J . » " J '''"''V" " *V. V, rOBUlHBP AND BWTMIBUTKD UNDER HMPT fM«. 66ty AUTHOBTXWP BY TBM APT OF POTOM* t. lttT, ON IM AT THR FOT OFFIOB OF NKW TOML T. »T Or^f a tbm TrmX A. B. Burleson, F. ML Cto slovenski dnevnik TT A T" A ^T^ ^^TT^ A lmr|pe"t m°Telrfmn ItI j AS A nI II l/l £a New York oelo leto.....$7.00 mnd legal Holidays s> ino^mmo odo ieu>.„.|7^o List slovenskih delavcev v Ameriki._ —* 76>00° TELXFOK: 3878 OORTLANDT. Entered as Second Olas« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 OORTLANDT .i NO. 78. — ŠTEV. 78. NEW YOBS, MONDAY, APRIL 4, 1921. — PONDELJEK, 4. APRILA, 1921. , VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. ^^^--- - — ŠVICARJI NOČEJO EKSKRAUA KAROLA ŠVICARSKI KANTON NOČE DATI KAROLU ZAVETIŠČA. — TRAJNO ZAVETIŠČE ŠE DOSEDAJ NI ZNANO. — BREZ MADŽARSKE KUHARICE NI MOGEL IZHAJATI. — MINISTRSKA KRIZA V AVSTRIJI. n Bern, Švica, aprila. — Švicarski zvezni svtet bo informiral prejšnjega cesarja Karola, ko bo slednji dospel semkaj, da ne more • »tati v Pranginsu, kjer je bival tekom svojega izgnanstva, ker si 1 an ton Vaud, v katerem se nahaja tp-ad Pranjrins, ne želi njegove \iv.ikf navzočnosti. Izbrati si mora neko drugo prebivališče, ki bo proč od meje ter ne v kakem mestu. Zvezni svet bo po preiskavi določil, če naj se začasno dovoljeni, dano Karolu, da ostane v Švici, i/.premeni v trajno in pod kakimi pogoji. Budimpešta, Ogrska, 2. aprila. — Prejšnji cesar Karol, kojega 1 "-tkušrni puč, da se zop»*t polasti prestola je preprečila ogrska vla-i a, bo odpotoval danes ali jutri z avtomobilom proti Švici, soglasno «* poliirudno informacij«. Prej4uji vladar je po štiri ali petkrat na dan telefoniral admi-lalti llortlivju, naj izpretneni svoje stalile ter privoli v resaavraei-jo Habsburžanov na prestol, a regent je ostal neomajen v svojem sklepu. Časovna »nera čchoslovaškega ultimata za odstranjenje Karola iz Ogrske je potekla, a bila obnovljena do nedelje zvečer. M. Fouchet, tukajšnji francoski pooblaščenec, je obljubil prejšnjemu cesarju varnostno spremstvo. Danes je vladal lukaj mir in slična pordčila prihajajo tudi iz ustalili delov dežele. Prejini ee*ar je bil zelo poparjen, ko je dobil definitivno obve-siilu od ogrske vlade, da mora zapusiti deželo. .laz sem dober Madžar in zakaj mi hočejo preprečiti, ila ži-\ nit v svoji deželi- je rekel. — Moji otroci so tudi Madžari in I «.. »m jih vzgojiti v dobrem madžarskem duhu. (To je višek nesramnosti ali neslanosti.) Izvedelo je, ds prejšui cesar ne pokusi francoskih kuharskih proizvodov v Steinamrnger, temveč si baše želodec s samim madžarskim irolažem. perkeliom in drugimi dobrotami, kojih glavna vsebi-j jc paprika. je ameriški zastopnik v Budimpešti, Grant Smith, odšel iz glavnega mesta z ministrskim predsednikom na lovsko ekspedicijo v Stemainaiiger. Kakorhitro se jt tam izvedelo, da je prišel Karol. sta odšla tako $mith kot Teleki. da pozdravita prejšnjega vladadarja. (Ta je najbrž bosa.) flllpippv i VELIKANSKA STAVKA V ANGLIJI V ANGLIJI JE IZBRUHNILA TROJNA STAVKA IN NAROD JE BIL RAZDELJEN V OSEM ADMINISTRATIVNIH OKRAJEV. — TRIJE MILJONI IN POL NA STAVKI. — VLADA NE VE, KAJ BI STORILA. — SPOPADI V WALEŠU. TURKI ZMAGOVITI V BOJIH Z GRKI Kemal paša si je priboril sijajno zmago pri Eski-Šehiru. — Grška blokada prepovedana. BIVŠI KRONPRING NE 60 POSNEMAL KAROLA Demen tiral je vse tozadevne vesti. — Bivši avstrijski cesar Karol je nevarno zbolel. London, Anglija. 3. aprila. — Vlak. s katerim je imel odpotovati bivši avstrijski cesar Karol v Švico, je še vedno pripravljen na postaji. V njegovem spremstvu se bodo odpeljali trije zavezniški častniki i*i trije socijalistični poslanci. Carigrad, Turčija. 3. aprila. — I/ verodostojnega vira je dospelo poročilo, da y vodja turških nacionalistov, Mustafa Kemal paša popolnoma porazil Grke v bitki pri Eski-Šeliin«. Dne 1. aprila je dospelo poročilo, da je bila bitka pri Eski-Šehiru. ki je trajala celili devet dni končana. Naeijonalisti so zavzeli Biledik, dočiin so se Grki v velikem neredu umaknili proti Brusi. Kazim Bara Bekir, poveljnik turških nacijonalLstov v Armeniji, se približuje s svojo armado mestu Sivi. S turških transportnih parni-kov, katere so spremljali boljše-viški kanonski čolni, se je izkrcal del Kara Bekirjeve armade v Ine-boll Grki zatrjujejo, da so se boji pri Eski-Šehiru obnovili. Zavezniki ne bodo dovolili Grkom transportirati čet iz Tracije preko Carigrada. Grki ojačujejo svojo armado. Tri divizije so spravili v Mtida-nijo in žnjimi nameravajo iztrgati Grkom priboreno zmago. Vse grško trgovsko brodovje je mobilizirano ter namenjeno za tiansport čet. V najkrajšem času bodo imeli Grki pod orožjem dvestotisoč vojakov. To visoko število povzroča veliko vznemirjenje v Jugoslaviji in Bulgarski. Zavezniki so odločno prepovedali Grkom za-blokirati Črno morje. Mustafa Kemal paša j** izdal manifest v katerem pravi med drugim naslednje: — To je zadnja vojna za vzdržan je turške države.' Vsak Turek mora prijeti za orožje. Kdor tega l-e bo storil bo kot izdajalec usmr-čen. Berlin, Nemčija. 3. aprila. — K malo po Karlovem **puču" so s«- razširile govorice, da se bo tudi bivši ntmfki kronprinc skušal polastiti nemškega prestola, če se bodo Karolu želje uresničile. Danes je />a dobil tukajšnji u-rad ''Universal Berviee'* iz Wie-ringen naslednjo brzojavko, (katero je podpisal kronprinčev adju tent, major von Jena: '* Wieringen, aprila Vesti, vsebujoče v vaši brzojavki, so naravnost absurdne/' Steinamanger, 3. aprila. — Bivši avstrijski cesar Karol je nevarno zbolel. Boleha na bronhitis. Bolnik ima hudo mrzlico ter ne-piestano kalija. Ob njegovi bolniški postelji tU neprestano dva ivnika. r/^h/K^ Gornja slika nam kaže poslopje madžarskega parlamenta v Budimpešti, spodaj pa vidite bivšega avstr. cesarja Karola, ki je hotel imeti v njem poglavitno besedo, pa se je revež opekel. tekom vojne neizmerno narasla. Štirideset takih naprav je bilo ustanovljenih v Italiji od leta 1915 naprej. Produkcija je* postala več kot trikrat tako velika kot v časih pred vojno. Produkcija surovega železa se ie zmanjšala za šestdeset odstotkov tekom zadnjih osemnajstih mesecev iii topilnice prodajajo sedaj svoje blago za inanj kot lastno ceno. Slevilne naprave obratujejo z velikimi izgubami. Edine naprave, ki so se zaposlene so one, ki izdelujejo železniški materij al, a te je mogoče vzdržati na površju !e potom številnih vladnih naročil. Ladjcdeniee so trpele vsled preobilne tonaže. Po zadnjih izgredih v Trstu #so zaprli velike naprave v San Marco in 3000 ljudi je izgubilo delo. Soeijalisti so se obrnili na vlado s po2ivi, na.i stori svoje korake. da odpomore bedi med delavstvom ter zahtevajo, da posreduje vlada. Soeijalisti pa ne omenjajo dejstva, da je bila njih lastna brezobzirna kampanja med delavskim razredom vzrok, da so izostala naroČila od zunaj in da italijanske industrije tudi ne mo-.rejo dobiti izven dežele primeren kredit. ! London, Anglija. 3. aprila. — Troje milijonov in pol delavcev, j ali stavka ali pa dela le za kratek čas. Vsled tega stoji Anglija pred ;najbolj kritičnim položajem, kar jih je bilo v doželi izza konca sve-,lovne vojne. Čeprav prevladuje red ter ni nobene vrjetuosti, da bi (izbruhnila revolucija, je vlada vendar daleč od tega da bi skušala I zmanjševati resnost položaja, v katerem se nahaja. Če se bodo železničarji in transportni delavci pridružili preniogarjem v sedanjem j boju proti skrčenju plače, bo najmanj pet milijonov ljudi takoj ne-• zaposlenih, in število bo še naraslo vsled dejstva, da ne bodo mogle i obratovati industrije, ki so odvisne od stav kar je v in ji jih proizvodov. -— Stavka premogarjev se nadaljuje in niti posestniki rovov, niti delavci nočejo popustiti. Vlada ni storila dosedaj še nobenega direktnega poskusa, da dovede do pogajanj. Nekateri, nadaljni varnostni uslužbenci, oni pri sesalkah ter strojih, ki so stali od pričetka na delu, so sedaj zastavkali, a te izgube so nadomestili s prostovoljci, ki skušajo sedaj preprečiti pre-plavljenje rovov. Opaziti je bilo četo povodenj nasprotujočih si poročil glede stanja rovov po dva dni trajajočem prekinjenju dela, vendar pa se lahko trdi, da je bilo le rekaj majhnih rovov preplavljenih tako. da jih ne bo mogoče takoj odobriti. Iz AValesa se poreča, da je prišlo do par spopadov, povzročenih od ekstremistov v delavskih vrstah, a v splošnem je bila dosedaj stavka redna. Akcijo tovarišev premogarjev v trojni zvezi angleškega delavstva, — železničarjev in transportnih delavcev, — je označil vnaprej James Sexton, tajnik Dockers Union, ki je zvezana z organizacijo transportnih delavcev, ko je rekel: — Prihodnji teden bo poln težkih odločitev za indnstrijalni mir in prav nič bi ne bil presenečen, če bi bil iz golega obupa dvignjen plamteči križ trojne zveze v skupno obrambo, če ni drugače mogoče najti poti iz sedanjega položaja. Vlada nadaljuje s svojimi odredbami, da zavarujs m prehranja deželo v slučaju, da bi bila prekinjena transportacija. Danes je bilo kraljestvo razdeljeno v osem administrativnih ozemelj in vsaki o-kraj so bili iz Londona takop odposlani komisarji. Njih dolžnost bo poročati vladi o položaju ter ji svetovati, kakšue korake naj stori v krizi. Poročati morajo tudi neposredno o vseh izgredih, uporih ali drugih motenjih pavnega miru in reda. V ponedeljek bo izdana proklamacija, s katero se bo omejilo dobavo premoga za posamezne družine na 100 funtov na teden. Pro-kiamacija bo uveljavila povratek vojno-časnih odredb glede razsvetljevanja in tudi industrije bodo dobivale le določen del premoga. Vlada najema tudi posebne konštablerje zu civilno slžbo. Železniški promet bo skrčen za 25 do 30 odstotkov tekom naslednjega tedna in izostali bodo vsi izletniški vlaki, ki so ravnokar pričeli voziti prvič izza leta 1914. Med linijskimi delavci je opaziti splošne simpatije za stvar premogarjev v njih sedanjem boju, kajti delavci so prepričani, da je to prvi korak v kampanji, da se skrči plače v vseh industrijah. Listi, z izjemo Daily Ileralda, delavskega glasila, pa soglasno obsojajo stavko. James llenry Thomas, voditelj unije železničarjev, se je vrnil danes iz Holandske, da prisostvuje celi seriji konferenc, ki se bodo pričele jutri. Glede sedanjega položaja se ni hotel izraziti. Železničarji lahko zastavkajo na priporočilo izvrševal noga odbora unije, a transportni delavci morajo predložiti vprašanje stavke splošnemu glasovanju. Dvetretinska večina glasov je potrebna, da se odobri napoved stavke ter jo proglasi. London, Anglija. 2. aprila. — Dolga ugotovila sta objavila danes novi finančni minister. Sir Robert Stevenson Ilcrne, ki je govoril v imerfh vlade ter Arthur Henderson in Frank Hodges, ki sta govorila v imenu delavcev. V teh ugotovilih se opravičuje stališče tega ali onega in zastopniki delavcev dolže vlado, da je sama pospešila s svojo brezglavostjo izbruh sedanje krize. LASKE INDUSTRIJE V KRITIČNEM STANJU -1 Več kot 150,000 mož v Italiji je brez dela, — Številne vodilne tvornice so zaprle vrata. NOVA AMERIŠKA BOLEZEN Važno za potnike. Kdor želi v bližnji bodočnosti potovati v stari krajf naj se obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako je mogoča dobiti potni list. Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje kadar hoče. Kdor pa spada ▼ zasedeno ozemlje, in želi potovati t star« domovino, mu že vedno lahko preskrbimo potni list, kadar prida ▼ New York. V vsakem ostro ta obrnKa as tvrdko: FftAVK 8AKSKR STATE BASK m MMM WmTM Indiana, Pa., 2. aprila. — Nova in čudna bolezen, v obliki kolca-nja, pomešanega z napadi histerije. se je pojavila v tukajšnjem mestu. Mestne iu okrajne zdrav-r-iške obliasti ne vedo, kaj bi sto-| rile in kakih sredstev bi se poslu-žile a* boju proti temu skrivnost-, nemu pojavu. j Neka Mrs. James Laughlin je( Lila prva, katere se je lotila ta bolezen. Tekom napadov postane histerična ter kriči tako, da jo jej slišati na milje daleč. j Zdravniki niso bili v stanu diagnozi rati slučaja Mrs. Langhlin.' a kmalu nato je zbolelo več dru-' gih ljudi na slienih pojavih. ! Pozvani so bili špecijalisti iz Pittsburgha ir. Philadelphije, da prel&eejo tozadevne bolnike. Dosedaj ie ni bilo mogoče dognati, ee je bolezen nalezljiva ali se. Milan, Italija. 2. aprila. — Industrija 1 ni položaj v Italiji se je razvil v pravcato krizo. Število nezaposlenih je doseglo, sedaj 150.000 in več kot pol miljona delavcev dela s skrčeno plačo ter le po par dni na teden. Michael naprave v Turinu so zaprle svoja vrata ju Galileo naprava v Flo-renet obenem z drugimi metalur-gičnimi napravami je resno prizadeta. Dve nadajni veliki tukajšnji tvornici. Offieina Frevus in Offi-eina Dubose so zaprle svoja vrata. Prva je topilnica, ki zaklada vse gazolinske motorje v Itaiji in zadnja naprava, ki izdeluje previdne stroje za veika tekstilna središča v deželi. Fiat motorne naprave so obvestile nadaljnih 1500 delavcev, da bodo odpuščeni in to se je zgodilo že tretjič v teku zadnjih par mesecev. Tukaj krožijo poročila, da bodo kmalu zaprte Ilva jeklarske naprave bližini Napolja, ki predstavljajo največjo italijansko kor-po rac i jo poleg Ansolda. Ilva družba je kapitalizirana s tri sto miljon lirami. Ker se n! tekom preteklega leta izplačalo nikakih dividend, je padla cena delnic na trideset odstotkov prvotne vrednosti. Italijanske ekstilne naprave se nahajajo v stičnih težkočah. Bombažne tvorniee, katere lastuje Crespi v Capriate in ki so imele zaposlenih 4000 ljudi, so bile za-tvorene. Isto se je zgodilo s Ca-protti predilnicami v Bergamo, kjer je bilo ponavadi zaposlenih skoro prav toliko ljudi. 1 Nadaljna industrija, ki je težko prizadeta, je črevljarska, ki je j • „ . . . • WSa&a 3 V RUSIJI NI KAJ POSEBNO PBIJETNO. Pariz, Francija, 1. aprila. — Iz nekega zapisnika sovjetne vlade jf razvidno. Ja je bilo tekom zadnjih šest mesecev v Rusiji 114 uporov, da je bilo razkritih 249 protiboljševiških zarot, usmrČenih 4300 izdajalcev ter 29.000 oseb zaprtih. Tukajšnji izvedenci so prepričani, da te številke niso popolne. Število eksekucij je bilo najbrže primeroma večje. rcssifwssinroa twssuwssnras p .i' DENARNE POŠUJATVB V ISTRO, NA GORIŠKO 0 NOTRANJSKO. Izvriujemo denarna isplačOa popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro pO celi Istri, na Gariikem in tudi aa Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Včeraj smo računali sa poB Ijatve itiljanikih lir po alsdečil cenah | FAŠISTI KR1GE: 4'PROČ S SO-jpreuienil v glasilo fašistov ter re-CIJALIZMOM!" iških legionarjev. Te dni je bil sklical zborovanje, na katerem je neprestano kričal: "Proč s soci-jalizmom 50 lir .... $ 2.60 100 lir .... $ 4.60 300 lir .... $12.00 600 lir____$21.50 1000 lir $42.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, meanja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančna eena vna prej. Mi računamo po eenl Istega dno, ko nam poslani denar doep* t roka. Denar asa je poditi najbolj pc Domestic Postal Money Order, aH pa New York Bank Draft RANK SAKSSX STATB BANK ■ flimill« Wmia* Bologna, Italija, 3. aprila. — Profesor Benito Musolino, bivši sccijalistični voditelj, je svoj list "Milanese Popolo d'Italia" iz- e^I [^j ZANESLJIVO IN HITRO oskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini In opravlja droga bančne poda Frank Sakser State Bank 82 Gortlandt Street Ne« York Rojaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske banke, ki jo pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnica in $60,000.00 rezervnega zaklada. Frank 8akser, predsednik. Včeraj uno računali sa poiOjatve jugoslovanskih Kron po «la-detih cenah: 300 kron .... $ 2.35 1,000 kron .... $ 7.50 400 kron----$ 3.10 5,000 kron----$37.25 600 kron----$ 3.85 10,000 kron____$74.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja ae večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoča podati natančne eene vnaprej. Iii računamo po eenl istega dne, ko nam poslani denar dospl ▼ poka. _ Dmr mm ja poslati najbolj pa DomsII* Mao* Ordtf, »H fe* Now Tork Bank DfiA. FmkJikserStite tak » m,^!,,,^ GLAS NARODA, 4. APR. 1921 "GLAS NARODA" (tUVCN I AN DAILY) __and PuMUM »t novmo PUBLISHING compact (a corporation) --~ruUml-LOW« »EN ED t K. Trrr-Wiror Pla« of rnmmtmmmm mf Mm CarMraUon and Aodrmii at Abovo Offlctors: m C*rtl»*4t trot. iiniit f Manhattan. Nn» York City. N. Y> __"O*— Nar»*a- tafcala v—M Oaa tevuali oadalj In prmillw._ Za cat* lata vatla Uat aa JUwwfca Za Nm York za c*«o lata «7« In Canatfo NJO za pal lota S&SO, Za mm» lata ttJO Za Inoaamatvo za celo lata 17.00 fa loto fijo _«o po« loto _tt-»o • t- A S NAHODA (Velet of tne ~Pooolo) fc. loHMi ovory day oacapt Sundays and Holidays. __Subscription yearly f OS_-_ A4vertlnnnnt on oorcamont __ Papist Proa rnflpl— la oaaPvoatl as no prtobe-uj«jo. Denar aaj aa blacoroll po-■OJaU po lfonay Ordar. Prl tprem«mM kraja ntrotaflcor proalmo. da «0 MB tudi prajdajo MvaJMCw aaznani. da hitreje najdemo aaalornlka. QLASNARODA M Osstlswdt trsst Soroush of Manhattan. Nsw York. N. Y. ______Tal« phono: CortlanOt 2S7S Habsburški praznik. 2ugoBl0trartBka Ustanovljena L 1898 Kalni. 3tel>iu*ta 'InkorDorirana L 1900 glavni urad v :ely, "Mtnn. Glava* odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. ISCth St.. Clcvolnnd, O. Podpredsednik: LOUIS BAT,ANT, Box 106, Pearl Avenue, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. , Blagajn :k neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 624 N. 2nd Are^, W. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. ?. GRAHKK, 813 E. Ohio St., N. S-, Pittsburgh, Pa. Nhdzorni odbor: MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndals Ave., Chicago, I1L FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Cola • Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GRECOR J. PORE NT A, Box 176, Blade Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6127 St. Clair Ave., Clevenland, O. ZdrnievaCnl odbor: VALENTIN P IRC, 319 Meadow Ave, Roe Ed ale, Joliet, 111. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 EL Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, 111. -- Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". r~ --- ? Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poBllja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSUja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolni&ka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postat* član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljlžnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev m pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko v stanovi ■ 8. Mflni ali članicami. Mednarodna socijalistična konferenca na Bunaju, Obisk Karola II ibttburškega na njegovem starem domu je proizvedel večjo žetev nasprotujočih sil in dvomljivih vesti kot pa usta-j; v Kronstadtu. vendar j>s »i najti nobenega vzroke za domnevanje da j«* kaka odgovorna oseba na Dunaju ali v Rudimpešti pospeševa-li. t« pustolovščino. Cela afera izgleda tako kot da jo je iztuhtal Kor-liček sam. je verjel zatrdilom Boni de Csstellanejs, kot po- ročajo nekateri pariški listi, da bodo zavezniki priznali kot za vršen o llfjvtvo, kakorhitro bo /oj>et enkrat zavladal v ISudimpešti. Ta in-forniaeij« je bila mogačt netočna, a na vsak način se dejstvo ni za-vriilo. Odrska je kraljestvo, ki pa še ni zrelo za kralja. — vsaj za biv-še^M ne. Par plemeni; aiev je oči vidno {»odpiralo Karola v njegovem pustolovstvu, a njegovo potovanje vkozi Avstrijo je zelo alarmiralo onih par vci-mh legitimistov. ki so izvedeli za t in škof, pri kate-r» m s«- je najprvo ogta-il. pot»*m k.» je stopil in ogrska tla. je brzo-javil ministrskemu predsedniku, "da jp pripetila velika nesreča". Ministrski predsclnil:, grof Teleki. je skušal pregovoriti Karola. naj puil rdmiral Hortv. regent. pripravljen sprejeti ga. 1 fortyjev nasvt pa j' bil isti kot nasvet Teleki.i«, naj se vrne v Švi-eo, če pa bodo Švicarji pustili roter. K-iti < solidnosti nionarhističnegn razpoloženja \ politični »knpini. k' vlada^seilaj na Ogrskem, vendar pa ni š«' nobenega soptusia »rlede i/liir«* kralja. Vsi pa br»*z dvoma sopla-sajo v tem, da setlanji čas ni primeren za zopetni nastop Karola. — K"i kr-.« 1 j it« «M-sar j*- vladal niilijouoni pfnlanikov. ki -o s-»(la.j I{o-munei, Italijani. Juc«-!ovaiii. ( ehoslovaki »li 1'oljaki. Kak drnp o-grski kralj — eelo kak llal»>buržan — lii ne bil mu "en oil tako obsežnih spoiuino\. Zased«*! I»i laJiko pn-stol naroda osmili milijonov. i"» i spominja »ziriibljene udano>ti (»stalili milijonov, ki žive onstran meje. Povratek Karola pa bi gotovo prepričal ("elif>slovake.1 .'ugoslovaiie, Ko»iinn f iti Italijane, da so se zop^t prič He iutrige za zop*'ti>o ustanovljenj< habsburške dvojne monarhije? da je Budimpešta le prenočišč«- na poti na Dunaj. 0«rr»ka vlada razume dobro to nevarnost. " , ^ ^B pT' 1 Zasedenje prestola i «l strani Karola bi hrez dvo iia pomenjalo A" o j m*, in to je ogrski vladi dobro znano in prsv tak i tudi t >. da bi ( ne im«'la nolienejra /.aveznika in da bi je po prevratu izboljšalo. "Razkosanje Jugoslavije in s tem neizogibno združena obnovitev starega eesarst-J va pa bi pomenilo tiidi padec naše samostalne države, razpad češkoslovaške republike, za katero je umrlo na bojiščih vse«ra sveta toliko^ t.asih junakov . . . Ali si more sme kdo iz češkoslovaške manjšine > v Jugoslaviji želeti, da bi bila Jugoslavija, edini zaveznik ("VSkoslo-vaake. razbita ali vsaj oslabljena? — In to prav danes, ko pritiskajo vanjo i Rusi i Avstrijci i Madžari i Poljaki kakor v »»bljttbljeno deželo, ker so doma v svojih lastnih republikah doživeli pravcato državno mizerijo. * Ne, noben ideren i'ehoslovak. naj je kjerkoli, ne želi svojemu narodu novega tnjega jarma ter se ne posodi nikdar nikomur, da bi pomagal sovražnikom. C*e se nam v najbližjih dneh dokaže, da je bil Radič s svojimi tovariši resnično v zvezi z zamejuiini škodljivci Jugoslavije in s tem obenem tudi C'eskotilovaske. potem ne sme hiti ni-, ti en posten češkoslovaški republikar za Radieevo republiko. Zakaj, ta republika ni mišljena pošteno republikansko, nego naj bi J»ila lc*j orodge rušenja sli osisbljenja edinega češkoslovaškega spojenca, ta-^UgOjljjivije, in ry?^ p^e" h« J»roti samemu J —r Tako pišejo zagrebški Č. Olanek je bil napisan istega dne. ko je v Prapi govoril minister dr. Beneš. Skladnost mišljenja je popolna. Od usode jJugocdavije je v veliki meri odvisna nsoda Češkoslovaške in nasprotno. Močna Češkoslovaška je sreen tudi za Jugoslavijo. Dolžnost vseh zavednih Jugoslovanov je to spoznanje čim bolj širiti in utrditi. Dolžnost politikov, narodnih gospodarjev in kulturnih delavcev, prot»veti-.ih društev in zavodov je, da store vse za čim tesnejšo zvezo Juposluvije s češkoslovaško. Cas nas je iztrezuil in doba sentimentalnega bejslovanstva je za nami. Toda geslo "Zvestobo za zvestobo!" nam narekuje danes kruto spoznanje, da smo dj*ug na drugega navezani, sicer propademo, lirez močne opore bratske češkoslovaške republike smo osamljeni, z njo v zvezi smo močni in bopati. Red. mir in rešpektiranje zakonov v Jugoslaviji je na korist tudi med nami živečim Čehom. Mi verujemo, da hoče velika večina Čehov srečno živeti v srečni Jugoslaviji ter ji *vojo marljivost, — vztrajnost in sposobnost posvečati z isto vnemo, kakor bi jo posvečali Češkoslovaški. Obžfdujenio zato. da se je ob volitvah v Konstituan-|to pojavilo tudi precej Čehoslovakov, ki so pro*i državni disciplini, j V Vojvodini so premnogi Slovaki glasovali za komuniste, na Hrvatskem pa je ntnopo Čehov glasovalo za Radičevo stranko oziroma nje-!povo kmetsko republike. Izvoljena sta bila eelo vodja komunistov v •Nišit. Ceh inž. Beneš in radieevee Ceh Janeček v Požepi. Miioso češ-kili delavcev in uradn:kov v bosenskih rudokopih se je udeležilo tu-Jdi nedavnih komunističnih nemirov. Okoli 90 jih je bilo v poslednjih idneh iztiranih in poslanih prisilnim potom v njih češkoslovaško do-, tuovino. Iz Belgrada prihaja vest, da je vladala v parlamentarnih in vlad nib kropili zaradi takih pojavov liuda^ nesvolja ter da se razmišlja, Iri |li ne kazalo izpremen'ti člen 9. volilnega reda v tem smislu, da se dovoli vbodoče glaso\ati le državljanom države SHS. Titko bi bila pri dopolnilnih volitvah volilna pravica vzeta vsem državljanom Češkoslovaške. S tem bi bila pred vsem zadeta hrvatska republikanska seljačka stranka. Tak ukrep bi obžalovali, a bi ga vendarle v državnem interesu mor?1 i odobrovati. Zvestoba za zvestobo! Naša država ponuja Čehoslovakom dcTa. zaslužka, kruha, popolne socijjjjne enakopravnosti; zahtevati moralno tudi. tla nam kot prol i uslugo države ne poklic ojui j e j">, nepo delajo 'zi:iijo z nami v bratski slopi. Iz Slovenije. Protestni shod mariborskih invalidov. V mariborskem ljudskem domu se je vršil shod invalidov, ki je bil zelo številno obiskan. Bedno stanje teh revežev zasluži pozornost cele javnosti. Sprejeta je bila naslednja resolucija, ki »govorno pojasnjuje, zakaj so invalidi nezadovoljni. Resolucija se 'plaši; Invalidi mariborskega o-krožja protestirajo ponovno in z 'vsem poudarkom proti vnebovpi-jočeniu dejstvu, da se jih pusti po j krivdi deželne in centralne vlade že mesece brez |>od|H»re. Njihov položaj je v si c d tega dobesedno obupen. Invalidi vedo. da so vzrok njihovemu bednemu stanju nesmiselni feriuani centralne vlade ter zlasti nes|K>sobnost vodjo invalidskega urada dr. Brecija. ki je svoj urad tako zanemaril in za vozil, da nima še danes, vzlie doposlaniln uradni ni seznamom in vsemu drugemu prevzetemu nia-terijalu. urejenega aparata. Ta ,gospod je storil še to prdo nedo-i pustnost. da je v zaddrepi skušal pregovoriti invalide, da naj ne ! sprejmejo niti tisto malo podpo-'re, ki jim je bila po vladi določena. češ. da bo on pri vladi izpo-■sloval. tla >»e jim izplača toliko dinarjev mesto toliko kron. Ce mu je bilo res nekaj na tem. bi bil moral skrbeti, da se zaenkrat bed-, niin*invalidom izplačajo vsaj one j borne krone. Vemo. da je načel- i nik invalidskega urada tako rav-! jiial. da se nas v zadregi na lep lia-|čin odkriža ter obenem s tem pri-j j križa neurejenost svojega urada. .Mi nismo krivi, če on ni znal pra-; , vm-asno urediti svojega urada, če postavlja že itak slabe vladne fer-j inan^ kratkomalo na glavo. Kriv-| da vsepa tega ^>ada na ujega, na ! poverjenika za socijalno skrb in' na deželno vlado sploh, ki trpi tako nerednost. Invalidi zahteva-! inr», da se nam podpore redno in1 'točnejše izplačujejo en da se nam preskrbi primerno delo. ker noče- 1 !mo pohajati; hočemo, kolikor | nam je v svoji nesreči mogoče. | delati. Protestiramo obenem proti št eden ju na našo škodo. S pretve-; zo. da se morajo preprečiti aku-| jmulacije potlpor. se je sestavilo' nove sezname iz katerih se je črtalo nešteto očitno in dokazano potrebne invalide, ki so sedaj, |-ploh brez podpore. Pribijeino obenem javno, da se v drugih jugo-(slovanskih -pokrajuiah ne ravna |tako z invalidi; naf»^»rotno se tam j I podpore redilo in }>ra»vične*jše izplačujejo. Zbrani invalidi prosijo j I vse časopise, da prinesejo to resolucijo. da bo javnost o vsem pravilno informirana.- Za posledice, nastale vsled sedanjih njihovih razmer, pa prepuščajo odgovornost centralni in deželni vladi. • \ i Obmorske železniške zadeve. Poslanca dr. Josip II olio j ee in JoKip Klekl sta na železniškega^ ministra stavila interpelacijo, v kateri opisujeta neverjetno -slabo I gospodarsko Stanje f>lov. goric, posebno p« še Prokmuija, kjer je vsled dolgotrajnega prekida že-v \ lezniške zveze # Špilje—Ljutomer zavladala med ljudstvom velika nevolja in to j>o vsej pravici. Avstrijska republika nima nobene pravice, da ns\m zapira železnico med Spiljem in Radgono, marveč je po st.-germainski mirovni pn-godbi dolžna dovoliti naši državi ^svoboden tranzit. Da nam slabotna Avstrija, ki uiora napram ce-jlemu svetu nastopati kot prosilka, da ne pogine gladu, more kratko-jnialo zapreti obmejno železnico. J do katere in\a tudi naša vlaost naše države. Ako naša država ne bo kmalo uvelja-t vila vvoje avtoritete napram sosednji Avstriji, bo uglesojenee na Suhi bajar pri [Ljubljani, zagotavlja, da je bil 2. oktobra 1915 nstreljen neki Plo-■ rijaneie. baje iz Ljubljane. Upravitelj strelišča pa odločno trdi. dai ^e zabeležil vse datume in 4a tega dne ni bil uibee ustreljen. A tudi duhovnik ostaja pri svoj^ trditvi, eel, da ima vse one, ki jih Peter Zgaga Živinske potne liste imajo naši kmetje in trgovci z živino večkrat v rokah. Hrvatje listu pravijo Mar vinska putnica. Srbi pa Stoč-na isprava. Za Slovence ta list ve-za Hrvate vrijedi, za Srbe pa važi. Slovenec prilepi nanj kolke, Hrvat biljegovke, Srb pa marke. Slovencu so predpisane pristojbine. Hrvatu pristojbe, Srbu pa takse. katere Slovenes plača, HrVat poti miri, Srb pa plati. Slovenec je živine lastnik, Hrvat marve vlast-nik. Srb pa stoke sopstvenik. Slovenec potrebujte gonjača. Hrvat goniča, Srb pa sprovodnika. Pri slovenski živali se vidijo .posebni spoznatki. pri hrvatski osohita obilježja, pri srbski pa o&obeni znaci. ]Med slovensko živino nalezljiva bolezen, med hrvatsko pogibeljua pošast, med srbsko pa aaraza. Vse to je ujedunjeno na enem samem listu, katerega, ko je pritisnilo p^čat županstvo, v,Slovenji [»odpiše občinsko predstojni-štvo. v Hrvatski op<-insko poglavarstvo. v Srbiji pa opštinski sud. To je divno: Tri osebe, pa en Bog; trije jeziki, pa en narod! * * * Sedanja metla je dobra za to, da možki ni čisto nič razočaran, ko odloži nevesta po poroki jsvojo obleko. / » ♦ _ _ Zagovornik je govoril: — Go-spo pa to, da je samo v Angliji izšlo o njegovi knjigi št triindevetdeset knjig. * a * Blagajnik K. S. K. J. bo moral prihodnje mesece precej globoko posezati v blagajno. Sklad za bolniško podporo bo pešafl. Tudi smrtni slneaji bodo na' dnevnem rethi. Vzrok tega bo blaznost. Kajti le tnalo je med elani takih, ki bi mogli brez usodepolnih posledic prebaviti Majk Cegare-tuvo kolono. je na zadnji poti spremljal, z datumom in imenom zapisane. Ker si tu stojita nasproti dve enako tehtni izjavi in "bi mestni magistrat rad dognal vse ustreljence. se obrača na javnost, ako je komu kaj znano, da bi slučaj pojasnil, z osebno izjavo ali pismom. Nov denar v Jugoslaviji. Ministrstvo financ je sklenilo v najkrajšem času izdati papirnati derilir po 25 par ali 1 krono. De-! nar Imi tiskan v Zagrebu. ] Nov drobiž po 10 par osiroma, 40 vinarjev je že v prometu. ' Na seji mednarodne soeijali-! stične se je 24. febr. v ghunlem debatiralo o poročilu dr. Adlerja: Metode in organizacija razrednega boja. Skoro vsi govorniki so se zavzemali za mednarodno delovno skupnost socijalističnih strank. Zastopnik revolueijonarnih so-eijalistov Rusije Schreider je trdil. da je popolnoma napačno misliti. da predstavlja terorizem ne-i , izogiben sestavni del sovjetske moči. ter je želel, da se da socija-j lističnim državam oblika stivje-tov. Crisjiieu (neotlvisna socijalistična stranka Nemčije) je izrazil prepričanje, tla se pri prehodu iz gospodstva kapitalizma k soci-jalrzmu ne bo možno izogniti je govoril i» raz-jkolu in needinosti francoskih so-jeijaliatov in o poslodieah stavke. Nastopi! je oaločno za enotnost 'proletarijata. Problemi mirovnih pogodb v Versailles!! in St. Ger-uiainu se ne dajo rešiti z resolu-.eijami, temveč s skupnim nastopanjem. * A bra movie, zastopnik socialistične demokratske stranke Rusi-'je (menjševiki). je oj>orekal. da I bi bil sovjetski sistem edino sred-Jstvo, s katerim more .proletariat .doseči moč. Sploh pa prvi nosilci sovjetske ideje niso bili boljševi-:ki. temveč menjševiki, in boljšc-V ik i so bili oni. ki so se leta 1905. borili proti sovjetski misli. Grimm (Sviea) je dejal: Pri ■ustanovitvi nove interuaeijonale I moramo zahtevat i, da mednarod-1 iia razredna solidarnost delovne-'ga ljudstva daleko prekaša ua-'roflno solhlarnost. i Seja se je nato zaključila. !. Dopis. i Joliet, ni. Delavske razmere so jako slabe in kot razvklim. so tudi drugot 1. Kakor se sliši, bo št; slabše. Veliko se je govorilo, koliko bo dela. ko bo republikanski president. Jaz mislim, da je vseeno, naj bo ta stranka ali druga. Vse je enako. Kadar kapitalistom kaže več dobička, takrat delaj delavec noč in dan. Sedaj dajo delavcu le po par dni v tednu in to po osem ur, samo toliko, da ga izkoristijo, tla ne bo mogel zaštrajkat, češ. ko bo suli, ne bo zaštrajkal. Torej, delavec trpin, prehudi se in pristopi k družbi Slovenski Narodni Dom. Ta družba rdela na to, da bi delavcu koristila za boljšo bodočnost in izobrazbo našega naroda v Jolietu. Dragi čitatelj. poglej malo pretekla leta. koliko denarja se je nabralo za cerkvene svrhe! Sedaj so pa eno dvorano jkuirili, da bo škof še več dobička vlekel. To bo le v korist škofu, nam pa nič. Jaz nisem čez cerkev, ampak čez to sem in boni. To ni prav. da so kupili o^ Juda dvorano in jo škofu zapisali, ti ubogi* trpin delavec pa plačuj. saj tako ne bo nikoli plačana in nikoli slovenska. Jaz ne vem. tla morejo biti nekateri taki, da bi dali rajše tja, kjer v resnici nikoli nič ne ho koristilo. Zakaj ne bi kupil delnico, kjer bi imel dobiček sam. ne pa drugi! Ce kupiš delnico, ti je zagotovljeno, da nikdar ne izgubiš, ampak vedno več je vredna. Čitatelj. glej za korist našega naroda in samega sebe. brat za brata, rastra za sestro, ker bratje in sestre smo vsi. Kjer je sloga, tam je moč. Vdeležite se seje. ki se vrši dne 10. aprila ob pol osmi uri zvečei v Horvatovi dvorani na vogalu Hickory in Ruby ceste. Delničar Slov. Nar. Doma. FARMA NAPRODAJ. 224 a krov dobt-e zemlje, posejane *z deteljo, dovolj poslopij in vse tfos|>odar*kQ orodje. 31 glav govedi, 3 konji, 80 kokoši in rac. Za eeno in podrobnosti pišite na lastnika: Louis Skuhic, Ut^x 21, "Burlington. N. T. GLAS NARODA, 4. APR. 1921 ■ * ^ ~ — Bil je le »lučaj, ki me je uvedci kot gosta v častitljivi grad: koje-jra zgodovina je segala nazaj v čast' stare Lipe. .Moj obt*k v gradu je bilo pripisovati neki nezgodi z avtomobilom. Lastnik gradu in njegov šofer sta prišla v vrisku na neki loki >redi Vali greš gozda v Sologue. Zaman sta okušala spraviti .stroj zo|>et v tek. .laz sem prišel mimo' s svojim ponižnim avtomobilom ter ponudil svojo službo. Obstajala je v tem, da sem spravil M. Sa\tvrterre-ja domov in ou me je nato j »ovabil, naj ostanem pri njem pri obedu. Kraj je bil v resnici očarljiv. S terase, napravljene na vrhu nekega grička, je bilo mogoče videti jim vse strani preko eelega morja dreves, v katerem je bilo sentpa-tatn zapaziti odprta mesta ali pa močvirja. Gospodinja je vzbujala spomine na sultaue iz "Tisoč in ene noči" s svojimi črnimi očmi, med katerimi je nosila svetle to-j paze. Bila je g<*tovo prav tako o-čarljrva kot najlejiša izmed ženi I farun-al-Rasida. Napravil sem' par komplimentov te vrste gospo-1 du Sauveterre-ju. ko sva sedeli* sama j>ri kavi m cigaretah. # * • Vi st c omenili Tisoč in eno noč, — je rekel zamišljeno. — Moja povest bi prav lahko spadala v (o zbirko fantastičnih orien-J talskih »godb. — Bilo je pred desetimi leti. Ravnokar sem zaključeval svojo j vojaškojilužbo. ko mi je ka]>itan Mariugues. ki je poznal mojo ljubezen do pustolovstev, stavil po-j nudbo, da me vzame s seboj v j Afriko. — Na#vii eks|>ediei|ja w je izju-| lovila. !*o številnih spopadih nas je v neki noči napadel močan od-j delek Tuaregov, ki je ubil kapitana tei- vse njegove evropske to-' varršr / izjemo mene. Omedlel »eiu vsled neke rane, katero sem! dobil, ter tako ušel »plodnemu m»-sakru. * » • Ko s«- mi j«» vrnila zavest,] sem bil jetnik. Odvedli so me preko dežele, sledeč toka neke velikanske rek«*. Moja rana je bila glolioka, a ne zelo nevarna. Ce-lila se j«« kot jf pae bilo mogoče^ v onih okoliščinah. Tuaregi so me powadili na nekega velbloda Z dvema črncema vred. ki sta bila! tudi ranjena, ki pa bi delala iz-j vratna sužnja, kakorhitro bi zo-j pet prišla k moči. Ostali črnci, ki so ušli j.plošni1 moriji, so slediti j»eš ter dobivali le tnalo hrane in pijače. Tudi ranjeni ntso bili dosti boljši v tem natirti. a prihranilo se jim je vsaj velikansko muko korakanja V pa-lečcnt solile u. Z izj«-ui«> d veli. ki *ta j^xltf^rla in kojih trupla so vrgli krokodi-l o in v reki. smo dospeli v neko iimroško mesto. kjer so nas postavili napfiKlaj. Mene je kupil neki star evnuh, ki se je že umaknil iz svoj«-j»a jm^la l«-r m* jieeal s polje-' d»-Kt vom. živinorejo in rudar-stvoru v nekem *tarodavnem bakrenem rudniku, ki je bil že skoro popoltiotKa izčrpan, v katerem pa je on zasledil še eno žilo. Ta člo-\ek je bil zelo bogat. i b'\mib ml je poveril skrb za živali. Meni samemu je to še najbolj ugajalo.. Moj gospodar je bil. trdosrčeu. a zelo premeten. Ko je v klel, da *e hitro naiieim vsakega olj nnpričakovan način. Meti živalmi na posestvu evnuha je bila tudi neka ukročena levinja. ki je držala v primerni razdalji druge manjše roparske živali. Zadrževala je let>par-| de. šakale in hijene. Mislim, da bi •bila bolj popust 1 jiv*^ napram levom, a v onem okraju ni bilo ni-k a kili. Skušal sem at pridobiti naklon jen ost te živali, kar se mi je tudi i»oHrečik». kajti po šestih meneč iti ine je slepo ubogala. -j Nanjo sem utemeljil svoja upanja na beg. Ce bi kotel dospeti do prve evrupitke postaje, bi se mo- Naluralizacija pfejšnjii ne-prijateljskih tujcev. Nemogoče se je shodilo! Videli smo sliko nekega teunies-igralca. ki je iinel obe nogi na tleh. Beneševa izjava. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK €38 Pesa Ave. Pittsbargh, Pa. Dr. Ksler J« naj-■tareJSl slovenski zdravnik ipecja-11 s t v PitUburrhu. ki Ima 24-letno prakso v adravlje-nju vseh m očkih bolesnL Zastrupljen}« krvi sdravl s »U-•avit*.m ki ga je Isumel Or. pro£. Erllch. Ce Imate mozolje aH mehurčka po telesu, v irrlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite ln i »čistil ram bom kri Ne Čakajte, ker ta bo-1 »sen naleze. Vse mefike bdfezn! sdjavim po o-krajSa.nl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne Čakajte. temveč pridite In Jaz vam ga bom zopet pc .roll. Hyrosolo all vodno kilo osdravfm v 36. urah in iJcer brez operafUe. Bolezni mehurju, ki povzro&jo bo-tečlne v križu In hrbtu In vCastb tudi pri puKanju vode. ozdravim r gotovostjo. Revmatlzem. trganje, bolečine o-tekiln? srbečice, fikrofle ln druge ko-ž..e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem Času In ni potrebno ležati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam* •e lz starega kraja, zato vas lažje edravim, ker vas razumen slovenski Uradne ure: ob delavnikih od t. do « Ob n*d«11*h od • do S. Kje j.- JAKOP. CRBANC! Doma je iz Srednje vaari v Bohinju. Želi se soznati zanj glede varstvene zadeve njegovih nedora-slUi otrok Henrika in Lieopokla. Javi naj se sam oče, ali kdo drugi. ki kaj ve o njem. naj naznani upravništvu Clasa Naroda, S2 Cortland t St.. New York. N. V. (2-4—4) Dospelo je novo suho grozdje* Mnškaiel zalo gladke debela jagode, boksa 50 funtov $10.— Cipar grozdje največje in naj. ■ladkejše, ;agcde boksa SO funtov .............. $10.— Malo črno grško grosdje, zelo sladko, bok^a 50 funt. $8.— Pošljite $3.00 na račun vsake bo^se ki jo naročite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — M Cherry St. New York, N. T. THE NEW YORK EDISON C0MWKY Klektrleno znamenje prival.i prebivalce v vašo trgovino ter vam povspesi kupijo. Ves dan dela zn vas ter nadaljuje z rieloiu. k«» je v.-išji trjrovina ihntoči zsiprta. Ali vam izkazuje katerikoli prodajalec tako službo? Stojiite ilanes v iiiimj i ž. loži h». in uii vam Im-ujo i*ovi>da]i Še ve<* elektrieiiili ziiatuenjili. The N e\v \ ork Edison Company ^At Tour Service General Offices: Irving Place and i 5th Street Branch Offices where Electrical Appliances are displayed and demonstrated w Norfolk St for thc convenience of the public ( ^ Fj?t ^ ^ 4Z+ Broadway 124 West 4id St Fjm i*9th Sr 10 Irving Place ,5, East Sfith St 555 T remont Ave COLU^ffilA OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — ^^ . PLOŠČ V VSEH JIZL GRAMOFONE Kin- brezplačne oe- kike dobite pei: VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., C0REHHU6H, PA. Naturalizacija. 26 ČLEN V. O zločinih In obtožbah. Nobeuc osebi' s»- ue «ue držati, da ,sp zagovarja radi ua^Iavut«ra air drugega grdega zločina rasven im obtožniti* velike jnirote. raz- veh v »lučajih, ki a^e j»ojavij«> pri uilali na kopnem iu itu morju, v liiilic-i. kadar je v dejanski služIli ali pa v fasili vojne ali ja\-ne iievaniojtfi: tudi se ne sme iste osel>e izpostaviti. radi ist«*^a zločina, dvakrat nevarnosti zji življenje in ude: tudi se ne sine prisiliti, da i»i bila v kakem kriminalnem slučaju priča proti sami s«*!»i: ne sme se oropati življenja, prostosti iu lastnine brez primernega iwistav-nesu procesa. Privatne lastnine se ne sme prevzeti v javno u]«»ralK> brez primerne odškodnine. -p C'LEX VI. O kriiuinalnfm zasledovanju. - — I*ri vseh kriminalnih zasledovanjih naj ima obtoženi pravico do bltrejrsi ln jarnp^a f»f>-sto|anja jiostavi ter' ga informirati ghnle narave in vzroka oh-tožlK«. Obtoženega je treba konfronHrati s pri-nimi proti njemu. Ima pravico prisilno pridobiti si priče s«'bi v pril ter biti deležen pomoči svetovalca pri obrambi. f'l-EX VII. O porotnih obravnavah v civilnih slučajih. V civilnih slučajih, v katerih bi vrednost v sjK>ru prekašala dvajset dolarjev, naj se ohrani pravico |N>sto]iaiija ]iotom porote. Xoltenc-ga dejstva, rešenega i*otom iiorote. se ne sme nanovo preiskati od kakega sodišča Zilru-žfnfh držav, razven soglasno z določili navadne i»ostave. * / ✓ r-LEX VIII. O jan^mh, globah in kaznih. janiščin ne sme zahtevati, niti naložiti prevelikih glol» ali izreči krutih ali nenavadnih kazni. C I.EN" IX. Pridržane pravice. Naštevanja gotovih pravic v ustavi ile Združenih držav se ne sme razlagati tako. da je razširjena na katerikoli proces. im» j dostavi In enakosti, ki je bil pričet »H nadaljevali i»roti kakemu iz Združenih držav od strani državljanov kake drŽave ali «»! strani državljanov ali podanikov kaki- zunanje države. , ' • Krni kongres, prvo zasedanje, dne IT. oktobra lSCtt. (Nadaljevanje sledi.) Romance iz puščave. __Francoski opisal J. Rosny-Aine. i nost le v in je ubranila veeine teh - nevarnosti. „ | Ko sem napravil ta sklep, sem - zaključil treniranje živali. Laliko - sem jo razdražil ter napravil bes-|no, a jo zopet hitro potolažil z ■ znamenji in besedami. Ilazentega i pa sem prav posebno skrbel za . nekega velbloda, ki mi je med j vsemi najbolj ugajal. i ► j Moj beg je bil določen na ko-i net oktobra, kajti ol> onem čaj»ii je najbujiša vročina pojenjala. | | Odpravili suio se, velblod, levi- ■ »ja in jaz v neki krasni noči. ko i je bilo nebo posejano z neštetimi (zvezdami. Vse je šlo prav dobro. I Nekaj j>sov nas je spremljalo ne-^kaj časa. a ker so me dobro po- i znali,' so se konečno vrnili. . • Bili smo žt- nekaj kilometrov proč esede w^ya napolnile z ve-'ieljetn in tipanjem. Združena sva bila s Fatnio soglasno z zapovedjo Ulama. Močan oddelek pa naju je itftto spremil ?*kozi puščavo v civilizacijo. . : *. • 1 Njegova žena se je zopet poja-.vila. vodeča za roki deklico in j dečka ki «*ta bila oba čudovito' lepa. 'I — Ali ni bil Bioj doihijaj tak kot T»*»č m ene noči? 1 j — Ootovd. — sem odvrnil ^az ter "zrl na mlado ženo in mična otroka. — Prav nič bi se ne začudil. če tki nltšat niuezima oznanjati J najvišjega stoipa gradu uro «0- ' _ 1 x t iAi -t i Difterija ali daviea je bolezen, ki ogroža zlasti šolske otroke. V ^ mestu New Yorku stotine umirajo vsako leto in tisočero otrok je bolnih za njo. Zdravstveni oddelek (Department of Health) je končno našel primerno pot. kako bi se ti otriwi rešili potom cepljenja zdravilnega preparata, ki naj jih obvaruje pred boleznijo. Ta državni urad je zaprosil 11 ew-vorško podružnico Ameriškega ' Rdečega Križa, naj ta prevzame nalogo, da se ugotovi potoni poizkusov. kateri otroci v otroških vrtcih in nižjih razredih so v -nevarnosti, da oboli jo za difterijo. Oni. ki »;» ogroženi, bodo zavarovani pred boleznijo, ako njih šta-rrši dovolijo, da se cepljenje izvrši. Zlasti med mlajšimi otroci je daviea najbolj smrtonosna. 95 od 100 izmed onih, ki so umrli za njo lani, so imeli manj kot 10 let. Rdeči Križ je določil* 4 zdravnike, 5 bolničark in 5 uradnikov, da izvedejo ta boj .proti difteriji v javnih šolah. Department of j Health je mnenja, da je mogoče! popolnoma zatreti to bolezen, ako le sta riši hočejo sodelovati s tem, da dovolijo cepljenje svojih otrok. I . Jugoslavija spfejme na-daljnih 10,000 ruskih beguncev. 1 Ameriškemu Rdečemu Križu se poroča iz Carigrada: Jugoslovanska vlada je pritrdila. da sprejme uadaljuih 20.000 ruskih beguncev iz Kritna, in dovršile so se vse predpriprave za njihovo izkrcanje v Kotoru ob dalmatinski obali, od koder bodo poraznieščeni po raznih krajih v notranjščini. Ameriški Rdeči Križ zatrjuje. , da je Kotor, ki je bil poprej voj- , no pristanišče za Avstrijo, dobro j preskrbljen s poslopji v zadostnem številu, da se vsi ti begunci ( spravijo pod streho, in da od bliž- ' njega mesta obstoji železniška že- ! Mvniška zvt«a v notranji del dr- ' zave. Be giuiei bodo vkrcani iz prena-] iwilnjeuih taborov pri Gailipoli * . * Ameriškemu Rdečemu Križu se ] poroča iz Belgrada: ^ plačilo starega dolga, ki ga Srbija dolguje Rusiji, je jugoslovanska vlada ponudila posebno , pomoč ruskim beguncetn iz Kri-tna. ki so izurjeni rokodelci in ki , želijo postati jugoslovanski državljani. Ameriški Rdeči Križ v , 'Carigradu trdi. da ;'ta jioiiudba je eden Izmed najbolj konstruktivnih prispevkov za rešen je begunskega vprašanja * \ -Jugoslavija bo nudila beguii-' eetn vLs«iko menjalno ceno za ruske rublje, da dobi na ta način sredstva za plačilo svojega ruskega dolga.. Dodatno bo dajala Ju-(goslavija Rusom olajšave glede IxitnHi listov in jim pomagala, da se naselijo tam. kjer je p .^»bna jiotreba po tesarjih. kovačih. (strojnikih iu s viličar jih. Jugoslovanska vlada ne pričakuje ni kak i h težkoč glede asimilacije teh Rusov, ker sta si ruski |iu srbski jezik precej podobna. (Nek slovenski vojni kurat, ki »te je tekom vojne nahajal r Karpatih. kjer je imel priliko pogo-; varjati se z ruskimi vjetuiki. je, pittal v nekem ljubljanskem listu da. ko euj«š pravega Rusa govoriti, misliš, da imaš pred seboj kakega dolenjskega korenjaka.> | -- Rimski nfinišfrski svet je odločil,' da se proglasi preki sod po vsej Julijski Benečiji. — ? — AH Italijani niso bili preveč zadovoljni s "tedeumlaudo" po raznih kra" ' jih, kjer so slavili svečano aneksi--jo? \ \ Slepe mMSL ! I Kakor javlja 4 * Journal des De-, bats" italijanska vlada ne bo mo-izgnati iz Italije princa Siksta1 ' Bourbouskeg-j. lcer se nahaja v Parizu. Princ je izjavil, da Pariza1 žc fefrri mesece ni zapustil. Stahn je celo v neposredni bližini itall-jntif4cega poslaništva. Iri in se m«, ralo pač prepričati, da princ.ieiril bil dolgo časa v*Italiji, , ■PraKos flstankov ameriških * vojnih žrtev. j ^i^'eio se je s prenašanjem smrtnih ostankov padlih vojakov jk velikega ameriškega pokopališča v Romagne na Francoskem J kjer počiva preko 22.000 trupel onih, ki so žrtvovali svoje življenje na Argona h. Prevažanje trupel se bo vršilo s kar največjo hitrostjo. in zamuda more nastati le vsled neugodnih vremenskih razmer. Zadnji podatki izkazujejo, da je bilo vsega skupaj 75,882 mrtvili onstran oceana, od katerih se' je že preneslo v Ameriko 1:3,616.' Vojna uprava je dobila glede 19 tisoč 861 trupel^ prošnjo s strani pokojnikovih družin, naj se do-vli, da .truplo ostane na Francoskem za vedno, ali to število se' ■stalno menja. Končna določena j navodila so prišla glede 50,040 trupel, in je še 28.842 mrtvih, glede katerih ni še določeno, kje bodo stalno počivali. Od vseh "mrtvili le 1240 ostaja ;še neidentlficiranih. Od skupuega! števila računa se, da ostane 40 od 1100 za stalno onkraj morja, do-čim se 60 od 100 prenese v Ame-j riko na zahtevo sorodnikov. S prihodom vsakega parnika. ki prevaža mrtve vojake, vojni od-deelk (War Department) prejema s strani sorodnikov groumo število pisem, v katerih izražajo svojo zahvalo za način, kako so bila trupla odposlana na njihovo zadnje potovanje. Češkoslovaški minister zunanjih zadev dr. lJeneš je izjajyi! zastopniku lista "Petit Parisieii", da se je v mnogih točkah sporazumel z italjanskiuii državniki. Govorilo se je o tem. kakšno stališče naj se zavzame napram Avstriji, ^Madžarski, napram Habs-burgovcem in napram Rusiji. Načela italjansko - češkoslovaškega1 dogovora se bodo sestavila, nakar! se bodo vsi ti problemi razpravljali na predvideni konferenci v j Portorosc. Z vzpostavitvijo pro-j dukcije iu izmene blaga bo zasi-j guran razvoj vseh srednjeevrop- j skih držav, tako da ne bo nihče j pri tem izgubil svoje politične ne-i odvisnosti. Na ta način se bo re-' šila tudi Avstrija. Avstrijci bodo morali začeti pomagati si iz lastnih virov. Velesile jih bodo pri tem podpirale. V pogovoru s sot rudnikom pariškega 1 'Matiua" je izjavil dr. Beneš. da je prišel do spoznanja, da se more Avstrija dvigniti samo s pomočjo svojih lastnih sredstev. Neobhodno je potrebno, da vzpostavi Avstrija zveze s svojimi sosedi. To je izhodišče, če »e hoče zopet oživeti trgovina. »S temi glavnimi točkami se mora predvsem pečati konferenca v Porto-rose. Občsk dr. Beneša v Parizu je imel namen, poprašati francosko vlado o načrtih za vzpostavitev Avstrije. 1 — "Velika odkritja." Pariška "Libcrte7' piše v daljšem članku. e privede par lament ar ja in podal se je v pro>torno, pod Karolom IX. opremljena sobo. ki je izgledala zelo resno. Dva kandelabra sta gorela na kaminu ter metaJa slabo lue jo veliki sobi. Alkova, ki se je nahajala v bližini, je bi'ia skoro popolnoma zajrriujena v temo. Ali ste tukaj. Nanon — je vprašal Canolles. S hropečim glasom je odgovorila, da je na mestu. V istem trenutku je bilo čuti zunaj korake. Poslanik je vstopil t«T >lcdil spremljevalni s pogledi, dokler ni domneval, da -se nahaja s;,m v družbi Canollesa. Nato je dvignil svoj klobuk ter vj-gel plašč n:iz;ij. IMavi lasje so se takoj vsul i po ramenih poslanika in Canc2-le* je takoj spoznal njem žalostno lice vikointese de Oiiiibes. — ftckla sem vam. tla vas boni zopet našla in držala sem svojo besedo. — je rekla. — Tukaj sem. Canolles je skleiul obe svoji roki v nezavestnem čutu; preseneče-* ejpa, omahnil na stol ter zamrmral: — Vi. vi... .Moj Bosr, kaj ste storila iu kaj hočete tukaj? — Vprašati vas Močeni, ee se še spominjat*1 name. iSaron de Canolles je vzdihnil. si pokril z obema rlokama obraz, kot da hoče začarati to očarljivo, ol»eneni neljubo potstavo ali prikazen. Naenkrat um je poslalo vse jasno. Vedel je. /akaj se je Nanon t i c da. zakaj j»* hotel i biti navzoča pri tem sestanku, "kajti v osebi parlamentarja je spoznala svojo tekmovalko. Vprašati vas hočem. je nadaljevala < 'aire. — če ste pripravljeni izpolniti obveznosti. katere ste prevzeli v oni majhni sobi \ Janliiav. prositi kraljieo za mipust ler stopiti v službo prince-sinjef 1'nntiui vas. >uolčite. madama. —- j«* vzkliknil Canolles. < !air«- s*, ji« ..tresla vspričo izraza strahu, ki je ležal v besedah, barona. nemirno zr'a krog t»*r vprašala: — Ali nisva sam*< * — da. madama. — j»- ««lvriiil Canolles. Ali pa ni mogciče, da bi naju kdo čol st*-ne?- Mislila >efii. «'i j«- zidovj«- Si;iuM.;~orge ^uočiiejše, — je (hI-\rni!a » iaire smehljaje. * anolb-s ni vitle! nohtnega odgovora. l*i i- a M'iii. l.i va-* vprašam. - j«- nadalje vala <"laire, — za-i aj i nt >n!a ni'-i - \r <- vas v o-inih ali dletih dnevih. tekom ka-lirili liiiuiili tukaj slučaju«* sem izvedela. «la jnjveljuje lu- kaj i-iovek. ki .)•■ š*- preti dvanajstimi dnevi izjavljal, da je neini-b -t. v katero je pa I« I. zanj sreča, ker mu j«- s tem dovoljeno posvetili svojo močno » »ko ter vse, kar ima. stvari, kateri pripadam jaz. — Nanon ni uiO'_ria izogniti kretnji, v sled katere se j«* Canolles stresel ter s«- vikointesa de Cuuktt obrnila. * — Kaj je to .' — »e vprašala. Prav nič. — j«* odvrnil Canolles. — to je navadno pokanje, kot pa je vedno opaziti v sobah s starim pohištvom. - Ce je kaj drugega. — je rekla Claire ter položila svojo roko na rame Canollesa, — potem mi to povejte, kajti brez dvoma razu n.ete. kake velike važnosti je pogovor, kitmga hofteffl imeti z vami in kako važni so bili vzroki, ki so me napotili, da sem prišla prav do vas. < anolles je obris. 1 pot, ki mu je stopil na velo, skušal nasmeh i:iti se ter odgovoril; Govorite, prosim vas. — Hotela snu VdS torej opomniti na obljubo ter vas vprašati č* imate namen držaU jo? — Madama. stvar je postala nemogoča. — In zakaj T Ker so izza onega časa nastopili številni nepričakovcani do g<»dki in ker so bile ypojene številne vezi, katere sem smatral za pre trgane. Mesto kazni, o kateri sem domneval, da sem jo zaslužil, mi je podelila kraljica nagrado, katere nisem zaslužil Danes sem zvezan s stranko njenega veličanstva vsled ... hvaležnosti. Bilo je čuti vzdih, ki je prijahal iz ust Nanon. kajti ona je brez dvoma pričakovala drugo besedo kot ono. ki bila izgovorjena. Keeite, «la vas je napotilo k temu slavohlepje. gospod Ca tiolles, in jaz vam bom vrjela. Vi -ste plemič in v starosti osem in • :vajs«'tlh i«>t so vas imenovali podpolkovnkom in trovernerjem trd-It.lave Tu je lepo ill to mi je znano. To pa je Je naravna nagrada /a vašo uslugo. Te tisi upe pa lie ceni le gospod ilazarin... Madama, liikakc besede več, prosim vas... Oprostite mi. go>pod moj. a v teiu slučaju ni več vikoniiesa o« < '<«inl>ex, ki govori z vami. temveč odposlanka gospe princesinje, ki mora izvršiti naročilo. poverjeno ji ler zaključiti svoje poslanstvo. — — (iovoiite. madama. — je rekel Canolles z glasom, ki je bil bolj podoben stokanju. (iospa princi1 sinja, ki dobro pozna čustva, katerim ste dali i/raza v Chantilly in pozneje v ,Jaulnay. hoče na vsak način izve deti, kateri stranki v resuiei pripadate ter je sklenila vsled tega po-s ati k van* pa rl« m eu ta rja, ki naj bi se informiral o tej stvari na li < i: no-stu. Ta po-sel sem prevzela jaz sama. Mislila sem/da bom laž-.}" opravila celo delo ,:az ki s«-m .seznanjena z vašimi najbolj skrivnimi mislimi___ Hvala vam, madauia. — je rekel Canolles. več kot v zadregi, I ajti čuti je bilo prav razločno hropenje Nanon za zaveso. Cujie torej. k:»r vam predlagam v imenu gospe priueesinje, kajti čr Ki ve to zgodilo v mojem imenu, bi bila eela stvar ravno o-bratna. j»» nadaljevala Claire s čarobnim usmevom. -faz en jeui. — je rekel Canolles, z mrkim glasom. — Vi izročite trdnjavo Saint George profi enemu izmed treh pogojev, katere vam stavom na razpolago. Prvi i*>goj je. — a treba "" s|,,,iii!;iii da ne govorim v svojem lastnem imenu. — svota dvesto tisoč liber. " * Madama, ne pojdite naprej, — je nadaljeval Canolles. ki je »kušal napraviti kom*e eelemu pogovoru. — Kraljica mi je poverila poveljstvo. To poveljstvo je otok Sint George in tega bom branil do svoje smrti. Spomnite *e na preteklo«t, — je rekla Claiie žalostno, — kajti »estanku ste rekli, da boste zapustili vse, da dedite me-< ni ter ste že držali *pero v svoji roki, da prosite za odpust ouega. katerega hočete braniti «: svojim življenjem. — To sem lahko ponudil, madama, ko mi je bilo dano še na prosto voljo, da si izberem svojo pot. Danes pa nisem več prost ... — Vi niste več prosti 1 — je vzkliknila Cisire ter obledela. *— ^az tega ne razumem. Pojasnite mi bolj natančno. — tem hočem reči, da sem obvezan s svojo častno besedo. Dobro, torej eujte moj drugi predlog. — Zakaj.' Ali vam nisem že ponovil, da sem trden v svojem kJepu! Ne skušajte me še nadalje. — Oprostite, gospod moj. — je odvrnila Claire, — imam naročilo ter ga moram izpolniti do konea. — Storite to, — je mrmral Canolles. — a resnici ua ljubo rečeno ste zelo -©kruta. — Zahtevajte svoj odpust in mi bomo potem lahko izdatnejše upi i vali na vašega naslednika kot pa na vas. V enem letu ali dveh stopite zopet v službo pod gospodom princem iu s činom brigadirja. Canolles je žalostno zmajal z glavo ter odvrnil: — Ah. madama. zakaj zahtevate od mene le nemogoče stvari 11 — Meni odgovarjate tako? V resnici, jaz vas ne razumem, go-j spod. Ali niste bili že pri tem, da podpišete svojo prošnjo za odpust? Ali niste rekli oni, ki je bila takrat pri vas ter vas poslušala z ve-j sel jem, da prosite za odpust prostovoljne ter iz. dn^ svojega srca* Zakaj bi ne storili tega tukaj, če to zahtevam od vas ter vas prosim tega, kar ste sami predlagali v -Taulnav Vse te besede so prodirale kot bodalca v srce nesrečne Nanon in Tanolles je vedel za to. — Kar bi bilo takrat dejanje brez posebnega pomena, bi bila danes izdaja, grda izdaja. — je mrmral Canolles. — Nikdar ne bom predal otoka Saint G« orge in nikdar ne bom p-osil za odpust. — Čakajte, čakajte. — je rekla Claire z najbolj nežnim glasom ter se pri tem ozirala naokrog, kajti ta odpor od strani Canollesa se ji je zdelo malo čuden. — Cujte torej še zadnji predlog s katerim sem hotela pričeti, kajti vedela sem ter si rekla vnaprej, da boste o-s?ala dva zavrnili. Mi.terijalne prednosti nimajo nobene oblasti nad vami in srečna sem v tem prepričanju. Vi potrebujete druge nade kot one slavohlepnos'i in premoženja. Pleme?iitJ nagibi zahtevajo plemenito nagrado. (Sjte torej ... — Za božjo voljo, madama. imejte usmili« nje z menoj. — je \;:kliknil Canolles i er napravil kretnjo kot d^i >c hoče umakniti. Claire pa ga je zadržala ter rekla; (Dalje prihodnjič.) Hrvati proti Slovencem. Rusko-rumunska pogajanja. liuniuiLska vlada so strinja s tem, da se brni** vršila rusko-ru-muuska pogajanja v Kevahi. Ru>ii bodo v najkrajšem času imenovali svoje zastopnike. Ne skrbite za delo! DELO NA FABMI želi dobili mladenič. Pišite in povejte plačo. \*ash>v: John Hribar, !»7 St. Mark s Place, New York, N Y- ' (1-4-^4) Pojdite v Nossokoff's Internation Barber School ter se naučile brivske obrti. Tudi v Kvropt zahtevajo to delo. Če vrnete tju. Ml imanio l.ady Itarber Shop M. NOSSOKOFFS 1202 Penn Avenue Pitt'sburah. pa. Važno za potnike! Jugoslovanski konzulat nam jf poslal naznanilo, v katerem pravi, da se bo pristojbina za potne liste nekoliko zvišala. Tozadevno naznanilo slove v slovenskem prevodu: Tem potom se obvešča vse pri zadete, da bo od 9. marca naprej taksa za legaliziranje dokumetov ameriških državljanov kot tud državljanov kraljevine Srbov i Hrvatov in Sloveneev, ki ne do J kažejo svojega državljanstva ? potnim limoni, $2.40 za vsak do kument. Ta izprememba se je iz vršila na temelju zakona o taksal Lu praviee odnošajev med na*;: kraljevino in Združenimi drža vami. Naši državljani, ki se žele izko rLstiti s postavno takso enega do larja za legaliziran je dokumeen tov. naj vedno dostavijo tudi Ate vilko svojega potnega lista in da turn zadnjega vizeja, če jim ni /< rok potekel, da hi bilo na ta načh mogoče izvršiti kontrolo. Če je p; rok |»ot«»kel. nuj p»»>!j»*jo potu list v podaljšanje. < istočasno naznanijo s prošnjo z; j potili li»t. či« -»o pa že t«» gorili naj povdarijo v prošnji /.a legali (ziranje. KRETANdE PARNIKOV kboaj približno odplmjsj« u _new yqrka. LEOPOLDINA , t aprila — Havr« ADRIATIC ' 6 aprila — Cherbouro KRES. WILSON 6 aprila — Trtt MAUPETANIA , 7 aprila — Cherbouro LA TOURAINE t 7 acma — Havr« BtLVEDERE 9 aprila — Ti« KROONLANO j • aprila — Boulogr e ROTTERDAM • aprila — Cherbourg AQUITANIA 12 aprila — Charbouro ITALIA 12 aprila — Trat ROCHAMBEAU 12 april« — Havr« PESARO 14 aprtla — Genoa ZEELAND I6 aprila — Cherbouro OLYMPIC 20 aprila — Cherbouro FRANCE 20 aprila — Havr« CANOPtC 20 aprila — Genoa SAXON IA 21 aprila — Cherbo.ro RYNDAM m aprila — Bouloane SAXON IA 26 aprila — Cherbourg ROU8ILLON ?8 aprila — i-iavr® BERENGARIA & aprila — Cherbouro N.AMSTERDAM 30 taprlla — Bouloane CHICAGO 30 aprila — Hcvre LA LORRAINE M aprila — Havre FINLAND 30 ao-lia Cherbouro AQl"TANIA 3 ma-ia — Cherbouro NOC1DAM 7 mala — Boulogne LAFAYETTE 7 mala — Havr* LAPLAND 7 mala — Cherbouro CRETIC 11 rr>a'« — Genoa MAURITANIA , <2 mala — Chertx>uro OLYMPIC ] 14 mala — Chcrbou-* KROONLANO i '4 mala — Charboura ZEELAND | M mala — Cherbourg AQUITANIA '»4 mala — Cherbourg ^ Grozdje! Most! Grozdje! Mošt! j aiš lUrOka^io jriko prvovrstno rroni> (korantK) 1>M funtov $14.00 I Ild*-čka.*to kaliforrijsko. muk. zrnj* ikwuU) 1«0 funtov (15.00 J I Belo Kalifornij. najbolje vnte ntndje imufikatfl) funt. S22-00 , KaJUomij. miiii«- »Uarb-r .» | « f ant $27 00 j | n,oSt- VT.ap.ej $2u W> si-, vaakih t^tdea«c eaion. I ! Kdeče barve *-ria ortc* $1.00. en funt $1100. j DALM CALIFORNIA GRAPE CO I ^CORTL^NDT STREET NEW YORK. N. Y. I FRANK IAKIER »TATE BANK $2 Cortlandt St.. New York -—-i- French Line 1COHPAGHIE 6EKERALE TMNSATUKTIQUE jV JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE CHICAGO .................... 5. aprila I ROCHAMBEAU ..........................12. aortla BOURDON N Al S 19. aprila FRANCE ......................20. aprl a LA LORRAINE ... 30. aprila NARAVNOST DO HAMBURGA. NIAGARA .................... 7. m«!« NEW YORK - VIGO - HAVRE. ROUSILLON ......7. maja Direktna železniška zveza Iz Pariza v vse glavne točke Jugoslav! ie Hitri pirmki m štirimi in dvem - vliako-T»a. Poseoe«« zastoonlH Jugoslovanske vlade bo pričakal cctnlke ob prihodu na* :«h BjrniKcv v Havru ter iih tečno o J -premil kjirer so namenlenl. Parmkl Francoske črte so transoortlrell tekom volne n* tisoče čchoti./alklh vo« laov brez vse neorlllke Za šlfkarte In cene vorašafte v 9RU2BSNI PISARNI. 19 Stati 11, N. T. C al oa orl lokatuth aoentlh. NOVEi COLUMBIA PLOŠČE 85c Slovenske. E4C&S) Mili zvonček, pet j« > Naprej z««tave slave. ElCfS»l Na tujih tl^h. pet^e. ) Ko bi moj ljubi ved«l. EA845> Se enkrat Te obiajnem. ) Nedolžno oko. pet te EUltl HiUBBiajsterca v tejatru. 1 špt-ia pečenko jedla. Šaljiva. E45-M) la In Micka iz I>omžal l Zaljubil ne je- vraJ*eo. ftaljiva. E4&SI> Pružirek«- sladkosti v Ctevelandu ) Od kod je Špela domu. Šaljiva. Nemška vojaika godba« Eliil) Roseeicer mar?. vojaSka. ) Aus dem Hoehjrebire. -ralcer K<2J2i I*rummer« rarade nuri )Mill«*r daujrhuo- of the forest. Kade Oe*terr*ich militaer mar*. ET»*00j SH Rfeinu-nt. marS. ) Pnatillon marš vojaSka. Xa zdravi pohod, maj-š. > Jeste w pevidam. marš. Po dolgem ftisu smo d-^biH prare nemSke ploZče. voja-^ka go^0.00 do $373.00. c«'nik v vseh jezikih Tam Krijemo brezplačuo Ko naročite blago, nam dajte točni cspressni naslov, na blago prej dobite. Naroobo in denar (money order) poSjite na: IVAN PAJK, 24 Main SL, Conemaugh, Pa. ..................................................... CENIK katere KNJIG dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St. New York Poučil« knjig«. Hitri računar 50 Nemški abcednJk . 3d Kem&ko-an^lelki tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 SloveiLBko-an^leiki slo. var, trdo v platno ve> aan - 150 Slovensko-nemški slovar (Janežič Bartol) 4.00 8lovetiako-nemaki slo. ▼mrttk 1.00 Ne t Ameriko. Šteti del Lts Gledališke igre. Revček Andrejeek .50 Zabavne in rasne druge knjiga. Amerika in Amerikan- 5.00 Knjiga ra lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli z orožjem 50 Zbrani spisi Jakob Aleaovec Kako sem se jas likal. Prvi del 129 Drogi del 1^5 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del L50 Zemljevidi, Združenih držav .25 Celega sveta .10 Kranjske dežele .10 Zemljevid Evropa .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, HI., Kacs., Colo., Mont Pa., Minn., Wis., Wjo., W. Va., Alaska ™ki po .29 Motitveniki. Rajski Glasovi, v platn ovezano .90 v usnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, v platno vezano 1.00 v usnje vezano 2.00 v kost vezano 1.80 ,2-JiLi_£.. ! R;i«I !»i kj*> nahaja in«»- i j.i žena ACXES P\\V\ Tiila jt 1 v Pa., /a l>ai>ic«» iti 11. 1 fel»ruar.ia j*- otKla litv.iia- liokam. -laz :ti<»r;itti pn»:lali ii ' l«»v. naj mi na/naiii. zal kar inn dani nasrrade. — Anthony Pire. Box {'ortair«\ Pa. (1-4—4) naznanilo. Rojakom v West Va. se nazna nja, da jih bo obiskal rojak Josip Cerne, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, vslec česar ga vsem priporočamo, da ma gredo na roko. Uprava GLAS NARODA. V zalogi ga je le še sto iztisov! Slovensko-Amerikanski Koledar xa leto 19Z1 i poitnino vred Naročite sedaj! Cosulich črta Direktno potovanje v DnbravnDc slavlJI. Breiplafno vino potni konj S. raxreda. PREDNO SE ODLOČITE m trojo družino sorodnika al) prijatelja naročiti vozni tiatek, ali poalati denar -v domovino, da ai (ta potnik mam kupi, piiite naj prvo za tozadevna pojasnila na zna co in zanesljivo trrdko FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortlandt 8t . New York AMERICAN, LINE Direktna služba NEW YORK - HAMBURG Veliki moderni oarrtiki na dva viiaka. M ANCil 1*RL.\ MONGOLIA MINNEKAHCA (uov) stmii iretU ' raired. 14. aprila 28. aprila 1* maja Najkrajša in najbolj pripravna pot. Prevaža se potnike prvega in tretjega razreda. Potnikom m tjeKa razreda strefcjo v veliki obt-dnici steward! pri jeili. Zsjprte zol-»- rezervirane za. ženske in otroke. Vprašajte pri kompanijski pisarni 9 BROADWAY. NEW YORK a|j Dri iokalnem aqentu. I^A.1 L SSpawc Naravnost iz New Yorka in Bostona v Italijo V NAPOU -^GENEVO^j- "POCAHONTA5" ^dpfi^ 9? aprila - 19. maja _ "PRINCESS MATOIKA" odpluje 21. aprila — 2. junija Imartiu adebnoalL —— Izborna služba. Cmm v Napelj: za kabiae ed naprej. Za tretji razred $»5.M 1 bi y, New Yarfc. Telefon: Rector 6300l j GLAS XA'ROD.V. 4. APR. 1921 Opomba: Narožflom je priložiti denarno vrednoet, ▼ ffutorlni, puitnl —mini aH pf|*nfh t^t* Slovenski Ntsrod piše: V Zafjrebu izhaja tednik z naslovom "Cnjino!" Baje že V. leto. Hrvatje merajo imeti okovane želodce, da prenašajo tako hrano, kakršno jim ponuja to korito naj-gruisnejših pominj. Kar je mogoče pobrati najbolj bedastega in surovega najde prostora v tem tedniku. Glavno pa mu je hujskanje froti Srbom in smešenje Sloveneev. Mi smo jim inferiorno pleme, ki ga ni smatrati za resno, nego je kvečjemu komično. Hrvat je gospod. Srbi~anec je lopov, a Slo-J*'em*c tepee. Iu "Čujmo!" si domišlja, da je najduhovitejši sve-Itovni list! V 5. broju piše o jugo-1 blo^enskih himnah po naših ljudskih šolah. Trdi, da se mora naša, t. j. hrvatska, deea učiti naj-preje srbske na to slovenske in končno hrvatske himne, ako preostaja zanjo časa. In "Oujuio!" se Ijnti, ."eš da se po tem ukazu po-slopa le po hrvatskih ljudskih šo-iali. Po hrvatskih šolali učitelji "iipravo barbarski provadjaju ličen j** čiriliee", dočim so v Srbiji uvedene za III. in IV. razred nove .T ni če ve kn'ige, ki obsegajo le srb.sko himno iu dvoje sestavkov v latinici. "Za sedaj o Slovencih nočemo niti govoriti", — piše v uvodniku. "Lc naglasujemo, da so to nekako nepojmljive izjeme v državi ŠHS. To {--= Slovenci) so nekaki 4tis pa ne grejuT in 'per maj duš', nema jo mnogo krivo". ; Dve slovenski frazi je hotel hr-jvat&ki go-vp.il zapisati, pa je do kazal, da nima niti pojma o našem ' jeziku, revček. Xe izplača z načelnimi hujskači polemizirati. Naglasimu naj .le dvoje: slovenskim, otrokom se j slovenske hinme sploh ni treba še ■»' učiti, ker jt> zna pri nas že t vsak saniosmjenik: hrvatsko hini-jn»» >4» uee naši otroci kvečjemu še j -'Irt'c besedi:a. kajti melodijo po-j je že davno ves narod in, pri moji je resnič-5 n»» "kraljevsko**, srbske himne z I veseljem in navdušenjem. Zna jo že dve leti vsa naša mladež ter je p »stala ta srbska himna že tako popularna, da jo žvižga po cestah vsak vajenec. In eirilico se uče naši otroci prav v svojo zabavo. Xo. učili so se je že pred vojno v irimnazijah in po dekljakih lice-jih, tako da nam, Sloyeneem, cirilica ni nikakšna vsiljena novo-tdrija. Uee se je zdaj tudi odrasli, zlasti uradniki, saj je to naše sta-ro-slovensko pismo. 4edšeina sv. Cirila in Metoda, ki imata v Slovencih najgorkejše čestilce. Cirilica pa je tudi slovansko pismo. Ker zna med Slovenci že naravnost ogromno število oseb citati ruski, jim je srbska cirilica itak docela znana. Pri nas torej ni treba prav nobene "barbarske'* sile uvajanje srbske himne in cirilice. To je eno. Drugo pa je: Res jc. da smo Slovenci nepojmljive izjeme v državi SHS. Mi se namreč ne kregamo niti s Hrvati, niti * Srbi, nego rotimo te in one k iu jih zovemo na skupno de-j l'\ Ker ljubimo red in toenost, zabavljamo prekueuhom. lenuhom in gobezdačem ler _ kot <(nepojmljiva izuinika" — srčno, mirno I in pošteno plačujemo davke! Dajemo torej Bogu. kar je božjega, in kralju, kar je kraljevega ter si domišljamo. Ju zaslužujemo s tem pohvale i pri bratu Hrvatu i pri bratu Srbijancu. Hrvatski listi so začeli v po.sled-nji dobi nekako solidarno zafrkavati in napadati Slovence. Ne vsi, i mnogi. Ali so razočarani, ker se jii»> slovenski listi, nočejo pridružiti v psovanju in hujskanju proti srbskemu narodu? Ali se ljuti-jc», ker jim ne pomagamo pritisni-t' ca Srbijance v duhu Radiča, Mucka, Sachsa, Franka i dr.? Be- Idak je bil, kdor se je nadejal, da -e Lodo dali Slovenci kdaj zlorabiti takim Hrvatom v tako svrho. , Cujte, gospoda okoli "čujmo!''. "Obzora" itd.! Bude li »e ovako (dalje) nastavilo, izazvat ce se v Sloveniji reakcija! Spor med ju Slovenaca, Srba i Hrvata bi mo-gao unati nedoglednih posljedica po zdravi razvoj sredjenosti prilika n mladoj nam državi. Job je viijeme, da se zlo sprijeei. Zato, Čajmo'*; "Obozor" e tntti quan-:«. pamet! In vsaj malo več okusa ) in takt«! 1