomadov, ozem­ lje med Tiso in Karpati pa Romanov in Gepidov, delno tudi Slovanov — je gotovo, da so bili Slovani v vsem tem času pod Obri in se glede tega niti ne pojavlja nikakršen dvom. Podobno veljia 'tudi za Slovane v Dal­ maciji, odkar so jo zasedli, pa do upora proti Obrom v času Herakleja, Glede alpskih Slovanov je Mali sicer zanikal vsakršno podložnost Obrom. Toda že omenjena sklepanja miru med Langobardi in Obri, obrsko^ slovanski napadi v Furlanijo in Istro v začetku 7. stoletja in enakoi obrska pomoč Karantanoem v 'boju z Bavarci v zgornji dolini Drave konec 6. sto­ letja, kakor tudi nekaj sledov obrske naselitve v arheoloških najdbah in krajevnih imenih pričajo, da so bili tudi alpski Slovani vse do upora pod Samovim vodstvom pod obrsko maddblastjo. Glede moravskih Slovanov in morda tudi onih na Češkem imamo neposredno pričevanje o obrskem gospostvu nad njimi v tako imenovani Predegarjevi kroniki,391 za prve tudi v zgovornih 'arheoloških sledovih feesz- thelyske kulture.392 Obrska oblast se je v teh predelih uveljavila sicer šele proti koncu 6. stoletja, ko se je premaknilo težišče Obrov in njihovega pritiska nekoliko bolj na severozahod, trajala pa je vsekakor do Samo- vega upora. Za vlaške Slovane, ki so bili poglavitni napadalci na Bizanc v obrav­ navanem razdobju, smo mogli ugotoviti, da so 'bili do 1. 558 'brez dvoma nekajkrat zvezani z Bolgari in pod njihovim vodstvom združeni proti Bizamcu. Vsaj okrog 545—551 pa se je ta zveza z Bolgari očitno pretrgala. Okrog 560—566/7 so jih na nek način krotili Obri. Po obrskem odhodu v srednje Podonavje so se znova osamosvojili in ibili samostojni do L 583. Že obrski pohod proti njim 1. 578 pa je pripravil novo dobo zveze z Obri, ki se je začela 1. 583, trajala pa je vsaj do 1. 600. Trije med seboj neod­ visni bizantinski viri izpričujejo v tem času kaganovo ohlast »nad vsemi Slovani«, t. j. nad vsemi tistimi, ki so napadali Bizanc, posebej tudi nad vlaškimi: Slovani, ki so za kagana zavzeli Anhial in mu tam morali pre­ pustili del plena, so Mi gotovo vlaški (gl. zg. str. 55) ;393 prav tako so bili 391 Tkzv. Frede-gar IV 48, Kos F., Gradivo I, 154. 392 Ni ed e rie L., Cechové a Avari, CCH 15, 1909, str. 345—349; isti, Slovane a Avari, Obzor praehisrtorieky 9, 1930—35, str. 1—10; Skuti! J., Avarske nalezy na Morave, Etnolog 10/11, 1937—39, str. 351—354; Poulik J., Kultura morawskych Slovanu a Avari, Slavia antiqua 1, 1948, sibr. 325—348. 393 Mihael Sirski X 21, Marquardt J., Qsrteniropäisehe' und Ost- asiatische Streifzüge, 1903, str. 483—484. . 87 vlaški Sloveni oni, ki jih je kagan poslal 1. 585 v napad proti Bi- zancu;394 ob pohodu proti Solunu 1. 586 govori vir, M ga je pisal sodobnik dogodkov, solunski nadškof Ivam, kar naravnost o gospostvu kagana nad vsemi Slovani.395 Kaganovo nadoblast mad vlaškimi Sloveni dokazuje tudi njegova interpretacija mira z Bizantinci, ki so jo nekajkrat morali priznati tudi Bizantinci sami.306 Brez takega položaja bi tudi ne bilo treba, da se Obri 1. 600 odrečejo tej nadoblasti, če je prej ne bi imeli.307 Domneve, da je bila vlaška Sklavinija vedno svolbodma, «o lore j v nasprotju s trd­ nimi, med seboj neodvisnimi podatki virov. Zdi se celo, da zveza med Obri in vlaškimi Sloveni tudi še po 1. 600 ne glede na določbe tedanjega- miru ni bila do kraja pretrgana. Ko so . napadli 1. 602 Bizantinci in Anti vlaške Slovene, so napadli Obri (bizan­ tinske zaveznike, Ante; ne da se tajiti velika vloga kagana in Ob rov v preplavljenju Balkana po Slovanih, ki je imelo svoje najvažnejše izho­ dišče prav v vlaški Sklaveniji. Tudi otorska zveza z Bolgari med ustjem Donave im Dnjestra, ki je izpričana še za čas okr. 635, govori za to, da so imeli Obri neke zveze tudi s prostorom, M jih je od Bolgarov delil in bil poseljen s Sloveni. Končno kaže okruten postopek kagana -s Slovani, ki so- prišli pred Carigrad na monoksilih od spodnje Donave, da ti še 626 nikakor niso bili enakopraven obrski zaveznik, marveč v neki obliki, Obroim podrejeni. Šele obrski neuspeh pri Carigradu in pozneje pač tudi še notranje kruišenje o'brske sile ter bolgarski upor so do kraja pretrgali to zvezo med vlaškimi Sloveni in Obri. Glede Slovanov na vzhodnem delu Balkanskega polotoka se zdi, da so bili z Obri povezani predvsem pri bojih proti Bizantincem, dočim je oporišč za domnevanje stalnejše zveze med njimi in Obri manj. Konec 6. stoletja si kagan lasti gospostvo nad severnim Pomoravjem s Singidunoni in ozemlje med Donavo in Balkanskim gorovjem. Po Miracula s. Demetrii naj bi bili Obri in Slovani, ki so opustošili vse področje trupa Balkanskega polotoka — le pokrajine prave Grčije v zvezi s tem niso omenjene — in se sami na njem naselili, pri svojih pohodih podrejeni kaganu, saj so bili njihovi ujetniki naseljeni kot kaganovi podložniki v južni Panoniji. Končno je treba omeniti še prošnjo makedonskih slovanskih plemen okrog Soluna v času neposredno po naselitvi do kagana, da jim pomaga osvojiti to mesto in seveda tudi skupne pohode Obrov in Slovanov preko vsega tega prostora do Soluna in Carigrada. Vse to pač dovolj izkazuje rahlo povezanost tudi vzhodnega dela Balkanskega polotoka z Obri v prvi četrtini 7. stoletja, dasi je trila ta brez dvoma v južnejših predelih šibkejša kakor v severnih in zlasti v Pomoravju. Končno imamo še izven karpatekega obroča poročilo ruskega letopisca o obrskem gospostvu nad Duljebi.398 Fr. Westberg se je sicer trudil, da 394 Teofôilakit Simokiata I 6—7, str. 52. 395 Miracula S. Demetrii, Kos F., Gradivo I, 120. 396 Teofilakt Simokata VI 6, 7—8, str. 231; 11, str. 242—245; VII 4. 1—7, str. 251—252; 7, 4—5, str. 256. 397 Te of ila.kt Simokata VII 15, 14, str. 273. 398 Tkzv. Ne storije v letopis, c. 8. 88 dokaže, da pri lem poročilu ne gre v resnici za ruske Dui jebe, marveč za pleme Dudleibov na Češkem, češ da je letopisec prevzel neko staro leto- pisno poročilo in ga napačno zvezal z Duljebi na Bugu, ki da jim Obri že zato niso mogli gospodovati, ker so bili od njih 'ločeni s Karpati. Proti Westbergovenru mnenju podčrtujeta Šahmatov in Grekov, da se sklicuje v zvezi s tem opisom kronist izrecno na pregovor o Obrih, ki je bil prav v Rusiji domač še v njegovem času. Vpliv biblijskega in književnega jezika na njegovo formulacijo in slog ne .moreta 'zadostovati, da bi njegovo poročilo zavrgli, zlasti ker v starocerkvenoslovanslki ali grški- literaturi zaman iščemo uporabo imena Dudleibi za Cehe ali omembo duijebskega plemena ma Češkem.399 Še bolj neosnovana pa je misel Labuđe, da, gre za comitatus Dudleipa na srednjem Štajerskem v bližini Lipnice,400 kjer je ohranjen spomin, le na mal drobec Dudlebov, aie pa rfa celo pleme, čigar "usoda Ibi' mogla povzročiti talke tradicije. Labudoiveimu tolmačenju ugovarja zlasti to, da je v času, ko je ta pokrajina za pet let (869—874) stopila v stik s cerkvenoslovamsko književnostjo, bila na eni strani ta književnost šele v svojih .povojih, na drugi strani pa se je ta drobec tedaj že vtopil med Karantanci v plemensko skupnost, ki je zajemala vse ozemlje od izvira Drave pa do Blatnega jezera. V tem položaju seveda niso mogla nastajati nikakršna poročila o posebni usodi teh Dudleboiv v preteklosti. Poročilo ruskega leiopisca torej priča vsekakor o začasni podreditvi vo- linjskih Duljëbov Obrom. Glede povezave slovanskega naseljevanja na Balkanski polotok z revo­ lucijo sužnjev in kolonov v bizantinski državi, ki jo Grekov tako močno poudarja in vzporeja s podobnim razvojem ob pohodih raznih germanskih ljudstev, je treba podčrtati, da je to povezovanje opravičeno le v ome­ jenem smislu in da paralela spričo tega ne ustreza povsem. Ze Prokopi j evo poročilo — »bežale so velike množice ljudi neprestano ne le k barbarom, ampak tudi k daleč bivajočim Romejcem..., da bi se namreč skrili, so 399 w e s t b e r g F., Ibrahim's — ibn Ja'kûb's Reisebericht über diie Slawen­ lande aus d. J. 965, Zap. imp. Akad. Nauk VIII, ist. — KIM. atd HI/4, 1898, str. 132; isti K analizu vostocnyh istočnikov o VostoSnoj Evrope, Žuirn. Min. nar. prosv., NS 13, 1908, str. 394—396: Westberg domneva, da je prišlo v ruski letopis sporočilo po grški .književni tradiciji in navaja kot dokaze, da Slovo o polku Igoreve ne uporablja imena Obri, marveč »Ovari«, da je sporočilo o pbrski usodi posneto po grški biblijski formulaciji àXXót xal oóioi атшАо7-о -/.ai oùgè X's£d>avov xoö févouS ûçia-caicu v Nikolajevem pismu Simeonu bolgarskemu v zvezi z Obri) in 'da pripovedovanje o Obrih v zvezi z napadom na Carigrad za vlade Herakleja dokazuje, da gre za Obre, ki so bili že ob Donavi, z.a katere pa drugi viri ne povedo, da bii se kdaj mudili v Zakampatju. Glede odgovora gli. Grekov B. D., Borba Rusi..., str. 26—28. Ruska letopis smatra vso pripoved gotovo za domačo, o tem ne more biti dvoma. Westbergovi razlogi tudi v podrobnostih niso točni: »Ovari« Slova o pölku Igoreve iz okr. 1100 niso staTi Obri, ki so že davno izginili, zato tudi iz njihovega imena ni mogoče sklepati, kako je ljudstvo one imenovalo; Itudi iz dejstva, da pripoved o Obrih sledi omembi ohrskega napada na Heraklejiai, ne moremo sklepati ničesar: splošni podatki o nomadskih napa- dailcih v uvodu v 8. pogl. letopisa so namreč res prevzeti po bizantinskih kro­ nikah; ker pa ljudsko izročilo ni bilo datirano, je povsem prirodno, da ga je pisec prilepil tja, kjer so ibili v predlogah imenovani Obri. 400 Labuda G., n. d., str. 183—184. 89 vsi zeljno zamenjali očetojavo s tuijiino, kakor da bi njihovo domovino zasedel sovražnik«401 — le slabo ustreza Salviauovim sporočilom o begu galskih Romanov k barbarom in o občudovanju barbarskega načina živ­ ljenja (zlasti: »Zato beže stiskam povsod k Gotom ali k Bagaudoin ali k drugim -barbarom, ki povsod gospodujejo, in ne čutijo nobenega kesanja, kaljti raje nočejo ibiti pod videzom ujetništva svobodni kakor .pod videzom svobode ujeti«)402. Dočim namreč poroča Salvian o !begu revežev, prive­ zanih na grudo ali obrtno delavnico, govori to Prokopij v izvezi z nemirom, ki je nastajal zaradi krivičnega sodstva ob preganjanju astrologije: imelo je predvsem namen, da z zaplembo premoženja napolni vedno prazno Jnstinijahovo blagajno; pri tem je šlo torej- v pretežni meri za 'bogate, ne pa za revne begunce. V zvezi s tem povezovanjem revolucije sužnjev s slovansko naselitvijo na Balkanu je treba podčrtati, da se je sicer res bizantinska obramba na Donavi dokončno zrušila v izvezi s prevratom v Carigradu v začetku 7. stoletja, ki so ga izvedli sicer vojaki, ki so pa pri tem gotovo imeli podporo nižjih slojev. Toda — drugače kakor marsikdaj pri Germanih — ta dva napora za zrušitev bizantinske sužnjeposestniške države se nista združila. Viri ob slovanskih napadih nikjer ne govore o podpori, ki bi jim jo nudilo domače prebivalstvo, marveč na eni strani o odporu, na drugi o plenjenju, odgajanju v ujetništvo in velikih pokoljih. Pirav gotovo je to drugačno razmerje do barbarov zvezano z drugačnimi življenjskimi pogoji zlasti podeželskega prebivalstva v bizantinski državi na eni sferni, z manjšo družbeno dozorelostjo Obrov in Slovanov na drugi. 0 drugem bomo še govorili, glede prvega pa naj podčrtam zlasti razlike (v primeri z zahodom) glede načina zemljiške posesti in ostankov vaške občine, ki jo je v poani antiki davčni sistem nastajajoče bizantinske države v pokrajinah vzhodnega Sredozemlja podpiral in tudi očuval v mnogo večji meri, kakor se je to godilo v zahodnem rimskem imperiju.403 Prav zaradi tega tudi .prelom med suženjstvom in fevdalno dobo v bizantinski državi daleč ni tako oster, •kakor na zahodu in je tudi pot do nove družbe drugačna, močneje oprta na stare oblike. Tudi močni slovanski vpliv na fevdalizacijo 'bizantinske •države, ki je našel izraz tudi pri Konstantinu Pofirogenetu v ugotovitvi, da »se je vsa dežela slavizirala in postala 'barbarska« (v zvezi z opisom Peloponeza),404 se je spričo tega mogel opreti na te stare ostanke in jih poživiti, ne da bi jih moral popolnoma na novo vnašati v bizantinsko družbeno in državno ureditev. 401 Prokopij, Hist. arc. XI, 38—39; G rekov B. D., Borba Rusi, str. 13 do 14, izvaja iz tega mesta zaključke, za katere Prokopaj ne daje nobene podlage. 402 Salviam, Libri VIII de gubeirnaitdone dei, V 5, 22; drage izvlečke gl. Schnür er G., Kirche und Kultur im Mittelalter P, 1927, str. 101—109; Stein E., Geschichte id. spätrömischeu Rettiches I, 1927, str. 512—515. 403 Levčeaio M. V., Materially dlja vnutreiinej alstorii vositočnoj minskoj imperii V—VI w., VizantijsiMi sibornik 1945, istr. 2—53; gl. tudi Ostrogor- s k i G., Uticaj Slovena Già društveni preobražaj Vizamtije, Istoriski glasnik 1948, 1. str. 12—21. 404 Konstantin PoriiTOgenet, De thematibus (CB), III, str. 53, v. 18—19: еаб-ХарсоЗт) Ss Ttâoa r) Х^Р" '/-a: Ifšfovs ßapfapoj. 3. Problem značaja razmerja med Obri in Slovani. Povezave slovanske selitve na Balkanski polotok in v Vzhodne Alpe z Obri in v nekaj obdobjih celo zveze kar vseh panonskih in vlaških Slovanov z njimi torej po vsem zgornjem izvajanju mi mogoče zanikati. S tem pa nastane novo, pomembnejše vprašanje, glede katerega spor ni nič manj ogoirčen, dasi razpolagamo zanj z 'mnogo redkejšimi viri: kakšna je namreč ta podrejenost, ali gre za pravo suženjstvo, ali vsaj za urejeno obrsko gospostvo nad Slovani, ali pa morda le za neko plemensko zvezo. Kljub svojim ogorčenimi sporom glede teh vprašanj so se avtorji doslej le preveč zadovoljevali s takimi ali drugačnimi konstrukcijami, za katere viri ne nudijo nobenih sodobnih trdnih podatkov403 ali- pa le redka, pro­ blematična oporišča,406 niso pa poskusili rešiti tega pomembnega vprašanja na ravnini takratne splošne obrske in slovanske družbene strukture in gospodarstva, ki sta predstavljala nujno izhodišče medsebojnemu гавтегји obeh ljudstev v tej in sledeči dobi. Prav zâto se moramo, preden bomo analizirali vire o razmerju Obrov do podrejenih ljudstev, posebej Slovanov, pečati najprej z Obri in Slovani samimi. 1. Obiri, njihovo gospodarstvo in družbena, struk- t u r a. — Pravih Ohrov je 'bilo, ko se pojavijo ob Črnem morju, vsega skupalj le 2 tümena, t. j. okr. 20.000. Ob Črnem morju so se jim pridružili ostanki Hunov (Ujguri, Sali, SabM, vsega za okr. 1 tum en), podvrgli so si tudi bolgarske Kutrigure in Utrigure, od katerih sta vsaj 2 tümena odšla z njimi v Panonijo. To toi dalo skupaj okrog 50.000 vojnikov (5 tümenov). Dosti več tudi Obrov v širšem smislu nikdar ni bilo. Največje število, ki ga izvemo za njihovo vojsko, je »baje« 60.000 konjenikov oh prvem pohodu proti Slovenom 1. 578, vse druge številke so znatno manjše. Kot primer naj navedem, da je obrska vojska pred Carigradom skupno s Sloveni 1. 626 štela po nekem viru okr. 80.000 vojnikov, pri čemer odpade na Ohre gotovo manj kakor polovica.407 Konec 6. stoletja se je k Obrom zatekel še 1 turnen beguncev pred zahodnimi Turki (Tarniaki, Kotrageri, Zabenderi). Toda neprestane vojne in zlasti tudi kuga 1. 600 so znatno zmanjšale obrsko število, okr. 1. 630 je poleg tega pobegnil skoraj ves bolgarski turnen na Bavarsko, okr. 670 del Bolgarov tudi v Makedonijo v okolico Soluna.408 Če torej cenimo število Obrov v širšem smislu, 1 j. Obrov in z njimi zve­ zanih nomadov (Bolgare navajajo viri posebej in z Obri niso povsem spo­ jeni!) v času njihove največje moči konec 6. stoletja na okr. 50.000 konje­ nikov, t. j. na okrog 250.000 ljudi, moramo računati, da se je njihovo število zmanjšalo do. srede 7. stoletja vsaj za eno tretjino do ene polovice. 405 S t ano j evie S., Vizaiitija ii Srbi II, str. 166 (fevdni sistem); Šišić F., Povijest ..., str. 216—217 (po bajki Notkerja Bialbula); V eraadsky G., Los comie,TLz,os del «stado Checo, La rivista de estudioe eslavos. 1/2, 1947, Mexico, str. 28 (trgovska država). 406 N. pr. P ei s k er J., n. d.; Hauptmann L., Staroslavenska in staro- slövanska »svoboda«, Čas 17, 1923, str. 324—325. 407 Georgi os Pisi dai, Bellum Avanieum (CB), str. 56, v. 219. 403 Tkzv. Fr e d eg.ar, IV, 72; Kos F., Gradivo I, 164; Mirarala s. Dé­ ni etrii 196, Rac k dl F., Documenta, str. 293. 91 Pravi Obri so med temi nomadi predstavljali manjšino (zlasti v času, ki ga tu podrobneje obdelujemo, docim se je pozneje položaj z bolgarskim odhodom in 'uporom vzhodnih Bolgarov seveda nekoliko spremenil). Ze tu se postavlja vprašanje, kakšni so bili notranji odnosi v tej barbarski meša­ nici? Ali so bili Obri res »gospodarji« vsem drugim, ki so jim bili »pod­ vrženi«, ali pa 'moramo računati le z medsebojno »zvezo« prilično enako­ pravnih enot, med katerimi so imeli pravi Obri prevlado le v toliko, v kolikor je od njih izvirali skupni vladar, kagan? 2e beg različnih nomad­ skih plemen pred zahodnimi Turi k Obrani nas svari pred mislijo, na »podložništvo«. Čemu naj bi se namreč umikali temu doma in hiteli v- isto na tuje? Res so tümeni različnega porekla živeli kot posebne enote tudi še v okviru »oibrske« zveze: kot primere naj navedem planitev bolgarskega tihnena po Dalmaciji leta 566/7, ločitev med ujetimi Obri m barbari leta 600 v boju ob Tisi, 'beg zaključenega bolgarskega tümena okr. 630 na Bavarsko, navajanje Bolgarov poleg Obrov ob napadu na Solun 1. 617 in na Carigrad 1. 626 itd. Tudi vodstvo teh tiimenov ni bilo v -rokah pravih Obrov, marveč njihovih lastnih plemenskih poglavarjev, »kakor je pri tem plemenu običaj« (se. pri Obrih).409 Najbolj jasno se pokaže to zlasti p;ri bolgairskih uporih (Alciok 630, Kuvrat 635, Kuber okr. 670). Tako je odprta le še ena sama možnost za »podložniško« razmerje, da bi namreč kagan imel tako »abso­ lutno« moč pri Ohrili, da bi spričo položaja 'kagana, in kaganovega vladar­ skega aparata morali govoriti o »podložništvu« teih nomadskih plemen, pa seveda tudi dobršnega dela Obrov samih. V literaturi res naletimo večkrat i!.a tako mnenje o kaganovi moči.410 Če pa pregledujemo podatke o obrskih stikih z drugimi državami, se teorija o kaganovi 'absolutni oblasti kaj hitro- zruši. Ze 1. 562, ko so Obri nameravali napasti Bizantince, so le-ti izvedeli, da imajo cbrski poslanci doma tolikšno veljavo, da Obri dotlej ne bodo napadli, dokler se poslanci ne povrnejo; na kaganove obljube, ki jih poslanci nosijo s seboj, pa obratno ni kaj dati. To jim je skrivaj povedal Ojfcumiin, eden med poslanci. Zato so poslej poslance na različne načine zadrževali v Carigradu.411 Ivan Efeški pa sporoča o teh poslanstvih v svoji kroniki še več. Justinijan ni pošiljal darov le kaganu, marveč tudi ostalim obrskim poglavarjem; kar v kopicah, pravi avtor, so hodili njihovi poslanci v Bizanc po darove in izčrpavali — v veliko nevoljo bizantinskega semata412 — državno blagajno.413 Vsekakor kaže to, da so morali tudi oni imeti znaten vpliv na oibrske vnanje odnose. To nam potrjujejo tudi dogodki v zvezi z Mezamerom, ko je celo neki Kutrigur pripravil kagana k temu, da je dal ubiti tega antskega poslanica.414 Nikakor torej nimamo opravka z absolutnim monarhom, ki bi mu bilo vse podložno, marveč s plemensko 409 Miracula s. Demetrii 170; Rački F., n. n. m.: ха&б; тбј -févst š9-o; û-ijpxsv. 410 Prim. Šišić F., Povijest ..., str. 216. 411 M en a n der 9, str. 7—9. 412 Gl. tudi Prokopij, Hist. arc. Vili, ed. Haury III/l, str. 51, XI, str. 71. 413 I vam Efeški VI 24, Vjesnik Zeni. ark. I, 1899, str. 116; Diehl Cli. — Mar ça i s G., n. d., str. 95—100. 414 Memander 6, str. 6; Kos F., Gradivo I, 63. 92 zvezo, v kateri so poleg kagana soodločali še tudi drugi poglavarji, ki so mogli celo tudi sami navezovali etike s tujimi državami. V ponazoritev tega položaja naj navedem še konkretne podatke o dveh drugih poslanstvih z Bizantinci v dobi Justina II. Potem ko je Justin nasledil Justinijana (565) je prišlo v Carigrad kar 500 Obrov, ki niso prišli po darove le za kagana, marveč tudi za druge poglavarje in zase,415 kakor jim jih je dajal Justinijan. Ko jih je Justin zavrnil in so začeli groziti, jih je v odgovor zaprl za dalj časa v Kaloedonu. Vpliv teh po­ slancev po ^njihovem povratku domov je toil tolikšen, da Gori prav nič niso poskušali proti Bizancu, marveč so v .drugo odšli na zahod proti Frankom.410 Po ponosnem neuspehu na zahodu in povratku nad spodnjo Donavo pa je prišlo v Bizanc le še ponižno obrsiko poslanstvo, ki ;e ponujalo obrsike usluge.'" > 417 ^ Še zanimivejše je poročilo o obrskem poslanstvu, ki je okr. 570 znova prišlo k Bizantincem s prošnjo za Sirmij: »končno, -ko je prišel kot po­ slanec Apisih, so se sporazumeli Tiberij in oni okrog Apsiha, da bi Bizan­ tinci dali zemljo, na kateri ibi se Obri mogli naseliti, če ibi dobili kot talce otroke njihovih poglavarjev«. Ko je Tiberij to sporočil Justinu, mu je ta odgovoril, »da ne bo drugače sklenil miru, če ne (bo v resnici dobil kot talce nekaj otrok samega vladarja Obrov. Tiberij pa ni menil tako; vedel je namreč, da, če bodo dobili otroke skitsfcih poglavarjev, pač ver­ jetno očetje talcev nikdar ne 'bodo privolili, če hi hotel kagan'prelomiti pogodbo«.418 Iz dogovorov sicer ni bilo nič, ker se je zaradi Justinove nepopustljivosti znova vnela vojna. Vendarle pa je pomembno, da je Tiberij, ki je kot poveljnik ohdomavske vojske pač najbolj© poznal fak­ torje, ki so pri Obrih odločali o razmerju do sosedov, višje cenil talce od posameznih plemenskih poglavarjev kakor od kagana samega. O vojnah je pri Obrih vsekakor moral odločati svet plemenskih poglavarjev, kakor tudi pogodbe s Tiberijem ni sklepal le kaganov poslanec Apsih, marveč tudi »oni okrog njega«. Zanimivo je pri tem poročilu uporabljanje dvoj­ nega imena za Obre — Obri in »Skiti«. Djakonov, ki meni, da je pod »Skitk trelba razumeti tudi panonske Slovane,419 se sicer gotovo moti. Za Slovane se namreč pri Bizantincih to ime v 6. stoletju nikdar ne uporablja. Vendarle pa kaže uporaba tega zbiralnega imena, da tu ne gre za poglavarje pravih Obrov, marveč za poglavarje Obrov v širšem smislu, to je njihove in z njimi zvezanih nomadskih, »skitskih« plemen. Vsa ta poročila izvirajo izza vlade sorazmerno najmočnejšega, kagana Bajana (u. po 600), ki je 'bil obrsfci glavar v času njihove velike selitve in utemeljitelj njihove sile, kar se je nujno odražalo tudi v njegovi ve­ ljavi. Moč poanejših kaganov je 'brez dvoma še manjša od njegove, kajti ob propadu obrske plemenske zveze je imel približno enako veljavo 41s Ivan Efeški VI 24, Vjesnik Zem. ark. I, 1899, str. 116: »durch sœ ihren Häuptlingen zuschickte... und auch ihnen gab er und -bereicherte sie« 416 Men.ain-de.r 14, S'T. 33—36; Ivan Efeški VI 24, n. n. -m., str. 116 in 117; prim. Djakonov A., n. n. m., str 31. - 4,7 Ivan Efeški VI 24, str. 117. 41s Mena.nder 33, str. 69. 419 Djakonov A., n. n. m., str. 27. 93 kakor kagan še drug cibrski dostojanstvenik, jiigur. To kažejo poročila frankovskih analov : 1. 782 skupno pošiljata poslance k Frankom,420 1. 795 ju oba uporniki ubijejo zaradi neuspeha v vojni s Franki.421 Proti »absolutni« fcaganovi oblasti govore tudi okoliščine v zvezi z nastopom novega vladarja. Bajanu je sicer res sledil njegov sin, toda ne brez notranjih bojev, v katerih je končno zmagal mlajši ein nad starej­ šim.422 Po neuspehih v 'bojih za Carigrad v 1. 617 in 626 — morda prav zaradi njih — nastane pava doba notranjih bojev, v katerih se plemena kot celote 'bore za svoje kandidate za prestol. Širina te 'borbe, ki jo kaže dejstvo, da se je s premaganim kandidatom umaknil cel bolgarski tümen — »9000 mož <% ženami in otroci« — ije vsekakor dokaz, da je bila izbira vladarja še vedno tudi pod vplivom širokih množic svobodnih članov plemena,423 ki so po tem takem soodločale v javnih zadevah. Res si kagan 1. 602, ko je del Obrov menil preiti k Bizantincem, ni vedel pomagati drugače kakor is prošnjami in s pregovarjanjem, da naj se vrnejo nazaj. Poleg uporov sklenjenih plemenskih celot, s katerimi so se Slovani in Bolgari okrog 626 v veliki meri iztrgali iz obrsko^slovanske plemenske zveze, ki torej obstoj takih plemenskih enot v okviru te zveze nedvomno dokazujejo, srečamo tak upor tudi še v drugi polovici 7. stoletja (okr. 670 pod vodstvom Ruberà s središčem v Sremu). Tudi ta upor je moral imeti širok obseg, kajti kagan je bil v boju z uporniki premagan.424 Značilno za kaganovo oblast je končno tudi, da se tudi poraz v vojni s Franki konec 8. stoletja zaključi z notranjim uporom. Vse navedeno kaže, da se je kaganova moč in olblast dejansko^ uve­ ljavljata pired vsem le v poveljstvu nad obrsko vojsko, pri čemer je imel nad vojaki v času boja po vsem videzu široke pravice tudi do najstrožjega kaznovanja in torej do nekakega »vojnega sodstva«.425 Tu je bil torej pravi temelj njegove oblasti. Na tem področju so bili Obri in Turki po priče­ vanju PseudomauTikija vsekakor trdneje organizirani od ostalih barbar­ skih ljudstev, ki so napadala Bizanc: »Obrsko pleme je zelo zvito, spretno v mnogih stvareh, kakor tudi zelo izkušeno v boju. Ker so ta plemena pod enim vladarjem, in jih ne veže skupaj ljubezen, marveč strah, pre­ našajo hrabro muke in težave Oboroženi so z oklepi, meči, loki in sulicami.«426 Ne glede na to kaganovo poveljniško oblast in celo pravico do kaznovanja (strah!) nad vojaki pa je dbrska vojska še vedno formi- 420 Kos F., Gradivo I, 261. 42-1 Kos F., Gradivo I, 293. 422 Stembach L., Analecta Avarica, n. n. m., str. 301; Georg ios Pi­ si da, Bellum Avarimm (CB), v. 74—88, str. 50—51; B a y n ©s N. H., n. n. m., str. 125. 423 Tkzv. Fred eg ar IV 72, Kos F., Gradivo I, 164. 424 Milraeula s. Demetrii 196; Raički F., Documenta, str. 294. Migne PG 116, kol. 1364—1365. \ 425 »Strah«, s katerim drži vojsko skupaj, je le tako razložijiv; podoben po­ doben položaj nam je znan za Alilo, gl. Stein E., Geschichte d. spätrömischen Keiohes I, 1927,, str. 434—436. 426 P s eu dom a ur.i' ki j, Strategieon, ker mi ni dostopen original, po, prevodu: Dietrich K., Byzantinische Quellen zur Länder- und Völkerkunde II, 1912, str. 61. 94 rana vznačilnih nomadskih enotah plemenske vojske — rumenih (10.000) nitisočnijah, kakor smo videli v navajanju številk ob ibojih iz Bizantinci. Glede ina vse to moremo trditi, da so predstavljali Obri (v širšem smislu, t. j. nomadska plemena v Srednjem Podonavju) pristno nomadsko plemensko zvezo, ki pa je bila vsaj glede vojaške organizacije že prilično utrjena m ustaljena. Temu popolnoma ustreza vse, kar vemo o ofbrskem gospodarstvu in družbeni strukturi. Poglavitna, prevladujoča črta njiho­ vega gospodarstva je bila nomadska živinoreja, in sicer predvsem značilna siednjeazijska konjereja. Talko poroča Pseudamaurikij,42« da eo »utrjeni proti vročini in mrazu kakor ludi proti pomanjkanju najpotrebnejšega, feer so nomadi«, da 'so imeli tudi na bojnih pohodih »v spremstvu mno­ žico žrebcev in kobil, deloma za bramo, deloma da bi napravili vtis večje množice«. V 6. stoletju govore njihovi poslanci o Obrih kot nomadih,427 pa tudi bizantinski zgodovinar v prvi polovici 7. stoletja pravi, da »žive po načinu'nomadov«.428 še'v 10. stoletju je v dalmatinskih mestih, živel spomin na Obre, ki »so živeli kot nomadi« s svojo živino.429 Kljub temu, da se imo, sklepe drugi kratko in malo prestopijo, ker vsi drug drugemu sovražno mislijo težko združljiva s Prokopijevim .poročilom o drugih -božanstvih in s 'tistimi bornimi ostanki slovanske mitologije, kar jih poznamo. Tak močan tnonoteisti&ii poudarek se mi zdi nemogoč, zlasti iker nui zbuja tudi odsekani začetek prve enačbe (TÒV TTJS) vtis, kakor da gre za označbo enega med več božanstvi, ne pa za edinega boga. — Ko sem nekaj svojih pomislekov na kratko sporočil A. So vre tu mi je postregel (v pismu z dne 30. IV. 1950) z obsežno analizo stavka, v kateri se je vrnil k mnenju, daje Prokopùjeva označba res dvodelna, »in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker nastane s tirodeinoetjo re»... preodsekano (in celo asindatiično) našte­ vanje atributov in je širši opisni slog, iki ga daje dvodelnost, verjetnejši; drugič, ker me mol «ùpiov brez označbe prilastka: koga ali česa gospod? ikomu ali čemu gospod? Ta prilastek ise mi zdi nujno potreben. »Edinega gospoda« je po mojem občutju premalo. Zato jemljem h »gospodu« še airavtcov, iako da dobim dvodelnost- 1. -rov -rjç аотратстјг Bujjuoup-jov, 2. ârcàvTcov xûpiov (ićvov. ... Pripomnim pa, da izraza 8nj(itoup-fov na tem mestu ne prevajam več z besedo »stvarnik« — tanni diši pre­ več po krščansko — ampak raje »izdelovalec«, »stvaritelj«, »tvoritelj«, VexfertigeT torej ne creator, temveč fabricator Mminils ali Mguris«. Tov. S o vre je pa tudi^ ugotovil — in to štejem aa poglavitno pridobitev njegove analize ki močno olajša razumevanje Prokopijevega poročila v zvezi z našim ostalim znanjem slo­ vanske vere ш odstranjuje notranje nasprotje iz Prokopijevega teksta samem — da je mogoče »sov Iva razlagate tudi ne le kot določilo koliko bogov poznajo Anh m Sloveni, marveč p arti t i v no, torej ne unum deum, marveč deum unum (ex dne urnim), enega boga — enega svojih bogov, einen ihrer Götter »Ta prevod se od vseh prejšnjih bistveno гаиШифз, vendar je — o tem sem prepričan — edino pravilen. NLkakega, dvoma zame ni, da je treba izraz З-sòv Iva razumeti parbtovno! Potrjuje me v tem dejstvo, da ima K-cod. Vat. graec 1690 namesto »sov sva varianto »sffiv Iva — unum ex dus! Prepisovalec je mesto pravilno razumel, pa je zapisal »ewv, čeprav je imel v predlogi nemara »siv. Ta sprememba 100 in nihče noče odnehati glede na sklep drugega... Pohode proti njim je treba podvzeti zlasti v zimskem času, ko se ne morejo dobro skriti, ker je drevje golo, pa tudi sneg natanko kaže pot bežečih in je njihovo premo­ ženje zmanjšano takorekoö na nič, pa tudi reke je zaradi mraza lahko prekoračiti... Varovati pa se je kolikor mogoče, da bi šel pohod skazi neprehodne in zarasle kraje v poletnem času, in to neprevidno, kakor se dogaja, ker je tu izbranih največ sovražnikov; prej jih je treba prepoditi s pehoto ali s konjenico... Ker je pri njih mnogo kraljev in so med seboj nesložni, ni neumno pridobiti si nekatere od njih bodisi s pregovar­ janjem, (bodisi' z darovi, in to zlasti one, ki iso ibMzu meje, in ostale napadati, da jih ne ibi (bizantinsko) sovraštvo do vseh (Slovenov) zedinilo- in napravilo monarhije. .Tako imenovane begunce ali prebege, ki se ponujajo, da bodo p'okazali pot in kaj naznanili, je treba previdno paziti. Iz njih bi se sčasoma mogli napraviti Romejei in bi pozabili na svoje, a bolj cenili ljubezen do (nekdanjih) sovražnikov; one ki so zvesti, je treba nagraditi, one ki varajo, pa kaznovati. Jedi, ki se najdejo v deželi, naj ne potrošijo najbližji brez potrebe, marveč naj se poskrbi za prenos na lastno (ozemlje) s pomočjo živali in ladij. Ker se namreč njihove reke izlivajo v Donavo, je prenos na ladjah lahek... Dežele Slovenov in Antov pa leže po vrsti ob rekah in tako blizu druga od druge, da ni med njimi besede vrednega vmesnega prostora; so pa blizu njih gozdovi in močvirja in s trsjem obraščeni kraji, tako da se navadno zgodi na pohodih proti njim, da se vse hkrati ustavi v prvi njihovi deželi, in se zaposli tam vsa vojska, tako da ostali, ker so sosedje in imajo v bližini gozdove, opazujejo od blizu njene premike in se umaknejo temu, kar je proti njim začeto. Bati' pa se je njihovih mladeničev, ki o pravem času iznenada napadajo vojake, in zaradi tega ne morejo napraviti nič velikega v škodo sovražni­ kov tisti, ki napravljäjo pohod proti njim. Ob takih pohodih se ne sme prizanašati tistim med sovražniki, ki 'bi se mogli upirati, marveč je treba cijo: prvii je eksplikativna apozicija k 9-sòv Iva, dragi pa predikatno določilo k vojjiÇooatv stvcu.« To razlago je najlaže združiti s^ sledečim Prokopijevim poro­ čilom o nižjih božanstvih. Na dragi sitranm nas pai ne more motiti to, da Prokopij med višjimi) bogovi na našteva nikogar amen Penuna. Njegov opis namreč ni ïiistematioein očrt slovanskega življenja in vere, marveč le naštevanje paralel med Sloveni im Anti v ilustracijo trditvi, da »jim je vse skupno«. V tem" smislu Sovre zaključuje: »Miselni red Prokopijevega poročila je torej približno itale: Ne Antje ne Sloveni ne poznajo .monarhične državne oblike, ampelk žive. v demokratiičnem občestvu: o vseh javnih zadevah odločuje pri teh kaikor pri onih celotno ljudstvo. In kakor imajo oboji isti način demokratske uprave, tako jim je v drugih rečeh marsikaj 'skupno, na primer verstvo; oboji časte iste bogove an oboji štejejo enega med njimi, t. j. Peruna, za edinega gospodarja ve­ solj s t vu«. — Za zaključek še besedo o à z^ç асхраотјс arjutoup-foç. Ta opis, ki je nastal ob razlagi imena Perun (ki niaperja strele) z besedo Sïjjuoupfos ne ustreza povsem slovanskemu originalu. Ob iskanju slovanskega izraza, ki ibi utegnil biti podlaga, sem se ustavil ob glagolu правнти, ki pomeni tako dirigere, ducere, gubernare (po Miklošič h u), kakor tudi tacere (po D anici ću). Perun je Forej morda postal »stvarnik« le zamaidi slabega prevoda dvoumnega slovanskega izraza v grščino. 101 - vse, na katere se slučajno naleti, pobiti, in ne sme se zadrževati na onih mestih, skozi katera vodi pot, in ne izpustiti ugodna prilika.«445 Avtor prvega opisa je Prokopij, najpomembnejši bizantinski zgodo­ vinar 6. stoletja, ki je zapisali to označbo v svoji. Zgodovini okr. 1. 550. Drugi opis je v vojaškem spisu Strategikon, ki so ga dolgo pripisovali cesarju Maurikiju, vendair izvira od neznanega pisca.440 Oba pisca opisujeta Slovane seveda s stališča 'bizantinske državne, upravne in 'zlasti vojaške ureditve 'in urejenosti, tako da moramo njuni poroöiii sami prestaviti z njunega jezika v 'barbarsko okolje in ju ocenjevati s tega, ne pa z bi­ zantinskega stališča. Na srečo sta poročili dovolj konkretni, da to ni nemogoča naloga. Prokopijeva poročila slone pač na obvestilih, ki jih je dobil v prvi vrsti od slovanskih najemnikov v bizantinski vojski v Italiji in Carigradu, pa tudi Pseudomaurikij uporablja, kakor pravi sam, glede Slovanov in Antov v glavnem bizantinska poročila v prejšnjih vojskah proti njim (najkasneje do pred 1. 630), ne pa da 'bi oboje opisoval po lastnih izkušnjah.447 Če povzamemo iz obeh poročil, ki se v svojih podatkih prilično uje­ mata, stvarna obvestila o slovanskem življenju tega časa in ta razumemo v skladu s tem, kar sicer vemo o barbarskih ljudstvih na prehodu iz antike v srednji vek, nam pripovedujeta oba bizantinska pisca sledeče: 1. Slovani se preživljajo z živinorejo, poljedelstvom in ropanjem po. bizantinskem ozemlju. Glede poljedelstva so pomembni migljaji, da pri­ delujejo zlasti proso, da radi imenjujejo kraj svojega bivališča, da žive sicer združeni v naseljih, a da so ta le nekaj časa na istem kraju, da eo daleč drugo od drugega, raztresena po gozdovih, ob moovirjih, jezerih in rekah. Vse to priča o zelo ekstenzivni izrabi zemljišča, o poljedelstvu, pri katerem njive še niso ustaljene in pri katerem je poljedelska tehnika zvezana po vsem videzu še s pripravljanjem njiv na zaraslem zemljišču, torej o požigalniškem poljedelskem sistemu. Življenjska raven je še nizka: prebi­ vajo v siromašnih kočah, ki imajo po več izhodov; obleka je pomanjkljiva; navajeni so trdih razmer in pomanjkanja hrane; zlasti zima jim prinaša stisko, dočim imajo poleti in zlasti jeseni očitno hrane še »na kupe«. Presežek proizvodnje je bil torej — seveda z izjemo plena na bojnih pohodih — razmerama majhen. 2. Slovani žive v Todovno-plemenskem redu, ki pa že kaže značilne težnje razkroja. Plemenom načeljujejo še samostojni poglavarji, ki jih nihče nima pravice uklanjati pöd enotno vodstvo. Tudi v zveze s tujci stopajo samostojno ne glede ma ostale. 0 vseh javnih zadevah razpravljajo in odločajo skupno na plemenskih večah./Vendar se plemena že družijo od časa do časa, zlasti ob nevarnostih od zunaj, v široke plemenske zveze 445 PseudomauT'iikij, Strategikon, .takst pri Ni e d eri e L., Život sta- rych Slovanu I/l, 1911, str. 27—32; gl.'tudi Starno j evie S.-Ćoro vie V., n. d., str. 27—32 z dekio pomanjkljivim prevodom. 446 Gl. op. 434 in Z a c h. v. Liln.genth.al, Wissenschaft und Recht für das Heer vom 6. bis zum Anfang des 10. Jahrhunderts, Bv.za.nit. Zeitschr. 3, 1894, str. 437—457; Krimbacher K., n. d. str. 230—236. 447 Zach. v. Lingenithal, n. n. m., str. 440. 102 (nevarnost monarhije!), iki urejajo svoje zadeve na ljudskih večah, 'ki se jih ima pravico udeležiti vsak svohoden Sloven oz. Ant. Njihovi sklepi pa so obvezni le za .tiste plemenske enote, ki iso navzoče .im s sklepi soglasne. Volja »večine« povezanih plemen za pleme, ki bi se kakemu sklepu, upi­ ralo, ne pomeni ničesar. Plemenske zveze so torej še močno okvirnega iznačaja. Gostinsko pravo dokazuje, da ne poznajo skupnega prava in sodstva, marveč da rje zadnji varh življenja še vedno krvna osveta. Tudi suženjstva kot široke stalne institucije še ne poznajo, marveč le njegove začetke: :na določeni čas omejeno hlapčevanje vojnih ujetnikov, ki mu sledi svobodno življenje med Slovani ali povratek v domovino', le da je za drugega treba plačati odkupnino. 3. Slovanske vojaške sposobnosti cenita oba avtorja nizko', ker pač gledata s stališča prave 'bitke, za kakršno je bila opremljena in izvežlbana bizantinska vojska. Večji del se bore peš. Oklepov nimajo, marveč le _ težke ščite, od orožja omenjata le kopja in loke z zastrupljenimi strelkami. ' Vendar pa priča Pseudomaurikijev opis, r da so bili Slovani mojstri v napadanju iz zasede, v skrivanju v goščavi in močvirju, kamor so se znali umakniti urejenemu napadu, tako da je 'bil ta vselej malo učinkovit; mojstri so bili očitno tudi v gozdnem boju. ali 'borbah na tesnem v težko prehodnih krajih sploh. V takih nenadnih napadih iz zased ali na pirujo- čega sovražnika so se uveljavljali zlasti slovanski mladeniči. 4. Slovanska vera je politeistično oboževanje poosebljenih prirodnih sil, vendar pa je imel pri Slovenih in Antih Peran toliko vzvišen položaj med bogovi in božanstvi, da je v tem vsekakor nek element monoteizma: Perun je namreč gospodar nad vesoljstvom, po Pirokopijevem pripovedo­ vanju pa tudi nad človekovo usodo. Ta torej ne bi bila talko nespremenljiva, kakor grška vvxv, vsekakor pa so Slovani tudi v usodo verovali, kajti sicer si je ne ibi dali vedeževati iz drobovja žrtvovanih živali. Tudi pripoved o Hatzonu ob obleganju Soluna 1. 615 v Miranda s. Demeitrii,448 ki so mu žreci napovedali, da bo prišel v mesto in se je to "res zgodilo, dokazuje, da so Slovani v času svojega naseljevanja na Balkanski polotok usodo res poznali.449 ' Obe poročili, ki sem ju navedel, sta seveda fragmentarni. Prokopijevo ima namen povedati le to, kar Slovene in Ante druži, Pseudomanrikij pa navaja samo tisto, kar je ibilo potrebno za bizantinskega vojaka oz. čast­ nika pri bizantinskih pohodih preko Donave. Poglavitno vprašanje, ki se nam db obeh poročilih postavlja, je torej, v koliko ustrezata -resnici in zlasti, v koliko moremo te skromne podatke z drugimi viri za ta čas še zaokrožiti in izpopolniti. 1. Glede gospodarstva smo pri tem v glavnem navezani na podatke arheologije in lingvistike, delno si moremo pomagati tudi z retrogradnim sklepanjem na starejše razmere iz poznejšega razvoija, ki nam je bolje anan. Problem gospodarstva in zlasti poljedelstva južnih Slovanov v dobi naselitve na Balkanu in v Vzhodnih Alpah 1er v naslednjih stoletjih 44S Miracula s. Demietrii 166, Migne PG 116, kol. 1333. 449 O tem vprašanju gl, Grafenauer L, Slovensko-kajkavske bajke o Rojemicah-Sojenkah, Etnolag 17, 1944, str. 34—51, posebej 46—50. 103 y obravnavam podrobneje na drugem mestu,450 zato naj tu zadostujejo le poglavitne označbe. Brez dvoma zgrešena je nekdaj zelo razširjena dn tudi danes v zvezi s slovensko zgodovino ponekod ponavljana teorija, da so •bili Slovani v času naselitve na Balkanskem polotoku živinorejci, ki da so se šele pozneje pod tujim vplivom priučili poljedelstvu. Nekateri historični viri, zlasti pa arheologija, skupno slovansko (besedišče za agrarne zadeve in značaj slovanskega koledarja nam dokazujejo, da je Maurikij po pravici podčrtal poljedelstvo kot pomembno .panogo slovanskega gospo­ darstva.451 Že 1. 578 smo srečali izrecno omenjena »polja« pri Slovenih na Vlaiškem. Res pa je, da je ibilo slovansko poljedelstvo v tem času še primitivno. Trditev Tretjakova, da jemed vlaškimi Sloveni in Anti že v tej dobi prevladovalo poljedelstvo' z oranjem, ki naj bi ga Slovani na jugu podedovali že iz skitske dobe,452 je po moji sodbi nezdružljiva s podatki virov. Pozitivnega dokaza za njo ni sploh nobenega, kajti prvi železni lemeži za ralo pri vzhodnih Slovanih, ki jih 'registrira Tretjakov sam, izvirajo od 8. stoletja dalje.453 Šele v 10. stoletju pridejo v široko uporabo. Tudi v pisanih virih nimamo ničesar, na kar 'bi se taka trditev mogla opreti. Edina podlaga za domneve o takem značaju slovanskega poljedel­ stva na jugu je torej več kakor tvegana teorija o nepretrgani generični zvezi med poljedelskimi Skiti preko kulture »pogrebnih polj« do Antov in Slovenov.454 Toda ob Bugu, kjer so po Herodotovem opisu živeli Skiti-orači, med skitsko dobo in kulturo pogrebnih polj ni genetične zveze, kajti v to področje se razširi ta kultura s severa (šele v svoji 'mlajši, drugje izoblikovana formi; ozemlje mad polotokom Kerčem vzhodno od ustja Dnjiepra, kjer so prebivali Herodotovi poljedelski Skiti (Paratati — del carskih Skitov!), pa sploh ne spada v okvir ozemlja slovanske etnogeneze. Teoretično postavljanje take skitske dediščine je torej naravnost pogrešno, kajti pravi Skiti sploh ne spadajo med slovanske prednike.455 •Trditve Tretjakova pa nasprotujejo tudi pozitivnim zgodovinskim po­ datkom. Velika večina lananih antskih gradišč predstavlja naselja posa­ meznih rodov oz. velikih družin v kolektivnem gospodarstvu,456 obìiko', ki z že dolgo uveljavljenim onnim .poljedelstvom ni združljiva, Prokopije- vega opisa prav tako ni mogoče združiti z ornim poljedelstvom, pri katerem so pogoste selitve nepotrebne, ker so njive že ustaljene ali se premikajo. 450 V delu Ustoličevanje 'koroških vojvod in država karantanskih Slovencev. 451 Nt e d e r 1 e L., Život starych Slovanu III/l, str. 9—23; G r e k o v B. D., Krestjane na Rusi, 1946, str. 21—42; Tire t jak o v P., Vostoično-slavjanskie plemena, 1948, str. 76—79; Tretjakov P., SeH'skoe -hozjajstivo i promy-sly v istorijia kultury drevjiej Rusi, Damomgolskij .period, I. Materdal'naja kultura, v red. N. N. Voromina, M. K. Kargera* i M. A. Tiihanovoj, 1948, str. 47—50. 452 Tretjakov P., Vostocno-sllavjanskie plemena, 1948, str. 79; isti, Istorija kultury .direvnaj Rusi d, str. 49—50. 453 Тг et'jiaikov P., Istorija kultury direvnej Rusi I, str. 56; Niederle L., n. d., str. 53. 434 Tretjakov P., Vostočno-slavjanskie plemena, 1948, str. 22—57, 72—80„ 455 Herodot IV 17—18; Artamonov M., K vopirosu-o proishoždeimi voiS'tocnyh slavjam, Voprosy mstorii 1948, št. 9, str. 97—108, posebej 100—105. 450 Grekov B. D., Krestjane na Rusi, str. 67—77; Tretjakov P., Vo- stoeno-slavjanakie plemena, str. 78, pa tudi drugod. 104 vsaj po mnogo manjšem področju kaikor pri požigakiištvu. Grekov pravilno trdi, da je treba v dejstvu, da je Prokopijevo poročilo nastalo vsekakor v .pogojih mnogo manj razvitega poljedelstva, kakor pa ga opisujejo poznejši pisci, gledati ne le vpliv nevarnosti 'bizantinskih napadov v obmejnem ozemlju in posebne oblike dobe preseljevanja, marveč predvsem »napredek v tehniki slovanskega poljedelstva«.4" Za balkanske Slovane priča bizantinski poljedelski zakon iz druge polovice 7. ali prve polovice. 8. .stoletja, da so bila potrebna še prisilna sredstva, da so njive orali m ne sejali ibrez oranja.4™ Tudi sicer priča ta zakon o še močnih ostankih in vplivih požigalniške tehnike poljedelstva,«9 dasi nam čl. 13 kaže, da .je naprednejša bizantinska agrarna tehnika brez dvoma in celo s pri­ silnimi pripomočki vplivala na poljedelstvo doilih Slovanov. Končno •moramo opozoriti na označbe Slovanov v .poznejših virih, tako pri Leonu v Taktiki iz 9. stoletja (po katerem Slovani neradi prenašajo »bremena poljedelstva«), zlasti pa pri arabskih in perzijskih piscih iz 10. stoletja o vzhodnih in zahodnih Slovanih, ki soglasno poročajo, da Slovani žive v aozdovih in močvirjih ter da nimajo njiv, kljub temu pa pravijo, dalmajo proso» Ker je seveda tudi proso moralo zrasti na obdelanem zemljišču Tretjakov povsem pravilno povezuje ta ротооИа s pažigaln reko poljedelsko tehniko, ki je na severa v tem času gotovo še prevladovala.4«1 Toda - oibe poročili, M smo ju zgoraj navedli v celoti, kažeta za vlaske Slovene in Ante natanko isto podobo, kakor arabski in perzijski poznejši pisci o severnejših Slovanih. Prav požigalniški tehniki ustrezajo tudi slovanska imena m mesece,4« delno ohranjena tudi pri južnih Slovanih vse do danes Pri tem je treba še posebej podčrtati, da je Wo slovansko leto — kakor pri vseh indoevropskih ljudstvih — prvotno razdeljeno pac *r'7 Grekov B. D., Krestjane. na Rusi, sir. 40—41. _ «s Ashbu.rneir W., T,he Farmers Law, The Journal of Hellenre Studies. 30' ^IVfhSAie^ W., n. n. m., str. 97 m 98 (čl. 1 in 4: oranje njiv na novo) 100 (čl 17 ili 20: obdelava novih njiv v gozdu); lOo (el. D6: uporaba ognja prt obdelavi polja); str. 100 in 105 (H. 22 in 62: enaka kazen za krajo lopate motike? sekire, pluga -m njegovih delov v času po jstah del), Lipsia RE., Visan tifekoe hreet'janstvo i slavjanskaja kolonizacija, Vizantijskij sboxmk, 1945, str. lüo do 113- iz vsieo-a tega je jasno, da imamo v .razmerah, ki nam jih kaze bizantinski poljedelski zakon, brez dvoma opraviti z znatnim vplivom bizantinskega^oair. slaro- selskega okolja na Slovane, kar je še bolj vidno, če primerjamo splošni pokwa'j, označen v tem zakonu (zasebna lastnina na posameznih njivah stalna naselja, zemljiško gospostvo itd., gl. LiiipS.ic E. E., n. n. m., etr. П7-132), s položajem, k' ga kažejo starejši viri tako glade gospodarstva kakor glede družbe. Povsem zgrešena ie torej trditev T ret j a k o v,a (VostaraKKslavjanskiei plemena, str. 84 do 85) 'da kaže Bizantinski poljedelski zakon razmere, ki so se med Slovani ob Črnem morju razvile že dolgo pred 6. stoletjem, že »v pivih stoletjih nase ere«, ter da Anti in Sloveni severno od Donave miiso umelii v družbenem redu »drusih, bolj arhaičnih potez«. «o Nieder! e L., Život istarych Slovanu I/l, sir. 3D, HI/1, str. 10; Mar­ ci u a r d t J., Osteuropäische und ostasiatische Streif züge, etr. 466. _ ««Tretjakov P., Voistočno-slavjanskie plemena, str. 146—150; isti Istorila kultury dreivnej Rusi, I, str. 51—54. *'« Grekov B. D., Krestjane na Rusi, str. 39-40; Mavrodim V., Drev- njaja Rus, 1946, sta-. 31. , 105 v čiste limarne mesece;463 potemtakem so se mogla mesečna imena v zvezi z meseci solarnega leta ustaliti šele odkar so> stopili Slovani v bližji stik z antičnim svetom, torej od začetka 6. stoletja naprej. Požigalniški značaj slovanskega koledarja dobiva s tem za to dobo vsekakor poudarjen pomen. Končno vse baze, da so se njive pri Slovanih ustalile šele v historični, dobi — ne pri vseh 'V isti — kar se speit ne da »družiti z domnevami o; nekaijstoletni ali celo poldrugo tisočletje trajajoči nepretrgani tradiciji' ornega poljedelstva. Opozoriti pa je treba tudi na polpretekle ostanke požigalništva pri najizahodnejšem delu južnih Slovanov.*6 sa Vse zgoraj navedeno priča, da je v 6. in začetku 7. stoletja tudi pri Slovanih na jugu prevladujoči način obdelave polja požigaliništvo, dasi na drugi strani res dokazuje skupno slovansko izrazoslovje (ralo, lemež, Točica, leha), čeprav ne gre ta skupnost v vse podrobnosti,464 da se je sredi prvega tisočletja naše ere pri Slovanih res že začenjala uveljavljati tudi nova poljedelska tehnika, zvezana z oranjem (z lesenim ralom oz. »drevesom«). Prav (razmeroma mal donos žita-v pogojih požigalništva465 nam pojasnjuje veliki pomen, ki ga je pri Slovanih v tem času imela poleg poljedelstva tudi živinoreja. Na njen pomen mas opozarjajo že poročila bizantinskih piscev o slovanskih napadih preko Donave, ki med plenom mnogokrat omenjajo tudi živino. Pa tudi arheološka izkopavanja kažejo, da so Slovani v tem času poaruali že vse poglavitne vrste sodobnih domačih živali.468 Povsem razumljivo je, da je pomen živinoreje v času selitev začasno celo presegel pomen poljedelstva, saj 'je Ha živina poglavitno premično premoženje. Ta pomen nam jasno prikazuje dejstvo, da je celo še desetletja po naselitvi na Balkanskem polotoku delež živinoreje v 463 Schrader 0., Die Indogeirmanen3, 1919, str. 49—53; Sehr a der 0. - Nehriag A., Realtexikon dar indogermanischen Altertumskunde II2, 1929, str. 70—76 (s. v. Mond und Monat). 4вз,а M e ili,k A., Slovenija I/l, 1935, str. 341; Lož ar R., v Narodopisje Slo­ vencev I, 1944, str. 119—120; Vatovec F., K starejši gospodarski in upravni zgodovini laškega okraja, 1927, str. 56—59; zlasti seveda klasično poročilo: H lu - bek F., Die Landwirtschaft d. Herzogibums Steiermark, als 'Festgabe f. d. Mit­ glieder d. X. Versammlung deutscher Land- und Forstwirte, 1846, §§ 29 in 31, na katero je opozoril in gai ponatisnil Peisker J., Forschungen zur Social- und Wirtschaftsgeschichte, 1896—900, sep. iz Zeitsohr. f. Social- und Wintsch.- Geachichte, str.- 130—133. 464 Ni e der le L., Život sta-rych Slovanu III/l, str. 38—86; gl. tudi Gre- kov B. D., Krestjane na Rusi, str. 48—50; T ret j a ko v P., Istorija kultury drevne.f Rusi I, str. 47—63. 465 Gl. Strum il.in S., K istori i zemledel'českogo truda v Rosa-I, Voprosy ekonomiki 1949, št. 2, str. 44—50, ki gotovo pretirava slab pridelek, toda ne tako močno, kakor dokazuje Korneev A., K istorii zeimledelija v Rossii, prav tam, št. 7, str. 83—92, ki pretirava v drugo smer (obdelovalna površina, računanja na podlagi kritične uporabe podatkov obeh avtorjev, na posamezno malo družino — sestavino »velike« — je mogla znašati od 1,5—2 ha; mero pridelka je sicer težko ugotoviti, toda če je ma eni strani pri pšenici, za katero je več podatkov že od Tacita dalje — Germania 26 —• treba več semena kakor pri .prosu, je nai drugi strani treba pripomniti, da proso da manjši pridelek — danes za okr. % —; vzrok, da poljedelstvo začenja s pridelovanjem prosa, ni v tem, .da bi obilneje rodilo, marveč v tem, da ima manjše korenine 'in se zadovolji s plitvejšo obdelavo zemlje). 466 Ni ed eri.e L., n. d., str. 130—168; Tr et j ako v P., Vostočno-stavjan- skle plemena, str. 79—80. 106 slovanskem gospodarstvu večji kakor delež poljedelstva. Večina členov v bizantinskem poljedelskem zakonu govori o živinoreji in sporih zaradi .nje. Med živalmi je tu največkrat omenjeno govedo, poleg tega še ovčarski pes, koze, ovce, svinje in osli. Seveda pa je živinoreja kljub svojemu pomenu v strukturi gospodarstva ikot celote tu jasno podrejena poljedelske­ mu sistemu, t. j. vključena v gospodarstvo naselja poljedelcev. Gre namreč za stalne vasi z njivami, ki se že ustaljiujejo, za pašo pod vaškimi pastirji, paša je dovoljena le na neobdelanem zemljišču, na obdelanem pa šele po času, do katerega je treba pospraviti pridelke.467 Arheološke najdbe (ikosti med živilskimi odpadki) dokazujejo tudi še znaten pomen lova in ribolova.463 Od obrtne delavnosti, ki se v tem času še ni osamosvojila kot samostojna gospodarska panoga in jo oprav­ ljajo delno kot hišno obrt, delno posamezniki — še vedno vfcljučeni v rodovni kolektiv — že kot Obrtniki (kovaštvo!), je treba omeniti predvsem obdelavo kovin, lončarstvo in tkanje lanenega platna.469 Znaten pomen pa je imelo za slovansko gospodarstvo seveda tudi ropanje po 'bizantinskem ozemlju. 0 njem nam ne pričajo le poročila o slovanskih napadih in odkupovanju ujetnikov, iki so želeli domov, marveč tudi poročila o napadih na Slovane, ki so jim Obri (578), Anti (583) in Bizantinci (594, 596, 602) poskušali odvzeti na ta način nagrabljeno blagom 0 tem »dohodku« pričajo seveda tudi arheološke najdbe raznih bizantin-- skih dragocenosti v anitskem območju in vpliv tega blaga na domače obrtne izdelke.470 V zvezi z obema zgoraj navedenima opisoma slovenskega in antskega življenja naj še podčrtam, da so arheološka izkopavanja docela potrdila njuna poročila o položaju in zunanjosti slovanskih naselij. Res so bila v največji imeri razmetana po gozdnatem ozemlju, zlasti v (bližini rek; bila so majhna (4500—5000 m2), včasih — zlasti ol> Dnjepru — zavarovana z nasipom iz zemlje in rovom.471 Večja so nekatera naselja v /bližini Dnjestra, torej 'bolj oddaljena od sovražnikov na jugu in vzhodu. Celo Pseudomaiurikijevo poročilo o prebivališčih z več izhodi — dolgo zago­ netno in sumljivo — 'je dobilo v zadnjih desetietjiih arheoloških izkopavanj svoje potrdilo in razlago: Gre namreč za večje število zemunic, ki imajo vsaka svoj izhod na prosto, so pa povezane med seboj z v zemljo pogrez­ njenimi, pokritimi hodniki. Te skupine zemuinic, okrog katerih so razpo­ rejene jame za žito in druge 'Skupne shrambe, predstavljajo po verjetni razlagi sovjetskih arheologov prebivališča posameznih velikih družin.472 . ™7 Ashburner W., in. in. im., 51. 23—30, 34, 36—55, 71—79, 85, str. 101 do 104, 106—107, 108; L ipšic E. E., n. n. m., str. 114—116. 463 Niederle L., n. <±, str. 168—185; T.r et j a;k ov P., Vostočno-slavjain- skie plemena, str. 80; i s tU, Marija kultury drevnej Riusy I, str. 55. 4в9 Rybaïk'ov B. A., Remeslo drevnej Rusi, 1948, str. 35—119, delno tudi še 120—202; isti, Istori ja kultury drevnej Rusi I, 78—113. 470 T;r etij aik o v P., Vostočno-silavjanBkie plemena, str. 88—89; Ryba- •k o v B. A., Reimesilo drevnej Rusy, 1948, str. 70—71. 471 T T et j ako v P., Vostočno-slavjanskie plemena, str. 77—78; M avrò d in V., Istorija kulturv drevnej Rusi I, str. 8; Vor on in N. N., prav tam, str. 182 do 183. 472 Tre't'jakov P., n. n. m., str. 28, 34, 78—79; Vor od in N. N., n. n. m., • str. 204—208. 107 Maurikijeva razlaga z obramilhnimi razlogi je torej pogrešna, a dejstva sama so opisana točno. 2. Vsa ta gospodarska podstava priča že sama ma sebi o rodovno- plemenskem redu na stopnji razkroja, vendar še z močnimi oblikami starega reda in šele na prvih stopnjah voijaške demokracije. Požigalniška tehnika poljedelstva zahteva pri skoraj vsakoletnem! trebljeujiu in preko­ pavanju novega polja vsekakor večje kolektive — rod ali veliko družino* O njih kot o prevladujoči najnižji enoti družbenega življenja priča tudi - zunanja struktura naselij. Pomen plena in slovansko razmerje do Bizanca pa dokazujeta' že formiranje .plemenskih zvez in prehod ma,stopinjo vojaške demokracije. Razmeroma močne oblike rodovmoplemenskega reda dokazujeta v prvi vrsti oba zgoraj navedena splošna opisa slovanskega življenja. Kon­ kretni podatki o slovanskih vpadih ali o drugih slovanskih bojih govore že po svoji naravi o večjih enotah, torej o tendenci razkrajanja teh prvotnih družbenih olblik. 0 posameznih plemenih, pa tudi o njihovi needinosti ob priliki napadov na Solun p'oröca neposredno v dobi po naselitvi' in še v naslednjih stoletjih spis o Čudežih sv. Demetrija,473 plemensko strukturo južnih Slovanov omenja tudi Teofames za vzhodni Balkan,474 Konstantin Porfirogenet pa za centralnega in 'zlasti za področje rimske Dalmacije.47"' V zvezi z boji izvemo tudi za imena nekaterih plemenskih poglavarjev (Mezamer, ATdagast, Mužck, Peragast), vendar skoiraij nič o njihovem položaju v okviru plemena. Neenotna grška terminologija, ki se v zvezi z njimi uporablja (fiilarh, rex, Aidagastova dežela), je preslaba opora za kakršnokoli sklepe o meri njihove oblasti, keir ni noibene opore za mnenje, da je uporabljena s slovanskega in ne z bizantinskega splošnega načina življenja in razmerja do Slovanov. Boj med Sloveni in Anti v prvi polovici 6. stoletja, nastop Daurite proti oibrskim poslancem v imenu vseh Vlaških Slovenov, oforsfeo-ainilski boj okr. 560 in zlasti obseg slovenskih in antsikih napadov na Balkanski polotok, so vsekakor trdni dokazi za obstoj obsežnih dveh, slovenske in antsike, plemenskih zve*z med spodnjo Donavo in Dnjeprom. V zvezi z lažnim Hilbudijem vemo tudi', da so te plemenske zveze poznale skupne ljudske skupščine,47lî ob Dauriti pa smo srečali svet plemenskih poglavarjev. ' Seveda pa dokazujejo drugi podatki, da te plemenske zveze nikakor še niso bile trdne, ustaljene enote. Po obrskem napadu se antski poglavarji razprše, ko Prisk napade Ardagasta, ne trči na nikakršno skupno slo­ vansko oibrambo, marveč Mužck, dasi obveščen o napadu, le zasleduje r.jegov potek in mirno praznuje sedmino po svojem bratu. To se docela ujema s podobo, iki jo podaja Pseudomaurikij. Tudi razmerje Slovanov do suženjstva v 4ej dobi dokazuje, da pri Slovenih in Antih družbena diferenciacija, zvezana s stopinjo zrele vojaške demokracije, še ni kdo ve kaj napredovala. Že Pseudomaurikijevo poročilo 473 Miracula s. DemetrLï 158; S t an oj e v i ć- Сот ov i ć V., n. d., str. 41. 474 Teofanes, ed. de Boor I, str. 359. 475 Konstantin Po.r firoge net, De adm. imp. c. 30—35 (CB), III, •str. 140—162. 476 Prokopaj, BG III 14, Kos F., Gradivo I, 33. 108 •kaže, da je bil poglavitni namen človeškega lova južno od Donave, da si .pridobe za ujetnike odkupnino. Le talko si moremo pojasniti tudi velike pokolje, o katerih naim večkrat poročajo bizantinski pisci v zvezi s slo­ vanskimi napadi, ki pri lovu sužnjev pač ne bi imeli smisla. Res pa je, da je začasno ujetništvo in hlapčevanje velikega števila bizantinskih ujetnikov (kagan je 1. 579 govoril o »desettisoaih Romiejcev«, ki da jih je osvobodil v pirejišmjem letu db pohodu na Vlaško, podobne visoke šte­ vilke naštevajo tudi poročila oh posameznih pohodih) predstavljajo prvi in .bistveni začetek suženjstva. Spet pa izvemo oh lažnem Hilbudiju, da •ta začetek ini še niti najmanj vplival na razmerje med Sloveni in Anti doma. To je bil namreč Ant, ki ga je ujel nek Sloven v vojni med Anti in Sloveni (med 533 in okr. 540). Ko ga je nek Ant po koncu vojne odkupil, misleč, da gre za Bizantinca Hilbudija, pa je odkupljeni ujetnik po po­ vratku med Ante zahteval, da »ho, ko se ije vrnil v očetoo deželo, vnaprej tudi on svoboden, kakor je po pravu«.470 Ant Itorej po pravu ni mogel biti hlapec svojega soplemenjafca. 3. Fri teh gospodarskih in družbenih pogojih moremo v slovenski in antski vojski računati vsekakor le s splošno plemensko vojsko'. O taki plemenski vojski govore očitno tudi 'bizantinski pisci, ki po vrsti (Prokopij, Ivan Efeški, Pseudoinaurikij, Paschalna kronika) opisujejo njeno povsem preprosto oborožitev. V bistvu enako opisujejo še tri do štiri stoletja po­ zneje arabski in perzijski pis«! pehoto — torej spet ljudsko vojsko — pri vzhodnih Slovanih.477 Niti enega' zgodovinskega poročila mimiamo Iz te doibe, s katerim bi mogli podpreti domneve, da so jedro slovenske in antske vojske že v tem času predstavljale 'boljše opremljene »družine« plemenskih poglavarjev, ali da bi posamezne pohode preko Donave delale celo same.478 Res se v zvezi s Peragastom omenja četa 'konjenikov — tudi Profcopij pravi, da se Sloveni in Anti v e činoma bore peš — toda prav Peragasta imenuje Teofllafct Simokata zelo skromno »filanha'«.."' Prva poročila, iz katerih moremo pri balkanskih Slovanih (z izjemo bolgarskih), Čehih, polabskih in Vzhodnih Slovanih zalrdno sklepati na »družino«, so iz 9. stoletja, glede Poljakov pa so ta poročila še mlajša. Dasi moramo domnevati pri takratni že razviti obliki »družine« daljši starejši, nam ne­ znani razvoj, o katerem viri molče, ima po moji sodbi Vaneček prav, da začenja ta razvoj šele z 8. stoletjem.479 Pri alpskih Slovanih in Bolgarih, kjer je obstoj »družine« starejši, gre za primera, v katerih je' bil po izjemnih razmerah razvoj pospešen.480 478 Prokopij, BG III 14; Kos F., Gradivo I, 33. 477 Nieder!e L., Manuel de l'antiquité slave, II, 1926, str. 266—276. 478 Niederle L., m. d., str. 266—268; Djakonov A., Vestnak drevnei istori j i 1946, št. 2, str. 33—34; Tretjakov P., Vostocno-alavjanskie plemena, str. 89, 93; Rybakov B. A., Voeimoe delo (Strategij» i taktika), Morija kulturv drevnej Rusi, I, str. 397. 47a Vaneček V., Les »druziny« (gardes) priaoiéres dans les débuts de E'Etat tschèque, Czasopismo prawnoh'istoryczne 2, 1949, str. 428—430. 480 Pri Bolgarih imaimo opraviti seveda s preslojitvìjo slovanskega prebival- stva z nomadskimi Bolgari; glede alpskih Slovanov, kjer stvar ni tako jasna, ob­ ravnavam to vprašanje podrobneje v delu Ustoličevanje koroških vojvod lin država karantenskih Slovencev. I 109 Poročila o oborožitvi Slovenov in Antov — tako splošna kakor ob posameznih napadih preko Donave — ne povedo ničesar o kakih posebnih, od plemenske vojske ločenih oboroženih formacijah. Niederiejevo mnenje, da je ibil del Slovenov pod Carigradom 1. 626 oborožen z oklepi, je nastalo na podlagi napačnega latinskega prevoda grškega besedila, dočim grško besedilo samo ne nudi nobene podlage za tak izjemen pojav, ki ga Niederle razlaga le s tem, da ibi Ohri oborožili te Slovene.481 Arheološke najdbe težke bojne opreme se pri "Slovanih začenjajo šele od 9./10. stoletja naprej in celo terminologija v zvezi z njo je vse do Rusov delno prevzeta od Frankov, od koder je bilo nedvomno orožje tudi vsaj desno celo uvažano.482 Docim tako vse govori proti obstoju stalne »družine« pri Slovanih v 6. stoletju, pa različni momenti dokazujejo, da gre za nastope ljudske ali plemenske vojske: Ogromno število bojevnikov — dasi bizantinski opisi v tem pogledu gotovo pretiravajo — je sicer sploh nerazumljivo; ponovno srečamo pri Slovenih ob njihovih napadih tudi žene in otroke (595 pri skupini 600 Slovenov, ki jo 'je uničila Petrova vojska; 615 pri napadu na Solun, 626 pri napadu na Carigrad) ; tudi Pseudomaurikijev opis načina boja s Slovani je le tako razložljiv. • Da je (bila slovanska bojna taktika res v ibisitvu taka, kakršno^ opisuje Pseudomaiuriikij, mam potrjuje vrsta konkretnih podatkov o bojih. Tudi Prokopij pripoveduje, kako imiajo Slovani navado, da med skalovjem in grmovjem iskriti p>reže na sovražnika, kako so Anti »najboljši... za .borbo na težko pristopnih krajih« in kako so »Anti, ki ijäm je tola v korist tudi nepristopnost kraja, premagali sovražnika s svojo hrabrostjo skupaj s Tulianovimi kmeti«.4S3 Ponovno smo videli ob slovenskih napadih, kako so se.umikali pred ibizantinsko vojsko v gore ali goad. Zlasti iz Maurikijeve vojne proti Obrom in Slovenom poznamo vrsto takih dogodkov, ki se tako i&kladajo s Pseumaurifcijevim opisom, da domnevam, da se je neznani •pisec Strategikona v znatni meri opri prav na to aadnjoi veliko, bizantinsko vojno severno od Donave. Vendar pa je v zvezi s podatki Strategikona treba pripomniti, da so enostranski. Njihova navodila so namreč namenjena predvsem bizantinski vojski, ki bi Slovane napadala, in zato uporabljajo tudi skoraj iz­ ključno'bizantinske izkušnje te vrste. Dokazujejo nam, da so se Sloveni in Anti ob takih prilikah radi posluževali istega načina obrambe, kakor nekdaj Skiti pred Darijem ali Goti pred rimsko vojsko,484 načina, ki je bil v teh pokrajinah zaradi svoje posebne prikladnosti že star in ni pomenil nič posebej slovanskega. Zahtevala ga je pa tudi marsikdaj neustavnost slovenske plemenske zveze, zaradi katere se je moralo marsikdaj posamez­ no pleme ustavljati mogočnemu sovražniku, čigar sile so bile preračunane na vse vlaške Slovene. 481 Niederle L., Manuel de l'antiquité slave II, 1926, str. 270; prizadeto mesto Chron. pasch, gl. zg. v otp. 360. ' 482 Niederle L., n. d., str. 274—299; Ar c i h ov skd j A. V., Oružie, Istor.ija kuiltury d.revnej Rusi, I, str. 417—438. «a Prokopij, BG IL 26, 18—19, III 22, 3. 5; Kos F., Gradivo I, 27, Зб. 484 Herodot IV 83—98; Zosilmos IV 11 (CB), str. 185; Amuniamus Mair- oeilinus XXVII 5. 110 Pri slovenskih napadih preko Donave na jug, ki so fbili delo večjih enoi in pn katerih so (bile slovenske in antstoe -vojake zelo številne in tudi popravljene na boj, pa moremo zasledovati od prvih slovanskih napadov pa do začetka 7. stoletja postopen napredek v vojaški spretnosti. 2e sredi b. stoletja začenjajo padati bizantinske utrdbe pod njihovimi udarci dasi sprva_ s pomočjo presenečenj (na pr. 547, too so jim pomagali ogleduhif ah zvijač (549 Toper). Toda že 1. 547 se jih boji napasti 15.000 mož moma bizantinska vojska, 1. 549 ponovno bizantinsko vojsko premagajo, 550-551 ze brez «trata prezunujejo na bizantinskih tleh. V 1. 579—583 se mude' slo_venski napadalci na Balkanu kar štiri leta, pri /obleganjih Soluna 1. 586 m 617 so uporabljali tudi oblegovalne naprave. Tudi osvojitev Bal­ kanskega polotoka v začetku 7. stoletja in slovanski pohodi po morju do Male Azije m Egejskih otokov pričajo, da so v vojaških zadevah v sto­ letnem boju z Bizantinci znatno napredovali. To niso bili več oni barbari fei »prej niso oblegali mest, niti se drznili boriti se na ravnem,... niti jih. ni nihče videl, da bi z vojsko prekoračili reko Donavo«485 Kljub svojemu skromnemu orožju so postali - pač v prvi vrsti zaradi svoje številnosti in izkušenj v bojih z Bizantinci, seveda pa itudi zaradi opore, •ki so jo imeli v zvezi z Obri — prvorazredna vojaška sila v tem času' Kakor Obre, tako smo našli torej tudi Slovane na 'stopnji vojaške demokracije, združene v plemenih in plemenskih zvezah. Njihovo gospo­ darstvo je Mo bistveno različno, njihova družbena struktura pa zelo sorodna. Kot končno vprašanje, se nam torej postavlja pri naši razpravi problem, kakšen značaj so mogli imeti medsebojni odnosi teh dveh sikupin plemen, kakšen značaj so imeli po zgodovinskih virihwki so nam na razpolago. \ 3. Ofcreko-islovanska plemenska zveza. — Na prvi po­ gled razmerje med Obri in Sloveni ne more predstavljati težkega vpraša­ nja. 0 njegovem načinu namreč poročata kar naravnost zlasti dva zgodo­ vinska vira, italkzv. Fredegarjeva Kronika in tkzv. Nestorjev letopis. Prvo poročilo, podano kot uvod in razlaga slovanskega upora pod Samovim vodstvom, se glasi: »Slovani so se že začeli upirati piroti Obrom, imenovanim Huni, in njihovemu kralju kaganu. Slovani so bili že od davna dvakrat stiskani po Hunih, da so, ko so Huni z vojsko'napadli kate­ rokoli ljudstvo, Huni stali pred taborom zbrani v svojo vojsko, Slovani pa so se borili; če so zmagali, tedaj'so Huni pristopili, da poberejo plen; če pa so Slovane zmagovali, so s nunsko pomočjo podprti znova zbrali moči. Zato jih Huni imenujejo dvakrat stiskane (befulci), .ker napravijo v bojnem spopadu dvakrat oddelke za boj. Huni so vsako leto prišli prezimovat k Slovanom, jemati za spanje žene Slovanov in njihove hčere;: poleg ostalih bremen so Slovani Humom plačevali tribut. Sinovi Huno-v' ' ki so jih rodili z ženami in hčerami Slovanov, ki končno niso mogli prenašati zlobe in pritiska, so se, kakor sem zgoraj omenil, zanikujoč hunstoo gospostvo začeli upirati.«485a Drugo poročilo pa je takole: »V si 485 Gl. op. 45. 485a Tkzv. Fred,e gar IV 48; Kos F., Gradivo I, 154. Posebej mai se dotaiknam le izraza ».hefulci«, glede katerega se mi zdi neverjetna 'razUaea s pomočjo italijanske besede bifolco (kmet, nekdaj pastir, gl. Du Camge, Glossa- Ut že wemjaina (sc. cesarja Heraikleja) bysa i obri, iže hodiiša na Iraklija carja i malo ego ne jasa. Si že obri voevaihiu na slovênêh', i primučisa dulêby, silščaja sloveny, -a naisil'e tvorjahu žem-am' dulSb'flkun': läsöepoehati budjaše ob'rinu, ne dadjage v'prjači konja ni vola, no veljaše v'prjači 3 li, 4 li, 5 li žen' v telêgu i povesti obVna, i tako -muč-ahu dulêbu. .Bysa too ob're teloni' velici i umom' goreli, a bog' potrebi j.a, i pomro-ša vsi, i ne ostasja ni edin' oib'rin, i est' prit'öa v rusi i do sego dne: pogilboša aki obr'; ihze n'st plemeni ni naslêd'ka.«48G Ne prvo, ne drugo poročilo pa ni take narave, da toi mu mogli kar hitro verjeti. Odstavki o Samu so po domnevah nekaterih piscev«7 prišli v tkzv. Fredegarjevo kroniko šele po njeni drugi predelavi po nekem Avstraziljcu okrog 658, po domnevah nekaterih drugih, mani utemeljenih,443 pa že znatno preji, a v motoenem primeru ne moremo računati z njihovim na­ stankom prej, kakor pa je nova politima tvorba pod Samovkn vodstvom začela interesirati Franke, torej pred okr. 630. Podlaga poročila, ki je nastalo v dobršni prostorni oddaljenosti od slovanskih upornikov, morda pa tudi v precejšnjem časovnem razmaku po slovanskem uporu 1. 623, je mogla biti le dovolj negotova ljudska govorica, ne pa poročilo očividca. Se slabše je z izročilom o Dulj-etoih, ki 'predstavlja po pričevanju pisca samega ljud­ sko pripoved (»priča«), zapisano šele v 12. stoletju, torej preko pol tisoc- тшт mediae et infima© latinita-tis, I, str. 617; Zeu-sis, Die Deutschen und ihre XaAbarstämme str 736; Kos F., Gradiva I, s>r. 197, op. 1), te bi g* Fredegar mSlwStìle če me U vedel za njegov pravi -pomen (kakšno vsebino je S izraz zanj, je namreč iz besedila popolnoma jasno), če bi .poznal besedo neposredno iz italske romianščine, M mu bil znan njen pomen m bi jo zato v tej zvezi (ideo belulci -vocabamtur) pač me mogel uporabiti. Da bi prišel ta izraz do Frede-arja po ovinku preko Slovanov ali 0-brov, je «pet neverjetno, ker kaze oblikabefulci (Se bi Slo res za ta italski izraz) na isre-dnj e italski izvor (Mayer Th Zu Fredepastirii> ali »gonjači bivolov«. Tako ime je tudi .zgodovinsko neverjetno, ker Štovani niso mogli -dobiti pril Obrih takega pridevka miti -po vsakdanjem življenju (sai so bili prav Obri pastirji in Slovani predvsem poljedelci), niti podvoji vlogi v tooiu kier so se -borili! da ne le ©nali obrsko živimo, kakor hoče Mayer (gl. Kri­ tiko tudi pri Labuđi Pierwsze panstwo slowianäkie, str. 327-8). Meg tega bi bila to poleg naslova kagan, ki ga je poznal Fredegar že iz Gregorja Tourskega (IV 29), edina izposojenka iz obrako-slovansikega sveta v tem deifu (podobno Mik-kolino domnevo - Arch. I. slav. Philol. 41, 1929, ste. 160, gli. tudi M a y er, n n m str 120 op. 2 — o -Vladyka-val-dyca-Vallucus je zavrnil z.e Kos M., Šišićev zbornik, 1929, str. 254—255). Spričo tega- is© .mi o tem izrazu zdita upo­ števanja vredni le dve .možnosti: .verjetnejša domneva May er j a (n. n. m., str. . 116-117) da -gre za obliko »befultik, -pisano na način, ki je pri Fredeganju večkrat dokumentiran, in manj verjetna H. Grégoira- (Byzantion 17, 1944/45, str. 320) m -G Lab ud e (n -d., str. 330-332), da gre za hibridno roimansko-nenisko obliko be-fulk (fole) »dvakratni vojnilki«. Prvo obliko sem vzel za podlago prevoda. "8e Tkzv Nestor j ©va kronika 8, v red. Lavrent'evsikega- svoda. «" Gl. referat -o literaturi G r a f e n a-u e r B., Novejša literatura o Samu in -nieni problemi. ., 1onn «» Schnürer G., Die Verfasser der sog. Fredegarschen Chronik, 1900, •str. 112-113. 112 let ja po dogodkih. Prav zaradi tega se mnenja sodobnih zgodovinarjev o obeh tekstih zelo razlikujejo. Nekateri sprejemajo njuno vsebino kot cisto zgodovinsko resnico, drugi pa ju ostro kritizirajo in zavračajo. Pripoved ruskega letopisca je izrazito legendarnega značaja, pomešana z dokazljivimi napakami: Obri, ki so bili v resnici srednje rasti, so se spremenili v njej v velikane.488 Brez skrbi ji тотето zaupati le v toliko, da so Duljebi res prišli pod obrsko gospostvo in pod njim nekaj časa _ precej trpeli. Predegar predstavlja mnogo resnejši problem. Njegovo poročilo je treba vsekakor podrobno pretresti in preveriti po drugih, droibnejgih, zato pa konkretnejših in zanesljivejših sporočilih o razmerju med Obri in Slovani, pa seveda tudi med Obri in drugimi ljudstvi, ki so bila vključena v zvezo 'barbarov pod obrskim vodstvom. S takimi pretresi sta pred kratkim v veliki meri poskusila ovreči njegove podatke Gracianskij in Vernadsky, po svoje pa jih razlaga Labuda, ki jih v glavnem sprejema.490 Vsi ti poskusi pa niso prišli do kraja, ker premalo upoštevajo bizantin­ ske vire. Labuda poskuša v zvezi s Predegarjevo označbo Slovanov, ki • se na­ naša na dvojno u d e 1 e ž b o Slovanov v boju (Ideo befraM vocabantur a Chunis, eo quod dulblioem in cougiessione oertamine vestdlia priliae faciente, anite Chunis' praecederint) konstruirati obrsko-slovansko razpo­ reditev v boju. Slovani naj bi nastopali-v boju razporejeni v d v a 1 o e e n a oddelke, ki naj bi s krilnim napadoim poskušala uničiti sovražnika. Obri, ki naj bi zavzemali položaj v sredini med slovanskimi krili svoje • vojske, pa naj bi začeli s frontalnim napadom šele, če prvi slovanski napad ne bi uspel. Menim, da Predegar j evega sporočila ni mogoče razlagaiti na tak način, ker ne тотето le tega stavka trgati iz poročila, marveč ga je treba razumeti v zvezi z vsem ostalim tekstom. Ta pa jasno kaže, da gre pri dvojnosti slovanskega napada :za časovno zaporedje in ne za pro­ storno razporeditev. Gre torej, kakor so doslej vsi .razumeli to poročilo, za dvojni slovanski boj, prvi, ko so se borili Slovani še sami, drugi, ko so jim pomagali tudi Obri. Že zgolj s stališča vojaške taktike si je težko misliti, da bi sredina bojne črte pri prvem boju mogla ostati odprta, kar bi bilo po Labudini razlagi nujno. Sicer pa prav poročilo Pseudoimauirikija o načinu bojevanja Obrov Labudino razlago popolnoma onemogoča: »V bitki ne razpo­ stavijo, kakor Romejci in Perzijci, vojaške sile v treh kri- . lih, marveč v več oddelkih, ki jih povežejo med seboj po četah v majhnih razdaljah, talco da imajo videz enega vojaškega s t e b r a. Razen redne vojske na bojišču imajo še rezervno silo, ki jo pošiljajo proti svojim nepazljivim nasprotnikom kot izvidnike ali zadrže tudi kot pomožne čete 'za oddelek, ki pride v stisko. Svoj tren imajo tesno za bojno črto, ali levo ali desno od tod v razdalji ene ali dveh milj pod zmernim var­ stvom. Cesto navežejo skupaj za bojiščem tudi odvisne konje in napravijo 489 Gracianskij N., La rivista de «studios esiavos I/l, 1947, Mexico, str 26—27; Vernadsky G., prav tam 1/2, str. 29. Gracianskij N., str. 24—27; Vernadsky G., 28—30; Labuda G., 490 n. d., 183, 321—332 114 Zgodovinski časopis — 8 . -Li" tako s tem neke vrste kritje. Vrstam ne dajo nobene določene globine, dasi dajejo, da dobi vojska potrebno moč, večji pomen globini in napravijo fronto enakomerno in gosto. Zlasti ljubijo boje na1 daljavo in zasede, obkroženje nasprotnikov, hlinijene umike in vrste v obliki klina«.*" Fredegairjevo poročilo o dvojnem boju Slovanov in začetnem obrskem mirnem pričakovanju izida pred taborom se da spraviti s tem poročilom v sklad celo na več načinov, a Labudina delitev oibrsko-slovamslke vojske v dve slovanski krili in obrski centrum je izrecno izključena. Gracianiskij je prav sklicujoč se na obreko-slovanske 'boje z Bizantinci zamikal verodostojnost tega dela Fredegarjevega poročila, pri čemer se je poisebej skliceval na napade na Solun v I. 615 in 617, ob katerih so Slovani Obrom izrecno Obljubljali plen, da 'bi si pridobili njihovo pomoč, in ob katerih so 1. 617 najprej napadli jezdeci v oklepih, torej »gotovo Obri«. Skupno nastopanje Obrov s Štovani v boju razlaga le z »zavezništvom konjeniške vojske s pehoto, ki je dajalo obema zaveznikoma oprijemljive koristi«. Pri teh ugovorih pa je spregledal, da so Obri proti Bizantincem — posebej v omenjenem napadu na Solun — sodelovali delno s Slovani, ki ®o bili zelo oddaljeni od otoškega težišča, dočim je bilo v napadih na Franke drugače; napad konjenikov proti Solunu je bil poleg tega le uvod v Obleganje, poskus presenečenja, ki ga je mogla izvršiti le konjenica. Pri obleganju, ki je sledilo, pa o taki vlogi Obrov v Čudežih sv. Demetrija ne izvemo ničesar. Točna je pripomba Vemadskega, da so se Slovani proti Bizancu mnogokrat borili sami, da v skupnih obrskonslovaniskih napadih gotovo niso Obri pobrali vis e ga plena, če so Slovani v boju zmagali, marveč le en del. Prav velika korist, ki 'jo je pomenila osvojitev ogromnega ozemlja po Slovanih v teku teh bojev, nedvomno dokazuje, da je Fredegarjevo poročilo pretirano; vendar pa s tem vprašanje še ni izčrpano. Brez dvoma so 'bui namreč v bojih proti Bizancu v zelo veliki meri Slovani tisti, ki so zmagovali pod obrskim vodstvom in za Obre. Tako naj spommim na opis napadov na Solun v 1. 586 in 617, na veliki delež Slovanov v obrski vojski 1. 600, izkazan po številu ujetnikov, zlasti pa na obleganje Carigrada 1. 626, kjer so »goli pešci Slovanov« res naskakovali obzidje stoječ v prvi vrsti — pred pešci v oklepih, pri katerih je mogoče misliti le na Obre. Ta podoba se docela ujema s Fredegarjevim opisom. Pa tudi pozneje je poslal kagan v iboj najprej Slovane na monoksilih in jih okrutno kaznoval, ko niso izpolnili dane naloge. Tudi dogodki ob padcu Anhiala 1. 584, ki so gat zavzeli Slovani, dasi je bila tam tudi obeska vojska, kagan pa je očitno pobral najdragocenejši plen, ustreza Fredegarju. In končno je po solunskem izročilu tudi vsaj velik del ujetnikov iz bojev med 1. 605—615 pobral kagan. Če je bilo tako na Balkanu, (kjer so z Obri sodelovala od njih bolj oddaljena slovanska plemena, velja vse to gotovo • še v večji meri za boje s Franki, pri katerih so sodelovali z Obri panonski in moravski Slovani, ki jih od Obrov niso ločile miti velike razdalje, niti gorske pregrade. Ta del Fredegarjevega poročila torej v glavnem — z iz- 491 Dieterich K., n. d., str. 61—62. 114 jemo omenjenega pretiravanja — ustreza resničnemu razmerju Slovanov in Oforov, M 'so ga Franki sami spoznali v bojih z Obri od konca 6. sto­ letja dalje. Mnogo bolj problematične pa so Fredegarjeve novice o obrsko-slo- vanskem razmerju doma, ki Frankom ni moglo Mi neposredno znamo. To, da so Sloivani morali Obrom plačevati tribut, je zelo verjetno. Tribut so zahtevali Obri oikr. 578 itudi od vlaških Slovenov, uvaljali so ga pa obenem s Slovani 'tudi na (bizantinskem področju, kakor kaže sporočilo Mihaela Sirskega (po izgubljeni predlogi Ivana Efeškega), da so namreč Obri in Slovani nagovarjali prebivalstvo pokrajine, ki so jo napadli: »Pri­ dite ven, sejite im žanjite, odvzeli vam bomo le en del žetve« (aRi dajatev? — avwéXsia pomeni oboje).492 Vse drugače pa je glede sistematičnega ibastardiziramja, ki naj bi ga Obri ugamjali s podrejenimi plemeni. Hauptmanm je res dokazal, da so Obri večkrat presajali večje množice na ozemlje, ki so ga obvladovali, tako 1. 596 del prebivalstva Singiduna, v 1. 605—615 del balkanskega prebivalstva, 1. 617 del prebivalstva Tracije.493 Toda v vseh teh primerih gre za preselitev vojnih ujetnikov iz ozemlja, ki so ga oplenili in še ne trajno oh vladali, na domače področje, ki je bilo že pod utrjeno oibrsko nado'blasitjo. Nobenega poročila pa ni, da hi Obri tako delali tudi s plemeni in ljudstvi, ki so zvezana z njimi napadala Bizanc. Spričo tega je never­ jetno, da hi kazalo to presajanje vojnih ujetnikov ma splošen sistem v notranjosti obrskega področja. Presajam je vojnih ujetnikov poleg tega ni nobena obrska posebnost, bizantinski pisci poročajo tudi o Slovanih, kako so velike 'množice ujetnikov odvajali s seboj. Še težje verjetna pa je zgodba o sistematičnem otoškem prežim ovan ju med Slovani in slovanskih priležniicah za Obre. Gracianskij in "Veraadsky popolnoma opravičeno opozarjata spričo usode, ki je doletela po hišah Bavarcev raztreseni 'bolgarski tümen — bili so skoraj vsi pobiti, rešila se jih ni niti desetina494 — ma nevarnost, ki bi jo tako »zimsko spanje« pomenilo za Obre. Za prezimovanje so hili brez dvoma namenjeni ringi, saj je glavni čas nomadske paše gotovo od pomladi do jeseni. Če bi se Obri na zimo zatekali k Slovanom, bi ringov sploh me potrebovali. Brez dvoma so si Obri zlasti spočetka res jemali tudi slovanske — pa ne le slovanske — žene, toda ne ma posodo čez zimo, marveč za stalno. Danes imamo za tako "otoško postopanje na razpolago arheološki dokaz v po­ drobneje še neobjavljenem najdišču Varpailóta v Panoniji, kjer 'so v zadnji fazi pokopane ženske z langolbardskim in moški s keszthelyskim okrasjem,49» Spet pa nam arheologija dokazuje, da ni bila otoško-slovanska promiskuiteta, kakršno opisuje Fredegar, nikakršen sistem v otosko-slo- vamskem /razmerju, marveč kvečjemu morebiten lokalen pojav: Med staro- 492 Marquairdt J., Osteuropäische u. ostasiatìsohe StreiSz,üge, 1903, str. 482. 493 H a u p t m a na L., Cas 17, 1923, str. 324^-325. 494 Tkiv. FiredegiaiT IV 72; Kos F., Gradivo I, 164. . 495 Werner J., Das lamgabamüsehe Gräberfeld von. Varpalóta 5in, West- ungarn, refer, ina III medn. kongresu prazgodov. ш protazgodov. ved, Zürich, 16. Vili. 1950. 115 slovanskimi lobanjami skoraj mi takih z mongoloidnimi potezami.490 Za­ nimivo je v tem .pogledu morda vprašanje, ki ga pa morajo rešiti antro­ pologi, od kod v mnogih potezah svojske antropološke 'karakteristike slo­ vanskih skeletov v Devinu pri Bratislavi, ki se v svojih sumarnih kvalitetah prilično ostro razlikujejo od okolice.497 Ves ta del Fredegarjevega pri­ povedovanja ije torej gotovo nehistoričen in ima prav Vemadsky, ko ga smatra za legendarno 'razlago slovanskega upora pod Samovim vodstvom pri sosedih. Na talke razlage naletimo večkrat od Herodotovega opisa, kako so se Skitom uprli sinovi skitskih žen s sužnji, 'rojeni v času dolgotrajne 'odsotnosti Skitov,493 pa do.najnovejšega časa, iz katerega naj navedem kot primera razlago foosenskih Turkov o prvi srbski vstaji, da so jo izvedli pač potomci Turkov in Srbkinj, in srbsko razlago grških zmag nad Italijani v 1. 1940—1941, da se je v grški odpornosti pokazala srbska kri, pomešana med Grke izza Dušanovega carstva.499 Uporaba te vrste podatkov v dokazovanju, da so Obri s takimi postopki sistematično razbijali upornost podrejenih plemen in utrjevali njihov su­ ženjski položaj pa je še posebej napačna pai vesti Čudežev sv. Demetrija o usodi vojnih ujetnikov iz Balkana, naseljenih v začetku 7. stoletja v južni Panoniji okrog Sirmija: »Tam torej, kakor pravijo, je vse to ujeto' ljudstvo naselil O'inenjieni kagan, kot vnaprej njemu podložne. Odtlej so bili torej pomešani z Bolgari in Obri in ostalimi ljudstvi; in so med seboj rodili otroke in postali zelo številno in zelo veliko ljudstvo; vsak otrok pa je izvedel od očeta to, kar so pretrpeli, in težnjo plemena, skladno z ro- mejskimi segami.« Tako so se še vedno pri vseh hranile želje po begu na domačo zemljo. Ko so preživeli tako preko 60 in več let in je zraslo tam novo ljudstvo, od katerega je bila večina svobodna, jim je obrski kagan dal posebnega kneza kakor je ooiöaij.500 Hauptmann sicer meni (zaradi pomanjkanja ločil v originalu), da gre pri »delanju otrok« ( naiôojvoislv ) le za opis obrskega razmerja do podvrženega in preseljenega prebivalstva. Ves tekst kot celota pa take razlage ne dopu­ šča — po njem je jasno, da gre pri tem predvsem le za lastno razploje- vanje zajetih in v Sremu naseljenih Romejeev. Toliko važnejše pa je v tem sporočilu, da so ujetniki sčasoma postali svobodni in se zvarili v novo »ljudstvo«, ki je dobilo, kakor je pri Obrali navada, svojega lastnega kneza. Obrski postopek torej ni imel namena, krepiti neko suženjsko (plagt na obrskem ozemlju, marveč s formiranjem novih zavezniških plemen krepiti ob rako silo. Ob tem se prav lahko spomnimo na Pseudomavrikijev opis usode vojnih ujetnikov pri Slovanih, pa tudi na Priskov razgovor z bizan- 400 Schwide'tzky L, Die Rassenkimde der Aitala wen, 1938; Troti­ ni ova T. A., Kraniologičeskie danye k etnogenezu zapadnih sla-vjian, Soivjet- skaja etnografija 1948, it. 2, str. 39—61; tudi na Bledu iso našli med 48 lobanjami pri izkopavanju leta 1948 le enega mongoloida, gì. Škerl j B., v K aste li e J.- Skerlj B., SlO'vans.ka nekropola na Bledu, arheološko in antropološko poročiđo za 1. 1948, 1950, str. 93. 497 Schwidetzky I., n. d., str. 11—20, 44 493 Herod o t IV 2—3. 499 Po informaciji tov. G. Čremošnika. 500 Miracula s. Demetrii 195; Rački F., Documenta, str. 282—283; prim, tudi ïïauptmiann L., Čas 17, 1923, str. 324. •116 tinskim trgovcem iz Viminacija, tki je foil ujet, ko so Huni zavzeli to mesto in bil ob delitvi plena dodeljen Onegeziju (po nunskem običaju, da je Atila razdelil 'bogatejše ujetnike prvakom). »Ko pa se je pozneje odlikoval v bojih proti ' Bizantincem in ljudstvu Ahacirov in izročil barbarskemu gospodarju po hunskih šegah vse, kar je v vojski priddbilv pa si je dobil svobodo. Oženil se je z barbarko in ima z m jo otroka; tudi je Onegezijev tovariš pri mizi in živi sedaj bolje kakor nekdaj. Tisti pri Hunih namreč žive po koncu vojne mimo, vsak uživa, kar prinese usoda, in nihče ga niti malo ne nadleguje«, nato pa je nadaljeval ta bivši trgovec z ostro kritiko položaja prebivalcev v bizantinski državi.501 Vse to vsekakor priča o stanju, v katerem je suženjstvo pretežno še začasna usoda, sledeča voj­ nemu ujetništvu, ne pa še stalna podlaga proizvajalnega procesa. Da so pa ti izačetlki suženjstva pri Oforih 'res že obstojali, dokazuje tudi usoda Lopichisa, ki je olkr. 1. 611 kot vojni ujetnik postal obrski suženj in je moral čez daljši čas skrivaj pobegniti.502 Spričo vsega tega, zlasti pa zato, ker smo za Obre same ugotovili, da predstavljajo zvezo nomadskih plemen, se zlasti db Fredegar j evem poro­ čilu postavlja vprašanje, ali smemo na talki podlagi sklepati kar na sistem, ki bi veljal za vse pokrajine pod obrsko prevlado, ali sploh moremo v -razmerju med Obri in drugimi plemeni govoriti о< kakem sistemu, posebej še o takem, v katerem foi mogli govoriti o Oforiih kot o gospodarjih, o vseh drugih ljudstvih, ki so bila zvezana z njimi, pa kot o sužnjih. Z Obri zvezama nenoimadska ljudstva v času njihovega prebivanja v srednjem Podonavju z Obri gotovo niso bila enakopravna. To nam dokazuje že Ivan Efeški, ki pravi, da so se Obri »zlasti pomnožili in okrepili od mnogih severnih ljudstev, katere so podredili in osvojili«, pri čemer gotovo misli v prvi vršiti na Slovane.503 To sodbo potrjuje tudi obrsko razmerje do Gepidov in Duljefoov, do Slovanov na Vlaškem in v Dalmaciji, na Češkem in Moravskem, nalčin oforskega bojevanja itd. Vse to ima trdno vzporednico že v stari nomadski plemenski zvezi pod obrskim vodstvom v centralni Aziji, kjer so bili med vsemi zavezniki polnopravni le" Obri, vsi drugi so bili pa — seveda kot plemenske enote — v podrejenem položaju.504 Če pa hočemo vedeti, ali je v tem razmerju veljal nek stalen, za vse veljaven sistem glede oblik podrejenosti, si moramo podrobneje ogledati razmerje med Obri in drugimi etničnimi skupinami na ozemlju, ki so ga Obri obvladovali iz srednjega Podomavja. Poleg Slovanov so doživeli tu obrsko nadablast še ostanki Romanov in Langofoardov ter Gepidi. Za Romane je bila oforska nadablast vsekakor najfoolj usodna. V obrskem kolonizacijskem prostoru samem (t. j. med Tiso in Alpami, Donavo in Dravo) se je ohranila po dosedanjih rezultatih arheološkega preiskovanja ena sama sklenjena romanska naselbina, antična Mogentiana, preko pri- 501 p.j.jsk s, ed. Dimdorf, Hist, graec. min. I, str. 305—306. 302 Pauli Diaconi Hiisit. Langob. IV 37; Kos F., Gradivo I, 153; seveda tu nimamo opraviti le z umikom iz suženjstva, ma.rveč tudi z begom k sovraž­ niku, kar je spadalo tudi pri Hunih med najhuje kaznovana dejanja. 503 Djakonov A., n. n. m., str. 30—31. »»Eberhard W., Chinas Geschichte, 1948, str. 151—152, 169. 117 hoda Obrov, in sicer do okr. i. 600. Obri so torej še .nekaj desetletij pustili to meščansko naselbino pri miru in z Romani v njej le trgovali. Šele v času, ko 'so «e Obri začeli močneje obračati prati zahodu, je ta naselbina propadla. Romanski rokodelci so se po Alföldijevi sodbi porazgubili po obrskïh rimgih kot sužnji,505 kar je bilo seveda toliko lažje, ker so bili tudi pred tem pač le delno svobodni. Tudi Latngobardi so ob robu Panonske kotline zapustili nekaj naselbin, med katerimi je podrobneje obdelam doslej le Nikifech, ki je živel do konca 6. stoletja. Ne glede ina dejstvo, da je ta naselbina okrog 600 y neznanih okoliščinah izginila, nam grob langObardskega vojœcaka iz konca 6. stoletja jasno dokazuje s svojimi dodatki (meč, sulica), da to nikakor ni bil suženj.506 Usodo langoibarskih 'žensk, ki nam ideino pojasnjuje propad langobardskih ostankov v ravnini, smo že omenili. Kako si moremo končno razložiti, če >bi držala hipoteza,, da so Obri sistematično »avariziraili« svoje podložnike, razbijali njihove plemenske enote in njihove člane spreminjali v sužnje, da trčimo 1. 600 na veliko število Gepidov, zbranih na svojem prazniku, nerazložljivo brez večjega sklenjenega gepiidskega področja, 1. 600 in 626 ona poeebne gepidske od­ delke v obrski voj'ski507 in še v drugi polovici 9. stoletja na sporočilo, »od Gepidov pa sede nekateri tam do sedaj«?508 Oe Ibi poraženi Gepidi res postali sužnji, zakaj bi moral Bookolalbra podložne Gepide skrivaj nagovarjati k begu v Bizanc? Obrska oblast nad Gapidi je bila res težka,509 toda v suženjstvu »tasta rdizirana« bi se njihova etnična samo- rodnost ne mogla ohraniti skozi tri stoletja. In'končno, če pregledamo poročila o razmerju Obrov do Slovanov, vidimo, da govore vsa poročila o razmerju kolektiva do kolektiva, obrskih rodov, ki so prišli na napol roparski način »v goste« k 'slovanskim, ali Obrov v celoti, ki so zahtevali od slovanskih plemenskih enot različna dela (na pr. udeležba pri vojski, gradnja čolnov ali mostov za napad proti Bizancu, plačevanje tributa) ali razpolagali z oboroženimi oddelki slo­ vanskim ljudstev. Nobenega poročila pa nimamo, ki bi govorilo o razmerju posameznika do posameznika, gospodarja do sužnja. Še več, ti kolektivi so bili tudi teritorialno v glavnem dovolj; jiaisno razmejeni, kar je pri plemenski zvezi povsem prirodno: center obrske sile je panonska 'ravnina zahodno od Tise, sicer obsežen prostor, ki pa so ga Obri rabili zaradi svojega ekstenzivnega nomadstva. Za številnejše slovanske poljedelske naselbine, ki jih na podlagi pravljice Notkerja Bal- bula domneva Šišic,510 med temi nomadi pač ni bilo prostora. Na eni strani je nemogoče sožitje nomadske živinoreje in poljedelstva v pogojih rodovno- 505 Aliölidi A., Der Untergang der Römarherrschaft in Pannanien 2, 1926, str. 31—39, 43-^4, 56. 506 Benin g ex E., Gerananiischar Grenzikanrpf in der Ostmark, 1939, str. 114, si. 40, 41; listi, V Re in er t h H., Vorgeschichte der deutschen Stämme II, 1940, str. 857, tob. 364. 507 Ostro go T ski G., Istori ja Vizantije, 1947, str. 42; S t an o j evie S., Glas Srp. akad. nauka 80, 1909, ssrr. 134. 508 Kos M., Coniversk» Bagoarmram et Cararatanarum, str. 132 (c. 6). 509 Pauli Diaconi Hist. Langob. I 27: duro imperilo subjecti gemimt. 510 Šišić P., Povijest..., str. 217. 118 plemenske družbe e samostojno plemensko organizacijo (to nezdružljivost •dokazuje tudi stiskanje Obrov v majhno rezervacijo, ko se v začetku 9. sto­ letja spuste v ravnino slovanski poljedelci).511 Na drugi strani pa nam fran- kovski viri izrecno povedo, da je bila Panonija po (koncu vojne z Obri skoraj »brez vsakega prebivalstva«,512 dasi jdh Franki — kakor nikjer •drugod — gotovo niso vse poklali. Ob iznaitnejšeim poljedelskem prebi­ valstvu v tej pokrajini bi 'bila taka sodba pač nemogoča (enako kakor poznejši močni slovanski kolonizacijski val v Panondijo), še celo ne, ker so Slovani v teb 'bojih s Franki sodelovali.51-3 Sicer nam pa sodobni zgodovinski viri dovolj jasno pričajo, da so se Slovani v znatnejši imeri začeli naseljevati v Panoniji šele po koncu obrskih vojsk:314 Sed post annos nativitaitis domini CCCLXXVII et aimplius Huni ex sedibus suis in aquilonari parte Danuibii in desertis loeis habitantes, transfreitarjites Danulbium expulerunlt Romanos et Gortnos aitque Gepidos. De Gepidis autem quidam adhuc ibi resident. Tunc vero Sciavi post Hunos inde expulsas venientes coeperunt istis partibus Danubii diversa® iregiones na»bitare. Sed nunc qualiter Huni inde expulsi sunt, et Sciavi inhaibitaire coepeiunt, et ila pairs Pannoniae ad diooesim Iuvavemsem conversa est, edicendumi putamus.515 Po Kosovem mnenju maj bi Mo v navedenem mestu govora o d v en slovanskih kolonizaicijiah Panonije, prve, začete, a ne dokončane, po propadu hunske države, druge zopetne naselitve (inha- bitare) po izgonu drugih Hunov, t. j. Obrov.310 Po imoji sodbi pa je ta raalaga pogrešna. Napaka izvira od tod tod, ker je Kos sklepni-stavek (Seid nunc... edicendum putamus) razumel kot samostojno poročilo pole g prejšnjega Ibesedila. Tako se miu je primerila domneva, da avtor loči dvojne Hune, prave in Obre. Proti temu je treba podčrtati, da avtor spomenice, kot je pri (srednjeveških piscih pogosto,517 Hune in Obre zdru­ žuje eno samo ljudstvo. Tretje poglavje istega vira niamireč dokazuje, da je po njegovi sodbi itraljiala hunska ooblast v Panoniji nepretrgano od prihoda pravih Hunov pa vse do zmage Frankov nad Obri: Nune adicien- dum est... quomodo Huni Romanos et Gothas aitque Gepidos de inferiori Pannonia expule runt et i 11 a m p o s s e d e т u n t т e g i o n e ni•, q u o u s - que Franci ac Bagoarii cum Quarantamis continuis affli- gendo 'bellis eoe super averun t.518 Poleg tega je zelo verjetno, da z »izgonom Gepidov«, ki je postavljen na izačetek hunske vlade, ni mišljen pri starih piscih skoraj ueopaženi začetek gepidske podložnosti pravim Humom, marveč mnogo bolj znana katastrofa, M jih je zadela v zvezi naselitvijo Oibrov v srednjem Podonavju;. ker pa so se tudi 511 Annates regni Francoiìumi a. a. 805 in 811 (ed. Kurze, str. 11—120, 13S); Kos F., Gradivo II, 26 in 38. 512 E inhard, Vita Caroli Magmi 13; Kos F., Gradivo I, 326. 513 Annates regni Framcoruim a. a. 796 (ed. Kune, str. 98); Kos F., Graditvo I, 293. \ 514 Poleg Annales regni Francorum k 1. 805 zlasti' Convexsio Bagoairiorum et Carantanomm (ed. Kos M., sir. 132). 515 Kos M., Oomversio ..., isto. 132. 516 Kos M., m, d., str. 50—51. 517 Kos M., n. d., str. 47. 518 Kos M., n. d., str. 129 (Conversio 3). 119 Obri kot gepidski gospodarji v virih večkrat imenovali Huni,318* je združil tudi to s Iranskim prihodom. Predvsem pa navedenega mesta ne moremo razlagati ločeno od ostalega besedila spomenice. In od kod naj bi avtor v 6. poglavju .razlikoval, 'kar je v 3., uporabljajoč skoralj iste besede, očitno združeval? Zadnji stavek zgoraj navedenega besedila torej pač ni nič drugega — to dokazuje tudi ponavljanje prejšnjega 'besedila — kakor stilistični prehod od kratkega pregleda panonske zgodovine od časov rimskega imperija do začetka 9. stoletja k podrobnemu razlaganju v tem uvodu tudi že zajetega najnovejšega razdobja od konca 8. stoletja dalje. Dočim je bilo v prejšnjih stavkih le nakazano, k a j se je v tem času zgo­ dilo, nas pisec povede naprej: »Sedaj pa mislimo, da je treba povedati, kako so bili Huini od tod izgnani in so začeli prebivati Slovenci...« Kosovo razlikovanje med coopérant habitare in inhabitare coopérant je brez podlage, kajti oba izraza v običajni latinščini pomenita isto, namreč »prebivati, 'biti naseljen«; razlika v izrazih je 'zgolj stilistična, ne vsebinska. Vsekakor je 'torej tudi v obrsko-'slovanski plemenski zvezi veljalo splošno pravilo, da imajo posamezna plemena svoja plemenska področja. Med Obri so bili naseljeni le redki Slovani, ki Na drugi strani pa vemo, da so obkrožala obrsko jedro od vseh strani ozemlja, ki so bila v ogromni večini naseljena s slovanskim poljedelskim prebival­ stvom.. Na tem ozemlju so bile sioetr res tudi obrske postojanke; ponekod se dajo dokazati z neko stopnjo verjetnosti z redkimi obrskimi sledovi v .arheološkem gradivu, drugod s krajevnimi imeni, precej trdno za začetek 7. stoletja za Slovane na 'zahodnem delu Balkanskega polotoka z izročilom poznejše ljudske tradicije,520 popolnoma gotovo za čas vojne med Obri in Franki za zgornje Posavje in toodnik ob Donavi.521 Toda prav redkost takih sledi — večina krajevnih imen, iz katerih so sklepali na obrske postojanke,522 namreč ne izvira od Obrov, marveč od glagola »obryti«523 — sisa Pauli Diaconi Hist. Langiob. I 27. 519 Ni ed erte L., Rukovet slovanske archeologie, 1931, str. 34—39, 52—55; Korošec J., Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji,-1947, str. 115—119; Karamiain L., Iz ikolijevke hrvatske prošlosti, 1930, str. 135—137; ivsti, Isko­ pine društva, »Bihaća« u Mravincima i starohrvatska grobljiai, Rad 268, 1940, str. 19, 24; Eisneir J., Slovensko v dobo 'kultury hradištnej, Slovenske dejiny I, 1947, str. 121—128; gl. tudi Kos M., Conversio, str. 68, 132; populum, qui remar­ si t ibi de Huniis et S e 1 a v i s in Mils partibuis. 520 Op. 392; Vovbre-Heunenburg, Vaniče-Fanning-bain; Reinecke P., Studien über Denkmäler dee frühen Mittelalters, Mitteil. d. Anthropol. Gesell. in Wien 29, 1899, sir. 45; isti, Die archäologische Himtenlassenschaft der Awaren, Germania 12, 1928, str. 87—89; isti, Slawilsch oder ikarolingisch, Prähistorische Zeétsohr. 19, 1928, str. 268—279: najdbe v Št. Petru pri Grab- štanju, Bayerdorf-Arndorf'pri Herzendorf u, Malošče; Konstantin Por fi ro­ ge net, De adm. imp. 30 (CB), III, str. 144; Zaštitno iskopavanje kod Pančeva, Muzeji 1, 1948, str. 73—78 (avtorji mislijo, da gre za slovanske grobove, a Miracula s. Deimetrii 195, Rački F., Documenta, istr. 293, onemogočajo to razlaigo). 521 Gl. op. 441. f 522 Ši šić F., Povijest..., str. 678—680; Cor o vie V., Historija, Bosne I, 1940, str. 101—102; Labuda G., n. d., str. 183 op. 142 in str. 235 op. 101 sprejema to .argumentacijo. 523 Ramovš F., Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1936, str. 11. 120 kaže na malenkostno obrsko prisotnost v teh pokrajinah. Za tak položaj govori poleg v primeri z ogromnim prostorom obrsko-slovatnske_ plemenske zveze majhnega števila Obrov tudi že navedeno Fredegairjevo sporočilo, po katerem naj bi Obri hodili k Slovanom le prezimovat, iz česar je kljub vsej pröblemartiönosti tega poročila jasno, da Obri niso 'bili med Slovani stallno naseljeni. Končno nas še posebej pri Slovencih opozarja na pre­ vidnost pri ocenjevanju pomena takih obrskih postojank, ki bi mobi mogla izoblikovati, če ne 'bi že prej obstojala slovanska pi emena; isto velja seveda tudi za upor balkanskih in fcarantaoskih Slovanov. Pri družbeni dvoplast- nosti, ki bi se krila z etnično dvoplaistnostjo in Ibi pomenila družbeno ob- glavljenje Slovanov v irazredni družbi, Ibi bil historični razvoj, kakršnega kažejo viri, popolnoma nemogoč. Ugotovili smo torej, ida so sicer Slovani v srednjem Podonavju in v nekaterih krajših obdobjih tudi v nekaterih pokrajinah preko tega področja v času svoje naselitve in po njej v začetku 7. stoletja res spadali v obrsko politično območje, toda kljub svoji podrejenosti ne kot sužnji, marveč kot strnjena plemena s -svojimi lastnimi voditelji, lastno plemensko vojsko, z lastnim notranjim družbenim razvojem in vsemi sloji, ki se na stopnji vojaške demokracije začno razvijati v okviru plemen.526 Pri povezavi Obrov in Slovanov torej moremo govoriti le o 'svojevrstni plemenski zvezi (to dokazuje za Obre tùdi njihov lastni ustroj), v kateri pa so imeli začasno — sicer kulturno in gospodarsko nižji, iai vojaško bolj dozoreli, gibljivejši in učinkovitejši — nomadski konjeniki Obri prevladujočo veljavo, prevlado konjenika nad pešcem, ki .jo ije v zgodovini srečamo večkrat (prim. Hune in Mongole). Gospodarski dualizem ter nomadska vojaška superiornost sta v tem razdobju posebnega pomena vojn v ljudskem življenju nujno razdvajala 4to plemensko zvezo na dva dela, in sicer tako, da so bile poglavitne odlo­ čitve o skupnih ukrepih, vprašanje vladarja itd. le v rokah nomadov, Obrov. Vendar pa obrsko 'razmerje do ostalih plemen ni bilo urejeno v sistem, marveč se je razlikovalo po pokrajinah in posameznih plemenih. To je bil položaj, ki je izzival ponekod celo zelo občutno brezpravnost. Toda pri tem gre za ropanje, ne pa suženjstvo 'slovanskih plemen. Prav ta moment mam morda more razložiti tudi Fredegarjevo poročilo o obrskem »prezimovanju« med Slovani. Videli smo, da Pseudomaurikij posebej, naroča, naj Slovane napadajo pozimi, kef jim je tedaj obramba najtežja. To dejstvo 'je »bilo Ihrez dvoma znano itudi Obrom, zato so gotovo tudi oni podvzeli roparske napade na slovanske rodove v tem letnem času. To je morala biti podlaga, iz katere je rasla legendarna f rankovska razlaga slovanskega upora pod Samovim vodstvom. Taka brezpravnost je mogla izvirati ponekod (Duljebi!) seveda tudi iz spornima na vojaški poraz, ki je posamezna slovanska plemena prisilil k vključevanju v obrsko-slovansko plemensko zvezo. Poglavitni moment, ki je izzival tako Ibrezpravne odnose, pa je gospodarskega značaja: izrab­ ljanje poljedelskih sosedov po nomadih oz. način njihovega sožitja, ki ga 520 GM. tudi N e m e č e k O., Das Reich dels Slawemiürstera. Samo, Jahres­ bericht d. deutschen Landes-Oberrealschule in Mähr. Ostrau 1906, str. VIII—IX. 122 moremo zaslediti še v polpretekli dobi,327 ga razkrivata v širokem problemu možnosti sožitja poljedelstva z nomadsko živinorejo. Ta problem postaja zlasti oster ibrez • dvoma na stopnji vojaške demokracije, ko postaja rop (ne pa stalno gospostvo nad sosedi) vsakdanji inačin pridobivanja. Stopnja podrejenosti Slovanov pa je bila pri tem odvisna od zelo različnih mo­ mentov, zlasti od oddaljenosti od Obrov, značaja ozemlja in njegovega pomena za Obre pri raznih njihovih pohodih. Trajanje obrsko-slovanske plemenske zveze pa je bilo prav zaradi tega dualizma historično nujno omejeno na krajše razdobje. V času, ko so toile irodovno-plemenske oiblike pri Slovanih še tako močne, da niso mogle nastajati trajne samostojne slovanske plemenske zveze zaradi neëdinosti plemen, ko je v času selitev in napadov na Bizanc zavzemala živinoreja tolikšno vlogo v slovanskem gospodarstvu, da poleg Bizanca niso pred­ stavljali za Obre vabljivega plena, so- Obri na svojiski način premostili slovansko družbeno nedozorelost in v trajnejši obliki združili velik del slovanskih plemen v skupen napad na Balkanski polotok in v Vzhodne Alpe. V tem je velika otorska vloga v zgodovini južnih Slovanov. Ko pa je v novi domovini spet napredovalo poljedelstvo, ko se je zaradi propada bizantinske oblasti nad Balkanskim polotokom znatno zmanjšal tamošnji otorski plen, ko so se spričo tega začeli pri ropanju vedno bolj obračati nad podrejena slovanska plemena, in ko je na dragi strani prav v zvezi z naselitvijo v novi domovini pospešena družbena diferenciacija med Slo­ vani napredovala do tolike mere, da so 'bili uresničeni pogoji za nastanek samostojnih slovanskih plemenskih zvez, so silo lako, da se ni nikdar več obnovila v svojem starem obsegu. Z vsem tem razvojem so nezdružljive domneve, da bi imele slovanske in amtske plemenske zveze severno od spodnje Donave ali slovanske tvorbe na Balkanu neposredno po naselitvi že značaj »države«.528 Slovanske nedržavnobvoiinosti v tem času pa seveda ni povzročala njihova prirojena struktura, marveč njihov družbeni Tazvoj, ki jih je — iz redkimi izjemami — šele po daljšem času privede! do razredne družbe in s tem do države. 527 Brim. P e à s ker J., Die älteren Beziehungen der Slawen, zu den Turko- taita.ren und Geinmanen, und ihre sozialgeschicMäch© Bedeutung (Vierteljahr- schritt f. Social- und Wirtschaftsgeschichte 3, 1905, str. 192—208), 1905, str. 16—22 (ilustracija s položajem v 19. stoletju v Turkestanu iglede razmerja med nomadi шп okoliškimi poljedelci). 523 Take teze zagovarja v zadnjem času sovjetska historiografija: prim. G rekov B. D.. Borba Rusi za sozdanie svoego gosudarsitva, 1945, sitr. 22—23; zlasti podčrtuije to tezo T re t j ako v P., VostočnoHSilavjamskie plemena1, 1948, str. 82—91, posebej 89—90; najdlje sta po tej pogrešni poti zašla ukrajinska arheologa Dovženok V. in Br.ajčevskij M., v irazprajvSi O vremeni slože­ nija feoidaiHzma v dsrevnej Rusu, Voprasy istorii 1950, št. 8, str. 60—77, kjer trdita, da antska plemenska zveza po družbeni vsebini ustreza (istočasnim germanskim drzaivnim tvorbam v vzhodni Evropi, češ da materialna kultura dokazuje, da »istoričesMij iprocess u vostočnvh slavjan 'byl ničut ne bolée zamedlennym, čem na zapade« (str. 77,!!). 123 Quelques problèmes relatifs à l'époque de l'immigration des Slaves du Sud. (Résumé) L'auteur étudie surtout le problème des rapports entre les Slaves ^et des Avares jusqu'en 626. La première partie de son article tente d'éclaircir :1e rôle joué par les Slaivee dans les agressions contre la péninsule des Balkans entre Obéis années 500 et 626. Il soumet (§§ 3, 4, 7) à une étude détaillée ceis agressions jusqu'à l'établissement des Slaves dans les Balkans au début du 7e siècle (§ 10); le paragraphe 6 traite l'arrivée des Araires en Europe et leur histoire jusqu'à leur établissement sur le moyen Danube, et les paragraphes 5 et 8 rétablissement des Slaves aux cours supérieurs de ila Save et de la Drave (dans les Alpes orien­ tales). Lors de cette étude, il arrive à de nouvelles .conclusions touchant la chro­ nologie et l'historique de ces luttes: l'invasion des Bulgares, irepoussée par Mun'dus, est de 530 et non pas de 539; la -large dispersion des Croates et des Duljebs (exception faite des Croates de Dailmatie qui présentent un problème particulier) à travers de monde slave doit être rattachée aux mouvements des Avares deraiifère les Gairpates entre les années 562 et 566; dans leurs migrations postérieures, les Slaves entamèrent lias Croates et les Duljebs dispersés parmi eux; liai première attaque des Avares contre Sirmiiuim est antérieure à leur établis­ sement sur le territoire des Gépides au nord du Danube en 566-'7; en étudiant la chronique de Théophiikicte Simoeatta, l'auteur démontre que l'année 583 marque bien la fin des attaques slaves contre Constantinople décrites par Jean d'Éphèse et qui durèrent quatre «ins et que, cependant, les Slaves attaquèrent Constantinople de .nouveau en 584, cette' fois en compagnie des Avares. Il s'occupe surtout eft en détail de la chronologie des combats à l'époque de la guerre de Maurice contre les Avares et les Slaves (592—602) et il réussit à résoudre le problem© de la lacune supposée jusqu'à présent dans la chronique de Théophi­ le ete Simocatita (592: l'expédition de Maurice jusqu'à Anhialos; 593: l'invasion de kagan; 594: l'expédition de Pràscus contre les Slaves; 595: l'expédition de Pierre contre les Slaves; 596: la lutte pour Singidunuim; 597: l'invasion des Avares en Dalmatile; 598 jusqu'à l'automne 599: une année et demi de paix; 599/600: l'agression de kagan sur Tomi; 600: traité de paix, la traversée du Danube par les Byzantins et leur attaque; août 600 — juillet 601: une année d'accalmie; automne 601: les préparatifs des Avares auprès des cataractes du Danube; 602: la seconde expédition de Pierre contre les Slaves. L'auteur jette aussi une nuvelle lumière sur le cours des événements lors de cette guerre en étudiant le conflit surgi entre las Avares et las Byzantins quant à l'interpretation du traité de paix de 593 (à qui se rattache la formulation du traité de paix de 600), et la passivité des Avares pendant quelques périodes de cette guerre, les Avares étant, à ces périodesJà, engagés dans des attaques contre l'Occident. Les attaques contre Selloniilque, mentionnées dans les »Miracula s. Demetrid«, datent, selon l'auteur, de 586, 609, 615 et 617. Le premier choc slave dans les territoires au sud du 'haut Danube qui embrassa une partie de la Basse et de la Haute-Autriche eut lieu déjà après la migration des Lombards vers la Pannonie (546) ; entre les années 568 et 585 environ, les Slaves venant du nord, des territoires des Slaves occddeniaux, envahissent les Alpes orientales où ils sont rejointe, entre 585 et 590. (approximativement, par un autre courant slave plus fort venant de l'est et du sud-est; ainsi les Slaves ont, dès cette époque, colonisé tout le territoire où les Slovènes vivaient dans les prenniers siècles du moyen âge. Dans las conclusions qui s'ensuivent de lianalyse détaillée des lieux d'atta­ ques slaves dans t'msemble des agressions qui ont brisé, au commencement du 7e siècle', la défense des Byzantins SUT les limites septentrionales de la péninsule des Balkans, l'auteur donne d'abord un tableau chronologique de • toutes ces agressions (p. suiv.) qui apporte la preuve que, jusqu'en 540, les Slaves ont attaqué de concert avec les Bulgares, tandiils qu'entre 583 et 626, leurs attaques étaient, en général, liées à celles des Avares; dams ces circonstances, 124 ce sont sans doute îles nomades, guerriers plus puissants, qui ont joué le premier rôle. Les sources -ne mentionnent des agressions slaves indépendantes de quelque envergure qu'en 545—551 et en 578—583 (11/1). La suprématie des Avares dans cette alliance avaro-sllave est démontrée par les faits suivants : les Avares dispo­ saient des forces armées slaves; le nom des Avares est employé souvent pour désigner et les Avares et les Slaves; îles Byzantins tâchent, Hors des agressions bulgaro-slaves et aveiro-slaves, à s'arranger avec les Bulgares, resip. avec les Avares, en négligeant les Slaves; enfin les rapports entre la pression slave et avare sur les Balkans et vers l'Occident sont [révélateurs: quand des luttes impor­ tantes samt .engagées dans les Balkans avec les Byzantins, à l'Ouest les Avares font la paix, quand les Slaves avancent, avec l'aide des Avares, vers l'Ouest, sur le iront balkanique leur défense est faible (11/2). Lies Avares -dominaient, outre que les Slaves de la Painmonle, jusqu'en 623 aussi les Slaves dans -les Alpes orientales et sur ila haute Save, en Moravie et Bohème; dans les années 583—600, ite étaient allés- aux Slaves de la Valachie (Sclavimie) ; les Slaves de la partie occ-M-entalle des Balkans leur étaient soumis jusqu'en 626; ce ne fuit qu'en cette même année que cessèrent leurs relations avec les Slaves des Balkans orientaux qui d'ailleurs n'avaient jamais été très étroites; derrière les Carpates, lesi Dul-jebs russes, sinon, d'autres tribus, leur avaient été soumis (11/3). Dams la seconde -partie de son étude, H'auteur tente d'établir l'espèce des rapports entre îles Slaves .at les Avares en partant de l'analyse de leur structure économique et sociale. Il démontre d'abord (§1) que le nom des Avares est donné, jusqu'en 626, à un groupe formé de -différentes tribus nomades qui ont conscience de leurs origines différentes et ne sont organisées en aucune forme d'Etat stable, mais seulement dams une confédération 'de tribus. Liei kagan n'est pas leur chef absolu, car les chefs de 'tirilbus interviennent dams lies décisions sur leurs rapports avec les voisins, ce quii est prouvé par la manlifere dont se passent diverses négociations avec Byzance. Les Aviaires ne sont unis qu'au point de vue militate, ce n'est que sur ce champ-là que le kagan dispose d'un grand pouvoir de commandement et de juridiction. C'est pourquoi, après ses défaites militaires, suivent des révoltes réitérées et importantes qui font disparaitre pluisiers ikagans. Les .kaigiams étaient donc responsables de l'ex-erciice de leur pouvoir à des larges masses des habitants qui, en effet, intervenaient aussi, au moans jusqu'environ 630, dans l'élection .du nouveau ikagan. Le, .butin et les tributs cependant représentent la base d'une différenciation économique et sociale toujours croissante., bien que celle-ci ne soit pas encore assez prononcée pour pouvoir faire éclater la cadre de l'ancien ordre social, ce qu'elle aurait pu seulement si elle avait été basée sur l'activité économique principale de ces tribus — l'élevage nomade. Dans .une moindre mesure, l'esclavage patriarcal commence à faire son apparitiilon. En puisant dans les descriptions qu'omit fait de la- vie quotidienne des Slaves Procope et Maurice, et en complétant cas données par des renseignements em­ pruntés à d'autres sources et à l'archéologie, l'auteur constate (§ 2) que les Slaves de cette époque étaient surtout des agriculteurs. Ils défrichaient leurs terres selon leur procédé primitif en les incendiant; le labourage apparaît cepen­ dant vers le milieu du premier millénaire de notre ère déjà quand les- Slaves commencèrent à se servir de l'araire en bois (Hauteur réfute la thèse de quel­ ques, historiens .russes selon lesquels les Slaves auraient labouré, à cette époque-là, leurs terres à l'aide d'une charme qui leur serait venue des Scythes). L'élevage, la chasse et la pêche étaient aussi des branches '.importantes de leur économie; de même, les airtiisans y contribuaient une part considérable. Le butin de leurs expéditions guerrières contre les Balkans représentait également -une importante ressource^ Les Slaves étaient organisés eu tribus qui s'aliaient parfois en de grandes confédérations pour des agressions contre Byzance, mais ils n'étaient socialement pas tassez éuvolués pour donner à ces confédérations un caractère durable. Dams le cadre des forces armées, les guerriers étaient groupés selon leurs tribus, la >Gefolgschaft« leur est encore inconnue; dans les chroniques qui relatent Iles agressions contre Byzance, on note cependant une évolution progressive militaire durant tout le 6e et le début du 7 e siècle. 125 Après ime analyse critique (§ 3) de diverses sources sur les rapports entre les Slaves «et les Avares (la relation de lia Chronique dite de Nestor est -déclarée légendaire; la Cronique dite de Frédégadre donm© une description juste des rapports en temps de guerre, corroborée aussi par les sources byzan­ tines qui, également, mentionnent le tribut; le passage sur les concubinies slaves est légendaire, et la relation de l'hivernage des Avares chez les Sliaves. reflète des récits vagues sur le pillage des tabitatioms slaves par les Avairesi durant l'hiver quand ces attaques étaient ladeées; .en prenant à témoin les recherches faites .par des -archéologues et des anthropologues., l'auteur réfute .les affir­ mations sur une bâtairdisaition systématique, ainsi que sur une déportaition systématique des tribus alliées aux Avares — tous les récits sur la dépor­ tation ne concernant que- les prisonniers de 'guerre pris, au cours des. expé­ ditions en territoire étranger), l'auteur constate que les rapports des Slaves avec les Avares ne pouvaient pais être ceux des esclaves envers leurs maîtres, mais que des tribus slaves entières étaient alliées lajux Avares dams, une con­ fédération avarojslave. Cette théorie s'appuie sur les formes de la participation slave dans les expéditions das Avaires, ainsi que sur le fait que les Avares vivaient territorialem ent séparés des Slaves: ils s'étaient établis dans les steppes du Bassin Pannonique, tandis que les 'Slaves habitaient les régions montagneuses qui environnent ces steppes. Lies rapports enibre les diverses tribus slaves et les Avares n'étaient pais organisés selon un modèle unique, ils différaient selon leis différentes époques et selon la proximité 'du voisinage, ainsi que selon l'intérêt plus ou moins grand que les Avares portaient à leurs territoires. Dans cette confédération des tribus slaves avec les Avares, ceux-ci représentaient la force prédominante; en maint endroit, les rapports mutuels avaient déjà dégénéré en une sujétion totale des Slaves. La cause d'une telle situation consiste surtout dams le problème général de la vie commune des éleveurs nomades et des agriculteurs voisins, problème qui existait encore récemment en. certains pays asiatiques où des tribus nomades terrorisaient les agriculteurs leurs voisins par .des invasions de pillage. • Le dualisme économique de la confédération avaro-slave devait forcément limiter sa durée à unie période assez courte. A .une époque où l'organisation sociale en clans 'et tiribus était chez les Slaves encore assez puissante pour empêcher lia formation d'une confédération imdépeinidam'te et srta.ble des tribus slaves, îles Avares suppléèrent, d'une manière particulière, au manque de matu­ rité sociale des Slaves et uniriemt urne grande partie de leurs tribus .pour une agression commune contre les Balkans et les Alpes orientales, en quoi consiste le grand Tôle des Avares dams l'histoire des Slaves du -Sud. Les Slaves une fois établis dans leur nouvelle patrie; leur économie faisant des progrès; le buiita. des Avares en temritoire byzantin diminuant parallèlement avec l'étendue de ce territoire, et ceux-ci 'commençant de piller les tribus slaves 'soumises; une diffé­ renciation sociale accélérée se mamif estant pacrmi les Slaves., après la.. colonisation de leur nouvelle patrie, créant des circonstances favorables à la îonmatœn des confédéraitliions todépandanitas des tribus; la conquête des territoires byzantins faisant perdre toute raison d'être à la confédération entre Slaves et Aviairas, cette confédéraition se trouva dissoute. Ill commença' alors l'époque des révoltes contre les Avares. Elles causèrent, dams les années vingt du 7e siècle, la ruine de lia puriissanoe avare qui ne put, jamais après, être restaurée dans son ancienne étendue. 126