slovenski dnevnik v 2jedinjenih državah. Uzhaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov.
GLAS NARODA
Hist ihm<mgMb delavcev v Ameriki
The only* Slovenic dmžh^
in the United States, Issued every day* csu Sundays and Holiday
"IP
* ! i
YKLEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT.
Entered m Second-Class Matter, September 21, 1908, at the Post Office at New York N. Y., under the Act of Congress of March 8, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 145. — ŠTEV. 145.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 22, 1909. — TOREK, 22. ROŽNIKA*. 1909.
VOLUME XVH. — LETNIK XVII
Kazlmlrlu in CleveMski peniti.
Izjava v imenovanem lističu je hinavsko zavita in ničesar ne pove.
WBA VPRAŠANJA CLEVELAND-HKIH ROJAKOV SO OSTALA NEODGOVORJENA
4
Kje je nabrani denar?
PRODAJA SAKSERJEVEGA PODJETJA IN KAZI MIR-JEVO ZAVEZNIŠTVO.
4mo, kar je objavljeno v zadnjem izdanju lističa Clevelandska Amerika pod naslovom "V zagovor" in s podpisom fratra Kazi-mirja, bi se moralo objaviti že davno, ker potem bi evet že preje vedel s kakim človekom so imeli elevelandski rojaki svoječasno opraviti in s kakim imajo opraviti sedaj rojaki v New Yorku. Poleg tega bi bilo Sedaj že končano vse ono, kar se jedva pričenja.
Čudnemu "zagovoru", ki se Čita med vrstami kakor samoobtožnica, in ki je poln praznih in hinavsko aavitih fraz, neiskrenosti, neresničnosti, potuhnjenosti in dokazov skrajno čudnih "značajev", ne bode mo danes na široko odgovarjali, ker odgovora sploh ne zasluži od pofttenih ljndi.
Da pa storimo slovenski javnosti t Ameriki vslugo, naj pa takoj danes pribijemo, da v "zagovoru" manjka pred vsem ono, glede Česar so naši rojaki v Clevelandu zahtevali pojasnila, ko so povpraševali: kje je denar, kterega so slovenski delavci dali za cerkev. —
Vsled tega povprašujemo danes ravno tako, kakor se je povpraševalo ▼ Clevelandu, O., predno je izšla eme&na izjava: kje je denar, ki je bil po slovenskih delavcih nabran za aloveiuko cerkev? Najpreje je treba odgovoriti na to vprašanje in potem bodemo tudi mi tako vljudni, da bo-demo rojakom v Clevelandu omogo^-Čili priti na dan z dokazi o nepravilnosti vporabe denarja, kar bode tem lož je, ker se bode zajedno tudi dokazalo, da frater ni izročil niti denarja, niti knjig postavnemu nasledniku, niti škofiji.
Mesto nesmiselne in samoobteže-valne izjave, naj se toraj objavi pravilni račun in potem se bode takoj videlo, ako se to vjema z onim računom, ki je bil poslan škofiji. Toraj Kazi -mi re: kje so knjige in kje je denar??
'Nadalje se frater skrbno čuva podati pašej javnosti v svojej 'izjavi* pojasnila glede onih 20.000 kron, ktere so bile poslane v nemško Kranjsko hranilnico v Ljubljani na tee dekleta, če gar ime je fratrove-mn dokaj idično.... Da se pa izrazimo glede teh 20.000 kron še natančnejše, naj še povemo, da se je ta denar potem iz New Yorka dvignil. Toraj mesto izjave pojasnite pred vsem o manipulacijah s temi 20.000 kronami!
Pisati izjave " v zagovor" je namreč prav lahko, zlasti pa še take, a k te rimi Be ničesar ne pove.
Vsak frančiškan se mora ravnati po znanih: tria vota: paupertatis, čestitati* et cbbedientiae, kar po menja, da mera svoje iivljenje posvetiti pred vsem siromaštvu. Ako se pa kedo ravna po teh določbah, potem mu na ni kak način ni mogoče pričeti kako podjetje na svqg lastni račun; izdelovati in razpel vati reklamno literaturo ter oddajati in sprejemati inaerate po lastni volji In v svoj lastni dobiček, kajti to nikakor ne ugleda 'po frančiškansko' pač v vsakem ozira "po kroinjar-ako". Pravemu frančiškanu (tudi ako is le navaden frater) ni mogoče
stopati v tajne dogovore in iskati si tajnih zaveznikov, kteri naj potem prihajajo v javnost kot krinka.
Znaeajni ljudje tako ne postopajo, kajti njihove karte so vedno odkrite. Skrajno grdo in hinavsko pa je, ako kedo nima niti tolike značaja, da še potem, ko se mu taka zavratnost takorekoč javno posveti, ne ve kako postopati glede svoje o-sobe. In baš vsled tega nam članek pod imenom "v zagovor" v Cleve-landski Ameriki odkriva celo mlako neznaeajnosti, hinavstva, zavratno-sti in skrajne podlosti.
Vsa nadaljna pojasnila glede cle-velandske afere pridejo itak na dan, kajti govorili bodo isti ljudje, kakor nekdaj in kterim je naš list naravno na razpolago. Uverjeni smo pa že danes, da bode prišlo marsikaj na dan, kar bode dokazalo, kaj je "tro-hlega v državi Danski", tako da bode "parada" še lepša.
Za danes naj se pobavimo še nekoliko z onim, kar piše "Amerika" pod naslovom 'opomba uredništva', kar prihaja izpod istega peresa, ka-kor "zagovor". Vse to je od prve do zadnje besede zlagano.
Ko je frater v New Yorku ustanovil Rafaelovo družbo, je izrecno izjavil, da se ne bode vtikal v posle druzih in tudi tedanji predsednik te družbe, Rev. Tomšič je pod "častno besedo" izjavil, da je družba le verska z namenom skrbeti za naseljence, ne pa navadna šifkartašnica, v kakoršnjo jo hoče frater spremeniti.
- Nesramna laž je, da je Frank Sakser ponujal 6voje podjetje v nakup za primeroma majhno ceno
100.000, ker bi se bal 'konkurence' ki bi morda prihajala od žalostne Rafaelove družbe, kajti vsem ameriškim Slovencem je znano, da smo se pri nas vspešno in s popolnim vspehom borili s pravo konkurenco, ki je razpolagala z milijoni kron tujega denarja, ne da bi zamogla Sak^erju skriviti tudi samo jeden las. Glode prodaje se ni pisarilo nikomur, dasiravno je Sakser kot praktičen trgovec nekoč na zapadu z nekim znaneem govoril, da je tudi njegovo podjetje, tako, kakor ysako drugo v Ameriki "na marketu". To se je pa vršilo tedaj, ko ameriški Slovenci nismo imeli opraviti niti z Rafaelom, niti s Kazi-mirjem.
Vsakdo v New Yorku in drugod pa tudi dobrote, da Sakser že bole ha nad letom dni na reumi, in letos v dveh meseeih niti za jedno minuto ni os-tavil doma.
Ako je pa kaj tacega v resnici prišlo med bajne kupce, potem se je to storilo sicer v njegovej hiši, toda brez njegove vednosti, na način, ki odkriva že zgoraj omenjeno mlako hinavstva, zavratnosti in neznačaj-nosti, ktera zopet kaže na fratrove zaveznike.
Nesramna laž je tudi trditev, da sta se naš_jirednik V. Valjavee in Rev. Krže pobratila in sklenila skupno zvezo samo da bi potem udarila po fratra, kajti naš urednik še v svojem življenju nikdar ni koreepon-diral z Rev. Kržetom; ako se je pa vršila kaka BliČna korespondenca, potem se je to vršilo bree vednosti našega urednika, toda na njegov račun, kar je pa glasom kazenskega zakonika strogo kaznjivo, kajti to spada k takozvanemu poglavja kon-spdrsdje in zarotništva, kakor hitro je dokazano, da se na ta način skuša komu Škodovati. V ostalem pa pričakujemo itak izjave Rev. Krže-ta, in potem — da potem bode zopet javno mnenje sodilo, kje je iskati značajnosti: v našem uredništvu, ali pri — fratra....
0 umoru Sigeljeve v kitajskem delu mesta.
OČE PO UBEGLEM KITAJCU UMORJENE ELSIE SIGEL JE SEDAJ SPOZNAL POKOJNICO.
Kitajca Leona, ki je izvršil umor-stvo, dosedaj še vedno niso našli.
ŽRTEV LJUBOSUMNOSTL
Miooti teden odpotoval ie v staro doeaovino anaai rojak Vinko Bledi Is BroeUjaa se svojo soprogo. Po nlhtMM tukajšnjem bivanja Šel je etiskat svoje drage stariše v Domža-
0 te dvojieo odpotovala je tudi
gdft. Marija Kokalj, tajnica dntštva •v. Ane is New Yorka.
Vsem sknpej šalimo sreŠno pot, povrstek.
Funt radija stane 19,000,000.
London, 21. junija. Angleški zavod za pridobivanje radija, kterega je nedavno ustanovil Lord Iveagh zajedno z Ernest Casseljem, je dobil nalog za izd elan je sedem gramov radija, kar bode veljalo $150,000, tako, da bi veljal jeden jedini funt ra-d:ja 9 milijonov dolarjev. To je največja dosedanja naročba za radij, od-Var obstoji imenovani zavod.
Pri natančnem pregledavanju mrtvega trupla mlade dekliee, ki je bila najdena zvezana in umorjena na 782 8. Avenue v New Yorku v nekem kovčeku, je sedaj, kljub prejšnjemu lajenju družine, Paul Sigel pripo-znal, da je umorjena njegova 251etna Lčer Elsie.
Identificiranje mrliča se je izvršilo praktično po Mabel, sestrični umorjene, ki je bila z Elsie jako sprijaznjena in njena vedna spremljevalka. Razun tega so bili pričujoči tudi oče Paul Sigel, Francis Sigel, stric, in Reginald ter Theodore, brata umorjene, ktere so spremili detektivi Woods in Fogarty iz glavnega policijskega stana v mrtvašnico. Vsi člani družine so bili na videz ravnodušni in mirni. Nikdo lii prelil solze, dasiravno se jim je videlo, kako jim gre žalostna zadeva k srcu.
Detektivi so začeli z identificiranjem obleke umorjene. Kos za kosom so predložili in Miss Mabel Sigel jih je spoznala z gotovostjo kot lastnino Elsie. "Kot posebna znamenja so veljale različno zakrivljene igle in druga mala znamenja. Nobeden, razun detektivov, se ni dotaknil obleke, ki so razširjale strašen smrad, da so si morali vsi pričujoč tiščati nosove.
Po obleki so prišli na vrsto iz glave odstriženi lasje in konečno mrlič sam. Zadnji je bil popolnoma z oaku-mom in drugimi preservativnimi sredstvi pokrit ter zgledal, kakor mumija.
"Elsie je imela lepe in pravilne zobe", je omenila Mabel, "samo v enem na desni strani se nahaja majhna luknja."
Odprli so usta mrliča in izpoved Mabel se je dokazala kakor resnična.
"Prepričana sem, da bi spoznala njene roke", je nadaljevala Mabel. Odstranili so oakum iz rok in z lahkim vzklikom je rekla Mabel: "To so Elsie roke, da, Elsie so!"
Medtem je prišel tudi coroner Harburger v morguo. Obrnil se je na Paul Sigelna, ki je stal oddaljen od krste in s kimanjem pritrjeval izjavam Mabel, ter ga vprašal: "Mr. Sigel, ali ste gotovi, da je ta mrtva vaša Ličer Elsie?" "Da."
"Ali ste prepričani o natančnosti identifikacije T''
"Prepričan sem v vseh ozirihl"
Ko je Sigel še izjavil, da ne more dati nikakih podatkov, ki bi na kak način osvetljevali tajinstveni slučaj, je izstavil eoroner dovolilo za pokopa nje mrliča.
Ko so odšli člani družine, je prišla še neka Mabel White iz iztočne 58. ulice, ki je tudi z gotovostjo spoznala truplo kot Elsieno.
Coroner Harburger je zaslišaval tudi nekega Un Linga, posestnika prenočišča na Coney Islandu. Po zaslišanju je rekel eoroner:
"Prepričan sem, da sta se pripravljala Ling in Leon odstraniti mrliča, o so bili preplašeni vsled tega, ker je mater umorjene deklice izdala razglas na Coney Islandu. Ling je pri-poznal, da je videl dotični dan dvakrat Le na; najprvo pa je izjavil, da I^eona sploh ni videL"
Po mnenju policije je ljubosumnost vzrok strašnega umora. Jeden-f-izmed ljubimcev je bil baje Leon. ali Leon Ling, drugi Chu Gain, po-
$1300 poneveril. Bančni knjigovodja.
KNJIGOVODJA DRUGE NACIJO-NALNE BANKE V ATLANTIC CITY, N. J., JE UŠEL.
Seboj je odnesel blizo $1900, toda primanjkljaj bode gotovo večji.
PO FRANCOSKEM NAČINU.
Prvi knjigovodja druge nacijonal-ne banke v Atlantic City, Eugene R. Wiltbank, je v soboto nenadoma izginil in ga še od tedaj pogrešajo. Kakor poroča podpredsednik omenjenega zavoda, D. E. Albert son, je površna revizija knjig pokazala, da manjka gotovine, ktero je imel izginuli v rokah, svota $1869.22. Toda bojijo se, da je deficit veliko večji.
Wiltbank je prišel zadnjo soboto točno ob deveti uri zjutraj v službo; pol ure kasneje je naprosil bjagajni-earja Cochran, če sme za kratek čas po svojih privatnih opravkih iz banke, kar se mu je tudi dovolilo.
Toda, ko je dalj izostal, kakor je bilo pričakovati, se je vzbudil sum in takojšnja revizija knjig je podala omenjeni rezultat.
Izginuli je vslužben prf banki že pet let. Vžival je popolno zaupanje svojih predpostavljenih in nobeden uradnikov ni opazil, da bi živel čez svoje razmere. Neka kavcijska družba, ki je položila za izginulega bond za $5000 upa, da manjkujoči zneski ne presegajo te svote.
Knjigovodji je bilo na razpolago vedno večja svota denarja, in iz tega manjka omenjeni znesek. Vse drugo, kar je on oskrboval, se nahaja v redu. Wiftbank ni star čez 25 let in neoženjen. Imel je vedno večje svote gotovega denarja (pri sebi ter bil splošno priljubljen človek. Živel je s svojo materjo, vdovo znanega umrlega bankarja Petra Wiltbank iz Philadelphije.
Prijatelji izginulega izjavljajo, da mora biti kaka pomota in -se trudijo, da bi našli kako sled po Wilt-banku, kar se tudi detektivom do-:-edaj ni posrečilo.
sestnik Port Arthur restavranta na Mott Street, ki je bil v soboto are-tovan in prepeljan v tombsko policijsko sodišče brez pripustitve varščine. Chu Gainovo sobo v restavran-tu so natančno preiskali in našli veliko pisem umorjene Sigel, ki so skoraj ravno tatas pisana, kakor ona, ktere so našli pri Leonu.
Policija je nadalje ugotovila, da sta se-Leon in Chu Gain radi Šifri
Zapretili z linčanjem.
Greenfield, Tenn., 21. junija. Tukajšnji meščani so nameravali belega trgovca Benjamin Flowersa lin-eati in vsled tega so bile oblasti prisiljene zapore skrbno zastražiti.
Flowersa so zaprli, ker je v Ed-mondu ustrelil zavratno uglednega nješeana Henry Needhamu povodom neke zabave, ko je govoiil z morilčevo nevesto. Vsled tega umora je med prebivalstvom zavladalo tako ogorčenje, da je governer končno bil prisiljen razpisati nagrado za aretacijo morilca, o kterem se ni vedelo. Končno so pričeli ljudje sumiti, da je Flowers izvršil umor in končno je moral priznati svoj zločin.
Zaslužek vsled Cube.
Washington, 21. junija. Cubanska vlada namerava svojo vojsko preobleči in moderno oborožiti in tako je izvršitev tega dela naročila francoskim tvrdkam, ne da bi preje razpisala javno dražbo za to blago. Ker je pa tako postopanje cubanske vlade nepravilno, je sedaj naša vlada eubanski naznanila, da bi bilo lepo, ako bi se taka nabava pridobila potom javnega natečaja, kajti na ta način bi zamogle tudi ameriške firme nastopiti pri tekmovanju. Tukajšnja vlada želi, da bi Cubanci razveljavili svoje še sklenjene pogodbe. V cubanskem kongresu so še vlošiE poslanci posebne resolueije, ki se bavijo s to zadevo in .zahtevajo, da se sklenjene pogodbe razveljavijo.
večkrat prepirala. Čudno je, da je baje Leonov 'rival mu pomagal k begu. A to se sklepa, da radi tega, ker je Chu Gain prejel pismo, v kterem se grozi njemu in Miss Sigel z umorom, če ne bode opustil svojega občudovanja do Sigel. Ker Be je bal, da bi Leon s pomočjo tajnih družb svoje grožnje ne uresničil, je Chu Gain po Chong Singu, sobnemu tovarišu Leona, plačal odplačilo. To se je zgodilo dne . junija, na dan, ko je bila Sigel najbrše
Morilčev p^aielj v
rokah policije.
KITAJCA, KTEREGA SO ISKALI KOT PRIČO GTiF.DE UMORA MISS SIGEL, SO PRIJELI.
Aretovali go ga v West Galway blizo Amsterdama, N. Y.
ZNANEC SIGELJEVE RODBINE.
V West Galwayu nedaleč od New Amsterdama, N. Y., so prijeli včeraj dopoludne kitajskega kuharja Chong Singa, kterega je newyorska policija iskala kot pričo za umor Miss Sigeljeve. Chong Sing priznava, da je dober prijatelj kitajskega natakarja Leon Linga, kteri je umoril imenovano gospodično, nakar je neznano kam zginol. Stanovala sta oba v jednej in isti hiši tako, da sta imela svoje sobe jedno kraj druge, tako, da je jeden o drugem natančno vedel kaj počenja.
Chong Sing se je mudil kakih o-sem dni v West Galwayu v tamoŠ-njem letovišču newyorškega trgovca Harvey Kennedyja. Ko so ga na policiji izpraševali, je izjavil, da je star 35 let in da se mudi v-Zjed. državah deset let kot kuhar. Priznal je tudi, da je stanoval v sobi kraj Leonove, vendar pa trdi, da ga ni vedno videl, kajti sestala sta se le vsak drug teden po enkrat. Jetnik je tudi priznal, da je poznal vso Sige-Ijevo rodbino in da je občeval tudi z umorjeno Elsie in njeno sestrieno Mabel. Sing trdi, da je ostavil New York že 10. junija in nastopil svojo novo službo v West Galway. Pri njem so pa našli newyorške časopise z dne 12. junija in iz tega je sklepati, da ni povedal resnice.
ŽENITOVANJSKO POTOVANJE NAD OBLAKI
Mladoporočenca se peljata čez Massachusetts.
Pittsfield, Mass., 21. junija. Včeraj ob polupete u?e zjutraj se je končalo potovanje, ktero sta naredila Mr. in Mrs. Rogers Burnham, ko sta bila v soboto popoludne poročena. Ženitovanjsko potovanje nad oblaki ni trajalo dalj, kakor štiri ure. Zrakoplov, ki se je dvignil ob 1 uri 20 luinut, je preletel 115 milj in je dosegel visočino 2500 čevljev ter končno padel na farmo Ralphia Gilkey, ki je oddaljena 14 milj od Bostona.
Pri dvigu je bilo kljub poznemu času navzočih čez 500 ljudi, ki so bili tako vsiljivi, da je bil zrakoplov in ljudje v nevarnosti. Pilotu se je posrečilo, da je pravočasno odvezal balon, ki se je dvignil v nočno temo. Potovanje se je končalo razun malih neprilik popolnoma srečno. Okolu 4. ure zjutraj so vrgli sidro, ki se je vjelo v drevo omenjene farme. Izkrcanje se je izvršilo popolnoma v redu in brez vsakih neprilik.
Vsled žeje pil svojo lastno kri
Los Angeles, CaL, 22. junija. V puščavi, 20 milj daleč od San Bernardino, so našli včeraj nekega pro-spektorja imenom Schwarza, kteri je bil vsled žeje že na pol blazen. Ko so ga našli, je imel prorezajie šile in iz njih je pil svojo kri. ' Nesrečnik je bil še Štiri dni brez vode in je le malo manjkalo, da ni umrl vsled žeje. Ljudje, ki so ga našli, so ga odvedli v bolnico v San Bernardino, kjer leži sedaj nezavesten.
Sledeši paniki od -ana proge odpluje jo is Hew Torka • Trat in Reko:
MARTHA WASHINGTON odphtje dne 2S junija.
S temi paniki doapsje Sonnet in tmti najhitreje v eve* re**ai
Iz Avstro-Ogrske. Izzivalna Ciganija.
OGRSKI TRGOVINSKI MINISTER KOŠUT JE PREPOVEDAL PREJEMATI NEMADJARSKE TELEGRAME.
Skrajni barbarizem ogrske vlade; vsestranski protesti proti nasilju.
PROTI OGRSKI.
t—
Razne novosti
Budimpešta, 22. junija. V trgovskem svetu na Ogrskem je zavladala velikanska nezadovoljnost, ker je trgovinski minister Kcšut izdal skrajno nesmiselno in neumno odredbo, vsled ktere je v nadalje na Ogrskem zabranjeno sprejemati brzojavke v kakem drugem, kakor v madjarskem ali azijskem jeziku. Tudi telefonični pogovori niso v nadalje dovoljeni v kakem drugem, razun v ciganskem jeziku.
Tukaj se vrše sedaj priprave za prireditev velikanskih ljudskih shodov, pri kterih se bode protestovalo proti barbarskej odredbi trgovinskega ministra, ki je sin slovaškega iz-roda Košuta. Tudi v inozemstvu je zavladalo veliko nezadovoljstvo proti najnovejši šovinistični odredbi, kajti v vsej Evropi ni človeka, kteri bi znal ali se hotel učiti mrtvo ci-ganščino.
PRAVA VROČINA.
Pri nas in na zapadu se je včeraj pripetilo več slučajev solnčarice
Včeraj se je pričelo oficijelno poletje in tako je povsem naravno, da smo morali imeti v New Yorku, kakor tudi v druzih mestih, veliko vročino. Vročina je bila izredno huda in poleg tega smo imeli tudi toliko vlažnosti, da je bilo delo skoraj neznosno. Delavci in njihove rodbine so morale vsled vročine največ prestati, kajti v njihovih stanovanjih na dolenji iztočni strani je prepih popolnoma nepoznan. V New Yorku se je pripetilo več slučajev solnčarice. Vsled solnčarice je prvi umrl Harding Johnson iz Brooklyna. Na ulici se je onesvestil in je pri tem tako nesrečno padel, da si je razbil lobanje. Na poti v bolnico je potem umrl. V razne bolnice so prepeljali par ljudi, kteri so se vsled vročine na ulicah onesvestili.
Chicago, 111., 22. junija. Včeraj je zavladala v Chicagu in na zapadu nepričakovano hitro neznosna vročina, ktera je takoj zahitevala več človeških žrtev. Ves dan so dovažali žrtve vročine v razne bolnice.
Kansas City, Mo., 22. junija. Vsled vročine sta včeraj tukaj umrla dva moža.
Znižanje vožnje cene.
Chicago, BI., 21. junija Po pre-skušnji, ki je trajala tri tedne, so iztočne železnice pronašlt, da je za potniški promet mnogo ugodnejše, če znižajo vožnjo ceno od tukaj v New York in iztočna letovišča, kakor v državo New Jersey in države Nove Anglije. Vsled tega bodo železnice vse poletje vozile za zuižano ceno. Potovanje iz Chicaga na iM«k in nazaj bode veljalo sedaj vse poletje le $20.50.
Dobro plačana uljudnost.
Burlington, N. J., 2L junija. Joe. R. Gheesman je pred mnogimi leti storil malo vslugo nekemu vojnemu veteranu, in slednji mu je sedaj podaril svoto $5000. Cheesman je namreč dobil iz New Yorka od nekega odvetnika pismo, s kterim se mu naznanja, da je v New Yorku umri veteran Green, kteri mu je ostavil imenovano svoto denarja.
Green je bil namreč gluh in je delal z Cheesmanom v nekej tovarni v Camdenu, N. J. pred petnajstimi leti. Ker je pa bil_gluh, je le malokedo hotel z njim občevati; le Cheesman je z njim vedno občeval in sicer potom pisanja, tako, da se je med obema razvilo dobre prijateljstvo. Ko sta se potem lešila, mu je stari veteran dejal, da me bode prijateljstvo lepo plaiaL
iz inozemstva.
PARNIK ZEELAND ^OD ^-BTI STAR LINE JE PRI DO- " VERJU V ANGLIJI ZA VOZIL V NEKO LADI-JO.
Preprečene demonstracije proti ki gosudarstveni dumi.
REKORD MAURETANUE.
SoutbatLton, Anglija, 21. junija. Parnik Zeeland od Red Star Line je trčil v soboto hudo pri Dcver z neko nt poznano ladijo. Poprava panii-bttle tiajala dva do tri tedne. Potniki se bodo prekreaH na parnik Oceanic, ki odide 23. junija in na St. Paul, ki odpluje 26. junija.
Petiv-grad. 21. junija Mini-terski predsednik Stolvpin je preprečil nakano rtakeijonarjev. ki so hoteli julija meseca povodom pcltavske dvestoletne slavnosti demonstrirati proti dumi in konstitueijonalnem manifestu z dne 30. oktobra. "Liga ruskih ljudi" je nameravala v Poltavi, v času slavnosti prirediti velikanski kongTes. kterega je pa ministerski predt-ednik prepovedal.
Queenstown, 21. junija. Maureta-nia je zopet napravila rekordno vožnjo: zadnjo vožnjo iz New Yorka je semkaj napravila v 4 dneh, 17 urah in 21 mii.ulah — 50 minut pridobit-ka prvt: ia~inemu najvišjemu rekordu.
Habarovsk, Rusija, 21. junija. Včeraj so nepoznani ljudje odvedli devetletnega sina nekega bogatega tuk. trgovca, ko se je igral z dragimi otroci. Panes je nek ropar izročil trgovcu pismo, s kterim zahtevajo roparji od njega $35.000 odkupnine za dečka. Oče je potem poslal po policijo, toda ropar je na to umoril o-četa in pc-i-em tudi samega sebe ustrelil. Kaj =-e je zgodilo z otrokom, ni znano.
-o-
PRVA AMERIKANSKA BANKA NA KITAJSKEM
OtvorOs se bode v sredo v Pekingu.
Peking. 21. junija. V sredo bode tukaj etablirana filijala International Banking Corporation odprta. To je prvi amerikanski bančni zavod na Kitajskem.
International Banking Corporation je bila leta 1892 v državi Connecticut inkorporLana. Imela je kapitala $3,250.000 z glavnimi oddelki v New Yorku in filijalkami n^ vseh delih sveta. Nje predsednik je Thomas H. Gubbard in med ravnatelji so: George H. Croker, Marcellns Hartley Dodge, E. H. Harriman. Joha J. McCook. Paul Morton, William Salomon in Sir William E. Von Horne.
Srbska princezinja Helena,
hči kralja Petra, se baje poroči z nekim ruskim velikim knezom. Ta načrt je carjev, ki hoče s tem pokazati naklonjenost kralju Petru in srbski vladarski hiši.
Oenarje v stara donarao
poiOjamo: ,
sa f 10.3* ............ M
sa ».ft* ............ 1M
m 41.lt ............ SM
n 1M.7B ............ SM
sa 205.00 ............1006
sa 1020.00 ............ftOOO kron.
Pofttarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačaj^ brez vinarja odbitka.
Naie denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 1L do 12. dneh.
Denarje nam poelati je najpriKfc-seje do 125.00 v gotovini v priporočenem aH registriranem pisma, veftje neske po Doaneetie Foetal M—y Order ali pa New York Bank Draft.
. ; *	'	I ,	...... v:--: . > . • - ' '	■
* f - „
"GLAS NARODA"
(Slovcnlc Daily.)
Owned and published by the 8k>v«nlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAK8ER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUTS BENEDIK, Treasurer.
sorpo)
addressee of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
M pol leta.........1.50
** lato za mesto New York
4.00 2.00 4.50
pol leta.....2.50
četrt leta .... 1.75
fol leta za mesto New York . vropo za vse leto . . .
•<JLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemm nedelj in praznikov.
"QUAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.09.
Advartliwmsnts on agr»>jiii*nt.
Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se lie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov aresimo, da se nam tudi pryjAnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-dov :
"GLAS NARODA"
it Cortlandt St.,	Ne v York City.
Telefon 4G87 Cortlandt.
Tisoč let.
Družba uličnih železnic v newyor-škem mestnem delu Brooklyn je v minulem tednu dobila razne pogodbe in koncesije, ktere so veljavne in obvezne za dobo devetsto in devetdeset let. Tudi pogodbe, ktere je imeno-\ana družba sklenila glede uporabe raznih zemljišč, so sklenjene za ime-n< .ano dobo, oziroma za jedno tisočletje, dasiravno se na tako pogodbo isc more nihče ozirati v večjem ob-aegu, kakor bi se oziral na kako po-godbo, ki je bila sklenjena glede uporabe egipčanskih piramid pred jednim tisočletjem, kajti sedanja egipčanska vlada itak ne pvipoznava pogodb, ktere so bile morda sklenjene pod prejšnjo vlado starega Egipta, na ktero se dandanašnji spominja le zgodovina.
Vendar so pa take pogodbe zanimive, ker nam lahko predočijo v mislih, kako hitro se spreminjajo oko-1 liščine, v kterih živi človeštvo. Najbolj si pa lahko predočimo spremembe, ako premišljamo o uličnih železnicah. Vse te železnice odgovarjajo sicer današnjim razmeram, ktere se pa bodo v kratkem spremenile, tako, da postanejo dolgotrajne pogodbe že same po sebi brez vsakejra pomena. Take pogodbe se nanašajo pred vsem ua promet z neznatnimi, slabimi in malimi vozmi uličnih železnic, v kterih* je prostora k večjem za 150 ljndi in poleg tega vozijo ti vozovi počasi (k večjem po 30—10 milj na uro) po površini zemlje in v njih sede izmučeni, slabo plačani in bolehni ljudje.
Toda po preteku jednega tisočletja od sedaj naprej človeška osoda ne bode več taka, kakor je sedaj, kajti tedaj se bode Človeštvo bližalo pravi civilizaciji. Tedaj bodo ljudje gledali na sedanje čase, kakor na dobo divjakor, v kterej so s^ posamezni narodi prepirali med seboj radi malenkosti. Predno zamorc pogodbena doba brooklynske družbe poteči, že Brooklyna in drugih mest ne bode morda več na svetu. Popolni promet, tako podzemski, kakor tndi zračni, bode ljudem omogočil, da bodo živeli daleč od onih prostorov, na kterih bodo delali, oziroma, da se bodo od teh prostorov lahko oddaljili tako lahko, kakor se oddaljijo galebi in orli od svojih gnezdov.
Tedaj človeštvo ne bode potrebovalo stanovati v nezdravih tenement-oih hišah in morda bodo domovja ljudi raztresena po vseh d&želah, tako. da bodo ljudje lahko stanovali v krasnih poslopjih z vsem potrebnim komfortom, s potrebnimi lastnimi parki, daleč od velikomestnega šuma in brutalnosti velikomestnega življenja.
Predno izgubi imenovana pogodba svojo veljavo, bodo mesta New York, Brooklyn, Yonkers, Coney Island in Montauk združena v jedno mesto, ktero lahko šteje petdeset milijonov prebivalcev. In morda pridejo tudi časi, v kterib bode kako mesto štelo sto milijonov prebivalcev. Toda ravno tako, kakor bodo taka velikanska mesta rasla, ravno tako bodo potem tadi umirala, kakor so izumrle vse velikanske živali ali sauri, ki so bi vali na zemlji pred milijoni let. In tam, kjer so stala prejšnja velikanska mesta, stali bodo vrtovi, d očim se bode deea v Soli učila, da so v starih istih živeli ljudje v gromih kr*» jih, kteri so m imenovali meeta, ker • živi
Predno postanejo tisočletne pogodbe neveljavne, bode tudi sedanja mani j a za denarjem zginola.
V starih časih je vsak premožen človek mislil, da se mora povodom njegove smrti pomoriti gotovo število sužnjev. Čestokrat so povodom smrti takih ljudi ustrelili tudi njihove konje, ali celo njegovo najljubšo mu ženo. Toda oni časi so mi-nolL Dandanašnji mora vsak še tako bogat človek ostaviti vse, kar ima, ko umrje, tudi ako ima milijone, kar pomenja, da je zanj delalo na tisoče ljudi, kteri so mu dajali ono, kar je potreboval in kar ni potreboval. Predno pa potečejo te pogodbe, bode tudi takozvano finančno barbarstvo spadalo v zgodovino.
Upajmo tudi, da po preteku tisočih let ne bode nihče več vedel o sedanjem obrtnem feudalizmu, kteri mora zamreti mvip tako, kakor je zamrl vojaški feudalizem srednjega veka.
Po preteku tisoč let bode zemlja imela povsem drugačno lice, kakor ga ima dandanašnji. Znanstvo bode napredovalo v toliko, da bodo bolezni le redke. Vsaka mati bode imela le določeno število otrok, kteri bodo pa vsi živeli. Tedaj tudi siromaštvo ne bode več poznano in vsakdo bode rad delal in tako skrbel za splošni blagor človeštva, ktero se bode potem zavedalo, da tvori skupno obi-telj. —
* * *
Povodom izida tisočletnih pogodb bode veČina današnjih problemov že jjtšena, toda civilizacija, oziroma 'Igrava civilizacija se bode tedaj šele pričela, kajti tedaj se ne bode pod-nčevalo le o naši zemlji, ki bode itak že znana, temveč o krasnem vesolju izven našega malega planeta...
DOPISI.
South Lorain, Ohio.
Cenjeni gospod urednik:—
Dne 29. maja je tukajšnje pevsko društvo "Planinski raj" priredilo koncertno veselico s šaljivimi prizori pod vodstvom V. Navinšeka. Zanimanje za veselico je bilo veliko in jo je posetilo dokaj tukaj živečih rojakov.
Ne vem, kaka osoda zadene še cenjeni list Glas Naroda, da je tako vzvišen, da se ga bere — v cerkvi pri maši mesto pridige. Jaz bi svetoval <kagačen protest, namreč dvanaj-smn možem, da bi protestovali, da bi se časniki brali v cerkvi mesto pridige. Saj je vendar o veri dosti podnčnih stvari, ne pa brati časnike. Saj duhovniki vendar niso postavljeni za agente časnikov, da bi svetovali, kaki časniki naj se čitajo in kteri ne. Vsak naročnik Glasa Naroda je prepričan, da je list Glas Naroda najboljši in največji list za ameriške Slovence, kajti on donaša največ zanimivega, podučnega in
resničnega.
Bilo bi dobro, da bi se vsakdo držal svojega '1 businessaNe vem, če je pravilno, da se, če kdo naroči kako cerkveno opravilo, da se prej denar zbere. Seveda, če bi bil Anglež, bi se ga čakalo — a Slovenca?!
Dne 15. t. m. sta se poročila Ivan
Primožič iz Bezovljaka z Marijo Rova n iz Planine. NovopcroČencema najboljše in najiskrenejše čestitke in obilo sreče in blagoslova v novem stanu!
Pozdrav vsem zavednim čitateljem Glasa Naroda!	Naročnik B.
Chishoim, Minn.
Dragi gospod urednik:—
Naznanjam, da smo ustanovili nove postajo društva sv. Barbare v Forest City, Pa. Toraj lepa prilika za pristop k dobrem podpornem društvu. Tukaj je delo težko in nevarno, zato je dobro biti pri dobrih! podpornih društvih. Pridite in poglejte pravila in gotovo se vam bodo dopadla.
Pozdravljam sobrate društva sv. Barbare.
Spoštovanjem	Fran Vrebs.
Coranville, Kans.
Spoštovani gospjd urednik:—
Tukaj se ne moremo ravno pohvaliti, če se je tudi začelo od spomladi naprej nekoliko na boljše obračati. Zatoraj ne svetujem rojakom semkaj priti dela iskat, ker so vsi rovi prenapolnjeni in nekteri pa še spijo. Kadar se razmere zboljšajo in da bodo vsi rovi odprti, bodem že sporočil, če koga veseli kleče delati.
Pozdravljam rojake širom Amerike, Vam, g. urednik, pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Anton Divjak.
mesecev delamo samo za hrano in tuintam si lahko kdo kak kozarec ječmenovca privošči. Sedaj bode prišlo pa še slabše, ker je 15. t. m. strela udarila v strojnico rova štev. 17 ter so vsi stroji razun parnih kotlov zgoreli. Skoraj gotovo, da kake dva meseca ne bode nič dela. Pri drugem rovu je pa vse prenapolnjeno, tako, da ni misliti na kako delo.
Srčen pozdrav vsem rojakom.
M. P.
Cumberland, Wyo.
Dragi mi Glas Naroda:—
Tukaj nas še vedno tlači kriza in bi nas zelo razveselilo, če bi prišel po njo njen soprog, oziroma newjer-seyski vrag, da bi jo odpeljal iz goratega "Wyominga.
Rov štev. 3 je družba zaprla za nedoločen čas. "V tem rovu je delalo kakih 100 delavcev.
Umrl je tukaj rojak J. Rose. Bil je v društvu Marija zdravje bolnikov št. 94 K. S. K. J. Pristopil je k Jed noti leta 1902 in je bil ves čas dober član društva. Prišel je dr^}č v Zje-d in jene države februarja nfcsca tega leta in po preteku treh mesecev je začel" bolehati. Šel je v bolnišnico v Rock Springs iskati si ljubega zdravja. A našel je smrt dne 2. junija. Društvo Marija zdravje bolni' kov mu je priredilo dostojen pogreb, kterega so se udeležila tudi društva Marija Danica štev. 28 J. S. K. J., Bratje Svobode št. 26 S. N. P. J. in društvo sv. Barbare postaja št. 40. Na tem mestu naj jim bode izrečena najiskrenejša zahvala.
Sprevod je vodil naš vrli rojak Rev. Jakob Črne, ki nas je ravno obiskal, da smo opravili svoje verske dolžnosti.
Ranjki je bil rojen 25. aprila 1871 v vasi Lače pri Ljubnem na Spod. Štajerskem. Bil je vseskozi priljubljen. Pokopali smo ga na katoL pokopališču v Kemerer, Wyo. V starem kraju zapušča žalujočo mater in tukaj brata in sestro. Bodi mu lahka tuja zemlja!
Koncem dopisa pozdravljam rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim obilo novih naročnikov in predplačnikov.
Ivan Pagon.
Bingham, Utah.
Cenjeni gospod urednik:—
Malo kedaj je kaj čitati iz te male naselbine in tudi danes nimam nič kaj veselega poročati. Tukaj delamo v rudokopih. Dne 27. maja se je ponesrečil rojak Fran Semen. Šel je, kakor po navadi, vesel na delo, ko ga je okolu desete ure podsulo. Od-kopali so ga z zlomljeno nogo in od-j^eljali drugi dan v bolnišnico v Salt Lake City. Deset dni pozneje so zdravniki sprevideli, da mu ni mogoče ohraniti nogo, tako, da so mu jo morali odrezati. Če bo sploh okreval, je malo upanja. Ponesrečeni je doma iz Podgorice, okraj Ljubljana.
Z delom gre bolj slabo, kakor povsod. Vreme imamo sedaj gorko, vendar še nismo brez snega.
Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Vam, g. urednik, pa mnogo uspehov.
Ivan Marinko.
Grozi li zopet vojna ?
V petrogradskem dnevniku "No-voje Vremja" razlaga ruski publicist Menšikov, da preti Rusiji v na-daljni bodočnosti vojna toli od za-pada, kolikor od iztoka. Sklicuje se pri tem na članke vojnega lista Raz-vedčika, ki dokazuje resno, da ne-varnost vojne še vedno ni minula. ''Ruski sosedje so zasnovali lokavo osnovo, da bi na tak način vpeljali Rusijo v novo vojno.**
11 Danzer-Armee-Zbifiung'' zalfteva odkrito, "da se mora obračunati z Rusijo". To pa zato, ker si je Rusija dovolila moralno podpirati Srbijo. List piše: "Mi ne smemo verovati v miroljubnost Rusije. Rusija za sedaj ni pripravljena na vojno, niti v strategičnem, niti tehničnem, niti političnem pogledu, ker ji vedno preti nevarnost revolucije. Tedaj je sedaj čas, da se jej napove vojna. Avstrija bi vrgla v Rusijo 13 vojnih zborov, a podpirali bi jo na levem krilu trije nemški vojni zbori, medtem ko bi se glavna nemška vojska obrnila na Francijo. Italija bi morala ostati neutralna. Rumunska bi dobila Besarabijo. Računa se na revolucijo na Finskem, Poljskem in v baltiških pokrajinah. Pri tem se računa na zvezo z Japonom, ki se v poslednjem času močno oborožuje in povečuje svojo vojno moč. V poslednji vojni je imela Japonska 16 divizij, danes jih ima že 21, a do leta 1915 jih bode že 26. V slučaju vojne se bode zamoglo te divizije podvojiti, tako, da bi zamogla dvigniti v slučaju vojne 52 divizij, mesto 13, koje je dvignila v početku rusko-ja-ponske vojne. Da Japonska misli na vojno, dokazuje tudi vojevit govor, kojega je imel japonski vojni minister v parlamentu, kjer je rekel: "Mi se ne moremo omejiti na one kraje Mandžurije, koje imamo sedaj v oblasti, to bi bilo istotako, kakor umaknjenje." Kakor se jasno vidi, gre Japonska za tem, da si osvoji celo Mandžurijo in iztisne iz nje Rusijo. To pa ni mogoče doseči brez vojne. Zato se Japonska tako pripravlja na vojno."
Omenjeni ruski vojni list "Raz-vedčik" končuje svoja razmotriva-nja: "Mi (Rusi) ne želimo vojne, a Japonci jo žele. Zato je vojna neizogibna.*'
POZDRAV.
Pred odbodom v staro domovino pozdravljam še tost ran oceana vse moje prijatelje in znance v De Kalb, 111., kakor tudi moja brata v Wauke-gan, 111., in Collinwood, Ohio, ter jim kličem: Na veselo svidenje 1 New York, 21. rožnika, 1909.
Andrej Oblak.
KAZRAXILO.
Podpisani naznanjam, da me je moja žena Marija, rojena Vidrich, doma iz Dračjevasi na Dolenjskem, samovoljno in brez vsakega vzroka zapustila ter se s svojo sestro Angelo neznano kam podala. Ker te dve niste pošteni, svarim rojake pred njima in izjavim objednem, da nečem o svoji ženi, po tem, kar se je zgodilo, ničesar več slišati in jo prepustim njeni osodi.
Martin Golarich, 1075 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
(21-24—6)
Jenny Lind, Ark. Cenjeni gospod urednik:—
Iz naie slovenske naselbine nimam poročati ravno nič veselega, ker tukaj velja ie vedno stari izrek: počasi in gotovo, ker zadnjih sedem
NAZNANILO.
V	tisku je in v kratkem izide sa nimava knjiga:
"KRVAVA NOČ V LJUBLJANI"
Zgodovinska narodna drama s petji v štirih dejanjih. Živa slika ftaloct nih septemberskih dogodkov v domovini L 1908.
V	isti knjigi izide tadi povest le življenja ameriških Sloveneev:
"NAJDENO SRCE". Cena 40 centov. Za Avstrijo % K in se sprejemajo tndi znamke.
Harfenist Jože.
Češki spisal Jan Nerada.
Naročila se takoj aptejemajo fci: Jacob Hotevar,
803 E. 73rd 8t., N. E^
(15-0—15-9 2x t) Cleveland, Ohio.
Leta 1848 smo dobivali le malo-
ktero nalogo. Ako se je vendarle zgodilo, bila je to izjema. Naš profesor, ki je po tedanji navadi predaval vse predmete, a samo enega pošteno razumel, je bil pred vsem matematik, takoj za tem piirodoslovec h koncu tudi zelo klepetav politik. Tako se je zgodilo, da se nismo 17. večine predmetov prav ničesar naučili. Niti matematike nismo znali, ker njegov princip je bil, da, kdor ni rojen matematik, temu je ni možno vtepati v glavo. V latinščini smo ostali ves tečaj pri prvem, v naši hrestomatiji uvrščenem poglavju "Germani je", kjer opisuje Tacit staronemško rastlinstvo. Ako ga je kak dijak vprašal za nalogo, je na to pozabil vedno radi političnih pogovorov.
Bilo je prekrasnega spomladanske ga popoludne, ko sem se mučil z neko nalogo, s prevodom iz nemščine % latinščino. Za mestnimi vrati v kamenolomih so čakali na-me tovariši; imele so se vršiti velike vojaške vaje. Kakor na trnju sem sedel pri glasovirju, ki mi je objednem služil za pisalno mizo; potrpežljivost me je jela zapuščati in naloga se mi ri hotela posrečiti na noben način. Ves zlovoljen sem Blednjič skočil po koncu, odprl in posluškoval v sobo. Od nasproti ležečih duri, iz gostilne je zadonelo brenkanje harfe in hri-pavo petje. Igra je bila dobljena, pograbil sem naloge in hajd hitro čez ulico brez suknje in brez čepice! Saj sem bil pri sosedovih kakor doma-že od mladih) nog.
V krčmi je sedelo nekoliko ljudi in to vsi okolu ene mize. Pri drugi mizi je sedel harfenist Jože.
"Hej, žaba grel" je zaklical Jože, še enkrat močno zabrenkal ter nato nehal igrati.
"Že zopet česa ne umeješt"
"O, to je sramota, študent, pa mora iti k harfenistu po svet!" se je rogal nekdo.
"Gospod Jaže je bil vendar tudi dijak!" sem se hranil osramočen.
"O kaj še, fantič, delal je vedno vse lepo sam. Nehaj vendar govoriti, ti tepci sami ne umejo ničesar in tndi ne cenijo nikogar, ki kaj zna. Tem tepcem bi lahko eelo popoludne pripovedal, jim igral in prepeval, niti plačali bi me ne pošteno 1*'
"Ne jezi se, sa fioga! Zapoj nam kaj ali pripoveduj o Sem, saj te plačamo 1"
"Sedaj pustite me v miru, jaz moram pomagati tej žabi v lužo; v luži bo, ko se ne bo hotel več sam truditi. Potem vam nekaj zapoj em in nato kaj povem. Ravnokar čitam neko zelo lepo nemško knjižico to-le tukaj; je že umazana in stara. Človek bi ne veroval, kaj je vse notri. Sicer boste že slišali!"
Vzel je mojo nalogo in pisal s svinčnikom na drugo stran.
Harfenist Jože je bil čuden človek. Nihče ni vedel o njem, o njegovi minulosti niti najmanjše stvari ce. Stanoval je na Ujezdu, in žena, pri kteri je bival, je pravila, da nima vzlic precejšnjemu zaslužku ničesar, razen kope knjig in nekaj lepih sukenj, ki jih nikdar ne nosi. Da, pred tednom si je dal urezati črn frak, Črne hlače in bel telovnik, Bog ve, čemu potrebuje to T! Krčmarji so ga videli zelo radi; kjerkoli se je ustavil, prišlo je za njim mnogo ljudi; prepeval jim je take pesmi, ka-koršnjih niso slišali še nikdar, in pripovedoval take povesti, da so se kar Čudili. Kakor je sam rekel, je pripovedoval svoje povesti iz teh nemških knjig, ki so ga videli čitati jih. Bile so to povesti nekaj posebnega, kakor da bi bile vzete iz življenja, in marsikteremu poslušalcu se je rdelo, da se tičejo njega samega. Iz teh nemških knjig je znal izborno pripovedovati; da, nekoč se je baje zarekal, češ, da je prej tudi on pisal nemške knjige. Pisati vsaj je znal zelo dobro; kdorkoli ga je Česa vpra Šal, se je lahko prepričal o tem. Samo prošenj ni hotel pisati, rekoč: "Saj vam brez tega ti veliki gospodje ničesar radi ne dajo." Nihče i.i vedel o njem kaj natančnejšega, in tudi pozneje nisem mogel ničesar izvedeti o njem, niti imena ne. Ostal je za-me nekaka skrivnostna prikazen ; v svojih« mislih sem ga smatral za bitje nad vse zanimivo, da, poetično.
Harfenist Jože je izdeloval latinsko nalogo. Jaz, še vedno v zadregi, sem brskal po nekterih številkah "Večernega lista",, ležečih pred Jožetom, in nato sem vzel v roko ono nemško knjigo, iz ktere je hotel Jože pripovedovati sosedom. Naslov jej je bil: "Herbstblumine" od Jean Paula. Te knjige nisem tedaj še poznal, iskal sem toraj one zanimive povesti, o kterih je govoril Jože. Na strani, ki sem jo ravno odprl, sem našel mesto s svinčnikom podčrtano. Glasilo se je: "Ali naj se od svojih sodobnikov nepoznanemu geniju holjše godi, nego oddaljenim soln-eem? Šele po stoletjih jih ugleda-mo, ker potovanje njihovih žarkov ii a zemljo je zahtevalo preveč časa. Ne da bi vedel čemu, vzel sem svinčnik in si napisal naslov in te besede.
"Umeješ to, kar si prepisal T" In črno, medlo in trudno oko harfeni stovo je zvedavo zrlo na-me. "Ako ne umeješ — ne škodi, drugim je škodilo, ker so umeli."
Vrgel je od sebe moj zvezek, zabrenkal na harfi nekoliko akordov in zapel s hripavim in neprijetnim glasom neko fantovsko.
"Že zopet ta drateniška (lonceve-ška) pesem 1" je vzkliknil eden prisotnih. Da, Jože je poznal več teh ljubkih moravskih in slovaških pesmi, vedel je vedno za najnovejše in prepeval jih) je najraje. Napisal sem si jih za njim, a on me je vprašal: "Ali ti ni pri tem, kakoi da bi ti sapa uhajala in bi se ti grlo stiskalo? Ali ti si še otrok in ne ameješ tega!"
Slovensko katoliško
Q=
podp.društvo
a
sveteBarban
Za Zjediqene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Iskorporiraao dne 31. januarja 1902 v driavl
ODBORNIKI :
Predsednik: ALOJZ ZAVBEL, P. O. Box 874, Forest City, B Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kam L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTOiN OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, (GL Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest C%, FRANK KNAFELJC, IL nadzornik, 900 Braddoek Av« dock, Pa.
FRANK ST3NK, HL nadzornik, 60 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PBTERNEL, L porotnik P. O. Box 96, Wiliook, Pa. IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika IVAN TELBAN, P. Bex Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLA NNRODA".
Vroče je bilo solnce binkoštnih praznikov. Težko je pritiskala njegova toplota na belo Prago, VBem je bilo tesno in težko, glave so bile razbeljene, telesa so se krvavo potila. — Mala Strana (del Prage, ki leži na levem brega Vltave) je bila tiha, mrtva, nepremična, kakor bi se bala stopiti iz svoje lastne sence in z najmanjšo kretnjo še povečati vročino. Na ulicah je bil le malokdo, redki pasanti so se leno in poSasi pregibali in se veselili nad vsakim senčnatim kotičkom. Lahno so za-vzdihali, ako se jim je dozdevalo, da se je zazibal od bogvekje hladen ve-triček.
Glej! Naenkrat so začeli Ijndje zapuščati svoja stanovanja, brez sukenj in brez čepic, kakor to dovoljuje naša ljuba sosedinja Mala Strana. Na vseh obrazih presenečenje, groza in strah. Vprašanja so letela sem-tfcrtja. Zdelo se jim je, da so čuli streljanje, tam v smeri Starega mesta, vsem se je to zdelo — medtem se je začul močen, pridušen pok — ni dvoma: v Starem i mestu se ljudje streljajo!
Tu že prihajajo v teka ljudje čes most. Stari in mladi, oboroženi in neoboroženi, možki in ženske, čudno pomešani med seboj, vsi obledelega obraza, bodi od straha, bodi od strasti: ^'Bratje, na pomoč! Pri povelj ništvu so nas napadli, streljali na ljudstvo — kri teče v potokih 1"
Beseda "kri" je utinkovala na vse. "fcajt Naša krit" Takoj eo ee
bili vsi zbrali, ki niso mogli prema-1 gati svoje strasti. Izvošeki so jo v diru popihali, da bi ne prišli ob svoje vozove, kamenje je frčalo, kramarski šotori in vsakovrstno orodje se je kopičilo, rasla je, utrjala se, že je stala pripravljena prva barikada, druga, trenotek za tem tretja, vse glavnejše
uliee so bile tekom ene ure zaprte. * ♦ *
Zopet živo gibanje. Razširila se je vest, da se je napotilo nekoliko stotin deželanov proti Bruski, Pra-žanom na pomoč. Kup ljudi je hitelo k Bruski brani, pred ktero so deželani že zahtevali vstop v mesto. Vrata so se odprla in četa oborože-t.ih deželanov, okolu dvesto mož, je udrla v Prago in jo pevajoč ubrala skozi dvor in čez barikade po Ostru-bovi ulici; vaška godba jim je igrala po poti avstrijsko hdmno.
Na malostranskem trga so se ustavili, da bi se odpočili. — Potem so udrli skozi neki prehod v Karmeli-tansko ulico, kje sta stala pri stari pošti dva topa in vojaki. Topa sta zagrmela in nekoliko ljudi je padlo, /.li naprej! Topa sta se naglo obrnila, postavili so ju doli pri Ujezdu, pred orožnico. Tukaj je bil zopet boj, gromenje topov. Mnogo žalostnih, zelo žalostnik prizorov!
Deželanom je sledilo nekaj mladih dijakov, hoteli smo videti vso stvar od blizu. Tu sem videl stopiti iz neke hiše elegantno oblečenega gospoda; zdel se mi je znan, vendar nisem hotel verovati svojim lastnim očem, da bi to mogel biti — harfenist Jože. Nov, krasen klobuk je senčil njegovo obrito duhovito obličje; črn frak, Črne hlaže, bel telovnik in čiste rumene rokavice so tvorili popolno plesno obleko. V vsaki roki je držal po eno veliko pištolo.
Prišel je že do prve vrste in se postavil na kup kamenja. Komaj je jel pritiskati na petelina prve pištole, je že pričel omahovati. Kroglja iz puške ga je zadela v sredi prs; strel iz pištole je 5el v rak. Ulovili
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Barbare št. 32 v Brad-docku, Pa., priredi
VESELICO
▼ ponedeljek dne 6. julija 1909
v poljski dvorani na 921 Talbot Ave.
Istega dne je blagoslovljenje naše nove društvene zastave v hrvatskaj cerkvi na Rankin, Pa. Zjutraj oh 10. uri bode sv. maša in potem p* blagoslovljenje zastave.
Tem potom vabimo vsa slovenska in hrvatska društva tu in ix okolice* da se polnoštevilno udeležiti blagovolite in tako pomagate do sijajnega uspeha v teh slabih Časilt; tadi ■! ne bodemo odrekli, kadar nas bo-dete potrebovali.
Slavna društva, ktera se udeleia korakanja, prosimo, da sc zbero zadnji čas ofr pol 9. uri dopoludne na Washington cesti pred Rnbinsteino-vo dvorano in potem odkorakam* skupno proti hrvatski cerkvi. Oddaljena društva, kterim ni znano naia mesto, naznanite pravočasno vaš pii-liod in jeden izmed članov vas bode pričakal na postaji. Pismo naslovit« na: Mike KnafeLs, 31 Wood Street, Braddock, Pa.
Rojaki Slovenci in Hrvati, na svidenje dne 5. julija 1 Veselica se prične ob 1. uri popoludne. Za najboljšo zabavo, fino pijačo in dober prigrizek skrbel bode ODBOR.
Objednem opozarjam sobrate društva sv. Barbare poštaje št. 32, da se gotovo udeleže izvanredne seje 27. junija ob 10. ari dopoludne. Isvan-redno sejo se skliče radi veselice m kdor izostane brez opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim po društvenih zakonih.
Članom društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., poročam, da se imajo zbrati dne 5. julija v svoji dvorani ob 8. uri zjntraj in potem odkorakamo skupno pred Rubinsteino-vo dvorano.
Mike Knafels, predsednik.
(21-22—6)
so ga, predno se je zgrudil, iz nje- Iggem brata IVANA MEHELIČ; doma je iz Sinovice, pošta Sodraiisa, Kranjska. Pred enim letom in pol je prišel v Pueblo, Colo. Prosaas cenjene rojake, še kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Mrs. Frances Mihelič, sedaj omožena Prijatelj, Box 57, Aldridge, Park Co., Mont. (21-23—6)
govih ust je glasno zazvenelo: "Bog povrnil" Ni veljalo to ljudem, temveč — smrti.
Odnesli so ga v neko hišo, kamor sem mu zopet sledil. Položili so ga na gola tla in zopet odšli. Zapazil me je ter mi pomignil k sebi.
"Zapustil sem ti v gostilni "Pri solncu" v spomin dve knjigi", je zašepetal; "jaz sem vedel, da bode tako. A sedaj pojdi domov, žaba, da nt, bode mati v strahu I"
USTNICA UREDNIŠTVA
A. B., Lorain, 0. Hvala za pri-poslano, toda za sedaj ne objavimo, ker smo kampanjo zaključili. Ako
pa storite ono, kar bi bilo potrebno storiti, bodete ravnali pravilno. — Zdravi!
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdena, garantirana, zdrava Al pen Timktura za plešaste in golobrad« ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. Re> umatixem In trganje v rokah, nogah in križa, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolesai se
JAKOB VAICK,
P. 9.1« 91, CLET£IlA$B, O.
Kje je IVAN PRIJATELJI Doma je iz Št. Janža na Dolenjskem. Bil je pri meni na stanu in hrani, ter ne da bi komu kaj omenil, sginfl brez da bi poravnal svoj dolg, Čal sem, da se sedaj nahaja nekje t gozdu v Pennsylvaniji. Iskal ga sicer ne bom ter si s tem naprav-ljal še več stroškov, pač pa ako ne mi ne zglasi v najkrajšem časa ter objednem tndi ne poravna svoj dolg, sem primoran ga dati nntar ju v stari domovini, nakar asa prepričan, da bodem kaj hitro plačan iz njegovega posestva ▼ stari domovini. Rojake opozarjam, da se varujejo tega tička, kajti osnm-kal je ie par dragih naših rejefeorv tukaj. — Frank Bartolj, Box 585, Conemangh, Pa.	(21-23—C)
"CKiAfl NAHODA" Mi
Vi

-V! i' savi l, i,.-	'T '-■>

11 LETNI OBILNI USPEH
MJeferta.
dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY,'"MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Giavni tajnik: JURIJ h. BROZIČ, P. O. 434, Ely, Minn. Pametni tajnik: MATCfl KERŽIŠNIK, L. Box 383, Bock* Spring,
Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Mian. NADZORNIKI :
ALOJZIJ VIRANT, pxedsednik nadzornega odbora, eor. 10. Ave. k Ckfci Street, South Lorain, O.
IVAN PRIMOŽIČ, nadzornik, P. O. Box 041, Eveleth, Minn. MTHAP. KLOBUČAR, HL nadzornik, 11» — T. Street, Calamet,
POROTNI ODBOR s
IVAN KERZl&NIK predsednik porotnega odbora, P. % Box 138, Pa.
ITAK N. GOSAR, EL porotnik, 5312 Butler St., PittAarg, Pa. IVAN inCRHAR, EH. porotnik, Box 95, Ely, Mian.
Vrhovni zdravnik: HL
Dr. MARTIN J. IVBC, 711 North Chieago St,
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preraembe n-dov ia droge listine na glavnega tajnika: GEORGE L BRQZICH, Box 431, Ely, Minn., po svojem tajnika in nobenem drugem.
Denarne pošiljatvo na' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOU2E, P. O. Box 105, Ely, Minn., po rvojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopnik' krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake podiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj «e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, Box 138, Burdine Pa. Pri^jani morajo biti vsaki natančni podatki vsake pri točke.
Društveno glasilo je 'GLAS NARODA*'.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Srebrno jedilne orodje je kradla v restavraciji pri "Slonu" v Ljubljani postrežniea Marija Fisneiderjeva iz Klausena na Tirolskem in ga prodajala nekemu starinarju. Tatvino je priznala in izpovedala, da ima doma 7 komadov, odprodala pa je za 4 krone. Vse orodje je policija zaple-
Premetena goljufica. Nedavno je
prišla 191etna dekla Katarina Vuk-šičeva iz Križeve vasi pri Metliki k nekemu gostilničarju na Karloski cesti v Ljubljani in ga prosila naj vzame v zastavo zlat prstan, češ da aima od ničesar živeti, in je mož smrtno bolan. Gostilničar se je je res usmilil in ji dal za prstan 6 K. Od tam je Šla Vukšičeva k drugi stranki in jo zopet na jednak način pregovorila, da je dobila 16 K za dva medena prstana. Ko je policija o tem zvedela, je takoj zasledovala goljufi ©o in jo zasačila v nekem prenočišču v družin neke 39Ietne vdove, s ktero sta si bile najele sobo. Vukšičeva se je bila že preoblekla in tako hotela otežkočiti zasledovanje. Obe so zaprli in po zaslišanju izrodili VukSičevo sodišču, vdovo pa izpustili.
Nesreča. V Govejku si je stavil Tonh svojo hišico. Vrnil se je namreč iz Amerike, kjer si je prihranil nekaj denarja. Ko je nesel z drugim delavcem po bregu debel hrastov stavbni hlod, se je izpodtaknil in padel pod težo na tla. Hrast ga je pritisnil za vrat in mu zlomil tilnik, vsled česar je Tonh na mestu umrl.
Proti trgovcu Elbertu, lastniku tvrdke 1' Michael Kastner" v Ljubljani bo baje vložena ovadba radi zlo&ne krivega pričevanja v razpravi radi snemanja nemških napisnih tabel v sept. dneh.
Vej siki zdravnik zakrivil smrt
jal menice in drugič, ker je ponarejal kovan denar. Ko je prestavši zadnjo kazen prišel domov, je začel razmišljati, kako bi napravil zopet kako izvirno goljufijo. Napravil je več zavojev, v ktere je dejal le papirne koščke ali pa je zvit papir, ter je nesel 3. aprila vse te zavoje v Ljubljano, kjer jih je oddal na pošto in poslal premožnejšim kmetom okoli Novega mesta, v Kokro in jeden zavoj celo na Hrvaško nekemu Pu-stiekemu. Seveda je oddal vse te zavoje le proti poštnemu povzetju v skupnem znesku okoli 650 K. Vse zavoje je oddal pod imenom Leopold Seiko, le Postičkemu je poslal kar iz Novega mesta in kar pod svojim pravim imenom. Ime Leopold Seiko si je izvolil zato, ker ima isti začetni črki, ki jih je videti v njegovem pečatu, prtisnjenem na poštne spre-jemniee. Ko je oddal v Ljubljani zavoje, je šel zopet domov in čakal, kaj da bode. Dasi je sodišče baje iz raznih okolnosti takoj vedelo, kdo da je storilec, ga je vendar pustilo povsem pri miru, ker bi najbrže ne našlo nobenega dokaza, mož bi bil pa po stari navadi utajil vse, še to, kar se da prijeti. Sodišče je pa za-stražiti dalo pošto v Ljubljani. Ko je Starič videl, da se zanj nihče ne zmeni, je vzel poštnooddajne liste ' ter se je peljal v Ljubljano, kjer ga je takoj uhvatila roka pravice. Našli so pri njem vseh 5 poštnooddajnih listov, toda izgovoril se je takoj, da mu je dal spraviti te liste nek Leop. Seiko, s kojim se je sešel v Ljubljani v Streliških ulicah. Pri sodišču je potem vse priznal, ker ni mogel več tajiti, pri porotni obravnavi pa je zopet vse tajil razen, da je hotel o-goljufati Pustičkega za 320 K. Ker pa so bile vse ostale pošiljatve po vsebini in pisavi tako podobne Pustičkega pošiljatvi kakor jajce jajcu. so potrdili porotniki vsa stavljena jim vprašanja soglasno, nakar je obsodil sodni dvor Stariča na tri in pol leta težke in primerno poostrene
povedali. Obtožen je bil, da je sunil p nožem Miha Kavčiča, ki je na poškodbah umrl, ter ranil težko Antona Dobravca. Obtoženec se ne priznava krivega. Vse se je zgodilo v temi v gostilni. Zaslišanih je bilo o-bilo prič, ki pa niso mogle z gotovostjo potrditi, da bi bil kriv obtoženi Jos. Kavčič, toda bili so drogi indi-cji, ki so kazali na Kavčiča, da bi bil res kriv. Kavčič pravi, da bi se bil le branil, ker je bil velik dirndaj in zmešnjava ter je baje pok. MIha Kavčič dvigal roke proti njemu; pravil je tudi, da je bil močno razburjen vsled pijače in nemira. Porotniki so pritrdili vprašanju glede uboja ter zanikali vprašanje glede težke telesne poškodbe. Kavčič je obsojen v ječo na 2 leti in poL
Dne 3. junija se je vršila porotna razprava proti "Con-iera" radi žaljen j a časti potom tiska. Tožil je trgovec Primas. Odgovorni urednik je bil oproščen.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Izpred mariborskega sodišča. Radi tatvine in goljufije je bila obsojena šele 151etna N. Ju van iz Črnuč pri Ljubljani na 8 mesecev težke ječe. — Radi premale pazljivosti na otroka, ki je zgorel Juliji Lašič na Run ču pri Ormožu povodom sežiganja plevela na njivi, je bila obsojena mati na 5 dni ječe. — Delavec Fran Pachernegg iz Pesnice pa je bil obsojen radi tatvine 20 kron na tri mesece težke ječe. Bil je namreč že večkrat kaznovan in je dober pozna-vatelj zaporov.
Požar. Nedavno ste zgoreli Kresnicah nad Tehaijem hiši posestnikov Žoharja in Ramšaka. Ogenj je nastal v dimniku pri Žoharju in preskočil v ostrešje. Skoda znaša 3000 kron.
Na potu k zdravniku je umrl ženi
nekega mizarskega pomočnika v Za-vodni pri Celju otrok. Morala je mr-lieka nesti nazaj domu.
KOROŠKE NOVICE.
Na grozen način se je umoril i
Šmohoru na Koroškem mizar Gan-sel, ki je bil že dalj časa čudno čemerne volje. Nastavil si je dleto na prsi in se je dvakrat sunil, zlomil si je najprej rebro, potem pa si je pre-bodel srce.
imena. Uredništvo je seveda po veliki večini "stramm denteoh", če ni madjaronsko. V tem duhu so osno varne šole itd. Sedaj osnujejo v Sarajevu že tudi stalno nemško gledališče in se Nemci v okupiranih deželah sploh že smatrajo za prave in jedine gospodarje, če si vse to pobli-že ogledamo, pridemo nehote do prepričanja, da merodajni faktorji zasledujejo tajen namen, da izrabijo ugoden položaj in bedni, neuki in ne-organizovani bosanski srbohrvatski narod popolnoma iztisnejo iz vplivnih sfer in ga končno za večno potlačijo v kulturno in gospodarsko hlapčevstvo.
IKRETANJE PARNIKOV.
Sledeči pazniki odpis jejo ia|t jklL NEW YORKA:	I'M
AMEKEKAXA PROGA
AUSTRO -
V Trst trn
Argentina .........
AKee .............
7. XL
julija jriaja
julija
PROGA.
Adriatic Msjssrw Os—ase
Teotoeie Adriatic
7. yriaj* 14. JaKja j-fijn
maja Je ettsi a»
potovanje obte znani mjefc
JOHN «DDTA stanj* trgovee ia pnesetnft vClevelaadm, • Omenjeni nhiHs svoje snsase b prijatelje po ranih krajik v Ijet državah in objednem ssstirrs tvzdki Travmkaijevo v Clevelandu, Ohie
"Glas Naroda" ia ga rojakom
Upravništve "CHasa Ki
FRANCOSKA PROGA T Sam
Lorraine ............H	Remije
Provence............ L julija
Ssroie .............. 8. jmlija
Tourud«...........15. jeiija
..................j^ij«
La La La Le
La Bretegne HAMBURG AMERICAN Cleveland
Grant
LINK.
L jenija >- j-ija
w VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMERJE! Vsled zahteve nekterih rojakov naročili smo zopet v Ljubljani večje število
pravih domačih kos,
ktere imamo sedaj v zalogi, in sicer dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago Imamo tudi dobre BRUSILNE KAMNE (OSLE). Ker je bilo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da nismo tamfgll izvršiti vseh naročil, svetujemo vsem onim, da se že sedaj preskrbe a tem orodjem za poletje. Glede cen pišite na:
FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Pred 11 leti Je slavni In obče znani zdravnik od Collliu New York Medical Instituta ustanovil v korist moških Žensk in otrok naših rojakov ta prekoristnl In pre-potrebni zdravniški zavod. V tem času Je mnogojJ naših bolnih rojakov zadobilo popolno zdravje inJjC mnogo moških In žensk svojo prejšnjo moč. Na ta način je bilo osrečenih mnogo družin. — Ta velikanski uspeh in nepopisne dobrote za človeštvo pa je pripisati edino le vestnosti zdravnikov, kateri imajo neko posebno osebno čustvo do bolnikov, kakor da bi bili isti njih lastni bratje aH sestre. Nadalje svežim in pristnim zdravilom, katera delujejo hitro in sigurno in ka tera se napravljajo v lastnem kemičnem laboratoriju pod osebnim nadzorstvom zdravniških ravna teljev, kar jamči bolniku v najkrajšem času popolno ozdravljenje. Najtočnejša postrežba in najnižje cene. The Collins New York Medical Institute je prvi. najstarejši, največji In najzanesljl

Pozor rojaki I
vejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki,, kjer se nahajajo saj boljši in naj bolj izkuše
Nič ne stori kako dolgo sta bolni In ako težka Je r bolezen in če so Vas drugi zdravni-V Že odslovili kot neozdravl — ne iz-rubite zaupanja, dokler se niste obrnili na zdravnike tega zavoda, ali jim točno v svojem materinem Jeziku opisali svojo bolezen jim natanko označili vse simptome In vzroke bolezni, ker ti Vam zamorejo še pomagati.
Speicalisti za bolezni oči, ušes, nosa, grla in kožinih bolezni. W Najboljši operaterji za vsakovrst-operacije.
ni ter zanesljivi zdravniki.
W Veliki stroj (mašina) z X žarki potom katere se vidi naravnost v človeško telo ter se zamore najti vsaka najbolj skrivna bolezen.
V Veliki električni stroj za bolezni, katere se morajo z elektriko zdraviti »živčne bolezni). PMlte takoj po veliko zdravilno knjigo človek, njegovo življenje in xdruvaje, katera se Vam takoj dopošlje, ako pismu priložite za 15 centov poštnih znamk.
Dr. J. J. McGlade. Dr. J. F. Co?Je zdravniška ravnatelju.
UiOTD.
Grosser Ksrfzrat
M. jvnijs
jednoletnega prostovoljca. Dne 27. r ječe. S tem je bil končan spored po-maja je umri v Ljubljani jednoletni prostovoljec Čeh Anton Slehta. Njegovo emrt je zakrivil polko vrti adravnik David. Slehta je imel srčno napako, a vkljub temu mu je pol-kovni zdravnik pri vsaki preiskavi rekel, naj le gre marši rut, pri voja-fcft le oadravL
Samomor. Dne 7. junija zjutraj se je v prisilni delavnici v Ljubljani v posebni celici na svoje oprte obesil Mletni Andrej Rahne rodom iz Vin j občina Dolsko.
Porotne obravnava v Novem mesta. Dne 2. junije sta bila obsojena Praaee KlemenJBž in Ivan Pavlovič radi hudodelstva uboja. Dobil je Pavlovič 1 in pol leta, Klemenčič pa 8 in pol let. O dogodku Stoo ie poro-ieii sfojeSesao. — Dne 8. junija je bi obsojen sedlar Ludovik Stari« ia pri Kovom mestu radi hu-goljufSje. Stari« je okoli r in silno navihan. Bil je ie -rje
rotnih zasedanj.
PRIMORSKE NOVICE.
Čez tri leta prijefc. V Pulju je prijela policija prisiljen ca Petra Ca-strihia, kteri je pred tremi leti pobegnil iz tukajšnje prisilne delavnice. Oddali so ga nazaj v hišo pokore.
V goriško bolnico se je prišel zdravit 341etni Karol Maligoj iz St. Ferjana, ki je padel, ko je šel na polje s puško, da bi vatrelil kakega malopridnega tiča, ki dela škodo kmetu. Puška se je sprožila in Maligoj je bil zadet na dveh krajih telesa. Prihiteli so mu na pomoč, potem pa ga odpeljali k usmiljenim bratom v Gorieo.
Porotne raaprave ▼ Gorici. Dne 2. junija se je vršila porotna razprava proti Josipu Kavčiču iz Ljubinja na Tolminskem, rojenemu leta 1877., ki je bil obtošen uboja, kakor smo ie
HRVATSKE NOVICE.
Hrvatska kolonizacija v Slavoniji
V Barču se je ustanovil konsoreij, ki je kupil jeden del posestva grofa Aladara Jankoviča v davč. občinah Klise in Grozdanske, okraj Viroviti-ca, v približnem obsegu od 3000 juter. To zemljo sedaj konsoreij parce-lira in naseljuje na njej hrvatski ži-velj iz Like, bjelovarske - križevač-ke županije in dragih delov Hrvatske. Jutro zemlje se oddaja za 260 kron ter je najboljše vrste za obdelovanje. Kolonizacijo podpira tudi vlada in bo izdala 50.000 kron podpore za zidavo hiš in nabavo poljedelskih potrebščin.
BALKANSKE NOVICE.
Spopad na turško - črnogorski
meji. Carigrad, 7. junija. "Jeni Ga-
zeta" javlja, da so se med Pručko in Dojrblovenjem spopadle turške in črnogorske obmejne straže. Na obeh straneh so padli po trije vojščaki. Iz Kolašina so poslali oddelek vojaštva na črnogorsko mejo.
Major ustreljen na straži V Nišu je ustrelil na straži vojak Črnkovič majorja Dragotina Petroviča, ki se ni hotel odzvati klicu straže.
Kam plovejo v Bosni 1 Poročali smo že, kako je avstr. vlada obdarila z zemljo nekega Husein bega in s tem uničila bedno kmečko prebivalstvo, ki je imelo ondi svobodno pašo in drvoseeje. To pa ni pojedini slučaj, marveč se čisto sistematično razlaščuje in goni z zemlje domače hrvaško - srbsko ljudstvo in se ustvarja nemška veleposestva. V Mardaku in Donjem Klakaru se izganja kmete, ki so si še 1. 1860. obdelali zemljo in postavili domove. Sedaj jim sekajo slivne nasade in vinograde ter rušijo hiše, kajti to je državna zemlja, ki se ima zasaditi 9 hrastjem in zopet spremeniti v gozd. Prebivalci v Bojincn so se pritožili na skupno finančno minister-stvo, ker je vlada prodala nekemu dunajskemu milijonarju in "e. ft kr." svetniku 7062 oral zemlje za slepo ceno 28.000 K. Na tej zemlji s« je doslej živilo 135 kmečkih družin, ki so sedaj na cesti. Ti kmetje priznavajo, da niso bili lastniki zemlje, a vlada bi se bila morala pri prodaji ozirati nanje in zemljo njim prodati, ko so jo že toliko let obdelovali in vživali Dalje je javna tajnost, da so pooblaščenci kneza Schaumburg - Lipppe v dogovoru z bosansko vlado radi nakupa ogromnega kompleksa zemlje — zopet za slepo ceno. Tako poroča "S. P.". Na več krajih Boene se nahajajo čisto nov« nemške naselbine, ki jib vlada neguje ko punčieo svojega očesa in ki so dale krajem čisto nemška
RED STAR UIIS. T
Vaderiand ..
Zealand .......... ..... 3. Jatfja
Ktwmiamd .............. IA Jriija
Laplaad ................ 17. j«Kja
Vedudarni .............. M. j^ija
Zealand ................ «L j^ije
AKBBIOAJT Un.
St Loom .............. M. jaaija
Philadelphia ............ S. julija
St. Paul ................m julija
New York .............. 17. jalije
HOLLAND -V
Ryadam .... Ne«
AMZRIOAN LENE.
IA jutfi*
POZOR SLOVENCI IN HRVATI '
Podpisani priporočam vsem pete-j očim rojakom v CTiieagi, SI. in efao lici svoj dobro vejami
SALOON.
Na razpolago imann tudi kpo ke§ ljišče. Točim vedno sveže m debn Sedp pivo, j ako dobro domače viae rasne likerje ter prod«j~ n ia« wm&i ko. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preekrbejem pe robrodne listke za vse prekemezak« *rte po izvirnih cenah. Potitjam de narje v staro domovino zanesljivi?« potom po dnevnem kurxa. V sve* sem z banko Prask Sakser Ce. t New Yorka. Svoji k svojim!
JKMXP KOHPAKK,
At. Se. tUsage, m
Collins New York Medical Institute
I40 WEST 34th STREET, NEW YORK*, IM. V.
Brezplačno se odda 100 sloven, rodbinam.
V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poSljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre-
Jisa. Ti loti so prosti in Cisti ter v redi vsak po 100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker telimo, da bi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.
Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiše. Skrbelo se bod todi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbnry Parkn, N. J. Ne opustite lepe prilike.
Poiljite money order za $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pilite:
(T
Novo! Novo!
Kdor naroČi 60 havana cigar sa $2.50, dobi 50 pakeleov tobaka. Ta ponudba velja samo za en mesec dni.
Žalega avstrij. bosnilkega, hercegov. in vsakovrstnega tobaka.
A. Logar, 26 E. 1191 St., New York
Pozor! Slovenci Pozor*
^salonW
Zmodernim kogl)ld£«tn
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter uidjafat smodke. Potniki dobe pri meni prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovaaoff Se toplo priporoča
Martin Potokar
tt* So. Center Ave. Chicago, m
ikA


, v
> >
r
Ako hočei dobro postrežbo
z mesom in grocerifo,
tako fte obrni na
Martin Oeršlča.
30*0303 E« Northern Ave Paeblo, Colo
fndi naznanjam, ia ▼ zalogi vsakovrstne- atthc namreč;
Mobile, rebra, jezika iunke itd
Qm ji im ▼ veh
_| - — | ¥. . rspcsvKp
mm.m


Niije podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam isvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen
dober prigrizek. ^
Potujoči Slovenci m Hrvatje I *dobe..................... '
stanovanje in hrano
proti nixki ceni. Postreiba solidna. Za obilen peset se priporoča..................
FRIDAvon KROGE
107-109 dreenwlck Street, NEW YORK, N. Y.
J
F* RI rs OB
99 Nassau Street,
REALTY
CO.,
New York City.
Zdravju
najprimernejša pijača je
^♦LBISY PIVO^

ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. ^ad) naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * < svojo družine, svojih prijateljev in drugih.
L*el.sy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vser, i^o jsin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TraTalkar-ju 6102 St. Clair »•«. ^ kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
Pišilja
Zastopnik "Glaa Naroda" 82 Cortlandt
Frank Petkovšefe
718-720 Market
WAUKEGAN, & & Jt
ILLINOIS,
fina VINA, MibolJfa 2GANJE1
ZDRAVILA.
I—PATENTO-
liiEimwlllin

NCfMjr]
Avstr o - Amerikanska črta
[preje bratje CosulichJ
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Reko«
i spodaj navedeni novi parobro-4i na di
Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razred so In
TBSTA............................................$33.00
LJUBL JAITB..................................... 33. SO
BBKE.............................................. 38.09
ZAGREBA......................................... 34^0
KABLOVOA...................................... &4J26
n. RAZRED do TRSTA aH REKB......................$35.00, 60.00 i 65.00
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New Yoifc.
Vel
va vijaka imajo brez-fični brzojav: AlilOS*	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ARGENTINA. V eaeeolh eaju in junija se bo-ittoigor^l Mivodenema brodovjn pridrolfla fte dva draga nova pot-
V padižah o ve j senci,
•Carol May«
ČBTRTA KNJIQA,
V balkanskih soteskah.
(W>4>lji 11 bJ^)
"Kaj pravišf Alah hote tako t "Da," odgovori vprašani niš hudega ne tluteš. "Da se denar porabif"
"Ce zgine, potem je tako hotel."
"Tako! Lepo! Izvrstno! To je krasno! Ali veš, kje je hilo vkradenot' "Mislim, da v Dabili." "To tndi jaz mislim In komu t" "Nekemu možu, ki se piše Ibarek." "Ali ga poznašf' "Ne."
"Potem ga bodeš spoznal!" "Seveda! Kadar mu pripeljem tatove."
"Ne! Takoj tukaj ga bodeš spoznal! Poglej me! Kdo sem jaz f" "Me nič ne zanima Sploh pa, kaj te ta zadeva brigat" "Veliko, prav veliko! Jaz se imenujem Ibarek. Jaz sem mož, kte-
•o okradli!"
"Tit" vpraša kavas ves začuden, ne da bi se premaknil le za colo. "Da, jaz!"
"To je dobro! Veseli me! Povedati ti imam nekaj zelo važnega." "Kaj pa taeegat"
"Hrani v prihodnje denar tam, kjer ga ne more dobiti nikak tat." "MaŠalah! Kak človek! Kak mož! Efendi, kaj praviš ti na tot Kaj naj storim t"
To jezno vprašanje je stavljeno meni, toda ne pridem do odgovora. Moj mali Halef se ni malo jezil o vedenju in ravnodušnosti policaja. Bieer ga cela stvar niŽ ne brigs, n jc preveč kolerično navdahnjen človek, da bi mogel mirno gledati. Dalj Časa že se je nemirno premikal v sedlju. Sedaj pa skoči raz njega in odgovori mesto mene: "Kaj naj s-toriš? To ti hočem takoj pokazati!" Tesno stopi h kavasu in jezno zakriči nad njim: "Ali ne veš, kako se mora obnašati napram tujemu, visokemu efen-diju in njegovim spremljevalcem t"
"To vem prav dobro. Zakaj kričiš name?" "Ker ravno ne veš in ker ti hočem pokazati. Takoj vstani!" Z zapovedajočim glasom mu to pove. Varstveni mož pa se mu zanič-Ijivo nasmeji, zmaje z glavo in odgovori: "Kaj praviš, ti majhen mož t"
To je seveda veliko razžaljenje za malega hadfija. Malega ~se še ni postil nikdar nazivati.
"Kaj sem jaz t" vpraša jezno. "Majhen mož t Pokazati ti hočem, kako visok in dolg sem, če meriš zraven moj bič. Vstani, drugače ti pomagam!"
Potegne bič izza pasa.
Sedaj se vendar omaje ravnodušnost kavasa. Vsede se, dvigne gro-seče roko in pravi svareče:
"Deni bič vstran! Kaj tacega ne prenesem, pritlikovec!" "Kaj t Tudi pritlikovec sem t O, pritlikovec ti takoj dokaže, da lahko preneseš bič. Tukaj — tu — tu — tu — tu — tu — tu —!" Dvigne bič in pri vsakem "tu" ga oplazi z njim po hrbtu. Nekaj trenutkov še obsedi, kar otrpnjen začudenja o predrznosti hadžija. Potem pa bliskoma vstane, zarjove jeze, kakor bik, in se vrže • pestmi na Halefa.
Jaz obstanem popolnoma mirno, z roko naslonjen na sedijo svojega konja. Kavas je močen človek, toda niti ne zmislim se, da bi pomagal Halefu. Poznam ga predobro. Ce je vzel kako stvar v svojo roko, oziroma na bič, jo je speljal tndi do konca. Vsako vmešavanje kacega drnzega bi (S razžalilo. In da ima kljub svoji majhni postavi več moči, in seveda veliko vet gibčnosti kakor kavas, sem prepričan.
Ta se hoče vreči na njega, toda že pri prvem koraku se mora vstaviti, ker mali ga sprejme z križnimi udarci, ki padajo tako hitro, da tvori bič takorekoČ zid, skozi kterega se sovražnik ne more preriti. Udarci pa-po njem kakor tola: po hrhtn, na rame, na roke, po strani na boke in noge. Mož je od udarcev kar obsnt. In pri vsem tem se varuje mali, da bi ga zadel v obraz, sploh na glavo.
Kolikor manj se more kavas braniti, toliko glasneje je njegovo vpitje. Slednjič stoji popolnoma tiho, prevzema udarce, ne da bi se kaj premaknil in rjove zraven, kakor tiger.
"Tako!" vzklikne slednjič Halef, in povesi bič. "Sedaj imaš plačilo za dober svet. klerega si dal preje okrsdenemu. Ce imaš količkaj pameti v možganih, si zapomni; plačilo sledi takoj. In če me hočeš Še enkrat imeti za pritliksvca, stori hitro. Sedaj imam ravno še čas, izplačilo nadaljevati!"
Kavas nič ne odgovori in se kar zvija bolečin, ktere čuti. Njegovi pogledi visijo jezepolni na malemu. Samo nekaj nerazumljivih glasov se mn izvije. Konečno se pa menda domisli na prej omenjeni ponos in dostojanstvo svojega poklica. Visoko se dvigne in zakliče:
"Človek, ti moraš biti nor! Kako se podstopiš tepsti kavasa pa-dišabat"
"Tiho bodi! Podstopil bi se pretepsti padišaha samega, če bi se predrzni! obnašati napram nam tako, kakor si se ti. Kaj pa si pravzaprav t Vojak, policaj, sltrg vsacega podložnika! Druzega nisi nič, popolnoma nič!"
Vidi se um, da bi ga najraje zopet začel pretepavati. Toda do tega g» pretepeni ne pusti priti in odvrne:
"Le psuj! Mene ne moreš razžaliti. Zapovedano nam je, pregledati
ljudstvu, če--"
"Kako ljudstvo7" ga prekine Halef. "Ali smo mi mogoče ljud-•tvot"	I B ^^H ^Hj'^'lS
"Kaj pat"	s___ ^
"Kaj pat Ali si slept Poglej me! Ali se mi ne vidi, kdo sem t" "Jaz ne vidim ničesar."
"Potem si res slep in neumen. Povedati ti hočem, kdo sem. Jaz sem namieč liadži Halef Omar ben hadži Davud al Gozara! Kako se pa imenuješ tit" "Selim."
"Selim! Drugače net"
"Kako naj se imenujem ie drugače f Selim zadostuje." "Selim zsdostuje! Da, tebi zadostuje, tebi, ki si kavas in niš drnzega!"
"Policaj najbrže ne ve, ds imajo prosti Arabci navado, lastnemu imenu pridejati tudi i mens svojih prednikov. Cim dalje je ime, tem večji je ponos, s kteri m ga nosi dotičnik.
"Al meniš, da kavas ni prav nič t" vpraša.
"Molči!" mn zapove mali. "Kavas, ki se imenuje samo Selim, ne sme govoriti. Poglej semkaj, kaki ljudje stoje tukaj 1" Pokaže na Omarja in nadaljuje:
"Ta je Omar Saban If el habadži, ben Abu Muza Džafar es Sofi Otalan ibn Avieena Ali Nafis abu Mervan el Hegali!" Potem pokaže na Oškots in pravi:
"In ta slavni vojičak se imenuje Ofto Obd el Latif Mefari ben Mohamed Ha »en el Džazeri* ibn Vahab Alfirat Biruni el Seirafi! — 'Ali veš sedaj t"
Na vso moč se moram zadrževati, da se na vso moč ne zakrohočem. Oba se sploh tako ne imenujeta, toda da bi kavasa imponiral, je imenoval hadži množico imen in prednikov, o kterih Oiko in Omar eelo življenje nista imela niti pojma.	—
In vendar pravi s tako resnostjo, in arabska imena se zlivajo s tako fctooetjo is njefovih ost, da sloji policaj kakor otrpnjen, kakor, da je —* ime fcaoglja, ki ga zadene.
radar!" kriči Halef ve» razbvjen. "Ali si zgubil go-ki se zadovoljil s imenom Selim f Ali nima! n
sega imena in nič prednikov? Kako ae je imenoval tvoj oče, stari oče, oče starega očeta t Ali niso nič storili, ali so bili hudodelci in strahopetci, da se sramuješ povedati njih imena f AH pa mogoče sploh aisi bil rojen in si lepega dne zlezel iz kake mišje luknje. Poglej nas t oči! Tukaj stojijo ljudje!"
Kavsa ie vedno ne ve, kaj hi odgovoril. Predbacivanja malega podajo na njega kakor toča.
"Poglej tegale!" pravi Halef in pokaže na gostilničarja. "Ni Arabec ampak Turek, in vendar se ne imenuje samo Selim, ampak Ibarek el konadži, Ibarek, goetilski oče. Ukradeno mu je bilo sto funtov. Kaj pa bi lahko kdo vkradel tebi, ki nimaš nič druzega kakor ime Selim t" "Oho!" odgovori konečno tako zaničevani kavas. "Tudi jaz nisem
berač. Jaz imam svojo službo in —.j--"
"Službo! Molči o svoji službi! Koliko zaleže, smo videli. Zdi se mi pa, da obstoja v tem, da polegaš na travi in da kradeš Alahu dneve in tedne. Toda jaz bodem vam lenuhom pokazal. Sel bo'dem k prefektu in mu dal piti živo srebro, da bode migal z vsemi prsti! Zapovem ti, da takoj vstaneš in se podaš v mesto. Ce v pol ure nisi pri prefektu, te pustim v uajglobji vodi v topiti in povrh še s kanonom ustreliti. Mi odidemo sedaj. Toda ne misli, da sem ti dal to povelje v šali! Mislim resno, kar bodeš že še izvedel!"
(Dalje prihodajiŠ.)
Bratom Slovencem, in Hrvatcn
sil
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna šno
bela vina. Cena belemu je 40e in črneimu pa 35e galona, s posodo ____
Manjših naročil od 60 galon ne sprejmem. Z naročilom s« poilja polmn denarja naprej in drug« polovica se plača pri spr«j«m« vina. Vsak naročnik vožninr sam plaža. Prosim, da vsaki	poilj« naslov kam naj viap pošljem. Za večja naroČila kakor Car load, aa sa ceno —^"iiw
82 Cortlandt Street,	New York, K T
Podružn I ca
©10-4 ST. GLAIR AVE. N. E., CL.EVELAIND, O.
Ifaino za rojake,
vom "Kretanie narnilmv" J«
ki nameravajo potovati v staro domovino s doonm, * brzimi poštnim! parmki- Vsakdo naj .i izbere JeSJa
vom^Kretanje parnikov^in naj na'm	TSS^ »MV?
odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi notov^*,?^ * °dh?dom	v York, Vs?k potujoč rojak «J »aT^^^
ovek ea Dride iskat in v«sp	..i. ' ' .7 -
pride v New York in na ktero posta jo rn^čloVekVa^ i'sklun vse^reb^o Sr£?
nk, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New YnrV ~ i* prihoda, nam lahko iz Dostaie telefonira no Številu	^ > oa _
ter ga odpelje na parnik, *aitar nima potni* noDenm stroškov. Ce kdo dospe v New v^v" nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 S«8 J? .n tako, po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Lc na ta način se it roUkom	?
angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškovV nikomur niti centa predno niste v naši hiši, kte?o vidite tu nasl kano To i* "S* za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah poNew VoAn obilo ŠZ * ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov L telefon, prihranit e dolanekerL"^
^eK lPMeteln VuaS QCLvIoIe Postopaea ali vozniki, ki veliJzahtevajo od a Vra gtT dajo brezdušnim oderuhom, kteri spdjcjo ljudi navada aa slab« p«nik«. T^je^
Denarje pošiljamo
hranilnica. N'ikrtar	r>; x^u J- v.:
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsatf
nama pošiljatev po nas poslana pride v stari kra4 *
TT-^a - x . . ,	do 12 dnehi vse vsote izplačuje za nas c. k noitai
Nikdar se še m fcnlo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane/2«?
din ndlorromA «»	___ 1	«
1«
,	— -------->	j. « jiiou liit uoioceno mesto, kar se dandane* tiW
krat čaje od drugih. _ Posredujemo denarne ulogc ter jih nalagamo v aanesl>e hranilnfcTStSSl »totkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico Obrear m*
ačuiemo uloee na hranilne kniižice in rlai^mn	'
----————	.X.WSJCU
jilnice po 4 in odstotkov	^^ uu. »v™ nranimo knjižico,
od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
flio si namenjen
šeno, otroke, ali p* »*ioc-nike, ter prijatelje v Amcri
...	- ko vzeti, potrebuješ človeka,
kten jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje Iist= ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči mo .ujake sa potovanje in oskrbimo vse potrebno take, d* nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem urada (Ellis latent služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
avstrijski denar
Za oWla naročila as priporoma posestnik vinogradov
R*. F. No. 7
Frank Stefanich,
Box 81,
FRESNO, CAL
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
«*Ll s£ofe»'C" °a Viitka..................14,200 ton, 30.000 konjskih moč,
•UL^iine..............................12,000 « 26 000 '<
Mitn^ • .. i!	..................12.000 " 25 000 "
..... ..................10.000 '* 12 Z « «
"iIGS^L"................................. 8 0f,° " 9 0°0
i-aOascogne ................................ b ^ „ & ^
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cfaesebrough Building.
Parniki odpišejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne h Prirtaniica štev. 42 North River, ob Morton St. N. Y.:
kupujemo in prodajan* pt dnevnem kurzu. Ako porojet v staro domovino in imaš večje-svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupi* Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj jzpiačv nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. ImaiD iz stare donjovine kaj denarjev sem dobiti, pi$i svojcem, ds vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc
Imateli v staro domovino koma a» ko pooblastilo poslati, obrnite se n* nas, mi vam ceno in brzo postreže mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi ktes? vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglediiih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in poilje svo^t vojaško knjižico, mi mo preskrbimo, da ne bo imel sitpostl ko se domu vrne.
NARAVNA CAUFORNIJSKA VIN«
NA PRODAJ
Dobro Črno in belo vino od 85 do « centov galona.
Staro belo ali Črno vino 50 cento* galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kapi manj kakor 28 galon vina. mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki moit 34 stckL $5.00. Novo vino od leta 1908 ima poiebne aixko ceno. Pri večjem naroČilu dam popust.
Z pofttovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Cootrs Costs Ce., CalHorais.
•LA LORRAINE •LA PROVZNCK •LA 8AVOIS 'LA TOURAINS La Bretacne
M. jaaija 1M6 L jahja 199» 8. jnfija IMS Vk i«hia 1Mb 22. Jalija 1MB
*LA LORRAINE •LA TOURAINR •LA SAVOH La Bretagne
•LA LORRAINE
m. Jnlga 1MB ft. avgusta 1MB 12. avgwta 1906 19. a »gesta 1B0B
26. avg. 1900.
fA PLOVXTBA.
Parnik CHICAGO ba dva ijjsfcs odpluje dne S. jnUja oh «. ari
fsrAi s ..sn.sl Ml« 9* vfrks.
M- W. Kozminski, generabii agent za zapad,
71 Dearborn St, CHica^o, DL

Knajpova zdravila!
Sedaj smo pripravljeni vsakovrstna naročila točno Izvrševati. A-ko kaši jaš, ako s i prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Nsvo-dib is oaaik Ksajporik xdr»Til", ktero dobiš zastonj ako dopošljes postno znamko za dva centa za poštnino.
nepre-igoslov
, .. - r----------
slepania, go na dne To je novi in pravi naslsv:
AL AVSEN1K k CO.,
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T.

e trpeča č__________
"i i a, katerih je HanHmng mnogo na dnevnem redu.
Josip Russ,
THOMAS, W. V A.
trgovina
z mešanim blagom,
Saloon in Grocer|j a.
Pri meni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričal!" se bodete.
Notary Public,
Izvršujem točno i n
pravilno vsa v notarski posel spadajoča dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda".
■ iN« v I jfr ■■ » W ^11	i	^fra
■Učitelja angleščine, francoščine in nemščine,
omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj I \ (na NemSkem, Angloškem in Fra coskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi «e radi -učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode lc njim v korist, I jim svetujemo, da store kmalo. Naslov učitelja pove
Uredništvo "Glas Naroda"
S3 Cortlandt St., New York. t
1 »' Vt " A.......:^
HARMONIKE
Doaisl kakortnefcoii vrste izdelujem t» popravljam po najnižjih cenah, a d sli trpcino In saaesliivo. V popravo sa nesljlvo vsakdo poilje, kez zzm te su 16 let lakaj v tem poslu In seda] v sva* jem lastnem doma. V popravek vsa* me m kranjske kakor vse drage karmo* nike te racanam po delu kakorino nadallnlk
sakteva bres:
kdt
uoralaui.
JOHN WENZEL,
1017 £. 62nd Str.. Cleveland, O.
Kdor želi čavati svoj denar, kadai potuje preko New Yorka, naj m zanesljivo obrne na j e d i n o alovenako-hrvatako gostilno,
kjer dobi vsak čss najbol^o poelrafto Domača hrana in čiste sobe so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dotes pijača ter vsakovrstni avstrijski inhesoe-govački tobak. Svoji k svojim I
Ani. Plitko, 137 WaslhctM
NEW YORK. N.Y.
Spiješ C»lov - In Trmt
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
■prejema vlogo na knjižico in na ta- Jk I Ol kodi račun ter je obraatuja po 5Iatlh4 3 |o
Kupice In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem topnik sa 7jrdmfanm driUve je tvrdka PRANK SAK8ER CO., sa Cortlandt Straat, Now
NaS
■ Podružnice -
Spljet, Celovec In Trst ■
Rezervni fond K. 300.000»