PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. '48 (8754)
TRST, torek, 26. februarja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
JUTRI NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL, CISL, UIL
Vsedržavna za reforme in
splošna stavka proti draginji
Stavke se bo udeležilo okrog trinajst milijonov delavcev
Zakaj Rumor ne «govori»
RIM. 25. — Vsedržavna splošna stavka, skorajšnja seja vlade in seja osrednjega vodstva PSI so trije glavni politični dogodki tega tedna. Mnogi italijanski časniki pišejo, da bodo ti trije dogodki usodni za obstoj sedanje levosredinske koalicije. V krogih vladnih strank, predvsem pa med socialisti vlada Prepričanje, da čeprav je položaj zelc resen, vendar obstajajo pogoji za nadaljevanje vladne dejavnosti.
Osrednje vodstvo PSI, ki se sestane v četrtek, bo obravnavalo najnujnejša gospodarska in socialna vprašanja, zlasti še nevarnost, da bi vlada začela izvajati deflacijsko politiko, ki naj bi jo povezala z najetjem posojila pri mednarodnem denarnem skladu. Socialisti zagotavljajo, da bodo celotno vprašanje proučili «z največjo odgovornostjo».
Zanimiv je bil včerajšnji pogovor. M ga je imel predsednik vlade Ru Jn9r s časnikarji ob prihodu v pa lačo Chigi. Med drugim je dejal, na je vlada že večkrat povedala, kaj boče in kaj lahko naredi. Priznal je, oa je položaj izredno težak, hkrati Pa opozoril, da bi vlada, če bi mo gla, raje znižala kot zvišala cene pripombe časnikarjev, zakaj mol-.' ’n ne govori, je Rumor dejal: «Res jo. da je treba govoriti, toda govoriti ne koristi nič, če ni nobenega, k' bi hotel poslušati.»
Diede posredovalne vloge predsednika vlade, je Rumor izjavil, da je posredovanje važno in bistveno. *Toda posredovanje je koristno le tedaj, če obstajajo pogoji in možnosti delovanja, ne da bi bila vlada stalnimi udarci. Mnogi so z odgovornostjo izjavili, da bi bila sevanja vladna kriza pogubna. Strinjam se. Toda prav tako pogubno je stalno groziti s krizo.»
Proračunski minister Giolitti pa se v intervjuju, ki ga je dal tedniku 'Oggb, pritožuje nad pomanjklji-Vostjo učinkovitosti in počasnim de->om zakonodajnih teles, kar ne u-streza sodobni in dinamični upravni delavnosti. To pa ne pomeni, pravi Giolitti, da je treba spremeniti u-stavo, temveč, da je treba izvleči Jz ustave vse kar lahko pomaga pri seepitvi doslednega vladnega delo-jdn.’a za rešitev najnujnejših vpra-
Aprila zasedanje OZN o surovinah
RIM, 25. — Okrog trinajst milijonov delavcev se bo v sredo u-deležilo vsedržavne splošne stavke. Stavko so napovedale CGIL, CISL in UIL, da z njo opozorijo vlado in vse politične sile na nekatera nujna vprašanja, ki se nanašajo na uresničitev vladnih obveznosti na področju energije, javnih prevozov, kmetijstva, zdravstva, ljudskih stanovanj, šolstva, bolnišniških gradenj in Juga.
Sindikalna federacija ni zadovoljna z ukrepi, ki jih je napove-
NE\y YORK, 25. — 9. aprila se
0	začel° zasedanje OZN o surovi-vfb- ki ga je predlagala Alžirija.
a dnevnem redu zasedanja je ena ama točka, ki zadeva proučitev /Pjašanja surovin in držav v raz-°lti. Zelo verjetno bo govor tudi energetski krizi in o vprašanju Petroleja.
DAKA, 25. — Egiptovski predsed-'k Sadat, ki je zjutraj prispel v ako, je p0 triurnem postanku odpotoval v Kairo. Moral bi odpoto-jutri, iz še nepojasnjenih vzro-ov Pa je odpotoval prej.
Sciidarnost z beneškimi Slovenci
Mr deželni manifestaciji K Pl za gorske skupnosti
Na deželni manifestaciji za samo-toJnost gorskih skupnosti, ki je bila J18 Pobudo KPI v soboto v Tolmeču, sprejeli tudi stališče o prepovedi Pošolskega pouka slovenščine v Br-u bi Teru.
.vsi govorniki, deželna svetovalca "Jagrini in Baracetti ter tržaški jj1-inski svetovalec Dolfi Wilhelm “J1 Poudarili, da je prepoved pouka , 0,venščine v Benečiji nezaslišano ®lanje, ki omejuje pravico narodne J^njšine do lastnega samostojnega tazvoja. Osrednje vprašanje, s ka-T-rirn se morajo spoprijeti vse demokratične sile v deželi je pred-Sem priznanje obstoja Slovencev , yidemski pokrajini in iz tega iz-oajajoča zaščita, ki pripada vsej lovenski narodni skupnosti. Pre-je treba, tudi z bojem v kviru samih gorskih skupnosti, da
1	državni birokratski organi na-aljevali s politiko pritiska na Slo-ence. Zato so udeleženci manife-lacije v Tolmeču zahtevali, naj
jježelne oblasti uradno priznajo b-kjoi slovenske manjšine v videmski Pokrajini ter ob nodpori vseh demo-rijtičnih sil dosežejo preklic prepo-edi pouka slovenščine, ki zakonito Pada v šolske programe tega dela 'derriske pokrajine.
dala vlada po njeni zadnji seji za ublažitev draginje in gospodarske krize, ki vedno bolj pritiska. Obenem pa bo stavka tudi opomin nekaterim velikim zasebnim in državnim industrijskim podjetjem, ki zavlačujejo pogajanja za dosego dopolnilnih ali novih delovnih pogodb.
Delavci bodo s stavko zahtevali tudi odločen boj vlade in vseh pristojnih teles proti špekulacijam z živili, proti stalnemu naraščanju cen ter za določitev pravične stanovanjske najemnine. Delavci se zavzemajo za bolj pravično obdavčitev, za čimprejšnjo odobritev zakona o izboljšanju najnižjih pokojnin, družinskih doklad in podpore brezposelnim ter za zagotovitev novih delovnih mest.
V sredo bodo delavci glavnih industrijskih vej (kovinarji, kemijski delavci, tekstilci itd.), poljski delavci, trgovski pomočniki in turistični uslužbenci stavkali štiri ure, od 8. do 12. ure. To bo omogočilo, da se bodo delavci lahko udeležili sindikalnih shodov, ki jih bo sindikalna federacija priredila v vseh večjih mestih. Štiri ure bodo stavkali tudi bolnišniški uslužbenci, pristaniški delavci, pomorščaki, državni in pol-državni uslužbenci, uslužbenci vseh krajevnih ustanov, telekomunikacij in raznih državnih ter krajevnih podjetij. Prav tako bodo stavkali v dopoldanskih urah bančni uslužbenci.
Splošne stavke se bodo udeležili tudi šolniki osnovne šole, obvezne srednje šole, višje srednje šole in univerzitetni docenti.
Številne druge kategorije delavcev
REZULTAT OBISKA PREMIERA DŽflLUDA V RIMU
Odslej več libijskega petroleja za Italijo
Libija je zagotovila dobavo 30 milijonov ton nafte letno v zameno za industrijsko in tehnološko pomoč Italije • Džalud pri papežu
RIM, 25. — Libija bo dobavljala Italiji 30 milijonov ton surovega petroleja letno (namesto dosedanjih 23) v zameno za industrijsko, gospodarsko in tehnološko pomoč Italije. To je najvažnejši konkretni rezultat razgovorov libijskega premiera Džalu-
se zaključili s tragično eksplozijo na Trgu Fontana 12. decembra. Rauti, ki se je «spontano» podal k sodniku, je med drugim skušal demantirati zaključke javnih tožilcev Ales-sandrinija hi Fiasconara, ki sta sodelovala z D’Ambrosiom v preiska-
da z italijanskimi voditelji. Spora- vi. Kot je znano, sta javna tožilca
zum, ki ni časovno omejen, sta da nes zjutraj podpisala v vili Madama sam Džalud in predsednik vlade Mariano Rumor.
Gre za okvirni sporazum, katerega postavke bo treba še konkretizirati v razgovorih na nižji ravni. Predvideva oa se, da bo Italija dobavljala Libiji tankerje in tovorne ladje ter da bo zgradila na libijskem ozemlju čistilnice in kovinarske obrate ter naprave za izkoriščanje naravnega plina. Sporazum predvideva tudi odprtje urada ICE (inštituta za zunanjo trgovino) v Tripolisu.
Uradno poročilo o italijansko - libijskih pogovorih pravi, da so bili posvečeni vprašanjem, ki zanimajo obe državi. Glede dvostranskih odnosov je bila preučena možnost nadaljnje razširitve sodelovanja predvsem na znanstvenem, tehnološkem in gospodarskem področju. Preučena so bila tudi najvažnejša mednarodna vprašanja in predvsem položaj v arabskem svetu in na Sredozemlju. Argument razgovorov je bil tudi gospodarski in monetarni položaj na svetu. Poročilo pravi, da so v tej zvezi ugotovili znatno soglasnost pogledov, predvsem kar se tiče prispevka, ki naj ga industrijsko razvite države in države v razvoju dajo za rešitev odprtih vprašanj. Poročilo končno poudarja, da so pogovori potekali v vzdušju prijateljstva in medsebojnega razumevanja potreb obeh držav.
Danes je Džaluda sprejel tudi papež Pavel VI., ki se je z njim zadržal v daljšem razgovoru. Ker je šlo za neuradni sprejem, niso objavili uradnega sporočila. Po neuradnih vesteh pa sta papež in libijski premier govorila predvsem o Bližnjem vzhodu in o statusu Jeruzalema, kot tudi o položaju katoličanov v Libiji. Pri tem je treba pripomniti, da med Libijo in Vatikanom ni formalnih diplomatskih odnosov.
V zbornici zaključena splošna razprava o povišanju pokojnin
RIM, 25. — V poslanski zbornici se je danes zaključila splošna razprava o zakonskem osnutku o povišanju minimalnih pokojnin INPS. družinske doklad« in podpore brezposelnim. Zaključke razprave bo jutri potegnil minister za delo Bertoldi, nakar bodo poslanci začeli obravnavati popravke, ki so jih vložili poslanci vseh skupin.
D'Ambrosio zaslišal Misovca Rautija
MILAN, 25. — Milanski preiskovalni sodnik D'Ambrosio, ki vodi preiskavo o bombnin atentatih leta 1969, je danes zaslišal misovskega poslanca Pina Rautija, ki naj bi bil med organizatorji verige atentatov, ki so
predlagala, naj bi ločili postopek proti Rautiju od postopka proti glavnima obtožencema Fredi in Venturi, ker bi postopek za odvzem parlamentarne imunitete podaljšal preiskavo preko predvidenih rokov tako da bi morali spustiti glavna obtoženca na začasno svobodo.
Rauti je med dvournim zaslišanjem ponovno zanikal, da bi se bil udeležil znanega sestanka v Padovi, na katerem naj bi pripravili načrt atentatov, ter trdil celo, da Venture in Frede skorajda ni poznal, saj naj bi ju videl samo enkrat.
ih uslužbencev bodo stavkale po e-rto ali dve uri. Tako so železničarji sklenili, da bodo stavkali od 9. do
11.	ure in da se bodo vlaki ustavili na prvi postaji. Eno uro bodo stavkali uslužbenci mestnih in medmestnih avtobusnih prevozov, taksisti, delavci na avtocestah, tiskarji dnevnikov in tehnično osebje RAI-T ' ter časnikarji. Od 8. do 10. ure bodo stavkali uslužbenci na letališčih in letalsko osebje; gledališki igralci pa bodo med predstavami sporočili gledalcem svolo solidarnost s stavko.
V sredo bo tudi vsedržavna stavka pekovskih delavcev, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. V Rimu in v vsej deželi Lacija bo splošna stavka trajala ves dan. Na dan stavke bo sindikalna federacija priredila v večjih mestih sindikalne shode, na katerih bodo govorili sindikalni voditelji, med njimi tudi glavni tajnik CGIL Lama v Turinu, glavni tajnik CISL Storti v Firencah in glavni tajnik UIL Vanni v Genovi.
Jugoslovanski minister za zunanjo trgovino danes v Italiji
BEOGRAD, 25. - Zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludvi-ger odhaja jutri na vabilo italijanskega ministra za zunanjo trgovino Mattea Matteottija v Rimu, na razgovore o stanju in perspektivah razvoja gospodarskih odnosov med obema državama. Ministra bosta prav tako izmenjala misli o mednarodnem gospodarskem položaju. Jugoslavija i-ma, kot znano, zelo razvite gospodarske odnose z Italijo. To potrjujejo tudi rezultati lanskoletne blagovne izmenjave, ko je izvoz v Italijo dosegel vrednost 466 milijonov dolarjev, kar je za 51 odstotkov več kot 1972. leta, uvoz iz Itglije pa 533, milijonov dolarjev, oziroma za 33 odstotkov več kot predlanskim. V izvozu v Italijo zavzema pomembno mesto goveje meso, katerega uvoz je urejen s posebnim sporazumom. Zaradi začasne prepovedi uvoza govedine s strani Evropske gospodarske skupnosti v Italijo, je gotovo, da bosta ministra tej zadevi posvetila posebno pozornost glede na obveznosti, ki izhajajo za eno in drugo stran iz sporazuma. V interesu Jugoslavije in Italije je, da nadalje razvijata svoje gospodarske odnose na vseh področjih. Zato se pričakuje, da bodo razgovori v Rimu priložnost ne le, da se oceni dosedanji razvoj, temveč, da se sprožijo skupni koraki za odstranjevanje morebitnih ovir nadaljnjemu razvoju.
ZA SODELOVANJE MEST OB JADRANU
...........«mrniamrniir.........................................................
Problemi mest in prebivalstva na obeh bregovih Jadrana so tema srečanja, ki sta ga včeraj dopoldne priredila Stalna konferenca jugoslovanskih mest in Združenje italijanskih občin ANCI v Trstu. Udeleženci sestanka so ugotovili, da je danes bolj kot doslej potrebno široko razpredeno sodelovanje za rešitev nekaterih perečih problemov, za katere pa je pogoj obojestransko sporazumevanje. Gre za zaščito Jadranskega morja in turističnih dejavnosti ter koordinacijo luškega gospodarstva tega področja. Na ti dve temi bo paritetna komisija, ki so jo ustanovili včeraj, organizirala letos jeseni v Splitu in prihodnje leto v Benetkah dve
mednarodni konferenci
liiiiimiimiiiimiiiMiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifmiiniiiiiiiituiiiiiiiliiiiiiiiiiinitiniminiiiiiMiiiiiminmHmilimmumiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiljniiiiiiiiuuiiiiiiiiMiiiiiiiiiu
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK PRISPE JUTRI NA BLIŽNJI VZHOD
Ločitev sil na sirski fronti cilj Kissingerjevega potovanja
Sirci naj bi mu izročili seznam izraelskih vojnih ujetnikov in tako premostili glavno oviro za dosego sporazuma - Nasprotja v Izraelu o sestavi nove vlade
50. obletnica glasila KPI «L’Unità»
WASHINGTON, 25. — Ameriški zu-1 rabskih zaveznikov, da sede za po-1
nanji minister Henry Kissinger je odpotoval z letalskega oporišča An-’uiiv. s v London, kanior je prispel v teku večera. Noč bo prebil v britanski prestolnici, kjer se bo srečal z britanskim ministrom Douglasom Ho-meom, nakar bo jutri zjutraj odpotoval v Sirijo.
Gre za četrto Kissingerjevo potovanje na Bližnji vzhod. V ospredju pogovorov, ki jih bo imel v Siriji in Izraelu, je odmik oboroženih sil teh dveh držav na področju Golanskega višavja. V krogih ameriškega zunanjega ministrstva pravijo, da se Kissinger ne bi podal na tako potovanje, na katerem bo postavil na kocko svoj diplomatski ugled, če ne bi imel dokajšnjih možnosti za rešitev tega zapletenega vprašanja. Sirija je do sedaj še vedno zavrnila vsak predlog, tudi s strani svojih a-
Več kot tri miNjone muslimanov se na Filipinih že več časa bojujejo za neodvisnost. V zadnjih tednih je proti njim nastopilo tudi letalstvo in bombardiralo njihova naselja in mesta. Na sliki: muslimanska družina v bolnišnici kaže na telesih vidne znake krvave represije
i
..............................................................................................................................n
Jutri bo v vsej državi splošna stavka, ki so jo napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavkalo bo okrog 13 milijonov delavcev in uslužbencev industrije, trgovine ter državnih, poldržavnih in krajevnih ustanov. Delavci hočejo s stavko opozoriti vlado, da se je treba resno lotiti velikih gospodarskih težav, obenem pa napovedati o-dločen boj proti draginji in začeti izvajati socialne reforme.
Danes bo prispel v Sirijo ameriški državni tainik Kissinger, ki bo skušal posredovati med Izraelom ih Damaskom, da bi dose-
gel ločitev njunih sil na področju Golanskega višavja. Kaže, da je predsednik Sadat dosegel od sirskega predsednika Asada, da izroči ameriškemu zunanjemu ministru seznam izraelskih vojnih ujetnikov, s čimer bodo odpravili glavni kamen spotike med obema državama.
Za sodelovanje med mesti na
Jadranu so se včeraj dogovarjali predstavniki združenja jugoslovanskih mest in organizacija italijanskih občin ANCI. Sporazumeli so se, da bodo oktobra organizirali v Splitu konferenco o ekologiji in turizmu, v Benetkah pa o koordinaciji luškega gospodarstva.
Minister za pravosodje Zagari je bil včeraj v spremstvu svojih najožjih sodelavcev v Trstu, kjer se je sestal s predstavniki sodne oblasti vseh okrožij v naši deželi. Zagari se je kasneje sestal tudi z najvidnejšimi predstavniki PSI.
gajalno mizo, da bi podpisala z izraelskim okupatorjem sporazum o premirju.
V	Washingtonu pravijo, da bo to Kissingerjev veliki izpit, kar zadeva njegovo, sicer že preizkušeno sposobnost za posredovanje. Nihče pa ne zakriva težav, ki jih bo moral a-meriški državni tajnik premostiti v glavnem mestu Sirije. Po vsej verjetnosti je predsednik Asad mnogo bolj odvisen od navodil svoje stranke, kot je bi! predsednik Sadat. Nič manjše bodo težave, na katere bo naletel v Jeruzalemu, kjer ima ministrska predsednica Golda Meir težave s sestavo manjšinske vlade. Grozi ji celo razkol v njeni sami stranki, v prvi vrsti zaradi zadržanja obrambnega ministra Dajana, ki noče stopiti v novo vlado. Razne izraelske stranke imajo vsa mogoča stališča do rešitve spora s Sirijo.
Kissinger upa, da bo prebil zid nezaupanja, ki vlada med Sirijo in Izraelom (kar naj bi bila po mnenju vseh opazovalcev mnogo bolj zapletena naloga kot p::dpis sporazuma med Izraelom in Egiptom), še zlasti po pozivu, ki so ga državni poglavarji, ki so se sestali v Alžiru, naslovili nanj. Srečanje v Alžiru se je udeležil, poleg Sadata, kralja Fejsala in Bumediena tudi sam sirski predsednik Asad. Posledica je bila potovanja zunanjih ministrov Saudske Arabije Sakafa in Egipta Fahmi-ja v Združene države.
V	ameriških diplomatskih krogih po malem tudi upajo v preklic zapore nad izvozom arabskega petroleja v ZDA, kar naj bi bila posredna posledica Kissingerjeve misije. Ameriško upanje je sicer dokaj previdno, saj so napovedali konec embarga že po sklenitil sporazuma med Tel A-vivom in Kairom in so se takrat napovedovanja izjalovila.
Ob Kissingerjevem prihodu v Damask mu bodo Sirci po predvidevanjih izvočili seznam izraelskih vojaških ujetnikov, s čimer bi premostili glavno oviro, ki preprečuje izraelsko - sirska pogajanja. Kaže, da je bil v tem smislu odločujoč pritisk, ki ga je egiptovski predsednik Sadat izvajal na sirske voditelje. V zameno naj bi Izrael zagotovil tudi samo delni umik z ozemlja, ki ga je zasedel med zadnjo, oktobrsko izraelsko - arabsko vojno, ko so telaviv-ske oklopne enote praktično prispele 32 km od Damaska. Izraelci naj bi se sedaj umaknili z 250 kv. km o-zemlja. morali pa bi tudi pristati na povratek približno 170 tisoč beguncev, ki so zbežali med šestdnevno in med zadnjo vojno.
Menijo, da bo Kissinger konec tedna odšel tudi v Egipt, kjer naj bi uradno sporočil skupno s predsednikom Sadatom navezavo diplomatskih odnosov med obema državama, ki so bili prekinjeni od leta 1967. Govorijo tudi o možnem sestanku med Kissin-gerjem in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, ki se bo prav tiste dni mudil v Egiptu.
Danes se je vrnil v Kairo egiptovski zunanji minister Fahmi. ki je ob svojem prihodu izjavil, da je Kissin-gerjeva misija na Bližnjem vzhodu neposredni rezultat njegovega obiska v Washingtonu.
Ameriški državni tajnik bo prispel
jem prihodu se bo sestal z ministrsko predsednico Meirovo ter z vrsto izraelskih političnih osebnosti.
Kaznjenpf ubit v spopadu s policijo v zaporu v Firencah
FIRENCE, 25. — Sodna oblast je odprla preiskavo o nedeljskih incidentih v florentinskem zaporu «Murate», v katerih je bil 20-letni kaznjenec ubit od rafala iz brzostrelke. O-šem kaznjencev je bilo ranjenih. Agenti trdijo, da so streljali v zrak. da bi prepričali kaznjence, naj se vrnejo v celice. Sodnik je odredil zaplembo vseh brzostrelk in obdukcijo trupla ubitega kaznjenca.
MILAN, 25. — V milanski športni palači, napolnjeni do zadnjega kotička, je bila v nedeljo proslava 50-letnice ustanovitve glasila KPI «L’Unità», katerega prva številka je izšla v Milanu 12. februarja 1924. Slavnostni govor je imel ravnatelj lista Tor-torella, ki je omenil, da je dnevnik nastal v času fašizma in je preživel vse poskuse Mussolinijevega režima, da bi zadušil njegov glas. Toda podobni poskusi trajajo še danes, je ugotovil Tortorella, vendar pa ne bodo uspeli zaradi podpore milijonov delavcev, ki omogoča glasilu KPI, da premosti ogromne finančne težave.
Na proslavi so govorili tudi milanski župan Aniasi, tajnik vsedržavnega združenja italijanskega tiska Ceschia, tajnik CGIL Boni in tajnik milanske federacije KPI Cervetti. U-deleženci so izredno toplo pozdravili Dioniro Cervi, kateri so izročili zlato medaljo v spomin sedmih bratov, ki so jih umorili nacifašisti. Zlate kolajne ob petdesetletnici «L’Unità» pa so podelili Ferrucciu Parriju, igralcu Eduardu De Filippu, Camilli Raven in Battistu Santhiàju ter vsem dosedanjim ravnateljem dnevnika.
PETROLEJSKI ŠKANDAL
Sodna oblast zahteva odvzem imunitete trem poslancem
Gre za Battaglio (PRI), Amadeija
(PSDI) in Michelija (KD)
RIM, 25. — Poslanska zbornica je danes prejela prošnje za pooblastilo za odprtje sodnega postopka proti trem poslancem v zvezi s petrolejskim škandalom. Gre za Adolfa Battaglio (PRI), Giuseppa Amadeija (PSDI) in Filippa Michelija (KD). Gre za upravne tajnike treh strank, ki naj bi prejeli denar od petrolejskih industrijcev. Prošnje bo morala sedaj preučiti posebna komisija, ki je pristojna za odvzem parlamentarne imunitete.
Nov sveženj dokumentov bo medtem v prihodnjih dneh romal iz genovske preture v Rim na državno pravdništvo. Gre za dokazno gradivo proti petrolejskim industrijcem, ki so obtoženi, da so se poslužili prevar, da bi dosegli zvišanje cene petroleja. Dokumenti zadevajo vse tri faze te operacije: najprej tiskovno kampanjo za «pripravo terena», s katero naj bi prepričali državljane o neizbežnosti podražitve petroleja: nato manipuliranje podatkov o razpoložljivosti petrolejskih proizvodov: in končno preusmerjevanje tankerjev v tujino.
WASHINGTON, 25. - V ameriškem glavnem mestu so se sestali funkcionarji 12 držav, ki so se udeležili washingtonske konference o energiji, da bi uresničili odbor za koordinacijo, ki so ga na konferenci sklenili ustanoviti. Odsotna je Francija, ki je že med konferenco izrazila svoje nasprotovanje do tega odbora.
IlliiliiiiiiiMiiiiliilliiiliiiliiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiuuiiniiliiiii
POD VODSTVOM RAULA CASTRA
Kubanska delegacija na obisku v Sloveniji
Ogledala si je obrate «Iskre» v Kranju
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 25. — Kubanska partijska vladna delegacija, ki jo vodi drugi sekretar kubanske partije in podpredsednik kubanske vlade ter poveljnik kubanske armade Raul Castro, je dopoldne dopotovala na dvodnevni obisk v Slovenijo. Na brniškem letališču so kubanske goste pozdravili sekretar izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačinovič ter drugi jugoslovanski funkcionarji. Kubanska delegacija je z letališča odpotovala v Labore pri Kranju, kjer so si člani delegacije ogledali obrat združenega podjetja Iskra iz Kranja. Direktor podjetja Jože Hujs je po ogledu tovarne seznanil goste z razvojem podjetja. Člani kubanske delegacije so se zanimali zlasti za osebne dohodke, družbeni standard in skrb za zaposlene delavke. V sproščenem pogovoru je Raul Castro omenil možnost, da bi se Iskra s svojimi, na svetovnem tržišču priznanimi izdelki pojavila tudi na kubanskem tržišču. Na Kubi namreč razmišljajo o razvoju lastne elektronske industrije.
Kubanski gostje so popoldne preživeli na Bledu, kjer jim je predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit priredil slovesno kosilo. Jutri si bo kubanska delegacija ogledala Ljubljano.
DRAGO KOŠMRU
ADamirano o trpljenju čilskega ljudstva
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Glavni tajnik so-v Jeruzalem v sredo. Takoj po svo- cialistične partije Čila Carlos Alta-
mirano je danes na tiskovni konferenci v hotelu «Jugoslavija» izjavil, da vojaška fašistična junta v Čilu vodi deželo v katastrofo in da ljudstvo Čila danes, prvič v svoji zgodovini, gladuje. Altamirano je dejal, da zgodovina ne pozna tako surovega obračuna obiastvenikov z ljudstvom in v dokaz te svoje trditve je navedel, da je bilo doslej ubitih 20 tisoč ljudi, mučenih in zaprtih 40 tisoč. Teror ni prizanesel nikomur, saj je med pregnanimi nad 300 katoliških duhovnikov, od katerih je več desetin bilo ustreljenih. Za ilustracijo katastrofe v deželi je Altamirano navedel, da je čile danes s štirimi milijardami dolga najobolj zadolžena dezela na svetu. Po njegovih besedah 80 odstotkov prebivalstva obsoja sedanji režim. Vse demokratične in napredne sile na svetu nudijo pomoč demokratičnim stremljenjem čilskega ljudstva. Glavni tajnik socialistične partije čila je izrekel zahvalo predsedniku Titu, vladi in narodom Jugoslavije za pomoč ljudstvu Čila in dejal, da se demokratične sile čila reorganizirajo in prilagojujejo svojo borbo novonastalim pogojem. Za e-nega od voditeljev naprednih sil, Luisa Corvalana, je dejal, da je bil izgnan na jug dežele, kjer je zaradi izredno mrzlega podnebja in slabega zdravstvenega stanja, obsojen na počasno, toda gotovo smrt. Junta si po besedah Altamirana ne upa organizirati javno sojenje Corvalana, ker bi se obtoženi, podobno kot Dimitrov v nacistični Nemčiji, pojavil v vlogi tožilca. Na kraju konference je Altamirano obvestil novinarje, da bo marca v Helsinkih organizirana mednarodna komisija za preverjanje zločinov v Čilu.
B. B.
POIIVU SINDIKALNE FEDERACIJE SO SE PRIDRUŽILI MALI TRGOVCI
JUTRI DOPOLDNE SPLOŠNA STAVKA PROTI PODRAŽITVAM IN ZA REFORME
Prekinitev dela od 8. do poldne (trgovine od 10. do 11. ure)
Dva delavska sprevoda do Goldonijevega trga, kjer bo zborovanje
Delavskim sir'ikatom tokrat res ni potrebno posebej prepričevati javnega mnenja o tem, da ja jutrišnja štiriurna splošna stavka u-pravičena, saj so na dlani vsakomur, posebno še gospodinjam, trgovcem in preprostim ljudem, da gre gospodarska politika vlade v popolnoma nasprotno smer, kot so zahteve delovnih ljudi. Podražitve vseh pomembnejših vrst živil, bencina, plinskega olja za ogrevanje so kakor odrezale dobršen del mesečnih dohodkov zaposlenih, draginja pa je tudi prizadela dobršen del tržaških trgovcev in obrtnikov, ki izgubljajo odjemalce z obeh strani m je, ko še ni znakov novega vzpona potrošnje.
Sindikalna federacija CGIL -CISL - Ul1, je torej tudi na pokrajinski ravni sklenila, da priredi jutri zjutraj, med splošno stavko, ki bo za večino delavskih in uradniških s rok trajala od 8. ure do poldne, manifestacije z delavskimi sprevodi po mestu in zborovanjem na Goldonijevem trgu.
Federacija CGIL - CISL - UIL v svojem sporočilu poudarja, da sklicuje manifestacije zarr rli naraščanja draginje in krčenja kupne moči delavskih dohodkov, skratka kot i-zraz protesta in obenem zahteve, naj vlada krene na pot družbenih in gospodarskih reform. Ta so predvsem reforme, ki naj snodbujajo družbene oblike potrošnje (javni prevozi, šola, zdravstvo, ljudska stanovanja) in druge, katerih namen je okrepitev gospodarskega potenciala Italije ter razširitev notranjega trga. V mislih imajo naložbe kapitalov v industrijske dejavnosti na nerazvitih področjih, na Jugu in tudi pri nas, poleg tega pa še odločne ukrepe v korist kmetijstva, I naj v novih pogojih odločno okrepi dobavljanje živil in mesa po nižjih cenah.
Splošni stavki se pridružujejo tudi napredni in demokratični trgovci, ki so razumeli, da je tudi njihova usoda odvisna od splošnega stanja delovnih ljudi. Zato je organizacija malih t govcev «Confesercenti» iz Trsta pozvala vse trgovce, naj v znak solidarnosti zaprejo svoje o-brate od 10. do 11. ure.
«Confesercenti» v svojem sporočilu ugotavlja, da tudi trgovci nosijo na svojih ramenih posledice krize in popuščanja vlade velikim industrijcem. Podražitve, ki jih ie sprejela vlada, nagrajujejo velike grosiste in industrrjce, malim trgovcem pa prepuščajo le drobtinice in težo vse upravičene nejevolje potrošnikov. špekulativno pomanjkanje nekaterih vrst blaga in manevri za dvig cen so namreč oškodovali tudi male trgovce in odločno skrčili njihov 3 dohodke. Prav zato meni demokratična organizacija malih trgovcev, da jc njena dolžnost pridružiti se • , 'ošni stavki, ki bo jutri zjutraj.
Na poziv «Confesercenti» in sindikatov so prvi odgovorili mali trgovci od Sv. -ba, ki bodo spustili svoje navojnice od 10. do 11. ure, v svoji izjavi pa enotni odbor šentjakobskih trgovcev in gostincev zahteva «trdne in pravične cene, ki naj trgovcem omogočijo pravičen zaslužek, utrdijo zaupanje med trgovci in potrošniki in preprečijo vse špekulacije».
Med potekom splošne stavke bosta skozi mesto šla dva delavska sprevoda. Uslužbenci podjetij industrijskega področja se bodo zbrali ob 9. uri na Senenem trgu in od tod krenili po Drevoredu D’Annunzio do Goldonijevega trga. Sem bodo prispeli v sprevodu tudi stavkajoči delavci arzena' t in ladiedelnice Sv. Mark i, pristaniški in drugi delavci področja Campo Marzio. Ti se bodo. prav tako ob 9. uri, zbrali pri pomorski postaji.
Ob 10. uri bo na Goldonijevem trgu sindikalno zborovanje. V imenu CGIL - CISL - UIL bo govoril Gino Manfron, član vodstva sindikalne federacije.
Zborovanje bo tudi v Miljah, ob 9.30 na Trgu Marconi, kamor bodo delavci ladjedelnice «Alto Adriatico» prispeli v sprevodu.
V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU
Roberto Kervin novi načelnik skupine PSI
Na sedežu tržaške federacije PSI se je sestala socialistična tržaška občinska svetovalska skupina. Kot poudarja sporočilo, so svetovalci z zadovoljstvom sprejeli na znanje izvolitev dosedanjega svetovalskega načelnika Giuricina v občinski odbor, kjer bo skladno s sporazu-
Obveslilo
davkoplačevalcem
Finančna intendanca sporoča, da mnogo davkoplačevalcev naslovi na napačen naslov prošnje za davčne oprostitve in opozarja, da lahko nastanejo pri tem neljube pomote in zamude ter dospejo prošnje na pristojni urad, ko je že zapadel rok za predložitev. Če je naslov netočen, ne velja datum poštnega žiga, temveč datum dejanskega prejema prošnje. Zato finančna intendanca obvešča, da je edini pravilen naslov Okrajni davčni urad — Ufficio Distrettuale delle Imposte Dirette — Largo Panfili 2 - Trst.
mom o levi sredini zasedel mesto podžupana.
Za načelnika svetovalske skupine je bil izvoljen pokrajinski podtajnik PSI odv. Roberto Kervin.
ZAGOTOVILO DR. PALUMBA POSLANCU ŠKERKU
Poštna uprava bo v Devinu namestila uradnika z znanjem slovenskega jezika
V zvezi z vestjo o namestitvi u-radnika, ki ne obvlada slovenščine, na devinski pošti, je poslanec Albin škerk včeraj osebno interveniral pri direktorju tržaške poštne uprave dr. Palumbu. V daljšem razgovoru mu je obrazložil, da so ga za posredovanje zaprosili prizadeti prebivalci najprej z brzojavko KK Devin - Šti-van, nato pa še z delegacijo. Posl. škerk je opozoril, da pomeni namestitev uradnika, ki ne pozna slovenskega. jezika, kršitev ministrske odredbe in izrazil željo, da bi poštna uprava namestila v Devinu takega uradnika, ki bi z znanjem slovenskega fezika ustrezal potrebam krajevnega prebivalstva. Dr. Palumbo mu je zagotovil, da je sedanja namestitev le začasna in da bo poštna unrava pri stalni namestitvi nedvomno upoštevala želje prebivalcev.
DO ČETRTKA, 28. T.M.
Plačali pristojbino za vozniška dovoljenja
V četrtek, 28. t.m. zapade roka za plačilo takse za vozniško dovoljenje. Takso plačamo tako, da v trafiki ali na pošti kupimo kolek, ga prilepimo na vozniško dovoljenje in ga prečrtamo ali napišemo nanj datum. Pristojbina je odvisna od kategorije dovoljenja.
Prefeklura odvzela vozniška dovoljenja
Meseca januarja je tržaška prefektura odvzela 15 vozniških dovoljenj voznikom, ki so zakrivili hude ali smrtne prometne nesreče. Zaradi številnih prekrškov promet-
4 vozniška dovoljenja, 9 dovoljenj so odvzeli zaradi nesposobnosti za vožnjo, 10 pa so jih odvzeli za nedoločen čas, ker vozniki niso opravili občasnega vozniškega izpita.
UVOZ GOVEJEGA MESA IZ «TRETJIH DEŽEL»
Začasna prepoved prizadeva zlasti sosedno Jugoslavijo
Nejasnosti glede brezcarinskega kontingenta 40.000 stotov • Danes naj bi se vprašanje dokončno razčistilo
• Tržaško državno pravdništvo je včeraj zjutraj poslalo v Zuerich brzojavko, v kateri je potrdilo tamkajšnji žandarmeriji razloge za a-retacijo 22-letnega Antonia Zanza-rellija in 25-letnega Antoina Alen-neja — osumljenca ropa in umora 43-letnega Borisa Jelicha. Mladega Tržačana in Francoza so aretirali v Švici na podlagi fonograma Interpola, ko sta skušala prodati Alen-nejev ford caravan, ker sta ostala brez denarja. V prihodnjih dneh bo verjetno odpotoval v Švico funkcionar letečega oddelka kvesture, da bi ju zaslišal, ali pa bo državno pravdništvo zaprosilo zueriške kolege, naj ju zaslišijo.
Italija je preteklo soboto začasno ustavila uvoz svežega in hlajenega govejega mesa iz držav nečlanic Evropske gospodarske skupnosti. Ukrep, ki naj bi omogočil dosego boljših prodajnih cen za italijanske živinorejce, je prizadel nekatere države dobaviteljice iz Latinske Amerike in iz Vzhodne Evrope, predvsem pa sosedno Jugoslavijo.
Dogodki, ki so privedli do prekinitve uvoza, so znani: na nedavnem zasedanju predstavnikov držav EGS v Bruslju (Italijo je zastopal minister za kmetijstvo Ferrari-Aggra-di), so bila pogajanja za določitev novih odkupnih cen za kmetijske pridelke in proizvode v skupnosti prekinjena, ne da bi predstavniki prizadetih držav dosegli otipljivejših rezultatov. Načelno pa so se sporazumeli o tem, da bodo odkupne cene za goveje meso in mleko na novem sestanku — ki bo predvidoma sredi marca — povišane z veljavnostjo od 3. marca dalje, niso pa določili.
kolikšen bo novi povišek.
Na zasedanju pa je bila sprejeta zahteva Francije in Italije, naj se obema prizna pravica do uvedbe tako imenovane «zaščitne klavzule» glede uvoza svežega in hlajenega govejega mesa iz tretjih dežel. Izvršna komisija je izdala ustrezno dovoljenje, in sicer za razdobje enega meseca tako da se je uvoz omenjenega blaga ie nečlanic EGS v Francijo in Italijo preteklo soboto ustavil. Ni pa ustavljen uvoz goveje živine, ki se še naprej odvija, vendar v okviru določenih sprememb. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je namreč v soboto izdalo okrožnico, v kateri poudarja, da je uvoz svežega in hlajenega govejega mesa iz držav nečlanic EGS začasno prepovedan; uvoz goveje živine iz «tretjih dežel» je od sobote dalje podvržen posebnim dovoljenjem, ki jih izdaja ministrstvo za zunanjo trgovino. Ustreznim prošnjam morajo uvozniki priložiti potrdila o vplačani kavciji 5
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiuiiiiu
SREČANJE MED KONFERENCO JUGOSLOVANSKIH MEST IN ANCI
Za skupno reševanje problemov mest na obeh bregovih Jadrana
Oktobra bo v Splitu shod o ekološki zaščiti morja in turizmu, v Benetkah pa konferenca o luškem gospodarstvu
Res je, da Jadransko morje ločuje dve različni družbeno - politični ureditvi, toda bregove približujejo pomembni problemi in skupna volja, da se na tem enotnem področju uresniči najboljše prijateljsko sodelovanje. Ob tej ugotovitvi in s stvarnimi sklepi glede sklicanja dveh jadranskih konferenc, letos oktobra v Splitu o zaščiti prirodnih značilnosti in čistoče morja, prihodnje leto v Baletkah pa o skupnem luškem gospodarstvu, se je včeraj zaključila prva konferenca mest ob Jadranu, ki sta jo priredili Stalna konferenca jugoslovanskih mest in Združenje italijanskih občin (ANCI).
Konferenca, ki je včeraj dopoldne potekala v sejni dvorani tržaškega občinskega odbora je rezultat predhodnih stikov med mesti z obeh bregov Jadrana, med katerimi je še posebej bila aktivna tržaška občina s svojimi stiki z Reko. nega zakonika so začasno odvzeli Udeležili so se je, za jugoslovan-
niiiHiimiiiiiiMMimiiiimiiiiHiimmiiiiiiiuuiMitiimiuiitiiiiimiiimmiimuitiiiiiiMiinuiumuiHHiiiiiiii
SREČANJE S PRAVOSODNIM MINISTROM ZAGARIJEM
Treba je korenito obnoviti zastareli kazenski zakonik
Porazna sodna primerjava med Gorico in I\ovo Gorico - Razgovor s tržaškimi zastopniki PSI
«Vprašanje zaporov, ki se v teh dneh postavlja kot pereč problem za vso javnost, ni postransko vprašanje, ker se ob njem meri napre dek in civilizacija vse družbe,» je med drugim dejal minister za pravosodje Zagari, ki je bil včeraj v Trstu na sestanku s sodnimi oblastmi naše dežele. Tudi razprava med ministrom, visokimi funkcionarji, ki so ga spremljali in predstavniki krajevnega sodstva je bila predvsem okrog vprašanje nujne reforme kazenskih zakonikov in nove ureditve jetnišnic. V pogovoru in med obiskom koronejskih zaporov pa so se dotaknili tudi nekaterih specifičnih vprašanj sodstva in jetnišnic v naši deželi.
Ministra Zagarija, ki je prispel v Trst že v nedeljo zvečer, so spremljali glavni direktor za sodno organizacijo Augusto De Andreis, glavni direktor zaporov Giuseppe AltaVista in načelnih kabineta A-dolfo Beria D’Argentine. V veliki dvorani porotnega sodišča pa so ministra pričakali prvi predsednik porotnega sodišča Aldo Renzi, generalni državni pravdnik Antonino Pontrelli in drugi zastopniki sodstva tržaškega okrožja, ki so ministru predložili važnejša vprašanja, ki se postavljajo tržaški, goriški, videmski. pordenonski in tolmeški sodniji.
V prvi vrsti so soglasno poudarili kronično pomanjkanje osebja, zlasti v sodiščih za mladoletne. Goriški državni pravdnik Pascoli je v tej zvezi poudaril, da je v sosednji Novi Gorici sodna struktura mnogo bolj hitra in učinkovita, kot na tej strani meje, saj razpolaga med drugim s kar sedmimi sodniki. V svojem odgovoru je Zagari najprej obdelal splošni del sodne in jetniške krize. Zatem pa je zlasti naglasil, da ima naše mesto posebna vprašanja, ki jih postavlja posebna geografska lega. «Okrepiti sodne strukture in omogočiti hitro delovanje sodnih organov je zlasti potrebno tu, kjer se upravičeno porajajo primerjave z drugimi deželami.» Minister Zagari je še dejal, da se strinja z zahtevo, da italijansko sodstvo ne sme zaostajati za sodstvom sosednjih držav. s katerimi ima Italija prijateljske dobrososedske odnose.
Minister je še dejal, da bo posredoval pristojnim organom potrebe krajevnega sodstva, nato pa je obdelal vprašanje pomanjkanja o-sebja, hitrega delovanja sodišč in jetnišnic — zlasti pravilnika zaporov in osebja, ki sta v zadnjih
dneh, po tragičnih dogodkih v Firencah, spot postala izredno po-reča.
Po sestanku si je glavni direktor zaporov AltaVista ogledal tržaške zapore. V koronejsko jetnišnico so ga spremili državni pravdnik San-tonastaso in namestnik D’Onofrio ter ravnatelj tržaških zaporov Brunetti. Glavni direktor se je srečal z delegacijo zapornikov in ti so mu predložili, poleg splošnih zahtev po koreniti in hitri reformi pravilnika zaporov, tudi posebne težave, ki jih imajo jugoslovanski jetniki, ki so v naših zaporih, daleč od družin in prijateljev. Glavni direktor je zagotovil, da bo posredoval zahteve zapornikov, za jugoslovanske jetnike pa je obljubil posebno podporo.
Po srečanju s sodnimi oblastmi se je minister Zagari srečal z zastopniki tržaške socialistične stranke in sicer s pokrajinskim tajnikom Ghersijem, s podžupanom Giu-ricinom in z drugimi.
Med drugim so razpravljali o pobudah PSI za uveljavitev vloge Italije za pospešitev evropskega združevanja, zahtevah po čimprejšnjih pobudah v podporo tržaškega pristanišča in pomorstva, ter zlasti povečanju trgovinske vloge Tržaškega Lloyda.
Minister Zagari je v svojem odgovoru poudaril odgovornost političnega, gospodarskega in sindikalnega vodstva v sedanjem težavnem položaju, ko je treba uveljaviti vrsto političnih pobud na področju cen, zaposlitve in krize demokratičnih inštitucij. Zato, je zaključil minister, je treba poraziti kvalun-kvizem reakcionarne in konzervativne desnice.
• Na sedežu UIL so se včeraj sestali lastniki dovoljenj za opravljanje prevozne službe s taksiji. Spregovoril jim je taksist Zito, ki je ugotovil, da delajo taksisti v zgubi zaradi podražitve bencina. Poročal je o razgovorih na občini, kjer se spoprijemajo z vprašanjem zvišanja tarif in reorganizacije službe ter pozval k enotnosti tudi taksiste - zadrugarje.
Dragici in Ramiru Blaževič se je rodila prvorojenka ANČKA
Kolegi iz Tržaške kreditne banke iskreno čestitajo srečnima staršejna, mali Ančki pa želijo obilo sreče.
Vabimo vas na srečanje ob izidu knjige
TRAGEDIJICA NA GROBLJAH
Sodelovali bodo avtorica IRENA ŽERJAL, prof. JANKO JEŽ in JAKOB RENKO
Srečanje bo v četrtek, ob 17.30 v prostorih knjigarne
28. t.m. Tržaške
TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ulica S. Francesco, 20, telefon 61-791
sko stran, generalni tajnik konference jugoslovanskih mest Zalokar, re-ška županja Andričeva, splitski župan Miličič, župan iz Herceg Novega Stijepičič, koprski žup>an Kocjan, reški piodžuoan Grbac s tajnikom občinske komisije za mednarodne stike Bajzkom in tajnik e-nake komisije pri Stalni konferenci jugoslovanskih mest Milič, za italijansko stran pa za vodstvo ANCI odv. Boazzelli, dr. Santo in piosl.
Saldassi, župani Spaccini (Trst),
Longo (Benetke), Cosàni (Ravena),
Pagliarani (Rimini), občinski odborniki Abbati (Bari), Bevilacqua (Ancona), Sodago (Taranto) in A-bate (Trst).
Obe delegaciji sta spjoznali, da so nekateri problemi piereči in da jih je mogoče rešiti samo na obojestranski ravni, se pravi ob temeljnem izhodišču, da predstavlja Jadran enotno interesno področje za razvoj turizma ob ustrezni zaščiti naravnih in morskih značilnosti (dogovorili so se, na primer, da bo treba pravno urediti vprašanja zasebnih voženj z ladjami in jahtami, med obema bregoma pa zagotoviti širše in učinkovitejše pomorske pjovezave) in koordinaciji dejavnosti jadranskih pristanišč. V tem okviru je bil tudi govor o nujnosti širšega kulturnega spoznavanja in sodelovanja. V ta namen bodo px>spešeni stiki pri prirejanju pomembnih sejemskih manifestacij, začenši s sejmom v Bariju.
Tržaški župan Spaccini, ki je prvi pjozdravil zborovalce, je v svojem nagovoru pxnidaril, kako pomembno je sodelovanje sosednjih dežel, medtem ko je predsednik ANCI Boazzelli ugotovil, da je sedanji trenutek še posebno koristen in ploden za prijateljsko sodelovanje in reševanje odprtih vprašanj.
Zalokar pa je, v imenu Stalne konference jugoslovanskih mest, izrazil prepričanje, da je skupni namen mest na obeh bregovih Jadrana izboljšati življenjsko raven prebivalstva.
Na koncu sestanka so ustanovili paritetični odbor, v katerem bo po 7 predstavnikov za vsako stran in katerega naloga bo priprava obeh problemskih konferenc.
Popoldne je predstavnike SKJM in ANCI sprejel na delovnem kosilu predsednik deželnega zbora Ber-zanti. Kosila so se, med drugimi, udeležili tudi odbornik Coloni, pokrajinski predsednik Zanetti, predsednik luške ustanove Tonutti in jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž.
•iniiHifiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiuinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiunuiiiiiiiiHU
OBVESTILO ZDRUŽENJA TRGOVCEV
Nove cene olja, masla sira in predelanega mesa
Poviški, ki jih predvideva odlok medministrskega odbora za cene
števnih enot (števna enota je denarna mera, po kateri se določajo vrednosti pri izmenjavi kmetijskih pridelkov in proizvodov) za stot blaga. Dovoljenje je predpisano tudi za uvoz presušenega, soljenega, prekajenega ali drugače konserviranega mesa, v tem primeru pa je kavcija dvojna.
«Zaščitna klavzula» bo ostala v veljavi do 24. marca. V Italiji računajo, da se bo uvoz svežega in hlajenega mesa iz držav nečlanic Evropske gospodarske skupnosti v tem času skrčil za okoli 250.000 stotov. Pri tem bo kakor omenjeno močno prizadeta Jugoslavija, za katero predstavlja meso eno izmed najvažnejših postavk v blagovni menjavi z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Samo na italijansko tržišče je sosedna republika doslej izvažala po 75.000 ton govejega mesa na leto. Ker gre pri tem izvozu v pretežni meri za posebej pitano živino, je vrednost postavke razmeroma velika. Direktor ljubljanskega izvoznega podjetja «Gruda» N. Pahor meni, da je ta izvoz v lanskem letu dosegel vrednost 200 milijonov dolarjev. N. Pahor nadalje poudarja, da ima Jugoslavija pri izvozu mesa na italijansko tržišče izjemen status, saj se poslovanje opira na pogodbo, ki je ne bi smeli enostransko preklicati.
Ustavitev uvoza govejega mesa iz «tretjih dežel» zanima pobliže tudi Trst, saj se čez naše področje odvija glavnina uvoza zootehničnih proizvodov iz Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Romunije, Bolgarije in drugih zalednih držav. Kljub okrožnici ministrstva za zunanjo trgovino pa je na našem področju novi ukrep povzročil precej negotovosti. Periferni uradi ministrstva, carinarnica, poslovni krogi, itd., čakajo točnej-ših navodil iz Rima, kamor so včeraj odpotovali predstavniki nekaterih tukajšnjih uradov in poslovnih združenj. Danes naj bi se položaj povsem razčistil. Kar zadeva uvoz mesa iz Jugoslavije je treba razčistiti tudi vprašanje, ali se začasna prepoved uvoza nanaša tudi na brezcarinski kontingent 40.000 stotov govejega mesa na leto v okviru sporazuma o maloobmejni blagovni menjavi med Trstom in sosednimi področji, ali ne. V tej zvezi pa predstavniki tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice naglašajo, da se kontingent v zadnjem času izkorišča le v razmerju 25 odst. do 33 odst., tako da bodo na skorajšnjem srečanju s predstavniki mešane zbornice iz Beograda predlagali, naj bi ga primerno zmanjšali in prepustili ustrezne olajšave za drugo blago v uvozu Iz Jugoslavije _________________________________________ na tržaško področje.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutniii
SINOČI BLIZU PODVOZA PRI PROSEKU
Smrt avtomobilista pri čelnem trčenju zaradi prehitevanja
Umrl je voznik fiata 124, ki je med prehitevanjem trčil v dostavno vozilo ford
Sinoči, kmalu po 19. uri se je na Trbiški cesti malo pred križiščem pri Proseku, pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev in dva ranjenca. Po prvih, še bežnih ugotovitvah nabrežinskih karabinjerjev, je nesrečo zakrivil prav voznik, ki je umrl s tem, da je prehiteval na prepovedanem in nepreglednem mestu.
Žrtev nesreče je 36-letni gradbenik Libero Cergol iz Ul. Biancospino 10/2, ki se je peljal v fiatu 124 z Opčin proti Sesljanu. Iz nasprotne smeri pa sta se pripeljala v dostavnem vozilu vrste ford bazoviškega podjetja «G. Tonietti» 57-letni Ribelle Mattioli iz Foiigna in 36-letni Valerio Nevato iz Ul. Caccia 11, ki je sedel za volanom. Malo pred mostom, po katerem se pokrajinska cesta mod Prosekom in Opčinami povzpne nad glavno cesto, je nesrečni Cergol začel prehitevati in prav ko je bil vštric vozila, ki ga je prehiteval, in torej sredi ceste, je privozil iz nasprotne smeri ford. Čelno trčenje je bilo
Pokrajinsko združenje trgovcev obvešča vse trgovce živilske stroke, da je stopil v veljavo dekret štev. 10 medministrskega odbora za cene, po katerem so povišane cene olja, masla, sira, predelanega svinjskega mesa in konzervirane govedine. Vsi trgovci lahko povišajo cene za navedeno vsoto;
Semensko olje (liter)	165	lir
Olivno olje (liter)	265	«
Maslo (kg)	130	«
Sir — grana (kg)	165	«
Sir — parmezan (kg)	165	«
Sir — gorgonzola (kg)	165	«
Sir — provolone (kg)	130	«
Sir — fontal (kg)	130	«
Mehki namizni siri (kg)	110	«
Ovčji sir (kg)	220	«
Topljeni sir (kg)	90	«
Pršut (kg)	390	«
(razen vrst s. daniele in parma)
šunka (kg)	350	«
Salama iz svinjine	(kg)	345	«
Salama iz svinjine in govedine (kg)	290	«
Mortadela iz svinjine	(kg)	230	«
Mortadela iz svinjine in govedine (kg)	175	«
Klobase (kg)	190	«
Slanina (kg)	125	«
Zarebrnica (kg)	195	«
Cotechino in zampone	(kg)	230	«
Špeh (kg)	65	«
Svinjska mast (kg)	45	«
Za konzervirano meso veljajo naslednja navodila: 90-gramske škatlice kuhanega mesa v želatini — 20 lir poviška; goveji vampi v škatlicah po 235 gr — 40 lir poviška; za vse drugačne količine je treba povišek izračunati sorazmerno s količino.
Združenje trgovcev opozarja, da se poviški olja in svinjine nanašajo na italijansko in na uvoženo blago, obenem združenje meni. da cene tistih vrst olja, ki jih gornji ukrep ne predvideva, niso zamrznjene.
silovito: fiat 124 je popolnoma razbilo in tudi na dostavnem vozilu je škoda zelo velika.
Reševalcem Rdečega križa je bilo takoj jasno, da za Cergola ni več pomoči: bil je namreč na mestu mrtev. Ranjenca pa so odpeljali v bolnišnico z rešilcem in so jima samo obvezali rane po obrazu in rokah. Mattioli bo ozdravel v tednu dni, Nevato pa v dveh tednih.
Tragična smrt mladega Škedenjca
V prvih nedeljskih urah je tragično umrl 24-letni Mariano Mer-lak iz Ul. Soncini 103. Truplo nesrečnega mladeniča so odkrili ob 4. zjutraj pod nadvozom nad Istrsko ulico. Ker ni imel pri sebi dokumentov so ga več ur kasneje prepoznali najprej škedenjski karabinjerji, nato pa oče, operni pevec Danilo Merlak.
Nihče ni prisostvoval tragični smrti mladega škedenjca. V soboto popoldne je legel, starši so mu pripravili večerjo in mu jo pustili na mizi, preden so odšli z doma. Ko so se vrnili po polnoči, je večerja še vedno bila na mizi, zato so sklepali, da še spi. Morda je to bilo res in verjetno je tiho odšel z doma, ko sta zaspala, morda pa je odšel že prej. Vsekakor ni znano, kako se je znašel ponoči v samem suknjiču na mostu in zakaj je padel čez ograjo na asfalt, kjer je zaradi lobanjskih poškodb izdihnil.
O zadevi vodijo preiskavo agenti komisariata pri Sv. Soboti.
Pogreb tragično preminulega Merlaka bo v četrtek ob 15. uri.
PD «FRANCE PREŠEREN» iz Boljunca
priredi pod pokroviteljstvom občine Dolina v četrtek, 28. februarja 1974 ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini
KONCERT
Tržaškega partizanskega pevskega zbora
in
Ljudskega tria iz Brega
Dirigent: OSKAR KJUDER	Recitator: JULIJ GUŠTIN
Vljudno vabljeni!
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabare-tem «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje. S. Verča in A. Kraja
V soboto, 2. marca ob 20. uri v restavraciji «Križman» v Repnu. V nedeljo, 3. marca ob 15. uri v Lokvah in ob 20. uri v Štanjelu.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes ob 20. uri bo premiera Verdijeve opere «Rigoletto». V glavni vlogi bo nastopil Tržačan Piero Cappuccini. Pri gledališki blagajni so na razpolago še preostale vstopnice.
AVDITORIJ
Danes ob 20. uri za «Teatro oggi» sedma abonmajska predstava Teatra Slabile «L'educazione parlamentare».
ROSSETTI
Drevi ob 20. uri šesta abonmajska predstava Teatra Stabile: «Tri sestre» Čehova v režiji O. C. Giovangiglia.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDOARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Glasbena oprema: Ivo Merše Režija: JOŽE BABIČ
V	petek, 1. marca ob 20. uri ABONMA RED A — Premierski in RED G
V	soboto, 2. marca ob 20. uri ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 3. marca ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
PD «SLAVKO ŠKAMPERLE»
pri Sv. Ivanu priredi danes, 26. februarja ob 15.30 v društvenih prostorih otroško pustno rajanje.
VABLJENI OTROCI V MASKAH!
Prosvetno društvo «V. Vodnik»
priredi v društvenih prostorih danes, 26. februarja ob 15. uri
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 26. februarja
PUST, ANDREJ
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.46 — Dolžina dneva 10.57 — Luna vzide ob 8.09 in zatone ob 22.43. Jutri, SREDA, 27. februarja PEPELNICA, GABRIJEL
Vreme včeraj: naj višja temperatura
10.7	stopinje, najnižja 8, ob 19. uri
8.7	stopinje, zračni pritisk 1018,3 mb, rahlo narašča, veter 36 km s sunki 81 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 44-odstotna, nebo 4/10 pooblače-no, morje močno razburkano, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
UMRLI SO: 92-letni Giovanni Fiocco, 89-letna Luigia Ljuba vd. Bucci, 76-letni Giuseppe Simonato, 56-letna Ivanka Stoka por. Piščanc, 72-letna Gabriella Brencich por. Bagnoli, 59-letni Virgilio Masè, 75-letni Mario Rebelli, 52-letni Emilio Romano, 60-letni Virgilio Colle, 74-letna Antonet-ta Scopinich vd. Corte, 76-letna Maria Catarin vd. Mariantoni, 73-letna Darinka Golob vd. Degrassi, 55-letni Vittorio Stoppar, 74-letni Guerrino Masaspin, 78-letni Giovanni Pelerin, 88-letna Emilia Sancovich vd. Sarka, 75-letna Francesca Buttinar in 65-letni Francesco Salazar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner. Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tei. 228 124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197): Žav-Ue (tel. 231-137): Milje (tel. 271-124).
La Cappella Underground ob 19.00 Za
italijansko - francosko zvezo: «1* silencieux», režija Claude Pinoteau.
Ariston — I.N.C. 16.00 «L'ultimo uomo di Sara». Režija M. V. Onorato. Igra Rosemarie Dexter. Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.00 «I racconti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «A 17 anni siamo stati tutti zozos». Igrata Edmond Rail lard in Frederic Duru. Barvni film Prepovedano mladini pod 14. letom
Grattacielo 15.00 «Oh! Calcutta!». Zabavni film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30-16.50-19.20-21.50 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film.
Eden 16.00 Pasolinijev film «Storie scellerate». N. Davoli, F. Citti, N. Machiavelli. Barvni film.
Ritz 16.00 «L'urlo di Chen terrorizza anche l’occidente». Igra Bruce Lee. Barvni film.
Aurora 16.00 «Chi ucciderà Charley Varick?» William Matthau. Barvni film. Prepovedano mladini pod M. letom.
Capitol 15.30 «Setto matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Piepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar .
Ir.pero 15.30 «La sedia a rotelle». C. Spaak in Jean Claude Brialy. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Fràulein in u-niforme». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Le avventure di Pi' nocchio». Nino Manfredi. Barvni film
Vittorio Veneto Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Milan«, rovente». Antonio Sabato, Philipe Leroy, Marisa Meli. Barvni film.
Ideale 16.00 «Custer, l’eroe del West». Itobert Shaw, Mary Urs, Robert Byan.
Abbazia 16.00 «E continuavano a fregarsi un milione di dollari». Lee Van Cliff in Gina Lollobrigida. Barvni film.
Astra 16.30 «Il terrore con gli occhi storti». A. Noschese in E. Montesano. Barvni film.
Radio 16.00 «Yorgan il vampiro».
Slovenski klub vabi
danes, 26. feb. ob 20.30
na veselo klubsko
PUSTOVANJE
Za jedačo, pijačo in rajanje poskrbljeno, primeren uvod v primer-no razpoloženje pa bo pripravil ATILU KRALJ Vabljeni člani in simpatizerji!
O, PREDPUST,	
Tl ČAS PRESNETI,...	
Od njega se bomo	poslavljali
danes od 21. ure	dalje tudi
pri nas v Dijaškem Vljudno vas vabi	domu.
Domska	skupnost
Razna obvestila
PD «Vesna» In ŠD «Vesna» prirejata danes, 26. februarja zvečer pustni ples. popoldne pa otroško rajanje.
Mladinski krožek • Trst, Ul. Ginnastica 72, obvešča svoje člane, da lahko dvignejo članske izkaznice v prostorih krožka od 14. do 15. in od 19. do 20. ure do vključno 1. marca 1974.
WWŠ
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TR2ASKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZI 10	r«, 3B-101, 30.045
URADNI ItCAJ Ameriški dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
BANKOVCEV
700.—
1600,—
225.50
141.50 260,25
35,50
42.—
42,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR priredi
PUSTNI PLES
danes, 26. februarja od 19. ure dalje na stadionu «I. maj»
Igral bo priznani ansambel «TOTEM»
Za jedačo in pijačo preskrbljeno.
Rezervacije miz na tel. 796548 vsak dan od 18. 3o 20. ure.
GORIŠKI DNEVNIK

DANES PUSTNI TOREK, KONEC PUSTNIH NORCU JUTRI JE PEPELNICA...
Velika udeležba na Miljskem karnevalu Skupina Lampo od Korošcev na 1. mestu
V pustnem sprevodu sodelovalo 1100 mask ■ Danes pustni sprevod v Križu
Del pustnega voza skupine «Lampo» od Korošcev
Danes je pustni torek, konec pustne dobe, jutri ga bomo pokopali, ali sežgali, in po njem žalovali ter ga ohranili v lepem spominu do prihodnjega leta. Pust je bil skozi sto-tetja, in je še danes, kot nekakšen ventil, lepa priložnost, da se človek sprosti, otrese vsakdanjih skrbi in razveseli _ v prijetni družbi, saj je v letu več pepelničnih sred kot pustnih torkov. Hočeš, nočeš, pa tudi Pust občuti razmere časa in kraja. v~v.0 nismo imeli letos pri nas velikih pustnih zabav in plesov, po hlastnih ulicah ni bilo vrveža, gneče ln prostih nastopov razposajenih pustnih skupin in pustnih šem, ki so pred nekaj leti preplavile naše hiestne ulice in celo prevzele delo mestnih redarjev pri usmerjanju profeta.. Da ne govorimo o starih zlatih časih, ki se jih spominjajo starejši irzačani, ki so v svojih otroških le-hh pobirali po Korzu prave cekine ob sprevodu pustnih kočij.
Ni več cekinov in gosposkih kočij, Po katerih je ostal še bled spomin, ?.e Pa,žalovanje. Pust je postal bolj ljudski in množičen, dobil je tudi drugačno vsebino in pomen, kar lahko opažamo, kot smo že te dni omenili, v pripravah in predstavi draškega pusta ter Miljskega karnevala.
Kaj so nam letos pripravili v enajstih kraških vaseh, smo lahko videu v soboto popoldne na Opčinah, kako pa so se pripravili na 2L milj-ski karneval v miljski občini smo videli v nedeljo popoldne v Miljah, Kjer je v velikem sprevodu nastopilo deset velikih pustnih skupin, skupno H00 mask, med katerimi 282 otrok in 6 godb na pihala. V Miljah in v “tujskih hribih imajo pust v krvi ’n jim ne primanjkuje šegavosti, domislic ter humorja. Nekatere sku-Pme nastopajo že 20 let, druge pa Se sproti pojavljajo.
Prvo mesto si dehta skupina «Lam-P?» od Korošcev in skupina «Bri-vido» iz Milj. Konkurenca je bila zelo ostra in ocenjevalna komisija zares ni iniela lahkega dela.
Pri Korošcih, kot smo podrobno *e poročali, so se temeljito pripra-V'h in vložili precej sredstev in
•u3'. Popolnoma zasluženo so si Priborili prvo mesto ne samo z veli-Kun vozom, na katerem se je režal in migal z rokami in nogami ter švi-8®1 z očmi ogromen kralj iz pa-Pnjevine Feisal, za njim pa Gedafi, niedtem ko se je živi «Dayan» pe-•jal na pravem nemškem vojaškem vozilu iz zadnje vojne. Arabci in Izraelci so se krog in krog lovili in jspli. čeprav je okoli njih plesalo '.ePih «sedem sester». S to skupino J® tudi letos nastopila godba iz Pri-dvora pri Kopru, godci pa so imeli n? glavah arabska pokrivala. Sku-Pina «Brivido» je bila številčno moč-bojša in je prikazala parodijo dunaj-Skega Praterja, godba pa je igrala valčke in polke. Drugo mesto je zasedla skupina «Ongia», ki je pri-Kazala ptičji sejem in s ptiči vseh Vrst; vzbujala radovednost zlasti naj-buajših gledalcev. Sledijo po vrst-bom redu skupine «Bulli e pupe» z topimi plesalkami, «Bellezze natura-
Letos prirejajo prvič tudi «Kriški pust». Križani so se dobro organizirali. Nad cestama, ki vodita v vas, so izobesili napis z dobrodošlico, ki nosi na hrbtni strani pozdrav «Na svidenje». Burji pa ta napis ni bil všeč in ga je nesramno raztrgala. Kljub temu pa bodo gosti le dobrodošli, še zlasti, če bodo del svojega obiska posvetili stojnicam, ki bodo dobro založene s pijačo in jedačo.
Danes popoldne bo v Križu sprevod alegoričnih vozov, ki bo krenil iz «Procesije» po pokrajinski cesti do Ljudskega doma točno ob 14. uri, zvečer pa bo v Ljudskem domu prosta zabava s plesom. Kriško pustovanje se bo zaključilo jutri popoldne, ko bo krenil žalni sprevod z malega trga sredi vasi na nogometno igrišče.
Pust se bo zaključil na Proseku in Kontovelu jutri popoldne. Priprave se bodo začele že danes. Pusta «Miho VI.» bodo položili «na pare» na Kontovelu, jutri popoldne pa se bo pogreb razvil od Kontovela na Prosek in nato k Žabji mlaki, kjer bodo upepelili Mihove posmrtne o-stanke. Proseško-kontovelski pogreb je postal v teh petih letih že tradicionalen in zato ni nobenega dvoma, da se ga bo udeležilo mnogo doma-i činov, pa tudi meščanov.
UimilllllUlllIflIllllllUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilUllllllilllUlllIlllll'IIIIIIIMIIlUllllllUIUUllUIUMUIUllllllllllU
PRIHODNJO SOBOTO V GORICI
li», «Refolo», «Mandrioi», «Più che cisti» in «Trottola». Danes bodo po miljskih ulicah in trgih nastopile pustne skupine šolskih otrok, popoldne na odrasli.
Miljsko pustno prireditev si je o-gledalo nad 35 tisoč ljudi. Mnogi so prišli že dopoldne in napolnili gostilne, nekateri pa že v soboto zvečer in so prenočili v Miljah. Ace-gatovi avtobusi so nepretrgoma vozili, tako da je bilo pred avtobusno postajo v vrsti kar 15 avtobusov naenkrat. Dobro je delovala služba občinskega podjetja Acna, pomagal pa je tudi parnik. Zato ni bilo težav in zastojev v prometu, kot prejšnja leta, ko se je dolga kolona avtomobilov polževo premikala. Prav ob tej priložnosti smo lahko videli, da se z javnimi prevozi, če so pravilno in zadostno urejeni, lahko zagotovi še boliša prometna služba kot z avtomobili.
V Skednju je bilo zelo živahno v nedeljo popoldne, ko so za veselo vzdušje poskrbele večje in manjše skupine mask, ki se bodo pojavile tudi danes popoldne do večera, ko bodo podelili nagrado, srebrno «kru-šarico». Po Boljuncu bodo danes nabirali vino, klobase in jajca, kot so v nedeljo v Mačkoljah. Tako nabiranje pa bo tudi v nekaterih kraških vaseh.
Posvet o ureditvi prometa po «prometnih področjih»
Srečanje organizira CRIPEL • V naši deželi osem prometnih bazenov
Prihodnjo soboto, 2. marca, bo v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici posebno posvetovanje o prometnih področjih v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga organizira Deželni odbor javnih podjetij krajevnih upra» (CRIPEL). Uvodno poročilo bo podal član prometne komisije pri poslanski zbornici, član izvršnega odbora CISPEL in predsednik Federtrasporti A. Marzotto.
Sledila bodo številna druga poročila: ravnatelj inštituta za ceste in prevoze pri tržaški univerzi prof. Maternim bo razvil temo o posledicah energetske krize na področju javnih prevozov; docent prometne tehnike na tržaški univerzi prof. P. Pellis bo podal poročilo o prometni politiki deželne uprave; predsednik tržaškega občinskega podjetja Ace-gat M. Decadi bo obravnaval ureditev prevozov v okviru prometnih iročij (ta se bodo v glavnem ujemala s socialno - gospodarskimi področji, v katera je bilo pred časom razdeljeno deželno ozemlje) ; načelnik oddelka za promet pri Acegat ing. E. Morteani. bo razvil temo o tarifah v javnem prometu;
fl|liiii„||,|,||||||||||||||||||||||i|||.....lun,...mn
POZIV DELAVSKEGA SVETA «SV. MARKA»
Dežela naj sprejme nase gradnjo zidanega doka
Delo je treba takoj končati, da bi Trst ne izpadel iz splošnega razvoja, ki ga obeta skorajšnje odprtje Sueškega prekopa
Za predsedstvo delavskega sveta {adjedelnice in arzenala «Sv. Mar-Ka» sta Ren Kaiser in Bernard po-slala predsedniku deželnega odbora od v. Comelliju in v vednost trpkemu županu Spacciniju ter po-Krajiskemu predsedniku Zanettiju pi-atho, v katerem zahteva delavski sVet čimprejšen sprejem pri dežel-ni vladi. Na tem sestanku naj bi aačeli resno vprašanje nadaljevanja gradenj za zidani dok v Trstu.
Razlogov za zaskrbljenost delavnega sveta ladjedelnice je več.
Predvsem pa dejstvo, da kljub raz-s?dbi sodnih oblasti, ki podjetju *Karsura» ukazuje, naj obnovi dela Pri zidanem doku, ostaja gradnja K® dve leti le mrtva beseda na pa-Pirju. Dve leti zamude pa pomeni, dandanes v Trstu, veliko gospodar-sko škodo, če pomislimo, da se v vsem svetu in še posebej na Sredo-datlju pripravljajo na skorajšnje odprtje Sueškega prekopa in torej od-ločno okrepitev pristaniških in pohorskih dejavnosU. Brez zidanega
doka bi Trst ostal dejansko odrezan iz tega razvoja.
Delavski svet zahteva, naj spričo nastalega stanja sprejme dežela nase odgovornost za obnovo del pri zidanem doku. Dežela bi, na primer, morala koordinirati dela in zahtevati pri državnih oblasteh, vse fonde, ki so sedaj na razpolago za obnovo ladjedelniških in luških struktur v Italiji. Možnosti so namreč velike, vendar jih je treba izkoristiti z odločno politično akcijo, za katero se mora zavzeti deželna vlada.
Dežela naj torej zagotovi, da bo zidani dok končan v roku dveh let, prednost pa naj da tistim strukturam v okviru same ladjedelnice (na kopnem), ki jamčijo takojšnje izkoriščanje in začetek stranskih, a vendarle pomembnih del.
Delavski svet je pripravljen podpreti deželno vlado, če se bo pri rimskih organih znala postaviti in dosegla izplačilo vseh denarnih sredstev, ki so za ta dela potrebna.
strokovnjak C. Morelli pa bo podrobneje obravnaval svojstva in karakteristike bodočih prometnih področij v naši deželi.
Na srečanje so se priglasili številni predstavniki deželne industrijske zveze, združenj malih industrij-cev iz goriške, pordenonske in videmske pokrajine, tržaške železniške uprave, Società Veneta Autoferrovie, ' Tranvia Udine - San Daniele, Società Servizi Automobilistici Periferici iz Trsta, konzorcija za industrijsko cono »Ponte Rosso», sindikalnih organizacij, ekonomske fakultete tržaške univerze in najvažnejših občinskih uprav iz Furlanije - Julijske krajine.
Posvetovanje se bo začelo, ob 9. uri; pričakujejo pa, da se bo po krajšem opoldanskem premoru nadaljevalo vse do večera.
Skrb za zdravje na delovnem mestu
Deželni odbornik za zdravstvo Nardini se je včeraj v Trstu sestal s predstavniki sindikalnih organizacij, da bi skupno obravnavali nekatera vprašanja s področja medicine dela. Na srečanju so bili prisotni Devescovi za UIL, Ludovisi za CGIL in Cruciatti za CISL. Odbornik Nardini je pojasnil, da so se po sprejetju deželnega zakona štev. 54 iz leta 1972 v nekaterih občinah Furlanije-Ju-lijske krajine začela ustanavljati posebna središča za medicino de la. V Trstu je tak center začel delovati že pred časom: doslej so strokovnjaki pregledali tovarne «I-talsider», «Aquila» in Sv. Marko», «Grandi Motori», «Mem», «Telet-tra», «Gruppo Cave», «Sadock» in «Durissini» pa so izrazile željo, naj bi bile ustrezne preiskave tudi pri njih.
BENEŠKI DNEVNIK
V Ažli so pokopali Vittoria Podrecco
Včeraj so v Ažli pokopali Vittoria Podrecco, ki je v starosti 67 let umrl v soboto. Z njim je legel v grob spet eden od naših zavednih ljudi v Benečiji, prizadeven kmetovalec, navezan na domačo zemljo, v katero je dan za dnem vlagal svoi trud. Prizadetim svojcem. posebno oa sinu Riccardu, sekretarin sekcije KPI za občino šoeter Slovenov ter sploh zavednemu in aktivnemu beneškemu mladincu, pa naj gre naše iskreno sožalje.
NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE
Ob priliki jutrišnje splošne stavke sprevod po mestu in shod na Travniku
V stavki sodelujejo delavci industrije, javne uprave, prevozov in trgovine
Jutri bo tudi Goriško zajela splošna stavka, ki jo je v vsej državi proglasila enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL. V večini tovarn in delovišč na Goriškem bo stavka v predpoldanskih urah, od 9. ure dalje. Stavka bo trajala štiri ure, delavci se bodo vrnili na delovna mesta popoldne. Delavstvo, ki je zaposleno v izmenah, bo stavkalo zadnje štiri ure vsake izmene. Prav tako bo. po sindikalnih navodilih, stavka zajela šole, državne in poldržavne urade, prevoze. V posameznih javnih službah bo stavka po posebnih umikih, ki jih strokovni sindikati pripravljajo. Stavka bo zajela tudi vlake, avtobuse v mestnem in medkrajevnem prometu, tiskarne, časopise.
V priredbi sindikalne federacije bo ob 10.30 na goriškem Travniku sindikalno zborovanje, kjer bo govoril sindikalist Giuseppe Voltolina. Sindikati vabijo na to zborovanje stavkajoče delavce iz vse pokrajine. Zbirališče bo pri spominskem parku ob 9.30, od tod bo sprevod krenil po obeh korzih na Travnik.
Splošno stavko so sindikati proglasili, ker ni sedanja vlada uresničila. kar je delavstvo pričakovalo. Sindikati hočejo s to stavko povabiti vlado naj energične je uredi vrsto odprtih vprašanj, od zakona za pokojnine do raznih reform. Gospodarski položaj delavstva se je v zadnjih mesecih poslabšal.
Stavko podpira tudi deželna zveza zadrug, ki se bori, kot je rečeno v njenem sporočilu, proti špekulaciji zlasti na prehrambnem področju. Zadružno gibanje zahteva tudi od dežele, da izvede širšo akcijo za gradnjo ljudskih stanovanj ter vabi svoje člane, da se udeležijo sindikalne manifestacije na Travniku.
V	Štandrcžu so se sestali bivši partizani
V štandrežu so se na občnem zboru sestali v soboto člani krajevne sekcije združenja bivših partizanov ANPI. Sejo je vodil predsednik Stanko Marušič, prisotna sta bila tudi člana pokrajinskega vodstva Ladi Dornik in Avgust Lenardič. Marušič je govoril o sedanjem političnem položaju, o zahtevah bivših partizanov ter izrazil željo, da bi prišlo do najširše e-notnosti med bivšimi partizani, ne glede na strankarsko pripadnost.
V	debato so se oglasili številni prisotni, govor je bil tudi o domačem spomeniku padlim. Sledile so volitve odbora, ki bo vodil sekcijo v prihodnji poslovni dobi. Potrjeni so bili v glavnem stari odborniki in sicer Stanko Marušič, Vilma Brajnik, Danilo Marušič, Lojze Ta-baj, Milan Pelicon. Vilko Lupin. Izvolili so tudi delegate za pokrajinski kongres ANPI, ki bo 9. marca v Foljanu.
• Na italijanski srednji šoli «Virgilio» je odvetnik Luzzatto - Guerrini predaval o goriški zgodovini od začetkov do današnjih dni. Dijaki tretjih razredov, ki jim je bilo predavanje namenjeno, so ga pozorno poslušali.
Protest kulturnih društev proti fašističnemu divjanju
Nekatera goriška prosvetna in kulturna društva so s tiskovnim poročilom izrazila zaskrbljenost in protest zaradi oživljenega delovanja fašistične drhali v Gorici. S tem se društva pridružujejo protestom demokratičnih strank in sindikatov. Proglas so podpisala dru-
Športno društvo «Juvcntina» iz Štandreža
priredi danes, 26. februarja ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
PUSTNO RAJANJE
Vabljeni!
Občni zbor ANPI jutri v Gorici
V klubu «Simon Gregorčič» bo jutri, v sredo 27. februarja, ob 20. uri ustanovni zbor sekcije ANPI za Gorico. Vabljeni so vsi bivši partizani in drugi člani ANPI. Na zboru bodo tudi izvolili odbor sekcije in delegate za pokrajinski kongres.
Kot smo že poročali so bila prejšnji teden pokrajinska dijaška tekmovanja v smučanju. Med zmagovalci je bila tudi predstavnica slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici Katjuša Ožbat iz Štandreža. Slovenska dijakinja se bo zaradi dobre uvrstitve na pokrajinskem tekmovanju udeležila meddeželnega tekmovanja, ki bo 28. februarja in 1. marca v Ponte di Legno (Brescia) za moške ter v Cremis di Cavalese (Trento) za ženske.
Poglejmo sedaj imena dijakov naše pokrajine, ki se bodo udeležili meddeželnega prvenstva.
Ženski veleslalom mladinke: Katjuša Ožbat in Silvana Senni.
Ženski slalom mladinke: Gisella Graziato in Viviana SignoreDi.
Ženski veleslalom starejše: Marina Senni in Pia Fornasin.
Ženski slalom starejše: Marina Senni in Alessandra Vuga.
Moški veleslalom mladinci: Massimo De Rocco in Bruno Gomiscech.
Moški slalom mladinci: Roberto Bertolini in Fabio Grusovin.
niiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiip*a*iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KLJUB MODERNI DOBI OSTAJA ŠE NEKAJ TRADICIONALNEGA
Ob pustu se otročad v mestu in na podeželju pošteno zabava z maskami in na plesih
Prireditve so bile v Sovodnjah, Štandrežu, Doberdobu in Šempetru, danes je na vrsti ona v Gorici
štva «Mladinski krožek», «Oton Župančič», «Frontiere aperte», «Per la libertà della cultura», «Rinascita» in «Salvemini».
Sindikat slovenske šoie se ne pridružuje splošni stavki
Sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — je na svoji seji sklenil, da se ne pridruži stavki, ki so jo napovedali konfederalni sindikati za sredo, dne 27. t.m., ker napovedana stavka ni celodnevna. Obenem izraža svojo solidarnost s stavkajočimi in se obvezuje, da se bo pridružil prihodnjim celodnevnim stavkam.
V Ul. Filzi se je včeraj zjutraj ponesrečila jugoslovanska državljanka, Alma Vogrič por. Gorkič iz Vrtojbe št. 327. Ženska je s kolesom trčila v avtomobil, ki ga je vozil 24-letni Goričan Lucio Giaccone, Ul. Lungo Isonzo Argentina Zaradi lažjih poškodb na nogah so Gorkičevo v bolnišnici le obvezali.
V POKRAJINSKEM MERILU JE BILA PRVA
Dijakinja Katjuša Ožbat sodeluje na meddeželnem prvenstvu
Zastopa učiteljišče «Simon Gregorčič»

, jjjjjj	2	^	|
Naši otroci se niso odpovedali pustu kljub raznim omejitvenim ukrepom, ki njih ne zanimajo. Zato so se otroci oblekli v maske, tako v mestu kot na podeželju hodili od hiše do hiše, trkali na vrata in spraševali po darilih in dobrotah. Seveda so jim ljudje rade volje ustregli. V Gorici so se otroci v maskah kretali po ulicah ves dan. Marsikdo je z vlakom odpotoval v Trst, odtod dalje v Milje, da bi videl tamkajšnji pustni sprevod, nekaj ljudi je šlo tudi v bližnji Šempeter, kjer so domačini pripravili sprevod pustnih voz in mask.
Za slovenske otroke v Gorici bo pustna maškarada danes popoldne v Prosvetni dvorani. Prirejata jo SPZ in komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Pričela se bo ob 15. uri. Na sporedu imajo ples ob zvokih domačega orkestra, razne tekme, kot so tek v vrečah, pihanje balončkov, vrteli bodo zabavni otroški film. v bifeju bodo na razpolago dobri domači krofi. Maškarada je za naše malčke postala že tradicionalna.
Za starejše pa bo drevi poskrbelo športno društvo «Juventina», ki priredi ples, seveda )e do polnoči, v Prosvetni dvorani. Prav tako bo ples v Kulturnem domu v So vodnjah.
Otroške maškarade pa so že bile v naših prosvetnih društvih. V nedeljo je bila taka prireditev v Kulturnem domu v Sovodnjah. O troci in starši so do zadnjega kotička napolnili dvorano, ki je bila lepo okrašena. Za to je veliko pri-
pomogla učiteljica otroškega" vrtca v Sovodnjah. Prisotni so bili domala vsi otroci osnovne šole in vrtca. Vsak otrok je že ob vhodu v dvorano dobil sladkarije.
Pričelo se je s prosto zabavo, nato so bila na vrsti tekmovanja. Otroci so se porazdelili v skupine psičkov, muck, konjičkov, medvedkov, zajčkov in petelinčkov. Najprej so tekmovali v pihanju balončkov, nato v zbijanju zaboja piškotov, potem v skladanju kock za sestavo napisa «Sovodnje», nato v teku skozi dvorano na oder z žličko, v kateri je bilo zrno koruze. Zmagali so konjički z 22 točkami, sledile so jim mucke, nato so bili psički, zajčki, medvedki in petelinčki. Vsaka skuipna je prejela ustrezno nagrado. Sledilo je še tekmovanje otrok in mamic (po ena iz vsake ski>ine) v prenašanju koruze v žličkah in mamice so za las premagale svoje malčke. Sledilo je še pustno rajanje za vso domačo mladino.
V Štandrežu pa je društvo «Oton Žunančič» pripravilo kar dva popoldneva za otroke. Maškarada je bila na društvenem sedežu v soboto popoldne. Društvo jo je priredilo prvič, zbralo se je nad šestdeset otrok, ki obiskujejo domačo osnovno šolo in vrtec. Otroci so seveda prišli v spremstvu mamic. Zelo veliko jih je bilo oblečenih v pustne šeme in nekatere so bile zares lepe. Otroci so rajali, jedli krofe in prepevali.
Naslednjega dne. v nedeljo popoldne, na so bile za otroke na sporedu filmske risanice. Otroci so
NA POBUDO MOČNIH FINANČNIH DRUŽB
V tržiški industrijski coni bodo gradili tovarni za izdelovanje jeklene pločevine
Surovine bodo dovažali po morski poti
V Tržiču nastaja v industrijski coni pri Moščenicah pravo jeklarsko središče, že pred nekaj leti so tu zgradili večjo jeklarno SIMO, v kateri je zaposlenih precej delavcev. Lani so v bližini te tovarne pričeli graditi manjšo tovarno, v kateri bodo izdelovali pločevino za izdelovanje posebnih cevi. Tovarno gradi družba «Laminati Li-sert», verjetno bodo v njej pričeli delo še pred koncem leta. Porabili bodo tri milijarde lir, v njej bodo v začetku zaposlili šestdeset delavcev.
Pred nekaj dnevi pa so zaključili finančne priprave za gradnjo večje valjarne, kjer bodo izdelovali pločevino za izdelovanje cevi za naftovode in metanovode. To tovarno gradi večja družba iz Bologne, ki krije že danes s svojimi izdelki polovico italijanskih potreb. V Tržiču so ustanovili posebno
družbo «Acciaierie Alto Adriatico SpA», nakupili so 400.000 kvadrat-nih metrov zemljišča, za gradnjo bodo porabili 13 milijard lir. Polovico denarja bodo dobili na posodo pod ugodnimi pogoji od rotacijskega sklada, v tovarni bodo že v začetku obratovanja zaposlili 130 delavcev, so pa možnosti, da se število zaposlenih sčasoma poveča. V tovarni bo zaposlena izrecno moška delovna sila.
Kraj na Moščenicah med Tržičem in štivanom so izbrali zato, ker je blizu morja. Znano je, da si želi tovarna SIMO imeti lastni dok za pristajanje ladij, prav tako željo bosta brez dvoma imeli nastajajoči tovarni. Železo, ki ga bodo predelovali v teh tovarnah, bodo namreč morali uvažati z ladjami. Najbrž pa bodo ladje pri stajale v tržiškem pristanišču Por torosega, ki ga nameravajo raz
širiti. Ker so priprave za gradnjo te tovarne zaključene, bodo verjetno že spomladi pričeli z gradbenimi deli.
V Tržiču gradijo sedaj povezovalno cesto med državno cesto Tržič - Trst in industrijsko cono. Cesta bo gotova letošnje poletje.
na društvenem sedežu gledali barvno risanko v slovenskem jeziku «Čarovnik iz Oza» in so se pošteno zabavali. Po predvajanju filma je bilo spet na vrsti otroško rajanje.
V	nedeljo ob 13. uri pa je krenil z glavnega trga v štandrežu po vaških ulicah in poteh pustni sprevod. Priredili so ga člani društva «Oton Župančič» in Kmečkega društva. Pred vozom je bil traktor (dobili so posebno dovoljenje). Šli so od hiše do hiše, vsakdo jim je dal dar v denarju ali dobrotah. Nabrad so kar 400 jajc in sedaj razpravljajo kje in kdaj napraviti veliko f rt a'jo.
V	Doberdobu so imeli pustovanje neporočeni včeraj, na sedežu prosvetnega društva «Jezero» so se na maškarado zbrali domači otroci, danes pa bodo praznovali pusta poročeni. Podobno praznovanje pusta je bilo in bo tudi po drugih slò-venskih krajih na Goriškem. Na pobudo prosvetnega društva «Briški grič» v števerjanu bodo danes
'"'oldne hodili po stari vaški navadi od hiše do hiše, zvečer pa se bodo domačini zbrali na zabavi na sedežu društva na Valerišču.
Nad 10.000 ljudi je v nedeljo spremljalo pustni sprevod v Šempetru. Sleherni košček pločnikov, ulic in drugih površin so bili dcr besedno patrpani s pisano množico. Ljudje so prišli iz bližnjih in tudi iz daljnih vasi ter iz zamejstva kar peš. da so ogledali pustno prireditev. Vozniki osebnih avtomobilov so morali svoja vozila pustiti tudi izven Šempetra, kajti Šempeter nima toliko parkirnih prostorov. da bi sprejel 3 ali celo štiri tisoč vozil.
Ob 14.35 uri se je od Agromo-torja preko trga Ivana Roba pomikala povorka skupinskih, motoriziranih, na kolesih ter posameznih pustnih šem, ki so predstavljali osrednji aktualni problem «pomanjkanje nafte in drugih goriv, stabilizacijske cene, potrošnik itd» V povorki se je zvrstilo nad 60 posameznikov in preko 20 različnih skupin.
Komisija je prvo nagrado v znesku
2.000	din podelila skupini «Nafta» iz Prvačine, 1500 šestim kamelam in 1000 din skupini Gostola iz Nove Gorice. Med posamezniki pa sta prejela prvo nagrado v znesku 300 din «Marjo» in njegov kolega iz Prvačine za izredno domiselni motiv «dvojnika v naramnem košu» in žena na križu, ki jo mora nositi mož, ona pa njega tolče z bičem». Podeljenih je bilo še več posameznih in kolektivnih nagrad.
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi danes v Kulturnem domu v Sovodnjah od 19.30 do 24. ure
PUSTNI PLES
Igra domači orkester za stare in mlade
Rezervacija miz.
Moški veleslalom starejši: Gilberto Cattarini in Raffaele Tito.
Moški slalom starejši: Giulio Cap-paroni in Raffaele Tito.
Tek mladinci: Alessandro Saveri in Stefano Ervini.
Tek starejši: Armen Katchikia, Adriano Culot, Ararad Katchikia in Gianfranco Rozze.
NA CESTI GORICA — TRST
Smrtne poškodbe za
mladega mornarja
Oster ovinek pri mirenskem mejnem prehodu in prevelika hitrost sta v soboto, pozno zvečer, botrovala nesreči, pri kateri je izgubil življenje 32 letni mornar Mario Martini iz Devina, Sesljanska ulica Ì12.
Mladenič, ki se je vozil v avtomobilu alfa romeo 1750, se je približno ob 22. uri vračal domov, potem ko je preživel večer v družbi prijateljev. Ko je Martini vozil avtomobil na ovinku pri mirenskem prehodu, je vozilo, verjetno zaradi prehitre vožnje, zašlo na drugo stran ceste, ravno ko je iz nasprotne smeri privozil mini minor, v katerem sta se vozila 24-letni tržiški delavec Claudio Sibi-novich skupno z zaročenko, 21-let-no Mariio Mlakar iz Gorice, Ul. Terzarmata 146. Pri nesreči je Martinijev avtomobil trčil v obcestno platano ter se prevrnil. Avtomobilist ie takoj po nesreči izdihnil zaradi hud’h notoaniih poškodb.
Mini minor pa ie trčil v obcestno oviro. Na srečo se nista zaročenca hudo noškodovala in takoj zapustila vozilo, kaiti nekaj sekund pozneje se je avtomobil vnel in zgorel.
Sibinovicha in Mlakarjevo so sprejeli v goriško bolnišnico, kier se bosta zdravila teden dni zaradi lažjih poškodb. Truplo ponesrečenega avtomobilista so ooložili v mrtvašnico goriške bolnišnice.
Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredita danes, ob 15. uri v Prosvetni dvorani, na Verdijevem korzu 13
OTROŠKO MAŠKARADO
Na sporedu so predvajanje barvnih slikanic ter zabavne igre.
Prosveta
Prosvetno društvo «Briški grič» v Števerjanu priredi na splošno željo vaščanov v sredo, 6. marca ob
20.30	še enkrat predvajanje slovenskega filma «Cvetje v jeseni».
Predavanja
Klub «Simon Gregorčič» vabi v četrtek, 28, februarja ob 20.30 na predavanje prof. Božidarja Mrevlje iz Nove Gorice o temi «Vzgojne naloge družine v otrokovi mlajši šolski dobi». Vabljeni zlasti starši o-trok. Id obiskujejo osnovno šolo in otroški vrtec.
EEiBSSKKKKK
Namesto cvetja na grob pokojnega Giorgia Cemeja daruje Nardo Malič s Peči lir 3.000 za športno društvo «Sovodnje».
V isti namen daruje Giorgio Corva iz štandreža 5.000 lir za sovodenjsko športno društvo.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «Paolo il caldo». G. Giannim in R. Podestà. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00-21.15 «Papillon». S. McQueen in D. Hoffman. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «A un ora della notte». E. Taylor. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Mani di ferro» C- Hung in P. Piau. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Rapiti dai Tupamaros». E. Marekande in E. Vise. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Elektra gli-de». Barvni film.
EXCELS10R 17.30-22.00 »L'imperatore del nord». Barvni film.
PRINCIPE 16.00-22.00 «Zanna bianca». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Viva Rancho Villa», mehiški barvni film ob 18.00 in 20.00.
ŠEMPETER «Barčica po morju plava», francoski barvni film ob 20.00.
DESKLE «Lev med gangsterji», ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE «Cgam kdo pride na večerjo, ameriški barvni film ob 18 30.
PRVAČINA «Pogreb v Los Angelesu», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna
lekarna Baldini, Verdijev korzo 57,
tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al R sdenterà, Ul. RosselU, tel. 72340.
Iz goričkega matičnega orada
ROJSTVA: Helga Zubiz, Mauro Di Treltzzi. Elisa Cociani, Monica Parisi, Daniele Grendene.
SMRTI: 77-letni upokojenec Benedetto Lo Presti.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
SOVJETSKA ZVEZA IN ZAHOD
Kljub težavam se odnosi vendarle izboljšujejo
Optimistična napoved «Pravde» . Opozorila pa vendarle ne prenehajo - Obračun Gromikovega obiska v Parizu in Rimu . Večja svoboda za diplomate
Z OBČNEGA ZBORA BEŽELNEGA INŠTITUTA ZA ZG0B0VIN0 OSVOBODILNEGA GIBANJA V F JK
Pripravlja se ciklus predavanj o fašizmu v Julijski krajini
Poročilo tajnika inštituta dr. G. Fogarja ■ Poročilo ravnatelja dr. Zucca Zanimiva razprava in nadvse dobro uspel ciklus predavanj o fašizmu, ki ga je organiziral inštitut skupaj z inštitutom za moderno zgodovino
«Zadnje vesti iz Švice govore o določenem napredku v delu vrste komisij in komitejev,» je nedavno sporočil javnosti komentator Pravde. Govor je o drugi fazi evropske konference o varnosti.
Omenjena napoved oziroma sporočilo je optimistično. Težko pa je reči, kolikor je ta optimizem realen. Sicer ni težko navedene besede komentarja raztolmačiti kot okrepljen izraz sovjetske želje, da bi se stvari v Evropi premaknile na boljše.
Še naprej je tudi čuti sovjetska opozorila, da posamezni zahodni politiki zavlačujejo sporazum z nerealnimi pogoji in da se vojaški krogi ZDA zavzemajo za novo oboroževalno tekmo. Resno je o tem spregovoril pred nedavnim sovjetski vojni minister, maršal Grečko.
Navzlic vsemu je očitna težnja, da se kljub težkočam pogajanja nadaljujejo in zapreke obidejo. Seveda je evropska javnost v tem pogledu dokaj zaneseno opredeljena ter večno v pričakovanju naglih dosežkov «mirovne ofenzive», ne da bi upoštevala, ali za to obstajajo ustrezni pogoji.
Istočasno ima sovjetska diplomacija polne roke dela in Moskva ne prikriva svojega veselja, da dosega pri tem določene uspehe. To je bilo opaziti tudi po reakcijah na obisk Gromika v Parizu in Rimu.
Dasiravno se omenjena obiska nista zaključila s formalnimi, u-radnimi izjavami, kot jih običajno v takih primerih dajeta gostitelj in gost, zatrjujejo v Moskvi, da so bili razgovori plodni in odkriti «do skrajnih meja».
Poudarek je torej na diplomatski
odkritosti, kar pomeni: razgovori
0	spornih vprašanjih potekajo odkrito ne samo med partnerji, marveč tudi v pogledu, da naj bi o tem bila obveščena tudi javnost, nadalje, da je v dialogu prišlo tudi do spornih zadev, da je nesoglasje v marsičem še ostalo, da pa vse to ne ovira konstruktivnega sodelovanja.
Pri pozornejšem branju sovjetskih informacij pa se v človeku ustvarja vtis, da je Gromiko bil deležen plodnejšega sodelovanja v Parizu kot v Rimu. Spričo tega so v Moskvi demantirali glasove, po katerih naj bi zadnje mesece prišlo do «ohladitve» sovjetsko-fran-coskih odnosov. Obenem poudarjajo, da bo predsednik Pompidou kmalu dopotoval v SZ na «delovni sestanek» z Leonidom Brežnje-vom, kar je javno mnenje z veseljem pozdravilo.
Kar se Italijanov tiče, pravijo v Moskvi, da stoji Rim še vedno na «togih pozicijah» glede tretje točke dnevnega reda evropske konference o varnosti.
Ta točka govori o «svobodni cirkulaciji idej in ljudi», na čemer Rim vztraja kot na pogoju dopolnitve bodočih dokumentov o evropski varnosti in sodelovanju. Moskva je na najodgovornejši ravni sprejela povečanje izmenjave ljudi ter informacij, vendar je vedno opozarjala, da mora to biti usklajeno z zakoni in običaji vsake posamezne dežele. Opozorila je tudi, da skuša Zahod pod parolo «svobodne cirkulacije ljudi in idej» na sovjetskih tleh razvijati ideološko
1	diverzijo.
I Ni bilo sporočeno, kako je Gro-
I miko pojasnjeval italijanskim go-
stiteljem svoje poglede o tem delikatnem vprašanju, vendar v Moskvi dobronamerno trdijo, da Italijani «trkajo na odprta vrata». Namreč v tem smislu, ker zavzemajo Italijani v Zahodni Evropi najvidnejše mesto kar zadeva količino in kvaliteto izmenjave ljudi ter informacij s Sovjetsko zvezo. Rimu je bilo nadalje tudi dano vedeti, da se sovjetsko italijanski stiki na vseh področjih lahko še obogate, vendar ob spoštovanju in upoštevanju običajev, ki veljajo v vsaki deželi.
Ko je govor? o običajih, je nadvse zanimiv pred nedavnim sprejet ukrep sovjetske vlade, po katerem bo tujim veleposlanikom v Sovjetski zvezi v naprej dovoljena neprimerna večja sveboda premikanja,
Ta sklep ni bil objavljen v tisku, bil pa je sporočen, kot zatrjujejo, vsem veleposlanikom. Doslej so se lahko diplomatski predstavniki, kot vsi tujci, živeč v Moskvi, lahko oddaljili od glavnega mesta največ 40 km. Na osnovi predhodnega uradnega zahtevka, je bilo diplomatskemu osebju dovoljeno potovati v vse okraje SZ, ki nimajo statusa «zaprtih con». V bodoče bodo lahko diplomatski predstavniki lahko brez predhodnega dovoljenja potovali v vse kraje SZ, razen v «zaprte cone».
Ta ukrep je zelo pozitivno odjeknil v moskovskih diplomatskih krogih.
Čeprav tega ukrepa ne gre povezovati prav z ničemer, je vendar med diplomati zelo razširjeno mnenje, da predstavlja to še en sovjetski korak v korist večjega medsebojnega odprtja in zaupanja.
V kratkem bodo v Bakru slavili- pomemben zgodovinski dogodek: 125-letnico tamkajšnje navtične šole. Ta obletnica je pomembna iz več razlogov, med katerimi je tudi ta, da se je z njeno pomočjo v pomorstvu na Jadranu končno uveljavil tudi hrvatski jezik, ki je zamenjal do tedaj izključno veljavni italijanski jezik.
Pomorsko šolo v Bakru so ustanovili leta 1849. Ustanovljena je bila z odlokom hrvatsko - madžarskega sabora v Zagrebu, ki je bil izglasovan 5. julija 1949 in dobila naslov «Navtična šola». Vse do leta 1928 je bila ta šola izključno navtična in je torej usposabljala le kapitane. Tega leta pa so odprli tudi strojni oddelek za strojne častnike. Pred tem pa je bilo v Bakru več zasebnih pomorskih o-ziroma navtičnih šol, med katerimi je bila tudi župnijska navtična šola, ki je v letih svojega delovanja dala «nad 50 kapitanov in pisarjev».
Kakor je razumljivo, sama teorija ni dovolj. Pomorščak, ki se bo z morjem spoznal le v šolskih klopeh, se bo na morju slabo obnesel. Zato so v bakarski navtični šoli od samega začetka začeli misliti tudi na šolsko ladjo, na kateri bi gojenci navtične šole preverjali svoje teoretično znanje in svojo sposobnost. Toda šolska ladja, primerna jadrnica, ni majhna stvar. In vendar imeli so srečo. Tedanji hrvatski ban Madžar Khuen Hedervary, ki se je izkazal kot veliki prijatelj italijanskega življa na škodo hrvaškega in je med drugim ukinil hrvaško gimnazijo na Reki in dal zapreti hrvaško čitalnico, kar je med hrvaškim delom prebivalstva, posebej še med razumniki, vzbudilo veliko razburjenje, se je skušal «spraviti» s Hrvati s tem, da je dal bakarski navtični šoli šolsko ladjo, lepo jadrnico «Margito». Bila je to sicer taktična poteza za pomirjenje duhov, toda bakarski šoli je veliko koristila, kajti šola je naglo napredovala.
Ladja je bila vrste «loger» in je poleg jader imela tudi pomožni
V	soboto popoldne je bil v Trstu letošnji redni občni zbor Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji in Julijiski krajini — ISTITUTO REGIONALE PER LA STORIA DEL MOVIMENTO DI LIBERAZIONE NEL FRIULI E VENEZIA GIULIA. Udeležilo se ga je več kot 40 članov Inštituta in njegovih simpatizerjev. Predsedoval je predsednik inštituta prof. dr. Giovanni Miccoli, ki je po krajšem uvodu prepustil besedo tajniku dr. G. Fogarju, ki je povedal, da je poročilo o delovanju inštituta v letu 1973 že prej razposlal članom. Iz tega poročila povzemamo sledeče podatke:
V	poglavju o založniški dejavnosti je rečeno, da je inštitut izdal ali pa pripravil naslednje publikacije:
1.	«Dalla cospirazione antifascista alla Brigata Proletaria». — Uredil G. Fogar na zahtevo občine Ronke.
2.	«Dalla guerra fascista al campo di sterminio della Risiera (Friuli - Venezia Giulia 1940 -1945)». Ta publikacija je sicer izšla po zaslugi deželnega odbora ANPI kot druga številka «Quaderni della resistenza» toda Inštitut je pripravil besedilo in biografske podatke.
3.	Izšla je prva številka «Bollettino dell’Istituto».
4.	«Maggio 1889 - 1945». — Napisal G. Fontanot, založila pa občina Milje. Tudi pri tej izdaji je
stroj, ki ji je omogočal brzino šestih-milj. Prvi kapitan te jadrnice je bil Josip Simčič, ki je ladjo «vodil» nič manj kot 43 let.
«Margita» je bila sicer lepa ladja, vendar se je bakarska šola s časom tako razvila, da je ladja postala premajhna. Zato je, priplula v Bakar nova šolska ladja, slovita «Vila Velebita», torej ladja, ki je s svojim imenom postala celo «program». Jadrnico so zgradili v Kielu v Nemčiji in bila je «brig škun». V Bakarski zaliv je zaplula v čudovito lepem dnevu 8. oktobra 1908.
V začetku je šolska ladja opravljala izključno svojo «nalogo» in plula po Jadranu. Od leta 1913 pa se njeno «obzorje» razširi. Motorji so ji dajali 300 HP in povprečno brzino 7 milj na uro. Ob primernem vetru pa so ji jadra in motorji omogočili tudi 13 milj na uro.
Jadrnica «Vila Velebita» pa je bila že tako velika, da si je lahko privoščila širša morja in ne le Ja-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poklicna srečanja vam bodo omogočila napredek. Zabavno prijateljsko srečanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte izpeljati načrt, ki ste se ga lotili. Iskrenost vaših čustev bo neopažena.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan bo primeren za vse posle. Z ustreznim ukrepom odpravite nevarno negotovost.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Priložnost, da uveljavite svoje sposobnosti. Mnogo bolje bo, če se vzdržite kritike.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zaupajte svojih načrtov vsakomur. Odlično razumevanje z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne podcenjujte argumentov tekmecev. Nakazuje se nevarnost čustvenega nesoglasja.
sodeloval Inštitut, kakor tudi pri izdaji:
5.	«1943 - 1973. — Trent’anni dopo». Brošuro je izdala občina Gonars v spomin deportiranim in padlim Jugoslovanom v taborišču Gonars.
6.	«Fascismo e lotta politica in Friuli (1920 - 1927)». - Knjigo je napisal M. Fabbro, toda zaradi tehniško - založniških težav knjiga lani ni še izšla, temveč bo izšla letos v založbi Marsiljo iz Padove.
7.	Bibliografia sulla resistenza nel Friuli - Venezia Giulia». Tudi ta knjiga bo izšla šele letos.
8.	«Il movimento operaio a Trieste dalle origini alla prima guerra mondiale». — Napisal E. Ma-serati. — Založba Giuffrè, Milano 1973.
9.	«Gli autonomisti giuliani e l’avvento del fascismo». — Knjigo je napisal A. Agnelli. Izšla pa je v založbi II Mulino v Bologni v sklopu razprav «Il fascismo e le autonomie locali».
10.	«Chiesa e la società» — Štev. 1 in 2. To je nov časopis, ki vsebuje kritične razprave in dokumente o odnosih med cerkvijo in državo v naši deželi. Pripravila jih je delovna skupina študentov in profesorjev Inštituta za srednjeveško in moderno zgodovino Slovstvene fakultete v Trstu.
11.	«Documenti II: IL NOSTRO GIORNALE (1944 - 1945)». — Izdajo te knjige je oskrbel «Centro di ricerche storiche dell’Unione degli Italiani dell’lstria e Fiume».
dran. Začela je pluti po vsem Sredozemskem morju. Po letu 1922 pa ni služila le «praksi» bakarske navtične šole, pač pa tudi podobnim šolam v Dubrovniku in Koto-ru. In kot šolska ladja vseh treh pomorskih strokovnih šol je dočakala izbruh druge svetovne vojne, nakar se sled za njo zabriše in nihče ne ve povedati, kje se je njena plovba končala. Nekateri trdijo, da se je potopila nekje blizu Pescare, toda se je le govorilo, dokazov in pričanj ni.
Navtična in nato Pomorska trgovska akademija v Bakru ima svojo zgodovino tudi v času narodnoosvobodilne borbe. Ne glede ha to, da je marsikateri njen gojenec od vseh 978, kar jih je prej končalo v Bakru šolanje, ob naci-, fašističnem napadu na Jugoslavijo in v času okupacije ubral pot odpora, je od 137 gojencev, kolikor jih je bilo vpisanih leta 1941, pad-
(Nadaljevanje na 6. strani)
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nepričakovan pogovor vam bo razkril pot za odpravo nesporazuma. Potrebno vam je duhovno razvedrilo.
ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) Ne izgubljajte časa z brezpomembnimi stvarmi. Neka zamisel vam bo omogočila presenetljiv uspeh.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Možnosti za uspeh neke pobude. Izkoristite prosti čas za razglabljanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zanemarjajte zavezništev. Ogibajte se pogovorom, ki so že podobni opravljanju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z vztrajnostjo boste dosegli izboljšanje. Uspelo vam bo razčistiti neko zapleteno situacijo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izkoristite neko ugodno priložnost. Skušajte biti bolj objektivni pri presojanju ravnanja drage osebe.
Isti «Centro» je izdal tudi:
12.	«Quaderni 11» z razpravami Pauletica, Rodossija, Giuricina, Kacin - Wohinzeve, Scottija, Qua-rantotta in Radina ter
13.	«Monografije lil — La MIA VITA PER UN'IDEA» — Spomini Andrea Benussija. — Izdajo je oskrbel A. Damiani.
V	poglavju o znanstveni in organizacijski dejavnosti so obširno obrazloženi:
a)	raziskovalni programi:
b)	organizacija, kulturna aktivnost in usluge Inštituta;
c)	odnosi z vsedržavnim inštitutom;
d)	odnosi z Istituto Friulano;
e)	odnosi z inozemskimi zgodovinskimi inštituti. V tem poglavju je rečeno med drugim tudi, da sta člana tržaškega inštituta profesorja Coletti in Sala sodelovala na zgodovinskem sestanku o odnosih med Jugoslavijo in Tretjim rajhom. Sestanek je organiziral v oktobru lani Inštitut za sodobno zgodovino v Beogradu. Prebrala sta poročili s podnaslovoma «Nacistična penetracija v Jugoslavijo» in «Italijansko - namški spopad za nadzorstvo in izkoriščanje jugoslovanskih ozemelj». Prof. Sala pa je poleg tega sodeloval na Pazinskem memorialu o čemer smo že poročali;
f)	o umrlih prijateljih.
V	zvezi s tem poročilom je tajnik dr. G. Fogar na kratko poudaril zlasti tisto, kar je v poročilu rečeno glede bodočega dela. Ravnatelj Inštituta dr. Zucca pa je podal skupaj s tehničnim tudi blagajniško poročilo, t.j. o-bračun za lansko in proračun za prihodnje leto. Iz obeh so prisotni lahko ugotovili, da razpolaga Inštitut z neverjetno skromnimi finančnimi sredstvi, če se seveda hkrati ugotovi, da je opravil in namerava opraviti zelo zajetne in odgovorne naloge, ki si jih je naložil.
Sledila je razprava, v katero je poseglo šest članov oziroma simpatizerjev inštituta, med njimi mladi tržaški pokr. svetovalec dr. P. Panizzon, nato pokrajinski svetovalec S. Poletto iz Gorice, dr. L. Chersovanijeva in G. Postogna od ANED. ki je povedal, da je za proces proti nacističnim poveljnikom tržaškega taborišča smrti v Rižarni poseben odbor odvetnikov,’ ki bodo predstavljali vse strank» ' ustavnega doka in omenil, da bo ia KD dr. Morgeva, za PLI pa dr. Trauner.
Razpravo je na kratko povzel prof. Miccoli, ki je zlasti podčrtal namene uredništva «Bollet-tina». da svojo prihodnjo številko posveti letošnji majski mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu. Pri tem je konferenco zelo kritično ocenil in je izrazil med drugim mnenje, da za slovensko manjšino ne bo dala tistih otipljivih pozitivnih rezultatov, ki bi jih morala spričo pravičnih zahtev, ki jih ta manjšina že desetletja zaman postavlja.
Iz poročil in razprave lahko sklepamo, da se bodo morale vse ustanove in organizacije Slovencev v Italiji za to koristno delovanje Inštituta zanimati v mnogo večji meri kot doslej, saj je koristnost svojega dela Inštitut dokazal že s tem, da je skupaj s Fakulteto za moderno zgodovino organiziral ciklus odličnih predavanj o fašizmu v tržaškem Avditoriju, predavanj, ki so jih še zlasti tržaška visokošolska in tudi srednješolska mladina v velikem številu s pridom obiskovala. Tudi to je z velikim zadoščenjem poudaril predsednik in navzoče o-pozoril, da bo prihodnje predavanje tega ciklusa jutri, v sredo, 27. t.m. ob 20.30 v tržaškem Avditoriju, ko bo predaval znani italijanski sindikalist Vittorio Foa o povojni obnovi sindikatov.
Toda najvažnejše vprašanje, ki ga je obravnaval predsednik (in tudi drugi) pa je namen Inštituta organizirati poseben ciklus predavanj o fašizmu v Julijski krajini. Ta prihodnji ciklus bo sicer krajši, hkrati pa za našo mladino mnogo bolj važen od prejšnjega, saj bo brez dvoma zelo obširno obravnaval fašistični poskus iztrebljenja Slovencev in Hrvatov, ki jih je bilo pred fa šistično Italijo toliko, da «niso bili več — kot je pravilno ugotovil predsednik — v tej deželi manjšina, temveč večina».
Pustne prireditve v slikah
Kot drugod je bilo v nedeljo živo tudi v Borštu. Mladina je še posebej prišla na svoj račun. Plesala in pela je, nato pa proti večeru pripravila
skupno večerjo
Veliko mestnih otrok je prišlo na že tradicionalno pustno rajanje v Kulturnem domu. Slika nam pove, da je bila gneča precejšnja
Po stari navadi so v Mačkoljah «šli od hiše do hiše» in nabirali jajca, klobase in vino. Pa tudi denar. Jajca in ostale dobrote so popoldne porabili za skupno kosilo, denar pa so namenili za spomenik padlim
CIRIL GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
8.
.untili.mi.m.nuli............................'“""'i"""i"i""1"i*
V BAKRU LETOS SREDI POLETJA
Navtična šola slavi že 125 uspešnih let
Končno je na Jadranu tudi uradno obveljal jezik mornarjev Gojenci šole so v času NOB dokazali svojo zavest in predanost
r-JKiMk VaA—SA- ■	■«*' • - *•	'r	‘V -A-- ’
Hl.lllll.........HIHIHIHIHMI.....HHUIHH.H.HIIIUIHIIIH....
Horoskop
TOREK, 26. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost:
Življenje v Franciji
12.55	Akualnosti v Evropi
Ta rubrika obravnava tako imenovane «teme meseca». Danes bo na dnevnem redu vrsta političnih in ekonomskih problemov, ki vznemirjajo pobornike evropske skupnosti in sicer v zvezi z energetsko krizo ter v zvezi z vlogo, ki si jo lastijo velike sile. Nadalje bo današnja rubrika obravnavala položaj ženske v Evropi, posebno tiste ženske, ki se je vključila v javno ali kakršno koli drugo življenje
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika
14.55	NOGOMETNA TEKMA ITALIJA — ZAHODNA NEMČIJA Prenos iz Rima v evroviziji
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Ciondolino
17.45	Program za mladino
18.45	Poljudna znanost: risani filmi
19.15	Komika
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 HO INCONTRATO UN'OMBRA
Televizijska nadaljevanka Biagia Proiettija Drugo nadaljevanje
V glavnih vlogah Giancarlo Gianetti, Beba Lončar, Laura Belli, Pierre Nicole, Edda Soligon, Carta Cataneo itd.
Philippe Dussart ne zatisne oči. Svoji «senci» nastavi novo past. In vendar zaradi neprespane noči zadrema prav v «kritičnem trenutku» in ko se prebudi, najde v dnevni sobi na tleh mrliča, na cesti mimo njegove vile pa šine plavolasa ženska, ki ga že dolgo muči s svojimi nepredvidenimi obiski. Truplo vrže Dussart v bazen, vtem pa prihiti policija, ki pregleda stanovanje in ne odkrije ničesar. Ko policija odide, Dussart odpelje truplo na jezero in ga vrže v vodo. Sicer pa bomo nadaljnji razplet videli nocoj ...
21.45	Kdo, kje, kdaj GRAHAM GREENE
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusne oddaje za gluhoneme Dnevnik in Nove abecede
18.45	ŠPORTNE VESTI
19.00	Peppinove farse PRANZIAMO ASSIEME
Enodejanka Peppina de Filippa, v kateri igrata Peppino in Luigi de Filippo, nadalje Iole Fierro, Mario Castelani, Elio Bertolotti itd.
20.00	Operne simfonije:
Rimski simfonični orkester bo pod vodstvom Fulvia Vernizzija izvajal nekaj simfoničnih del iz Verdijevih oper «La Traviata», «Nabucco» in «Sicilske večernice»
20.30	DNEVNIK
21.00	NA ZATOŽNI KLOPI OMEJENA BRZINA
Energetska kriza je v smislu varčevanja vsilila tudi omejeno brzino na izvenmestnih ter na avtomobilskih cestah. Toda v zvezi z omejeno brzino ne gre le za problem manjše porabe goriva, pač pa za nekaj bolj aktualnega — za večjo varnost na cestah. V «normalnih» časih je na italijanskih cestah obležalo na leto 10.000 mrtvih, drugi desettisoči so bili hudo ra njeni. Cena vsega tega je velikanska in od tod problem o-mejene brzine
22.00	Zgodovina jazza:
VRNITEV V AFRIKO
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35 in 10.15 TV šola:
Panonska nižina. Oblike okoli nas, Zapojte z nami, Ruščina.
. Marksizem, Prizren, Glasbeni pouk, TV vrtec 14.55 NOGOMETNO SREČANJE ITALIJA — ZAHODNA NEMČIJA Barvni prenos v evroviziji
17.35	Mrtvi kurent
18.00	Obzornik
18.15 Košarka: Olimpija — Innocenti Prenos iz ljubljanske hale Tivoli
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.35	ZARES MODERNA MILLIE Ameriški barvni film
Odkar so vsi današnji «očetje» modernega musicala obrnili hrbet temu svojemu miljenčku, še ni bilo filmskega ustvar jalca, ki bi ustvaril tako posrečen plesni in spevni odsev le pih starih časov. «West Side Story» so siedile same polomije. Osladne zgodbice in nič več. «Film «Millie» pa rešuje nasmejana in prikupna Jullie Andrews. Gre za zgodbo podeželske ga dekleta, ki lovi bogatega moža. To je bistvo, oziroma je dro filma. Glasbene in baletne točke so uspele in tako ce lota sodi v prijetno pustno razpoloženje
22.35	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
14.55 NOGOMETNA TEKMA
ITALIJA - ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Barvni prenos v evroviziji
18.15	Košarka: Olimpija — Innocenti Prenos iz ljubljanske hale Tivoli
20.00	Risani filmi
20.15	DNEVNIK 20.30 SAMORASTNIKI
Slovenski igrani film po noveli Prežihovega Voranca. Režija Igor Pretnar. V glavnih vlogah M. Potokar. R. Kosmač in V. Skrbinšek
22.00	Nemška demokratična republika Dokumentarni film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika. 13.30 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino; 18 15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Glasbeni utrinki; 19.10 Jože Cesar, slikar in scenograf ; 19.20 Program za najiniaj-še; 20.00 Šport; 20.35 Pustni ples.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 19.30 Deželne kronike.
KOPEN
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 10.45 Prijateljica Vanna, 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Sodobni film; 15.10 Polke in valčki ; 16.40 Zbor Aquilee iz Basiliana; 17.00 Program za mladino; 17.45 Duo Brezigar in Bidussi; 18.00 Parada orkestrov;
19.00	Zabavna glasba; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja: Niccolò Tommaseo; 22.00 Dane Škerlj.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 13.20 Strnjena komedija ; 14.05 Pisan spored; 14.50 Nogometna tekma Italija-Zahodna Nemčija; 17.05 Popoldanski glasbeni spored;
17.40	Program za mladino; 18.45 Sindikalno-ekonomska panorama ; 17.25 Plošče; 20.00 Verdijev «Rigoletto».
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Ka-
ko in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsakogar;
12.40	Glasbeno-govorni spored: 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno-govorni	spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
Ut PROGRAM
9.30	Strani iz albuma; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Klavirske skladbe: 11.40 Komorna glasba;
13.00	Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.00 Brahms in Beethoven; 16.30 Dunajski glasbeni dnevi; 17.35 Enotni razred; 18 05 Vrstijo se skeči; 18.45 Tehnologija v šoli; 19.15 Luigi Dallapiccola 70-letnik; 20.15 Bachove skladbe.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Spoznajmo se z absolutno abecedo; 9.35 Zborovske skladbe; 10.15 Simf. plesi; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki in barve orkestra; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Ali jih poznate?»; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15 40 F. Schubert: Uverturi v ital. slogu; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 F. Milčinski: Drobiž;
17.00	Koncertni oder; 17.45 Janez Bogataj: Etnologija danes: 18.00 Aktualnosti; 18.15 Z orkestrom Freda Gtintherja; 18.30 V torek na svidenje! ; 19.00 Lahko noč, o-troci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Honoré de Balzac: Sreča ie zmeraj ženska — radijska igra; 21.30 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ameriški skladatelji.
»
SPORT SPORT SPORT
Italijanska nogometna prvenstva
NOGOMET
V A SKUPINI C LIGE
PRIHODNJE KOLO Cagliari - Milan. Cesena - Foggia, Fiorentina - Lazio, Inter - Torino, Juventus - Bologna, Roma - Genoa, Sampdoria - Napoli, Lanerossi Vicenza - Verona.
131
Triestina je v Monzi popolnoma odpovedala
Po tem porazu so Tržačani ostali sami na predzadnjem mestu na lestvici
V NOGOMETNIM PRVENSTVI1 2. AMATERSKI LICI
Primorje v zaostali tekmi osvojilo dragoceno zmago
Odločilni gol je dosegel Rusija - Vratar Štoka odigral stoto tekmo za proseške barve
DANES V RIMU ITALIJA-ZRN
Le malo novosti v italijanski ekipi - Nemško moštvo c krnjeno
IZIDI
Arezzo — Reggina	0:0
Ascoli — Avellino	2:0
Atalanta — Taranto	1:0
Brescia — Reggiana	2:1
Brindisi — Perugia	0:0
Bari — Catania	1:0
Ternana — Catanzaro	1:0
Palermo — Novara	1:1
Parma — Spai	1:0
Varese — Como	2:0
LESTVICA
A scoli 32, Varese 29, Como 28, Ternana 27, Parma in Spal 25, Novara 24, Avellino 23, Taranto, Palermo in Brindisi 22, Atalanta 21, Arezzo in Catania 20, Reggina 19, Brescia in Reggiana 18, Perugia in Catanzaro 17, Bari 11.
PRIHODNJE KOLO Atalanta - Arezzo, Bari - Catanzaro, Como - Brindisi, Avellino - Parma, Novara - Brescia, Perugia -Varese, Reggiana - Ternana, Reggina - Catania, Spai - Ascoli, Taranto - Palermo.
A SKUPINA
IZIDI
Solbiatese — Alessandria	0:0
Belluno — Gavinovese	5:1
Savona — Lecco	1:0
Bolzano — Legnano	1:1
Mantova — Clodiasottomar.	1:0
Pro Vercelli - Vigevano	1:0
Derthona — Trento	1:0
Monza — Triestina	2:0
Venezia — Udinese	0:0
Seregno — Padova	1:0
LESTVICA
. Alessandria 34, Lecco 31, Udinese in Venezia 30, Monza 27, Seregno 26, Pro Jercelli 25, Trento. Belluno in Mantova 24, Bolzano, Vigevano in Solbiatese 22, Legnano 21, Clodiasot-tomarina in Gavinovese 18, Savona 17. Padova 16, Triestina 15, Derthona 14.
PRIHODNJE KOLO Alessandria - Belluno, Trento -Bolzano, Seregno - Derthona, Clo-oiasottomarina - Gavinovese, Pro Vercelli - Monza, Legnano - Padova, Venezia - Savona, Lecco - Solbiatese. Udinese - Triestina, Mantova -Vigevano.
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Crvena zvezda — Borac	2:1
Željezničar — Beograd	2:0
Hajduk — Vojvodini	'3:0
Olimpija — Dinamo	1:0
Vardar — Bor	3:1
Zagreb — Radnički	2:0
Sloboda - Čelik	2:2
Partizan — Sarajevo	4:0
Velež — Proleter	4:2
LESTVICA
Hajduk in Radnički 22, Crvena zvezda, Velež in Dinamo 21, Čelik ?0, Olimpija 19, Partizan, Vardar m Beograd 18, Željezničar. Sloboda m Proleter 17, Bor in Zagreb 16, Vojvodina in Sarajevo 14, Borac 13.
PRIHODNJE KOLO Bor - Olimpija. Beograd - Borac, Vojvodina - željezničar, Dinamo -Hajduk, Radnički - Vardar, Čelik -Zagreb, Proleter - Partizan, Velež -Crvena zvezda, Sarajevo - Sloboda.
Arezzo - Reggina	X
Ascoli - Avellino	1
Atalanta - Taranto	1
Brescia - Reggiana	1
Brindisi - Perugia	X
Catania - Bari	2
Catanzaro - Ternana	2
Palermo Novara	X
Parma - Spal	1
Varese - Como	1
Savona - Lecco	1
Empoli Riccione	1
Latina Turris	X
kvote
H - 23.901.300 lir
12 -	896.200 lir
Monza — Triestina 2:0 (2:0)
MONZA: Anzolin (Colombo v 79. min.), Leban, Reali, Sala, Michelazzi, Grossetti, Sanseverino, Bolognesi (v 87. min. Garofalo) Pere-go, Ardemagni, Beretti.
TRIESTINA: Fontana, Sabbadin, Pomaro, De Luca, Albicocco, Fera, Schillirò, Brusadelli, Dri, Cattai.
Sodnik: Gazzari iz Macerate.
Strelca: Perego v 18. min., Bolognesi v 35. min.
V Monzi je Triestina prav zasluženo zgubila in zdrknila tako na
Lecco je doživel proti skromni Savani svoj prvi letošnji poraz na tujem in tako zgubil stik z Alessandria, ki je tudi tokrat remizirala in povišala svojo prednost na tri točke. Spodrsljaj Lecca pa sta izrabila Venezia in Udinese, ki sta se v medsebojnem obračunu razšla pri neodločenem rezultatu. Tako se na vrhu položaj že precej jasni, z Alessandria v vedno boljšem položaju. Na spodnjem delu lestvice pa se je stanje poslabšalo predvsem za Triestino. Savona jo je namreč po nepričakovani zmagi nad Leccom pustila samo na predzadnjem mestu, medtem ko je uspelo zmagati tudi Derthoni (proti Trentu), ki ima sedaj le točko zaostanka za Tržačani. Slabo vreme pa prede tudi Padovi po nedeljskem porazu s Seregnom. V nedeljo pa bodo Tržačani i-grali z Udinesejem, Savona pa proti Venezii, kar pomeni, da ne bi smelo priti do velikih razlik na lestvici, vsaj sodeč po nasprotnikih, ki čakata dva izmed kandidatov za izpad.
predzadnje mesto na lestvici v A skupini C lige. Tržačani so v nedeljo prikazali zelo slab nogomet, saj so zaigrali nepovezano in brez vsakršne ideje. Proti Monzi se tržaški igralci niso znali organizirati in so nasprotniku dopustili, da se je po mili volji poigraval z njimi. Namesto da bi se branili vsaj z dobro voljo in zagrizenostjo, ki so jo prikazali na vseh tekmah, so gostje dopustili, da je Monza imela stalno vajeti v svojih rokah in je tudi zaradi odločno boljše tehnične priprave zasluženo zmagala. Domačini se proti Tržačanom niso preveč naprezali, kar dokazuje tudi dejstvo, da sta Ardemagni in Perego, dva izmed njihovih najboljših igralcev, igrala precej pod tonom in tako prihranilà gostom še hujši poraz. Monza je prišla do obeh golov predvsem zaradi tega, ker ni naletela na nobeno oviro, ki bi ji to skušala preprečiti. Triestina pa med celotnim srečanjem ni imela nikdar priložnosti, da bi zaposlila vratarja An-zolina. saj je bilo tistih njenih nekaj strelov proti mreži povsem neučinkovitih. Tržaški tretjeligaš sploh ni znal reagirati na napade Monze, ki še vedno upa na morebitno napredovanje. Tako slabo ni igrala Triestina že dolgo, če sploh lahko rečemo, da so njeni predstavniki i-grali, saj so se (razen redkih izjem) omejili le na statiranje, tako v o-brambi kot na sredini igrišča, ki sploh ni obstajala.
Radi
Mladinski turnir v Viareggiu
Fiorentina v finalu premagala Lazio
VIAREGGIO, 25. — Fiorentina je zmagala na 26. mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu. V finalu je po podaljških premagala Lazio z 2:1. Regularen čas se je zaključil pri neodločenem rezultatu 1:1. Prvi je prišel v vodstvo Lazio v 40. min. prvega polčasa. Fiorentina pa je remizirala le dve minuti pred zaključkom srečanja. Potrebna sta bila dva podaljška, ki sta bila usodna za rimske igralce. Ti so morali zaradi izključitve enega izmed svojih igralcev igrati v desetih. Fiorentina pa je dosegla odločilni gol
tri minute pred zaključkom drugega podaljška.
V tekmi za tretje mesto je pred tem Sampdoria premagala nizozemski Amsterdam z visokim izidom 4 proti 0.
1.	—	1.	Equileo	2
2. Zeccola	1
2.	—	1.	Premilcuore	X
2. Sonyaterk	1
3.	—	1.	Sasca di	lesolo	2
2. Macario	X
4.	—	1.	Magno	2
2. Mistersich	2
5.	—	1.	Perosi	1
2. Neutrone	1
6.	—	1.	Celerina	1
2. Fiorano	1
KVOTE
12 — nobenega zadetka 11 — 818.700 Ur 10 —	67.300 lir
Libertas — Primorje 0:1 (0:0)
LIBERTAS: Visnoviz, Vidoni, Rozman, Pauli, Motika, Cauzci, Rušo, Lupetil, Lupini, Orsini, Auber.
PRIMORJE: Štoka. Blažina, Vižintin, Versa, Vata, Bežim, Bolčič, Domizza (v 46. min. Čemjava), Ru-stja, Barnaba, Husu.
KOTI: 9:4.
STRELEC: v 62. min. Rustja.
SODNIK: Brandi iz Trsta.
GLEDALCEV: 130.
Proseško Primorje si je v nedeljo zagotovilo dve dragoceni in pomembni točki. Prosečani so v gosteh nepričakovano premagali tržaški Libertas, ki se je po vsej verjetnosti že odpovedal višjemu delu lestvice. To je storilo tudi Primorje, saj je na primer Vata tudi v nedeljo vključil mlade, ki so tudi tokrat solidno nadomestili odsotne igralce. Pomladitev obeh moštev je gotovo vpUva-la na celoten potek tekme. Libertas, ki je igral doma, je igral odločno, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bur-ja v prvem polčasu pihala v njego-
iiuiiiiuiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiitiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii
V NOGOMETNI D LIGI
Zaslužen poraz Pro Gorizie doma proti moštvu Bassana
vo korist. Z druge strani pa so Prosečani dobro storili, da se niso v prvem delu preveč odprU ter predvsem, da so se branili na sredini igrišča, kjer se je Bezin, tokrat v zanj nenavadni vlogi krilca, boril za vsako žogo. Razvidno pa je bilo, da ni vedno dobil pravega mesta, posebno pa ni imel pregleda nad igro. Zato lahko rečemo, da je bil prvi polčas morda nekoliko dolgočasen. Oba vratarja namreč nista imela resnejšega dela. Bolj nevarni so vsekakor biU napadalci Primorja.
Štiri zaostale tekme so nam prinesle nekoliko presenetljive izide. Vse pa so se zavrtele v korist Stocka, ki je odpravila Duino in se je s tem vrinila na prvo mesto lestvice, pa čeprav ima še vedno tekmo manj od ostalih ekip, ki se potegujejo za prestop v višjo ligo. Za največje presenečenje so poskrbele Campanelle, ki so v Miljah premagale Maggesano. S to zmago so predstavniki Campanell potrdili, da so preboleli krizo, v katero so zašli v prvi polovici prvenstva, saj so v štirih tekmah osvojili kar osem točk in s tem dohiteli bazoviško Zarjo. Lep in nekoliko nepričakovan korak je naredilo tudi Primorje, ki je (sicer s pičlim izidom) premagalo Libertas. Goriškemu Au-daxu pa ni uspelo premagati trdožive ekipe Fossalona, ki je na domačih tleh trd oreh za vsakega nasprotnika.
B. R.
način proslavil svojo stoto tekmo v rdeče-rumenem dresu.
B. R.
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Ponziana spet na prvem mestu
Ponziana — Maniago 1:0
Po dveh zaporednih spodrsljajih v promocijskem prvenstvu je Ponziana v nedeljo vendarle zmagala. Tokrat si je po lepi tekmi, katero pa je večkrat oviral močan veter, privoščila trdoživi Maniago, in to na tujem. Tržačani so se po tej zasluženi zmagi povzpeli spet na vrh lestvice, kjer delijo prvo mesto s Cervignanom, vendar pa morajo o-digrati še eno zaostalo tekmo s predzadnjo na lestvici, Sangiorgino. Zaostalo tekmo bodo odigrali v nedeljo, nakar bo lestvica promocijskega prvenstva jasnejša, saj bo popolna.
RIM, 25. — Italijanska nogometna reprezentanca se bo jutri v prijateljski tekmi srečala z evropskim prvakom, z Zahodno Nemčijo. Ita-Ujani so tako praktično pričeU s pripravami za finale svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo junija in julija v Nemčiji. Trener italijanskega moštva Valcareggi bo jutri preskusil nekatere nove igralce, vseeno pa bo glavna teža slonela na «stari gardi». Kljub temu, da gre za prijateljsko srečanje, se noče italijan-
ŠPORT NA TV
Italijanska TV bo danes ob 14.55 prenašala mednarodno prijateljsko nogometno tekmo Italija — Zah. Nemčija po prvem sporedu. Srečanje bodo prenašali tudi po radiu.
ski trener preveč izpostaviti nevarnostim poraza.
Kaže pa, da ne bodo imeli Italijani težkega dela proti zahodnim Nemcem, ki imajo po sobotnem porazu s Španijo z 1:0 precejšnje preglavice s sestavo moštva. Trener Schòn ne more namreč računati na celo vrsto igralcev, med katerimi je negotov nastop Mullerja in Herzoga, popolnoma izključena pa je prisotnost Grabowskega ter branilcev Vogtsa in Kremersa. Vendar pa Schòn upa, da mu bo uspelo postaviti na igrišče vsaj Mullerja, ki je danes nekaj časa treniral, vendar pa ni zdržal do konca.
Zahodnonemška reprezentanca bi morala nastopiti na olimpijskem stadionu v Rimu v naslednji postavi: Maier, Hòttges, Breitner, Schwar-zenbeck, Beckenbauer, Cullmann. Hònness (Heynckes) Netzer, Miiller (Heynckes), Overath, Herzog (Heynckes).
Barve italijanske reprezentance pa bi morali braniti Zoff, Spinosi, Pacchetti, Benetti, Merini, Wilson Mazzola, Capello, Chinaglia, Rivera in Chiarugi.
			
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Sovodnje že petič zaporedoma odnesle z igrišča ves izkupiček
Goričani so osvojili le eno točko v treh zadnjih domačih tekmah
Hud poraz Mladosti, Olimpije, Uniona in Primorca
Pro Gorizia — Bassano 0:1
(0:1)
PRO GORIZIA: Magris, Sdngotti, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Furlani, Ridolfi, Barile. Borra (Momesso), Bianco. Omizzolo.
BASSANO: Magrin, Bizzotto H, Ambrosi. Sandri, Primon, Bizzotto I, Lovison, Rossi, Lunardon, Busnar-do. Marchioro.
Sodnik: Viterbo iz Ivree.
Strelec: v 40. min. p. p. Rossi.
En gol, en strel v vrata in 90 minut slabe igre: to je bilo vse, kar smo videli v nedeljo na Rojcah v tekmi med Pro Gorizio in Bassanom, ekipo, ki zajeda spodnji del lestvice. Da je Bassano igral zavlačevalno igro in je težil le k remiju je povsem razumljivo, saj se je srečal s tretjo ekipo na lestvici. Razumljivo pa ni, da je Pro Gorizia igrala še slabše in ni pokazala nobene volje, da bi dosegla pozitiven rezultat. Na igrišču smo videli i-gralce Pro Gorizie brez točnega položaja, ki so bili večkrat le v oviro soigralcem.
Kaj se dogaja s Pro Gorizio v zadnjem času? V treh zadnjih domačih tekmah je namreč osvojila le eno točko! Verjetno se pozitivna in učinkovita taktika iz začetka prvenstva ni obnesla in igralci ne znajo dobiti prave pozicije na igrišču. Naj povemo le, da Goričani sploh nimajo srednjega napadalca. Momesso, in zadnje čase tudi Borra, ne igrata na sredini igrišča, marveč se često premakneta na krila, tako da na sredini ni nikoli nobenega. Največjo hibo pa so Goričani pokazali na sredini igrišča, kjer veznih igralcev sploh ni. Barile, ki bi moral biti «motorček» ekipe, i-gra zadnje čase zelo slabo in niti podaje mu ne uspejo več. V nedeljo, na primer, je zgrešil pri podajanju več kot polovico žog. Razumljivo je torej, da napadalci ne morejo biti učinkoviti. Če ne dobijo žog s sredine igrišča. Goriškim navijačem ostaja sedaj le upanje, da je to trenutna kriza goriške ekipe, drugače bo Pro Gorizia ob zaključku prvenstva zdrknila precej nizko na lestvici.
Kronika igre, kot smo že povedali, je zelo revna, šele v 29. minuti prvega polčasa se je Goričanom ponudila edina priložnost tekme, Ridolfi je lepo podal na sredino kazenskega prostora, kjer sta Omizzolo in Borra (sama pred vrati) za las
zgrešila žogo. To je bila edina priložnost za Goričane. Bassano pa je prišel do gola v 40. minuti igre po lepi osebni akciji Rossija. Ta je dobil žogo na svoji polovici igrišča in je sam prišel do kazenskega prostora gostov, kjer je s 40 metrov streljal naravnost proti vratom in premagal Magrisa. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da mu je pri tem precej pomagal veter, ki je takrat precej močno pihal proti gori-škim vratom.
Trenutno stanje na lestvici je sledeče: Mestrina 35 točk, Treviso 32, Pro Gorizia 29, Lignano 28, Anau-ne 27.
,	Rudi Pavšič
NOGOMET
FIRENCE Ž5. — V prijateljski nogometni tekmi v Fbencah je včeraj poljska reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu, zgubila proti Fiorentini z 1:0. Strelec gola je bil De Sisti, ki
je realizira' iz enajstmetrovke.
* * *
V Neaplju pa je Napoli premagal švedsko reprezentanco, ki tudi nastopa na SP, z 2:0, z goloma Cle-ricija in Braghe.
V nadaljevanju se je igra nekoliko razživela. Ekipi sta iskali pot do gola. To je uspelo Rustji, ko je v 17. min. presenetil vratarja Liber-tasa. Ta gol je prisilil domačine, da so se odoovedali vsakemu o-brambn°mu sistemu in so se podali v nanad. Obramba Primorja pa je zdržala in tako je usoelo vratarju Štoki obdržati neomadeževano svoje zavetišče. Tako je na najlepši
l■lllllllll(ll^lmllllilllllllllllllllllMlllllllllllllllllllll>
2. AMATERSKA LIGA
IZIDI (zaostalih tekem) Campanelle - Muggesana 2:1
Stock - Duino	2:0
Primorje - Libertas	1:0
Fossalon - Audax	0:0
»	' O ' »v	' I » « ■
LESTVICA
Stock 27; Flaminio in Muggesana 26; Audax 23; S. Amia, .in Vesna 22; Edera 20; Primorje 19; Libertas in Juventina 18; Duino 17; Zarja in Campanelle 16; Fossalon 14; Inter SS 12; Breg 2.
PRIHODNJE KOLO
S. Anna - Primorje, Edera -Muggesana, Audax - Libertas, Campanelle " Fossalon, Juventina - Inter SS, Duino - Zarja, Stock -Breg, Flaminio - Vesna.
Sovodnje — Romana 2:1 (1:1)
SOVODNJE: G. Marson, Batistič, Collini, Gruden, Ferfolja, Kovic, S. Florenin, Sambo, P. Florenin, B. Marson, Trampuž.
STRELCA za Sovodnje: v 15. min. p.p. Sambo, v 25. min. d.p. S. Florenin.
Sovodenjska ekipa je s sobotnim uspehom prišla do pete zaporedne zmage. Uspeh je toliko važnejši, kolikor so ga Sovodenjci izbojevali proti neposrednemu tekmecu za 3. mesto na lestvici. Po teh uspehih ogrožajo sedaj slovenski fantje 2. mesto na lestvici Vermeglianu. Vse pa se bo odločilo tj,prihodnji tekmi, v neposrJfltten' ' srečanju med obema ekipama.
Čeprav šo v soboto Sovodenjci zmagali z miflJiralno razliko, je nji-> hova zmaga povsem zaslužena. Že takoj v prvem polčasu bi si lahko zagotovili zmago z izredno dobro igro. Dosegli so gol takoj v začetku s Sambom. Odlični vratar Romane pa je ubranil številne nevarne žoge. Ko so domačini najostreje napadali, so gostje v protinapadu prišli do izenačenja.
Drugi polčas je bil za domačine zelo težaven, kajti igrati so morali proti vetru. Igra se je zato odvijala pretežno na sredini igrišča, tako da sta vratarja imela malo dela. Vendar je Sovodenjcem uspelo priti v vodstvo po lepem strelu Silvana Flo-renina od daleč. Po tem golu so gostje skušali priti spet do zadetka, vendar so domačim (čeprav po izključitvi Kovica v desetih) povsem zanesljivo branili svojo prednost.
- jo-
Mladost — Isonzo 0:4 (0:2)
MLADOST: Pieri, Cotič, Ferfolja, Jarc, Devetak, Doncovio, Peric, G. Marizza, Pahor, F. Marizza, Lo renzut, (J. Jarc).
ISONZO: Topan, Benes, Braga-gnolo, Bonaldo, Zimolo, Bevilacqua, Sammartino, Boscarol, Lorenzut, Ceccone, Baccillieri.
STRELCA: v 11. in 42. min. p.p. Boscarol: v 6. in 27. min. d.p. Sammartino.
SODNIK: Sartori iz Krmina.
Tretji zaporedni poraz Mladosti in tokrat na lastnem igrišču proti vodečemu Isonzu. Rezultat dejansko ne odgovarja poteku tekme, saj so bili domačini enakovredni svojim nasprotnikom. Isonzo je imel več sreče
pri napadalnih akcijah, tako da je štirikrat zatresel domačo mrežo.
V	začeteku prvega polčasa so domačini ostreje napadali in so že v prvi minuti igre skoraj dosegli gol. V nadaljevanju tekme so gostje prišli dvakrat do gola po zaslugi Boscarola.
V	drugem delu igre so domačini napeli vse sile in poskusili vse, da bi prišli do izenačenja. Naj povemo le, da so igralci Mladosti trikrat streljali v vratnico. V protinapadih pa so gostje dali še dva gola.
K; F.
Olimpija — Lib. Prosek 0:3
ULLMPWA: ftujtzai, Husu, Trampuž, Štoka, Manzutto, Blažina, Rebula, Pertot, Verginella, Milič. ,
L!B. PROSEKl Roidon, Covelti, Babich, Truant, Smolizza, Ridolfo, Rosrrian, Orlich,' Babini, Morgan in Cancian.
STRELCI: v 15. min. Morgan. y 40. min. Ridolfo, v 45. min. Babini, vsi v p.p.
Še ena neuspešna tekma Olimpije (tokrat proti ekipi L’bertasa s Proseka) dokazuje, da se moštvo iz Gabrovca nahaja v precejšnji krizi. Tudi v nedeljo, kot v zadnjih tekmah, je bilo opaziti zelo malo zadovoljive igre. Res je, da je tekmo ovirala burja, pričakovati pa je bilo vseeno kaj več.
Gostje so dali vse tri gole v prvem polčasu, ko jim je pihala burja v hrbet.
V	drugem delu igre pa domači nem ni uspelo izkoristiti te prednosti.
V	nadaljevanju prvenstva čakajo Olimpijo nekolike lažja srečanja, tipajmo, da bo moštvo prebolelo krizo in uspelo nabrati nekaj točk ter se tako uspelo znebiti zadnjega me sta na lestvici.
O. G.
Union — Lib. Barkovlj'e 1:4
(0:2)
UNION: Vedana, Morabito, Desse-nibus, Appolonio, Sartori, Laska, Vicini, Del Zio, D’Agnolo, Attini, D'Alessio.
LIB. BARKO VIME: Delich, Le ghissa. Močnik, Presta, Luppatelli, Ramani, Terlizzi, Cherubini, Zaintl, Bartole, Pasquotto, 12 Rossmann, 1" Carretti.
STRELEC za Union: D’Agnolo.
Igra je bila vseskozi pod nadzor-
stvom nasprotnika, tako da se je morala naša enajsterica vedno braniti. Že v prvih minutah igre so Barkovljani dosegli prvi zadetek, potem ko so preigrali vso obrambo, Močan strel je zadel . spodnji del vrat, odbil se je na belo črto, nato pa ga je Vedana ubranil. Sodnik, ki je ves čas sodil zelo slabo pa je strel priznal. Do drugega zadetka je prišlo malo pred koncem prvega tvlčasa. Močan strd je bil neubranljiv za podlonjerskega vratarja. Tako se je končal prvi polčas s premočjo nasprotnikov.
V drugem polčasu je prišlo še do treh zadetkov, dva za nasprotnike eden pa za Podlonjerce. Edini gpl jo dosegel prav D’Agnola Franko, ki je b'! tudi najboljši mož Uniona na igrišču.
Reči je treba še, da je Union igral v- zelo okrnjen; .postavi. Zptaga Tržačanov je torej zaslužena, saj so «plavo-rumeni» iz dneva v dan V večji krizi, to pa prav zato, ker nastopajo vedno v okrnjeni po s'avi.
Mauro
Primorec — Costalunga 0:4
(0:1)
PRIMOREC: V. Kralj, R. Krii-mančič, Čuk, Sosič, D. Možina, D’Est e, V. Možina, P. Kralj, Mervc, B. Kralj, 12 Kante, 13 Stranjščak.
COSTALUNGA:	Furlani, Plet,
Sctierli, Macor, Leban, Zancope, Marassi. Visintin, Srpich, Mince-nich, Chiodini, 12 Cecchini.
STRELCI: v 7. min. p.p. Zancope, v 12 min d.p. Milcemch, v 16. min. d p. (avtogol) Čuk, v 25. niih. d p. Chiodini.
KOTU 6:5 za Primorca.
SODNIK: Acqua fresca iz Trsta.
GLEDALCEV: približno 200.
Pirmoreo si je v nedeljo proti e-kini Costalurge zanravil edinstveno nriložnnst za napredovanje. Po enajstih zmagovitih nas'ouih so treben-ski predstavniki doživeli zelo hud noraz porti prvi ekipi na lestvici. Ekina Co stih-, n ge si je zmago povsem zaslužila, čenrav jim je štiri gole povsem «podarila» trebenska obramba Ekina Primorca tako slabo kot toki-at že dolgo ni igrala. Naj omenimo, da so Trehenci v zad-niih enajstih tekmah prejeli samo tri go'e. tokrat na v eni sami kar š*iri Vzrok za tpko visok poraz je
(Nadaljevanje na B. strani)
Valcareggi s svojimi nogometaši ( na sliki sta ob njem Chiarugi in Wilson) med zadnjimi pripravami na današnjo tekmo z ZRN
TONE
SVETINA
Jugu so zažarele oči :
«Hvala ti za zaupanje. Morda boš presrečen, pa ne bodi Užaljen: midva ne moreva plezati skupaj. Vsaj ne za cilje, ki Ith gojiva zase nekje na dnu, da dragi ne vedo in morda niti ne veva zanje.»
Joža so te besede razočarale. Nehote je pomislil, da profe-s°r filozofije in železar pač ne spadata skupaj. Z glasom, ki J® izražal užaljenost, je odvrnil :
«Ali mar nisem dovolj dober za tvoje cilje?»
Juga je njegova prizadetost vznemirila.
«Joža, ne razumi me napak. Zato sva prišla sem pod steno,
se pomeniva. Nisem ti še povedal vsega. Ne preslab, temveč Predober plezalec si za mojo navezo.»
Čopu se je obraz zvedril in usta so se mu razlezla v na-Sbieh, da se je pokazala vrsta močnih belih zob. Segel si je z Abitami v skodrane lase in dejal:
«Kako praviš? Predober?!»
«Da, predober!»
«To mi boš moral razložiti bolj natanko, da ne bom mislil, ^ se norčuješ iz mene. Sicer ti bom premikastil vse kosti!»
«Ne bo treba. Povedal ti bom. Prej pa boš ti meni odgo-na nekaj vprašanj. Si že razmišljal, zakaj hodiš v gore Ip zakaj plezaš?»
«Zakaj? Zato, ker gore so... V njih se znajdem. Stena me mika, ker me izziva, se mi upira. Zato jo skušam preplezati Preplezam, ker me to veseli. V gore pa hodim zato, da se vzpenjam v vrhove in da na njih pozabim na dolino. Rad imam rože, drevje, živali... V dolini garam, da lahko tu živim, kot mi godi!»
«Vidiš, pri meni je vse to bolj zamotano. In tudi pri tebi je, le da še nisi začel odmotavati. Cim višje stoji človek v svojem duhu, tem bolj se ukvarja sam s seboj. Nekaj hoče iz sebe napraviti. In če nekaj napravi iz sebe, koristi vsemu človeštvu. Gore in stene so zato, da se dvigneš v njih in nekaj postaneš. Moje geslo ,živi nevarno’ je tvoj način življenja. Ti prihajaš od ene nevarnosti, od dela pri stroju, v drago nevarnost. Toda oboje te dviga. Nevarnost lušči z nas slabost. In nas kali, kakor jeklo ostrino, čop, saj me razumeš; hočem biti ostrina! Hočem biti boljši in popolnejši od dragih! Nočem biti u-mazan in tako neumen, kot so nekateri ljudje. Delo iščem in najdem tolažbo, ker jo potrebujem. V plezanju pa najdem o-pravičilo za smisel svojega dela. Ali čutiš, da sva si nekam podobna? Cop, zapomni si, kaj ti sedaj prerokujem: ti boš velik v gorah! Gorsko dušo imaš, eden redkih si, in jaz tudi. Malo je ljudi z gorsko dušo. Ne bom ti tega razlagal, ker vem, da čutiš, kaj mislim ...»
«Nič, kar si govoril, mi ni tuje. Učen si in znaš povedati, kar misliš. Vse to čutim tudi jaz in te razumem. Ne znam tako zlagati besed kot vi, ki imate šole. Toda vem, kaj je prav in kaj ni; kaj je dobro in kaj slabo; na kaj je človek lahko ponosen In česa naj se sramuje. Ljudje so kakor drevesa. V gozdu so skoraj vsa enaka. Cim više sega v goro gozd, tem manj je dreves in tem bolj so si med seboj različna. V največjih višinah rastejo samo osamelci. Vsak zase je svoja podoba. Cim bolj jim strele to plazovi potolčejo vrhove to veje, tem globlje poganjajo korenine v dno skalovja.»
«Lepo primerjavo si povedal. Pri nama pà je še nekaj. Kakor
naju nekaj veže, da sva si podobna, tako naju nekaj razdvaja, o čemer še nisi razmislil. Nekaj, zaradi česar ne moreva biti v isti navezi.»
«Res ne vem, kaj bi naju tako razdvajalo,» je dvomeče odgovoril Cop.
«Samo pomisli. Ti hočeš biti v prvi navezi in tudi jaz hočem biti v navezi. Ne ti ne jaz ne preneseva, da bi kdo od naju igral vlogo dragega. In tudi potrebe ni. Ali me zdaj razumeš? Sodi me, če sem obsodbe vreden; če sem se morda zmotil o tebi... O sebi se nisem.»
Joža se je zastrmel v tla to ni našel takoj odgovora. Med bornim, tankim mecesnovim igličevjem je bila speljana steza mravelj. Ene so hitele sem, druge tja, včasih so se srečavale, se božale s tipalkami in hitele naprej. «Kdo ve, zakaj se stikajo s tipalkami?» je pomislil.
«Priznam ti, Jug, da o tem še nisem razmišljal. Morda pa bi, čeprav imaš prav, lahko plezala v skupni navezi. V vodstvu bi’ se menjavala, vsak bi plezal en raztežaj naprej — tako plezajo nekateri Nemci — in slavo bi si delila. Nihče ne bi bil prvi in ne dragi.»
Jug je odkimal:
«Midva nisva te vrste človeka. Ne ti, ne jaz. Ob tebi jaz ne morem lesti naprej to ne za teboj. Preveč te spoštujem in previsoko te cenim. Kdor bo plezal s teboj, bo po milosU prvi. Ne po naravnem zakonu boljšega. Jaz sem samoljuben to samotarski To je moja moč in šibkost. Nekaj, kar vedno znova terja potrditev moči to podreditev tistih, ki se ob meni vzpenjajo Tebe si v gorah ne more podrediti nihče. Ti potrebuješ samo sodelavce, s katerimi se boš dopolnjeval. In zaj sem prav takšen. Mene si ne more podrediti nihče. Samo priključi se mi lahko.»
«Tvoja stvar, Klement. Najbrž imaš prav,» je dejal Cop ta se zazrl v klinasto senco, ležečo oh grapi osrednjega stebra. Bilo je, kó da išče iz nemogočega izhod v umirajoči pokoj večera.
«Veš, Joža, v navezi morata sodelovati dva, ki lahko uskladita svoje cilje do skrajne točke. Ne le zato, ker gre za življenje. Tudi drugače. V navezi se tekma odklanja. Tu so odnosi vnaprej opredeljeni. Ce tega ni, ni naveze. In ne le odnosi. Tudi odgovornost. Hvala ti, Cop, da si me razumel. Midva sva oba vodja. Vsak za svojo navezo. Dosegla bova lahko veliko. Dejanja so merilo moža, ne želje. Ko bova imela za seboj vsak zase in s svojimi plezalci dovolj prvenstvenih vzponov, se bova združila. Takrat se lahko lotiva nečesa, kar velja za nemogoče. Tudi osrednjega stebra, če hočeš!»
«Seveda hočem! Ce bo hotela stena...» je prikimal Cop ta vstal. Zažejaio ga je. Stekel je do potočka, ki je tiho šumljal izpod razjedenih snežišč. Zajel je snežnico v dlani in napravi’: nekaj požirkov. Roke si je obrisal ob irhovice in se vrnil h Klementu. Ta je stal in gledal je v zahodni steber Skozi Luknjo je vdiral zadnji naliv svetlobe in poudarjal navpičnico stene. Duša mu je gorela v ljubezni do nemogočega to se topila v sli po neznanem. Skoraj žai mu je bilo, da je odvrnil prijatelja. Nenadoma je začutil, da ni povsem prepričan, če je napravil prav. Nekoliko ga je zmedel njegov predlog, da bi si delila nevarnost prvenstva to slavo. Morda bi bila že sedaj kos temu stebra, ki se ga še ni dotaknila človeška roka? Kdo ve, kakšno moč bi porodila kombinacija njegove pameti to strasti z nagonom, navdihom to neverjetno močjo železarja?
Joža se je vrnil, Klement pa še ni odlepil oči od zahodnega stebra. V obraz se mu je zarisala napetost, beseda mu ni šla iz ust. Zato ga je Joža zmotil z vprašanjem :
«Ali spet gledaš, kje bi izpeljal smer v stebra?»
«Uganil si. Ne veš, kako rad bi preplezal zahodni steber. Najraje sam. Vem, da ga zdaj razen tebe ni sposoben nihče preplezati...»
«To je tvoj steber, Klement. Jaz se ga ne bom lotil, doklej ne boš ti poizkusil ali odnehal. To mi lahko verjameš.»
(Nadaljevanje sledil
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
6	26. februarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^	^ ZTT - Trst
PORT SPORT SPORI
SMUČANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVI' V FAEDNC
Grimmer pribori! Vzhodni Nemčiji
prvo mesto tudi v teku nu 50 km
\
Cehoslovak Henyeh presenetil z osvojitvijo 2. mesta
FALUN, 25. — Z maratonom na progi 50 km se je v nedeljo zaklju čilo svetovno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah. Prvo mesto v tej najtežji disciplini je osvojil vzhodnonemški častnik Grimmer, ki je že osvojil srebrno odličje v teku na 15 km. Upi domačinov, da bi zopet zmagal njihov ljubljenec, se niso uresničili, saj je bil Šved Ma-gnusson komaj tretji za Grimmer-jem in Čehoslovakom Henychom. S svojo zmago je Grimmer dosegel najboljši čas vseh maratonov na SP, saj se je prvič zgodilo, da je tekel pod 2 urama in 20 minutami. Pri tem pa je treba pripomniti, da se mu je 6 km pred zaključkom tek movanja zlomila palica, toda imel je tak naskok, da se mu ni bilo treba več bati, da bo zgubil 1. mesto. Imel pa je pri teku prednost, da se je lahko naslanjal na vmesne čase velikega favorita Magnusso-na, ki je startal pred njim. Do po lovice proge je imel boljši čas Šved, nato pa je Grimmer začel prehajati v protinapad in se je vedno bolj oddaljeval od svojega tekmeca. Od lično se je odrezal Čehoslovak He-nvch, ki je bil na polovici proge šele sedemnajsti.
Jugjoslovani so poslali v boj dva svoja predstavnika. Kalana in Jelenca, vendar pa ni od njiju nihče pričakoval kaj dosti, saj nimata na tej progi prevelikih izkušenj. Čeprav je imel Kalan na polovici proge boljši čas kot Jelenc, je moral zaradi utrujenosti odstopiti, medtem ko je njegov tovariš zasedel 41. mesto.
yi * *'
APRICA, 25. — Fausto Radici je zmagal v slalomu na italijanskem smučarskem prvenstvu, pred Grosom in Thonijem.
V kombinaciji je zasedel prvo mesto Gros, 2. je bil Corradi, 3. pa Besson.
ROKOMET
Od 28. t. m. do 10. marca bo v Vzhodni Nemčiji 8. svetovno rokometno prvenstvo, na katerem so glavni favoriti za končno zmago Jugoslovani. V predtekmovanju se bodo pomerili z Madžari, Bolgari in Alžirci.
Na SP bo skupno nastopalo 16 reprezentanc.
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO SARDINIJI
Belgijec Sercu osvojil 3. etapo
BOSA, 25. — Belgijec Patrick Sercu je zmagal tudi v tretji etapi kolesarske dirke po Sardiniji. Progo od Cagliarija do Bose (185 km) je prevozil v l.Sl’Sl” ter je v sprintu premagal glavnino, v kateri so bili vsi najboljši. To je že drugi Sercu-jev uspeh na tej letošnji prvi etapni kolesarski dirki.
Na skupni lestvici pa je prvo mesto zasedel Van Linden, ki je izpodrinil italijanskega prvaka Paoli-nija (zaradi večjega števila odbitkov).
Vrstni red na cilju:
1.	Sercu (Bel.) 4.51’31” (s poprečno hitrostjo 38,973 km na uro)
2.	Van Linden (Bel.)
3.	Ongarato (It.)
4.	Basso (It.)
5.	Merckx (Bel.)
Skupna lestvica po 3. etapi:
1.	Van Linden (Bel.) 11.04’21”
2.	Paolini (It.)	zaost. 10”
3.	Plankaert (Bel.)	25”
4.	Merckx (Bel.)	25"
5.	Dancelli (It.)	30”
HOKEJ NA KOTALKAH
V	prvi tekmi UGG premagala Gassano
UGG — Bassano	6:0
UGG: Fontana, Bercè, Facchini, Gregori (1), Marchesini, Sicinia-no (3), Bissoli (2), Martellani, Brancolini.
V	prvi tekmi prvenstva A lige v hokeju na kotalkah je v soboto UGG iz Gorice premagala goste iz Bassana s čistim 6:0. Nič bi ne bilo čudnega, če bi Goričani zmagali še z večjo razliko, kajti gostje niso pokazali dobre igre. Skušali so le zavlačevati tekmo, kar jim je v začetku tudi uspelo. Ob navijanju številnega občinstva pa so Goričani ostreje pritisnili in
dosegli dva gola v prvem delu tekme.
V drugem polčasu so se morali gostje odpreti, če so hoteli remizirati in to je bilo zanje usodno, saj so domačini še štirikrat zatresli mrežo.
P. R.
NAMIZNI TENIS
MUNCHEN, 25. — Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Zahodne Nemčije je zmagala ekipa Madžarske, ki je premagala švedsko s 3:2. Pri ženskah pa si je prvo mesto zagotovila Južna Koreja z zmago nad Japonsko s 3:1. Med moškimi so v polfinalu Švedi izločili jugoslovansko ekipo s 3:2 po izredno hudem in izenačenem boju.
Jugoslovanke pa so izpadle že v četrtfinalu, kjer so podlegle Ma-džarkam s 3:1.
TELOVADBA
LJUBLJANA, 25. — Na preglednem tekmovanju najboljših slovenskih telovadcev v Ljubljani je zmagal Kersnič (51.30) pred Nastranom (50.10) in Piletičem (47.50).
ODBOJKA
V PREDZADNJEM KOLU ZENSKE B LIGE
Po gladkem porazu ekipe Bora v Brescii so se njene možnosti zopet poslabšale
Razen moške ekipe Bora ni v soboto in nedeljo zmagala nobena druga naša šesterka
Libertas Brescia — Bor 3:0 (19:17, 15:5, 15:7)
Libertas Brescia: Panada, Tosin, Mombelli, Lombardi, Ravida, Ro, Martinelli, Pezzolla Pelati.
Bor: Kuferzin, Bezeljak, Bolčina, Božič, Furlanič, Jevnikar, Kalan, Pernarčič, Prašelj, Rauber.
Tudi zadnje gostovanje Borove še-sterke v letošnjem prvenstvu, žal, ni prineslo zaželenih sadov. Naša dekleta so namreč tekmo gladko zgubila in s tem zapravila dobršen del upanja, da bi se ekipa rešila izpada. Libertas je na lestvici drugi; proti taki ekipi res ni bilo mogoče upati na celoten izkupiček, toda, če drugega ne, vsaj na časten in pozitiven nastop pa prav gotovo. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da se borova ekipa potaplja in si tako zgovornega poraza res ne bi smela dovoliti.
Kot rečeno, je ekipa iz Brescie trenutno na drugem mestu lestvice. Glede na prikazano igro ji ta naslov upravičeno pripada, saj je solidna, tako v napadu, kot tudi v obrambi. Glavna vrlina Libertasa pa je prav gotovo velika borbenost igralk. Te se borijo res za vsako, na videz še tako nemogočo žogo. Igra postane tako učinkovita, tehnično na višini in spektakularna.
Borovke niso v soboto pokazale nikakršnega protiorožja. Enakovred-
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||IHlllllinil|||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||t|||||||l|||i||||tll|||||l||m||||,||„|„uim,||||||„||||||m|||
košarka
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Kontovei odpovedo! nu vsej črti «Piovi» zopet zumudili priložnost
Odličen nastop Poletovih mladincev proti Italsidru
Kontovei — Itala (4:39)
KONTOVEL: Lukša 5, D. Za-
vadlal 2, Lisjak 5, Kafol 1, Starc 7, Kralj 14, A. Zavadlal 6, Kante.
ITALA: Del Neri, Miseri, Uršič, Bramo, Sigon, Ballaben, Ce-cotti, Gaier, Ursic.
PROSTI METI: 14:24.
PET OSEBNIH NAPAK: Gaier v 16. min. d.p.
SODNIKA: Divich in Bozzetto iz Trsta.
Kontovelci so tokrat odpovedali na vsej črti. Igrali so brez vsake volje, brez povezanosti in niso, če izvzamemo Kralja, pokazali niti malenkostne zagrizenosti, ki bi vsaj delno ublažila poraz. Zaleele niso ne minute in ne menjave; celotna ekipa je naletela na črn dan iz katerega ni našla izhoda.
Vsak met je bil zgrešen, zgrešeni protinapadi, podaje, koraki in kdo ve še kaj. To je žalostna slika, ki so jo domačini pokazali v prvem polčasu. V tem prvem delu igre so namreč dosegli le štiri koše, kar je za promocijsko prvenstvo precej neobičajna stvar.
V drugem polčasu so se domačini le malo bolj zbrali in so prikazali boljšo igro. Glavni pobudnik v napadu je bil brez dvoma Kralj, ki je ulovil precej odbitih žog in dosegel nekaj košev, ki so bili e-
40:93 kipi malo poguma, da se je bolje upirala razigranemu nasprotniku. To pa je bilo tudi vse. Kontovelci so zapustili igrišče z doslej najhujšim in najbolj grenkim porazom.
H. L.
Primorje napada vrata Libertasa
Llb. Barkovlje — Bor 82:75
BOR: Barazzutti 10, Pertot 4, Kralj 2, Francia 12, Hrvatič 6, Kapič 15, Fabjan 26, Koren.
LIBERTAS BARKOVLJE: Orlan-dini 19, Matschnig, Apollonio 6, Gherzel 2, Bicci 14, Fabbri 25, Coloni 7, Dreossi, Visintin, Pison 10.
SODNIKA:	Fegac in Vitri iz
Trsta.
PROSTI METI: Bor 17:26, Libertas Barkovl je 8:12.
Pet osebnih napak: Francia (55 proti 63), Apollonio (80:64).
Borovci so zamudili priložnost, da bi osvojili drugi par točk v tem prvenstvu. Igrali so namreč proti Libertasu iz Barkovelj, ki je v tej tekmi zmagal le po zaslugi... borovcev. Ti so jim ponovno enostavno omogočili, da so udobno uhajali proti košu. Zopet so bili «plavi» zelo nerodni pri podajah, saj so jih zgrešili celo vrsto, kar so seveda izkoristili gostje, da so dosegli več košev s protinapadi, če pristavimo še dejstvo, da sodnik Fegac ni bil ravno naklonjen Borovim barvam, si ni težko razlagati tega poraza, ki je bil navsezadnje tudi zaslužen.
V	prvem polčasu so bili borovci gostom povsem enakovreden nasprotnik. To pa predvsem po zaslugi Borisa Fabjana, ki je zadeval od vsepovsod, že v prvem polčasu je Fabjan dosegel 15 točk. V drugem polčasu pa so borovci zagrešili več napak pri podajah, poleg tega so vidno popustili tudi v obrambi. Libertas je povedel že z 18 točkami in vse je kazalo, da bodo naši košarkarji doživeli visok poraz. V končnih minutah pa se je Bor nasprotnikom nevarno «pribii-žal».
Bilo pa je prepozno. Libertas je tako zmagal in je še v večji meri utrdil svoj položaj na lestvici.
V	Borovih vrstah se je poleg Fabjana izkazal tudi Mauro Francia, ki pa si je že v 8. minuti drugega polčasa nakopal pet osebnih napak in je moral tako zapustiti igrišče.
MLADINCI
Italsider — Polet 75:72 (42:24)
POLET: Adrijan Sosič 22, Daneu, Guštin 17, Gantar 4, Kraus 23, Starc 3, Tavčar, Dolenc 2, Škerlavaj 1, Edi Sosič.
SODNIKA: Bellini in Cozzo li no iz Trsta.
Poletovci so proti prvemu z lestvice odigrali svojo letošnjo najboljšo prvenstveno tekmo. Openski košarkarji, ki so v prvem delu prvenstva delno razočarali, so tokrat res presenetili zaradi zagrizenosti, zbranosti v obrambi in odločnosti v napadu. Celotno moštvo je pripomoglo k temu uspešnemu nastopu, ki bo
ših, tako da je postala tekma zadnjih treh minutah skoraj dramatična. Pri stanju 73:69 za Italsider so si poletovci priigrali štiri proste mete, od katerih so zadeli le dva. Italsider je nato dosegel koš, pole-totci pa še en prosti met. Tržačani so nato zadrževali žogo, poletovci pa so se jim s presingom skušali odmakniti. Nato, žal, končni žvižg.
Izidi tekem mladinskih moštev
KADETI
Inter 1904 — Bor	85:47
DEČKI	
Polet — Libertas TS	93:12
Bor — CGI Milje	74:31
Ferroviario — Kontovei	50:73
	b. L
TRŽAŠKA KOŠARKA
B LIGA — Lloyd poražen
Vse kaže, da je splahnelo še zadnje upanje Lloyd Adriatica, da bi se uvrstil na prvi mesta v lestvici in se tako boril za prestop v višjo ligo. Lloyd je namreč nepričakovano zgubil proti skromni peterki Sarila iz Riminija z 69:73. Če upoštevamo, da so vodeča moštva po predvidevanju zmagala in čaka Lloyd še več težkih tekem, potem pa res ne vidimo možnosti, da bi se Tržačani lahko uvrstili na prvi dve mesti. Lestvica je trenutno taka: Duco 26 točk. Brina 24, Alpe 22, Patriarca 20, Lloyd Adriatico 18 itd. C LIGA — Italsider tretji Z zmago v 16. kolu proti Remoli Marchi s 66:55 se je Italsider povzpel na tretje mesto v lestvici. Tržačani so si priigrali zanesljivo prednost le v poslednjih dveh minutah, medtem ko so jim bili v prvem polčasu gostje enakovreden nasprotnik. Lestvica po tem kolu: Cerier 26 točk, Die Nai 22, Italsider in Vicenza 20 itd.
ŽENSKA B LIGA -Težave Ginnastice V 14. kolu druge ženske italijanske lige sta dve tržaški ekipi zmagali: Ginnastica je odpravila Ar-lx>r z 41:37, CMM Danvil pa Alba Reyer s 56:48. Julia je zopet doživela poraz proti ekipi Mirandola Mobili iz Roviga s 47:75. V lestvici je Ginnastica druga z 20 točkami, Danvil je sedmi z 10 točkami, Julia pa je na zadnjem mestu z dvema točkama.
b. L
NOGOMET
TRST, 25. — Po včerajšnjih izjavah, ki jih je dal predstavnik nogometne	reprezentance Haitija
Tassy v Firencah po tekmi Fiorentina — Poljska o delovanju tržaškega trenerja Trevisana v Haitiju, je ta danes izjavil, da ne odgovarja resnici, kar je dejal Tassy. Trevisan trdi, da je vodil haitijsko nogometno reprezentanco na pripravah in kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo. Nadalje je
no so se z nasprotnicami borile le v prvem setu, potem pa so zapadle v tisto, kar je v letošnjem prvenstvu postalo že tradicionalni običaj: premajhna odločnost, nezaupanje v lastno igro, v svojo tehnično pripravo, v svoje moči. Ob vsem tem pa lahko ugotovimo le žalostno dejstvo: borovke so psihično zelo krhke. Ta pomanjkljivost pride do izraza ravno na gostovanjih, to je pred tujo publiko, na tujem igrišču. Vemo pa, da je na gostovanjih prav psihična trdnost važna, če ne bistveno dejstvo. In prav v tem dejstvu moramo iskati razlog, oziroma opravičilo za toliko negativnih nastopov.
Toda preidimo h kroniki: prvi set je potekal v znamenju enakovrednosti sil na igrišču. Borovke so sicer startale slabo, toda v nadaljevanju igre so nadoknadile zamujeno. Ni pretirano,-če na tihem priznamo, da bi borovke zaslužile zmago v tem nizu, vendar jim je v ključnih trenutkih zmanjkalo samozavesti, kar so seveda nasprotnice izkoristile. O drugem in tretjem nizu pač nima smisla govoriti. Igra je potekala izključno po enem tiru, to je v korist domače ekipe, ki je tako brez težav osvojila srečanje in s tem dokončno drugo mesto na lestvici.
Po tem ponovnem neuspehu je položaj Borove ekipe malodane kritičen in to tudi zaradi dejstva, da je neposredna tekmica v boju za obstanek v ligi, tržaška OMA, v soboto zmagala.
Seveda ni še vse zgubljeno: šele sobotno (zadnje kolo) bo odločilo, katera šesterka se bo morala po sloviti od aren druge italijanske odbojkarske ženske lige.
INKA
ŽENSKA C LIGA Breg — CUS Padova 0:3 (6:15, 7:15, 9:15)
BREG: Klabian, Kofol, Slavec, Hmeljak, Pavletič, Lovrečič, Ole-nik, Sancin, MeneghetU, Ludvik, Trenta.
CUS Padova: Calligrafi, Camporese, Marini, Zambotto, Guarise, Zorzato, Malachin, Marchiori.
V soboto smo bili priča hudemu porazu Brežank; na domačih tleh so namreč prepustile zmago ekipi CUS iz Padove, to je direktnemu konkurentu za končno zmago. Dolinska dekleta so popolnoma odpovedala in niso v vsej tekmi pokazala niti ene lepe akcije, tako da je številna publika pogostoma žvižgala. Ta poraz je zelo hud spodrsljaj; dekleta se bodo morala sedaj pošteno potruditi, če bodo hotela uspešno zaključiti prvenstvo.
Gostujoča ekipa pa je zaigrala precej dobro, vendar bi jo naše igralke lahko premagale.
Brežanke so dajale čez mrežo žoge s «čekiči» in sploh niso zaključevale igre. Naj še omenimo, da ima ekipa iz Padove zelo močne servise, ki so jih Brežanke zelo slabo prestrezale.
O tekmi sami ni kaj povedati. Gostujoča ekipa ni pustila Brežan-kam niti trenutek, da bi se nekoliko zbrale. Le v tretjem setu so povedle do 5:2, vendar ni pomagalo niti to, ker so nasprotnice takoj prevzele vajeti igre v svoje roke in tako poleg seta osvojile tudi tekmo.
Po tem porazu je upati, da se bodo Brežanke nekoliko zbrale in bolje izkoristile treninge, ki so os nova vsega tekmovanja.
Preden se bodo dekleta iz dolin ske občine ponovno srečala v prvenstveni tekmi bo minilo štirinaist dni. Medtem pa se bodo v nede-lio "cmerila z naibolišimi ekipami Slovenije na turnirju za slovenski pokal.
VAM
v odločilnih trenutkih Montecchio prisebnejši.
Drugi set je do stanja 6:6 potekal v znamenju izenačenosti sil, nakar so gostje gladko povedli, ker so grešili manj kot odbojkarji Krasa.
Tretji set je bil le formalnost, ker ni Kras kot ekipa sploh več obstajal na igrišču.
— bs —
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Il Pozzo	3:0
(15:6, 15:2, 15:3)
BOR: Neubauer, Plesničar, Požar, Nadlišek, Kodrič, Može, Fučka, E. in B. Kralj, Vodopivec, Prašelj in Ugrin.
H. POZZO: Grattoni, Beltramini, Benedetti, Clemente, Galiussi, Me-nosso, Miani, Pitassi, Santini, Pon-
ti SSO.
SODNIKA: Sechi in Danielis.
Štirideset minut igre je bilo dovolj Boni, da je pospravil že običajno gladko zmago. Nasprotniki niso bili nikdar dorasli našim odbojkarjem, ki so prevladovali v vseh elementih igre. Seveda, ta ni bila posebno zanimiva, sa je bila prevelika razlika med «plavimi» in gosti iz Pradamana. Znano pa je, da je proti šibkemu nasprotniku težko zaigrati povsem zbrano in učinkovito. ■
Da pa znajo borovci predvajati tudi kakovostno odbojko, smo se lahko prepričali že večkrat v letošnji sezoni, predvsem v prijateljskih tekmah. Spomnimo se,' da so «plavi» že večkrat premagali Libertas in Grandi Motori, ki nastopata v drugi, oz. tretji ligi. Prvoligašu Are Linei pa je Bor pretekli četrtek nudil dober odpor in le za las ni osvojil kakega seta.
V prvenstvu pa «plavi» za sedaj nimajo problemov in le uigravajo svoje moštvo, v pričakovanju spopada, ki bo čez mesec dni v Trstu z Auroro, z najnevarnejšim tekmecem za prvo mesto.
Mig
Are Linea — Dom	3:0
(15:12, 15:9, 15:5)
Goriški Dom je v nedeljo zjutraj v Trstu doživel svoj tretji zaporedni poraz, ki je bil predviden, saj je Are Linea solidna ekipa, ki se bori za napredovanje v D ligo.
«Belo rdeči» so zaigrali zadovoljivo, zlasti v prvih dveh setih, v tretjem setu pa so popolnoma popustili. Trener Doma J. Prinčič je namreč spremenil igro svoje ekipe in tako hotel prekrižati račune Are Linei. Potem ko je po prvih trenutkih igre videl kakšno hitro igro izvajajo Tržačani se je odločil, da

ATLETIKA
NA PRVENSTVU NDR «INDOOR»
Odlična Stecherjeva
Postavila je SR za dvorane v teku na 100 m
BERLIN, 25. — Znana nemška a-tletinja Renate Stecherjeva je dosegla na dvoranskem atletskem pr venstvu NDR v Berlinu odličen čas v teku na 100 m. To progo je pretekla v 10”48, kar je nov svetovni rekord «indoor». Ta čas je za 11 stotink sekunde boljši od dosedanjega rekorda, katerega so držale tri druge atletinje.
dal fantom nov zanos v ostalem de- i Trevisan izjavil, da je njegovo de-
lu prvenstva V prvem polčasu tega srečanja je bil Italsider odločno boljši, predvsem zaradi višinske prednosti in točnosti pri metih na koš. V drugem delu pa so poletovci z Adrija-nom Sosičem in Edijem Krausom v dobri formi znižali zaostanek v ko-
lovanje razvidno tudi iz potnega lista, kamor je haitijska policija napisala, zakaj je prišel v to ameriško državo. Poleg tega pa naj bi Tassy, po Trevisanovih besedah, o-pravljal le delo prevajalca, ker so igralci bolje razumeli kreolščino kot pa francoski jezik.
MOŠKA C LIGA Kras — Montecchio 0:3 (13:15, 7:15, 6:15)
KRAS: B. in R. Milič, Peterlin, Zadnik, Škrk, Budin in Vesnaver
ACLI MONTECCHIO: Longo, Fag-giana, Guderzo, Castagnaro, Vignato, Zambello, Levato, Pilati in Batti stin.
SODNIKI: Celli (Ancona), Zacchi-gna in Pertot (oba Trst).
Y	predzadnjem kolu moške odbojkarske C lige, ki je bilo obenem zadnji nastop pred lastnimi navijači v tem prvenstvu, je šesterka Krasa zopet potegnila krajši konec. Že pred tremi tedni so «belo-rdeči» (po porazu v Gorici) povsem popustili in čeprav je bila njihova u-soda že zapečatena, niso znali nuditi svojim navijačem niti najmanj-šega zadoščenja. Tako je tudi skromna ekipa ACLI iz Montecchia v soboto v nabrežinski telovadnici pospravila celotni izkupiček. Krašovci so zaigrali brez volje do zmage in so bili prepuščeni na milost in nemilost prizadevnim, vendar tehnično poprečnim gostom. Čeprav se ni moglo njihovo stanje na lestvici v nobenem primeru izboljšati, pa bi se morali predstavniki zgo-niške občine vseeno bolj potruditi in z uspešnim nastopom vsaj delno omiliti zagrenjenost navijačev, ki so le nestrpno čakali, da se tekma čimprej zaključi.
V	prvem setu so gostje odločno začeli in si zagotovili vidno prednost 12:5. Krašovci so sicer ostro reagirali in tudi dohiteli nasprotnika pri stanju 13:13, vendar je bil
KOŠARKARSKA B LIGA
Palriarca zmagala v Vidmu proti Nayformu
Nayform — Patriarca 90:98 (37:54)
PATRIARCA: Devetag, Furlan 19, Soro 15, Mauri 2, Peric 36. Flebus 8, Marušič, Glessi, Bruni 18, Del Ben.
NAYFORM: F. Devetag 18, Do-minese 2, Zanon 4, Vignando. Mo-retuzzo 27, Fabris 4, lancilo 14, Miani 13, Bisesi 8, Cosettini.
SODNIKA: Del Fiume iz Imole in Rotondo iz Bologne.
V sobotnem derbiju je v Vidmu goriška Patriarca povsem zasluženo premagala «bratrance» od Nay-forma. Goričani so v tej tekmi pokazali, da so prišli v najboljšo formo, saj so se izkazali v skupinski igri, kjer so bili do pred dobrim mesecem zelo slabi. Da so v dobri formi, so Goričani pokazali že prejšnjo nedeljo na domačih tleh, ko so premagali drugo ekipo na lestvici, Alpe iz Bergama.
O sobotni tekmi moramo reči, da ima levji delež zaslug ža goriško zmago Pieric, ki je sam zbral 36 točk, kar je precej za pojme italijanske košarke. Goriški «pivot» je bil odličen tako v napadu kot v obrambi, kjer je ulovil številne žoge in preprečil nasprotniku, da bi streljal v koš. Poleg njega pa je zaigrala dobro celotna ekipa. Premoč Goričanov smo lahko opazili v prvem delu ige, ki so ga za-
ključili s 17 koši razlike. V drugem polčasu so gostje nekoliko popustili, saj jim zmaga ni morala uiti.
P. R.
C1KLOKROS
MED PROFESIONALCI
Belgija Van Damme svetovni prvak
VERA DE BIDASOA, 25. — Na svetovnem prvenstvu v ciklokrosu so Belgijci dosegli popolno zmagoslavje. Naslov svetovnega prvaka je odnesel Van Damme. Na drugo mesto se je uvrstil Roger de Vlae minck s poldrugo minuto zaostanka, tretji pa je bil po dveh minutah Švicar Frischnecht. Na 23 km in 800 m dolgi progi (devet krogov) so se tako delno uresničila predvidevanja, saj so bili vsi prepričani, da bo De Vlaemincku uspelo osvojiti naslov, ki ga je odnesel njegov brat Erik lani v Londonu. Proga, ki so jo pripravili španski organizatorji, je bila izredno naporna, saj ni manjkalo travnate proge in ostrega vzpona na koncu vsakega izmed devetih krogov. Zmagali so res najboljši. Belgijci, ki nimajo konkurence v tej disciplini. Presenetil pa je švicarski kolesar, za katerega ni nihče pričakoval, da se bo uvrstil na solidno tretje mesto.
* * *
Tudi pri amaterjih niso imeli Belgijci konkurence. Zmagal je Roger Vermiere pred bivšim svetovnim prvakom zahodnim Nemcem Thalerjem.
BOKS
LODŽ, 25. — V meddržavnem boksarskem srečanju najboljših polj skih in jugoslovanskih boksarjev je zmagala Poljska s prepričljivim izidom 14:6.
bodo njegovi igralci igrali mirno igro, z dolgimi in visokimi podajami. Ta odločitev je žela uspeh. I-gralci Are Linee so se znašli v težavah, posebno v prvi polovici srečanja in so se morali potruditi, da so osvojili prva dva seta. Komaj v drugem setu so mladi domačini spoznali trik domovcev in morali tudi oni izbrati enako pot, da so jih premagali.
Med najboljšimi pri Domu je bil tokrat Stano Cijan, ki je bil učinkovit zlasti v napadu. Dobro sta se izkazala tudi mlajša igralca Doma Devetak Karel in Peric Darij. Tudi trener Prinčič je tokrat igral, čeprav je bil njegov nastop negotov zaradi poškodbe gležnja.
Kot smo že omenili, čaka domov-ce v soboto v Gorici važna tekma, ki bo odločila zadnje mesto lestvice. V gosteh bedo Goričani imeli ekipo PAV Dormisch iz Vidma, ki zaseda trenutno zadnje mesto. Tekma bo velike važnosti za nadaljnji potek prvenstva za obe šesterki.
Postave ekip na srečanju Are Linea — Dom:
ARC LINEA (Trst): Ponenghi (k), Sardos, Sardi, Mengaziol, Diego, Dal Mas in Gurian.
DOM (Gorica): Cijan, Prinčič, Devetak L, Klanjšček, Komel (k), Corva. Peric, Jarc in Devetak K.
SODNIK: Gava Franco iz Pordenona; stranska: Dariguzzi in Jaco-nino iz Trsta.
I. K.
SMUČANJE
MONPILION, 25. — Jugoslovani so se na balkanskem smučarskem prvenstvu v Grčiji odrezali zelo dobro. Po številu osvojenih kolajn so zasedli prvo mesto, saj so dobili 6 zlatih, medtem ko so osvojili drugouvrščeni Bolgari 4 zlate. Preostali dve zlati odličji so osvojili Romuni.
Sovodnjc že petič
(Nadaljevanje s 5. strani)
v tem, da so Trèbenci bili prisiljeni že od sedme minute «zasledovati» goste. Sodnik je namreč pravilno dosodil prosti strel za goste v kazenskem prostoru. Streljal je Zan-cope, ki je z lahkoto premagal nerazumljivo slabo postavljenega tre-benskega vratarja. Nato so se Tre-benci vrgli v napad, da bi izenačili. Z burjo v hrbtu so domačini pričeli pritiskati na vrata Costalunge, a zelo neorganizirano, tako da nista dobila domača napadalca Pavel in Boris Kralj niti ene žoge, da bi streljala v vrata. Tako se je končal prvi polčas, ne da bi domačini izvedli- niti en strel na vrata.
V drugem polčasu so gostje zelo dobro začeli izrabljati burjo, ki je tokrat pihala njim v hrbet in so že v 12. minuti podvojili z Milcenci-chem, ki je izrazil negotovost domače obrambe. Vratar Primorca je žogo le ujel, a mu je ušla iz rok in se zakotalila v mrežo. Gostje so še dvakrat, prvič z Zancopejem, nato pa s Srnichem, streljali v prečko. Tudi Trebenci so zadeli prečko z D’Estejem, a v 16. minuti so spet gostje prišli do gola. S protinapadom so si priborili kot. Streljal je Zancope. Pred vrati je hotel Čuk odbiti žogo z glavo, a se je je samo dotaknil, tako da je skončala y mreži Primorca. V 25. minuti so igralci Costalunge prišli do četrtega gola. V protinapadu so izkoristili priložnost, ko so bdi Trebenci pred niihovim' vrati. V 28. min. je Strani-ščak nadomestil D’Esteja, a ni nič pomagalo. Sedaj čakajo ekino Primorca še tri tekme, v katerih upa, da bo zadržal vsaj drugo mesto na lestvici.
Bruno Križmančič
Moška C liga: Kras — Montecchio
Navi i*ena šola
(Nadaljevanje s 4. strani)
1 - v partizanih nič manj kot 52. Sicer pa se je ta zavest opažala tudi drugače. Ob napadu na Jugoslavijo je bilo na šoli, kot smo že rekli, 137 gojencev in sicer 91 na navtičnem oddelku in 46 na strojnem. Naslednjega leta se je vpisalo na oba oddelka le 44 gojencev, naslednjega, torej 1943. leta pa se ni vpisal niti en gojenec in je bila zato vse do osvoboditve šola zaprta in se je pouk na njej začel šele z letom 1946.
Čeprav je bakarska navtična šola nastajala v času «pomorske revolucije», saj je leta 1807 motorna jadrnica «Clermont» uspešno preplula Atlantik, leta 1838 pa ji je na isti poti sledil «Great Weatern», torej ladja s samimi stroji in brez jader, je odigrala izredno pomembno vlogo kot vzgojni center za hrvaške pomorščake — navtične kapitane in je šele dolgo pozneje prevzela tudi usposabljanje strojnih častnikov, ko je bil na šoli ustanovljen oddelek za strojništvo. Vrhu tega pa velja ponovno poudariti to, kar smo rekli v samem začetku, da je namreč ta šola uveljavila na Jadranu hrvaško besedo v pomorstvu, to se pravi, da so Dalmatinci, ki so že stoletja pluli po vseh morjih kot odlični pomorščaki, lahko uporabljali tudi v komandni in pomorski terminologiji nasploh svojo govorico.