Stev. rib. Posamezna Številka stane 1 Din. v lihim, v pele* doc 31. avgusta m t_i Naročnina a—"J za državo SHS t do preklica: I) po pošti mesečno Din 14 k; dostavljenunadom mesečno....... 12 za inozemstvo: oesečno Oin 23 — Sobotna izdaja: ~ t Jagoslsvljt ..... d;n 20 r inoa«iflst»n...... 40 --Uredništvo |a v Kopitarjevi nlloi itev. 6/IIL rfoitoplsi se ne vračajo; neirtnuirans pisma se ne sprajemajo. (Jredn. telet. štv. 50, uprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod. Leto Ll. ob Cene Inseratom i mm Bnostolpns netita« vrata maU ufllasl Po Otn 1*50 ln otn « —, veliki oglasi nad «3 mm vt-šine po Din. 1 50, poslana Itd, po Din. 4 —. Pri večjem naročila popnst Izhaja vsak dan Izvzemil ponedeljka ln Ineva po pras> nlkn ob 5. nri zjutraj. Oprava je v Kopitarjevi al. 5. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, Zagreb39.011, sarajev. 7563. praške la dnna|. 24.797. Zahvala. Minuli so slavnostni dnevi V. katoli-\kega shoda in pripravljalni odbor smatra ia svojo dolžnost zahvaliti se javno vsem p. n. oblastem bi uradom, korporacijam, Ivrdkam in zasebnikom, ki so ga kalcor-Voli blagohotno podpirali pri njegovem delu in kljub vremenskim oviram omogo-Hli sijajen potek naše manifestacije. Izrecno se zahvaljujemo zlasti pred-tedstvu pokrajinske uprave, predsedstvu višjega deželnega sodišča, dalje višjemu iolskemu svetu za prepustitev šolskih poslopij, komandi dravske divizijske oblasti ia prepustitev konj, nosilnic, postelj, idravstvenemu odseku za Slovenijo za sanitetni materijal in vozila. Prav posebno zahvalo smo dolžni in-ipektoratu državnih železnic in obratnemu ravnateljstvu južne železnice, vsem njihovim gg. uradnikom in uslužbencem, ki so požrtvovalno oskrbeli ogromen promet tisočerih množic po železnici, dalje poštnemu in telefonskemu osobju. Da je zdravstvena služba brezhibno funkcionirala, je zasluga g g. zdravnikov, čč. sa. tismilj-ink, medicinrvv in skautov. Zahvaljujemo se dalje vsem tvrdkam in gg., ki so nam dali v teh dneh n a razpolago svoja avtomobile in kočije, gg. lekarnarjem in drožistom za darovana zdravila, gg. hišnim posestnikom, ki so okrasili svoja poslopja. Končno veljaj naša prav posebna zahvala mestnemu magistratu ljubljanskemu, ki je z vsemi svojimi uradi in funkcionarji podpiral našo prireditev in častno dokazal gostoljubje slov. prestolice. Hvaležni smo globoko požrtvovalnim prostovoljnim rediteljem in zgledno delujoči policiji, ki so sijajno izvedli težko nalogo. Zahvala pa veljaj slednjič slov. narodu, ki se je odzval našim pozivom po svojih požrtvovalnih krrj».vnih odborih in s svojim discipliniranim vedenjem dokazal svojo zrelost in kulturnost! V Ljubljani, dne 30. avgusta 1923. Za pripravljalni odbor za V. katoliški shod v Ljubljani. Univ. prof. M. Slavič, predsednik. Gimn. prof. S. Kranjec, Jernej Hafner, tajnik. naž. odseka za zunanje priprave. Reka izgubljena. Velikopotezna jadranska politika Ita-fije začenja z onim dnem, ko je italijanski tunanji minister podpisal pogodbo, s katero se odpoveduje kraljevina Italija vsem pretenzijam na posest Timisa. Z železno doslednostjo in z izredno gibčnostjo se je pognala Italija na morje na levici, z namero, da postane Jadran njena izključna last Zdelo se je, da bo z žalostno pogodbo v Rapallu ta pravda objadranskih ljud-Btev vsaj za dogleden čas končana. Daleč ia nami je že oni dan,'ko so zastopniki ugoslovanske države podpisali rapallsko »godbo. Toda še vedno glavna načela te »godbe niso izvršena: Pridobitve, M jih e dosegla Jugoslavija v reškem vprašanju, bo postale predmet novih težkih sporov. Rapallska pogodba je točno in jasno določala, da se ustanovi svobodna in neodvisna reška država in obe pogodbeni Itranki sta se obvezali, spoštovati neskru-njenost te državne suverene tvorbe na vse večne čase. Ljudstvo reškega ozemlja je ttčelo graditi svojo državo. Izvolilo si je zakonodajno zbornico, zasnovalo je prve osnove samostojne uprave. Toda lepega dne so tuji državljani, Italijani, strmoglavili suvereno ljudsko zastopstvo in so se polastili vlade v reški državi. Ena izmed pogodbenih strank, Italija, je nakrat imela državno oblast Reke v rokah. Formalno »e je mogla Italija še izgovarjati, da se nje ne tiče akcija, ki jo je izvedla skupina zasebnikov. Stvarno pa je ugotovljeno, da so ti pustolovci, ki so opustošili cvetoče go-podarstvo reške države in uvedli kruto sa-mosilje nad grudorodnim reškim prebivalstvom, imeli skrivnega podpornika v rimskih vladah. Tako je bila prvič globoko ranjena suverenost reške države. Kaj je storila v onih zgodovinskih Ineh belgrajska radikalno-demokratska flada? Ali je ožigosala ta vidni prelom rapallske pogodbe? Ali je pozvala Italijo, da uveljavi eno temeljnih načel rapallske po-Nbe, da vrne Reki državno suverenost? Mar je priskočila z vsemi razpoložljivimi iredstvi na pomoč reškemu ljudstvu in nje-fa zakonitim zastopnikom? Kaj je storila lakratna jugoslovenska vlada? Ničesar ni ukrenila 1 In od takrat se vedno bolj ruši neodvisnost reške države in vedno bolj se Pomika mučeniško mesto v naročje in de-iansko oblast Italije. Stojimo pred zgodovinskimi odločitvami. Mussolini je vposlal jugoslovanski fladi noto. ki oostavlia Juooslaviio pred odločitev: Ali privolite v skupno upravo Reke ali pa anektira Italija reško ozemlje. Tu ne gre več za to, da se primenijo in izvršijo določbe rapallske pogodbe. Za to gre, da se rapallska pogodba bistveno revidira. V teh zgodovinskih dneh blesti duševni vodja belgrajske vlade s svojo odsotnostjo. Gospod Pašič je v inozsmstvu. On želi odložiti odgovornost za izgubo Reke na tuje rame. Naš ministrski predsednik sluti, da bo dejansko uničenje reške države silno vzburkalo slovensko in hrvatsko ljudstvo. Zato se je po priljubljeni navadi podal v zatišje. In iz Belg-ada prihaja utemeljena vest, da je naša vlada privolila zahtevi, da preide reška luka v upravo paritetne komisije, ki jo bodo sestavljali odposlanci Italije, Jugoslavije in ... zastopniki fašistovske klike na Reki. Res, rečeno je, da bo to obveljalo le za leto dni. Toda kako težko bo prelomiti dejanski stan po enem letu, težko še posebno, če bomo imeli vlado tako šibkih energij in kratkega vida! Ti dnevi nam razkrivajo težke politične napake, ki jih je zagrešila sedanja vlada. Reško grudorodno prebivalstvo je z gotovostjo pričakovalo pomoči od strani naše države. Bilo je varano v svojih upih. Mesto da bi se jugoslovanska vlada naslonila na reško ljudstvo in priborila veljavo njegovi zakoniti vladi, se je spustila v pogajanja z Italijo in sicer na način, ki je moral nujno voditi v bistveno revizijo rapallske pogodbe na škodo Jugoslavije. Samostojnost reške države je dejansko ugasnila. Reška luka preide v navidezno skupno upravo treh držav, a deiansko v posest Italije. Slovenci in Hrvatje stojimo v ozadju in gledamo, kako nam zapirajo vrata v široki svobodni svet. Ko gledamo Slovenci ta tragični konec reške krize, se zavedamo, da Jugoslavija jasne in energične politike na Jadranu voditi ne bo mogla, dokler Slovenci in Hrvatje ne pridejo v jugoslovanski državi do polne veljave. Italija In češkoslovaška. Rim, 30. avgusta. (Izv.) Dr. Beneš in Mussolini sta razpravljala danes nekatera vprašanja splošne politike. Popolno soglasje se je doseglo v tem, da morajo biti podlaga ^italijanske in češke politike v Srednji Evropi mirovne pogodbe. Dalje sta se razgovarjala o nekaterih specijalnih vprašanjih trgovskega značaja in so nekatera taka vnrašania bila tudi takoj rešena. Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Zastopnik ministrskega predsednika dr. Velizar J a n k o v i c je danes ob 12. uri sprejel Vašega dopisnika in je bil tako ljubezniv, da mu je dal sledečo izjavo o svojih vtisih na Katoliškem shodu v Ljubljani: Jaz in vsa kraljevska vlada in vsak dober in pravi*domoljub smo zelo zadovoljni in vzhičeni nad veličastnim sprejemom Nj. Vel. kralja ob priliki V. Kat. shoda, a prvega v naši novi državi v Ljubljani. Lepi in iskreni pozdravi Slovencev našemu kralju so izgledali kot vulkanski izbruh narodnega razpoloženja in narodne ljubezni do naše dinastije, do vrhovnega poglavarja odnosno do države. Jaz specielno vidim v teh lepih manifestacijah začetek boljših in prijateljskih odnošajev v splošnem med Belgradom in celo Slovenijo. Sodelovanje dr. Korošca pri vseh teh manifestacijah pri udeležbi najvišjega predstavnika države, predstavnikov na- rodne skupščine in vlade je najboljše jamstvo za intimnejše razmere med najmočnejšo slovensko skupino, jugoslovanskim klubom in vlado v parlamentu in za sodelovanje pri konsolidaciji naših notranjih razmer. Želel bi, da bi se take manifestacije čim pogosteje ponavljale tudi v drugih krajih naše lepe in velike države, posebno tam, kjer so nekateri kraji in državljani desorientirani v vprašanju naših notranjih odnošajev in kjer so bili sistematično zavedeni s pravega pota, ki vodi k njihovi sreči in prospevanju države. Iz takih manifestacij se najlažje porodijo srčni in prijateljski odnošaji med političnimi skupinami, ki imajo iz lastnih interesov svojih pristašev, svojih krajev in skupne domovine dovolj povoda, da se približujejo druga drugi ter sodelujejo in v čim ožjem objemu služijo svoji domovini in svoji državi. Spor med Stalijo in Grško. Rim, 30. avgusta. (Izv.) Z ozirom na umor italijanskih članov razmejitvene komisije pri razmejitvi med Albanijo in Grško je prišla po poročilu Agencije Štefani laška vlada do prepričanja, da je umor zakrivila gr-ška vlada. Na podlagi te ugotovitve je italijanska vlada naročila svojemu poslaniku v Montagni v Atenah, da zahteva od grške vlade v zadoščenje sledeče: 1. Najvišji grški državni dostojanstveniki se morajo opravičiti pri vladi v Rimu. 2. Vsi člani grške vlade se morajo udeležiti sv. maše zadušnice v katoliški cerkvi v Atenah. 3. V Pire ju zbrano celokupno grško vojno brodovje mora izkazati čast italijanski zastavi v navzočnosti v Pirej poslanega ital i janskega brod ovja. 4. Grška vlada mora rrlede umora uvesti najstrožjo preiskavo in jo končati tekom 5 dni. Freiskave so bo udeležil tudi italijanski vojni ataše. Za njegovo varnost jamči grška vlada. 5. Krivci se kaznujejo s smrtjo. Berlin, 30. avgusta. (Izv.) «Vossisch'e Zeitung« poroča iz Tarenta, da je dobil del italijanskega brodovja, ki se je nahajal na vajah v tarentskem zalivu, povelje za odhod v polni bojni opremi v grško vodovje. KraSj Aleksander v Zagrebu Zagreb, 30. (Izv.) Danes popoldne po 5. uri se je pripeljal semkaj kralj Aleksander. Obiskal je igrališče hrvatskega akademskega športnega kluba, kjer se je vršil tennis-tumir. Kralj se je pomudil na igrališču 20 minut, nakar se je z avtomobilom odpeljal nazaj na Bled. Predsednik radikalnega kluba v Mariboru. Maribor, 30. avg. (Izv.) Iz Rogaške Slatine se je pripeljal v Maribor predsednik radikalnega kluba v narodni skupščini g. Marko Gjuričic. Včeraj dopoldne se je razgovarjal z nekaterimi političnimi osebnostmi. Odbor radikalne stranke v Mariboru o prihodu g. Gjuričiča ni bil poučen. V zadnjem hipu je nastalo veliko dirjanje za prvakom radikalne stranke, a g. Gjuričic je odklonil predlagano posvetovanje. Vašemu sotrudniku je Gjuričic izjavil, da je pričakovati jeseni velikih sprememb v naši notranji politiki. Kot predsednik bo zakonodajni odbor sklical še-le par dni pred zasedanjem parlamenta. Nadalje jo izjavil, da je sijajni in veličastni potek katoliškega shoda v Ljubljani napravil na vso jugoslovansko javnost velik vt;s. Ukrepi vlade proti g. Radiču. Belgrad, 30. avg. (Izv.) Vprašanje g. Radiča in ukrepi, ki jih namerava vlada podvzeti, postaja vedno bolj aktuelno. V Belgrad je prišel na poziv vlade hrvatski pokrajinski namestnik dr. Cimič, da dobi podrobna navodila, kako se naj zadrži ob priliki izvedbe zokona o zaščiti države proti Radiču in njegovim tovarišem. Poleg tega je prišel na poziv vlade v Belgrad naš londonski poslanik dr. Gavrilovič in obiskal dr. Velizarja Jankovica In tudi nekaj drugih ministrov ter podal obširno poročilo o delovanju Radiča v Londonu. Zdi se, da je vlada na podlagi tega poročila dobila povod, da more proti Radiču postopati sodnim potom. O tej zadevi je razpravljal ministrski svet ua današnji seji Po seii io namestnik ministrskega ured- sednika dr. Velizar Jankovic dal časnikarjem sledečo izjavo: Po opravljenih tekočih vprašanjih na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 5. do 9. zvečer, je notranji minister podal izčrpno poročilo o krivdi g. Radiča in njegovih tovarišev in predložil celo vrsto ukrepov, ki bi se naj v tem vprašanju podvzeli. Ministrski svet je po vsestranskem pretresu tega vprašanja, ko je zaslišal poročila od zunaj in od dr. Cimiča, odobrii predloge notranjega ministra. MINISTER ZA TRGOVINO V LJUBLJANI Belgrad, 30. (Izv.) Nocoj je odpotoval v Ljubljano k otvoritvi III. velesejma minister za trgovino in industrijo dr. Kojič. Manjšinsko šolstvo na Budimpešta, 30. avg. (Izv.) Naučili minister je izdal naredbo glede manjšinjskih šol. Določene so tri vrste šol: 1. Šole, da katerih je učni jezik dotične narodne manjšine, vendar pa se mažarščina poučuje kot obvezni predmet. 2. Šole, na katerih se deloma poučuje v mažarščini, čeloma v jeziku narodne manjšine. 3. Šole, na katerih je učni jezik mažarščina, jezik narodne manjšine pa obvezen predmet. Verski pouk se povsod vrši v maternem jeziku. VOLITVE NA IRSKEM. Dublin, 30. avgusta. (Izv.) Pri volitvah so dobili, kolikor je doslej znano, vladni pristaši 27 mandatov, republikanci 9, neodvisni 7, delavska stranka 14 in stranka kmečkih najemnikov 4 mandate. De Vohrc je dobil trikrat toliko glasov, kolikor jih je za izvolitev potrebnih. Bo zdaj kaj bolje...7 Kdor je videl v nedeljo nastop naših organizacij, je moral dobiti o nas Slovencih visoke pojme. Ta množica! Te zastave I (VelikanskoI Sijajno...! Kdor pa je slišal v torek statistiko o pijančevanju v referatu j dr. Srebrniča, ta je moral glavo povesiti... i iTe številke... I Nikar ne prikrivajmo na-iih napak; s tem ne bomo rešili svoje ča- j stil Priznajmo: Statistika je grozna...I Ta statistika nam kliče vsem: Bolj na globoko! Bolj temeljito, da dvignemo narod iz njegovih moralnih nižin! Krepko je dvignil katoliški shod glas Za treznost. Prodrlo je prepričanje — še davno ne pri vseh, pač pa pri tistih, ki so imeli pri katoliškem shodu nekaj besede — da je vprašanje pijančevanja, oziroma treznosti jedro in kardinalna točka, okoli katere se suče sreča in nesreča, blagostanje in nazadovanje, prerod in propad našega ljudstva. »Versko-nravni prerod k je bilo geslo katoliškega shoda. Izvrstno! Toda če se ne lotimo dela za treznost z vso resnobo, molčimo o versko-nravnem prerodu! Z besedami ga ne bomo izvršili. Dela je treba! Resnega, krepkega, vsestranskega dela! Dela in delavcev! Ne enega, ampak sto, tisoč in več! Dokler bo to gigantsko delo opravljal, te tisočletne, v ljudstvu do dna ukoreninjene napake odpravljal en sam ali le par ljudi, dokler bo množica inteligence stala hladno ob strani, toliko časa ne more biti bolje. Mi propadamo! Gmotno, fizično in moralno. To so poudarjali govorniki na katoliškem shodu, to j govore številke... Pri nas je silno veliko dela, piše, govori, debatira in organizira, a hodimo le bolj v krogu okoli vrele kaše, a kaše same, jedra vsega zla, se ogibljemo. Vsak skuša narod po svoje osrečevati, tam pa ne poprimejo, kjer bi se dalo največ narediti. Zato kljub tolikemu kulturnemu delu propadamo. Tako je bilo doslej. Katoliški shod pa Je spregovoril o tem jasno in glasno besedo. Resolucije so krepke. >Ves narod, vse prizadete kroge: oblasti, županstva, duhovščino, učiteljstvo, zdravnike, vsa prosvetna in verska društva slovesno pozivlje, prosi in roti, naj z vsemi silami in z največjo resnobo delajo za treznost.« Ali bo torej z našim delom v bodoče kaj bolje? Upajmo, da vendar! V tem smislu je govoril na občnem zboru >Svete vojske« v torek popoldne v Ljudskem domu predsednik te organizacije. Udeležba je bila zadovoljiva — kljub temu, da je bil prostor zborovanja po pomoti dvakrat napačno naznanjen, kar je nekatere zmotilo, da ga niso mogli najti. Tistih pa, ki pravijo, da naše metode niso prave, ni bilo, da bi nam povedali kake boljše... Občni zbor je bil izreden, zato ni bilo običajnih poročil, ampak samo razgovor o bodočem delu in volitev odbora. Predsednik omenja težave, ki jih ima delo za treznost. Večina slovenske zemlje je vinorodna. To se ne da čez noč prena-rediti, vina se veliko pridela, izvoziti ga ni mogoče, nekam mora iti. Poleg tega se še brezvestni politični demagogi (snmostojne-ži) ljudstvu laskajo s tem, da mu omogočajo z žganjem do grla se zaliti. — Pa ko bi se delalo na tem polju, bi se že nekaj naredilo! A koliko jih dela? Ko bi vsaj en cel človek! Pa še tega ni. Neka organizacija ima v centrali 70 delavcev, mi še odbora ne moremo skupaj spraviti. Vsak se brani: sem že tako zaposlen! Naše glasilo >Pre- rod« se pač javno kritikuje, da bi se vanje pisalo, tega pa ne! Dva meseca ni prišel noben prispevek za list, to je dovolj značilno! Izdali smo plakate proti pijančevanju, da bi bila ž njimi poplavljena cela dežela, smo jih poslali v vsako župnijo in občino. A tega plakata razen na kolodvorih skoro nikjer ni videti. Še tega se jim ni ljubilo izobesiti! Lahko bi bilo našteti še več in bolj kričečih dokazov, kako se je to najvažnejše delo omalovaževalo, preziralo in oteževalo, pa bodi s tem tukaj prizanešeno. Naše delo je obupno težavno. A kljub temu, da nam je bilo že mnogokrat za obupati, ne obupamo, in še vedno upamo, da bo bolje, da bo nazadnje led prebit in da bodo prihodnji rodovi želi sad našega truda. Vkljub vsem neskončnim težavam ni res, kar hočejo nekateri zlohotneži trditi, da ni nobenega uspeha. Kak? uspehi so pa drugod? Socialno vprašanje rešuje legijon ljudi — vsa čast jim! — pa kakšni so uspehi? Vedno večji kapitalizem! Uspeh je, da se o alkoholnem vprašanju dane svsepov-sod govori in piše. Uspeh je zlasti to, da se mladina po naših šolah poučuje o alkoholizmu in se bo z novim šolskim letom še bolj. Uspehi so gotovo tudi še drugod, a niso znani. Župnik Omahen iz Osilnice na hrvatski meji je povedal na shodu, kakšen nered je glede gostilen in plesa na Hrvatskem, vse drugače kakor pri nas. Pritisk »Svete vojske« na oblasti vendar mnogo izrodkov prepreči. Ni vse in ni povsod, kakor bi želeli. A tega nobeden ne ve, kako bi bilo po vojski, ko bi »Sveta vojska« ne bila neprestano nad oblastmi z zahtevo, da naj čuvajo red. Uspehi pa bi bili seveda že vse drugačni, ko bi ne bilo vojske, ki je naše delo uničila, ljudske strasti pa, zlasti poželjivost po pijači, do skrajnosti razpa-lila. ' Odslej bo treba nam katoličanom bolj za to delati, ker imamo — hvala Bogu — konkurenco. Pristaši drugega mišljenja so za treznost delali seveda še veliko manj kakor mi. Zadnji čas pa so nastavili društvo (»Naše srce«), ki ima nalogo delati tudi proti pijančevanju. Mi jim le želimo mnogo uspeha na tem polju. Imamo pa tudi »stalni odbor« za pobijanje pijančevanja. Naša katoliška čast bo zahtevala, da ne bomo za drugimi zaoc! .jali! Nato se je pričel razgovor. Zborovalci so pokazali veliko zanimanje za stvar treznosti. Stavili so se mrogobrojni predlogi za boj proti pijančevanju, ki jih ni mogoče vseh tu navesti, prinesel jih bo »Prerod«. V debato so posegli gg.: župni': Ježek, rektor P. K o p a t i n , župnik O m a h n, učitelj V e r d i n, župnik Mrkun, P. Perica iz Splita, neki župnik iz Dalmacije, zdravnica dr. Amalija Š i m e c, poslanec Stanovnik, kaplan P a v 1 i č, zdravnik dr. Meršolj, P. Pristov, misijonar Z d r a v 1 j i č, neka Belokran jica, župnik D r e š a r, gospodična P e t r i č, kaplan K1 e m e n č i č, dr. Srečko Zamjen. V odbor so bili izvoljeni: Dr. Brecelj, J. K a 1 a n, Franja P e t r i č, dr. Ivo Pire, Leopold P u h a r, dr. Srebrnič, dr. Amalija Š i m e c, dr. Srečko Zamjen, katehet Zaplotnik. — Po deželi se nastavijo zaupniki. S tem je bil občni zbor končan. Bližnja bodočnost bo pokazala, bo li odslej kai bolje, nam je li versko-nravni prerod naroda resno mar ali ne... Poravnajte naročnino! Tržaško pismo. Trst, 28. avg. Novi tržaško-koprski Skol dr. Alojzij Fogar se pripelje v Trst dne 27. oktobra. Slovesno ustoličenje se bo vršilo dne 3. novembra, na praznik tržaškega patrona sv. Justa. Brezposelnost in iraeljevanje. Ze večkrat smo imeli priliko poročati o gospodarskem propadanju Trsta, katerega (propadanja) najusodnejši znak je brezposelnost. Na tisoče delavcev je brez dela in posla, v njih družinah vladajo pomanjkanje, beda in glad. V revščino je pahnila mnogo družin tudi redukcija uradništva po uradih, kakor tudi po privatnih trgovskih in industrijskih podjetjih, ki so bila k tej redukciji prisiljena vsled zmanjšanega delovanja in prometa. Če se je gospodarski položaj v zadnjih mescih za spoznanje zbolj-šal, je to zboljšanje tako malenkostno, da je le pičlo število že odpuščenih delavcev imelo od tega korist. Fašistovski in nacionalistični časopisi tolažijo ljudstvo, katerega obup si daje odduška z glasnim zabavljanjem, da bo fašistovska vlada vsemu temu odpomogla. Ladjedelnice se bodo zopet odprle, začele se bodo graditi nove ladje, veliki plavži v Skednju se bodo zopet zakurili itd. A to so dnevne tolažilne vesti v teh Časopisih. Delavstvo pa tem lepim besedam nič več ne veruje. Spoznalo je, da so Italijani veliki v besedah in obljubah, do dejanj pa v največ slučajih ne pride. Po teh obljubah bi človek pričakoval, da bo v kratkem času v Trstu konec brezposelnosti in da se zopet začne zlata doba. Toda resničnost je vsa drugačna. Plavži propadajo in v ladjedelnicah, kjer je bilo zaposlenih na tisoče delavcev, dela par sto ljudi. Kol rečeno ljudje lepim obljubam več ne verujejo in zato so se začeli izseljevati. Delavci so zgubil-' upanje v bodočnost Trsta. Ta misel, da je Trst zgubljen, je prodrla v najširše krogo. Trumoma hodijo iskat ljudje kruha v tujino, na Francosko, v Švico, Romunijo, zlasti pa v Ameriko. Pa ne samo iz Trsta in bližnje okolice, ampak iz cele pokrajine, iz Istre, Krasa, Notranjskega, Goriškega, Furlanije, od vseh strani prihajajo ljudje v Trst, odkoder se od-peljavajo v tuji svet. Seveda jih gre največ v Ameriko. Še več jih bi pa šlo, če bi ne bilo število izseljencev, ki se smejo iz Italije priseliti v severne ameriške države, že doseženo. Na vse mogoče načine si prizadevajo ljudje, kako bi prišli v ta del novega sveta. Vsakikrat, kadar odpluje kakšna ladja iz Trsta v Newyork, najdejo skrite med ogljem ali kjersibodi ljudi, ki se hočejo na ta način vkotrabantiti v Ameriko. Mnogi se zaposlijo na parobrodih kot kurjači ali sploh delavci, ko pa pridejo v Ameriko, dezertirajo in se več ne vrnejo. Zgodilo se je že, da je toliko kurjačev de-zertiralo, da bi se ladja ne mogla vrniti v Evropo, če ne bi najela paroplovna družba tujih, zlasti črnih kurjačev. Zato pa je vlada tudi izdala stroge naredbe proti tem de-zerterjem. — Znano je, da Amerikanci ne vidijo radi Italijanov, zlasti ne onih iz južnih pokrajin; naše ljudi pa radi sprejemajo. Ne smatrajo jih namreč za Italijane, ampak za bivše avstrijske podanike. Radi jih pa imajo tudi zato, ker so dobri delavci. — To izseljevanje je žalostno ne samo zato, ker je znak gospodarskega propadanja, ampak tudi iz nacionalnega stališča. Naš primorski Slovan ni bil nikdar vajen, iskati si kruha v tujini. Trst je bilo tisto mesto, ki je dajalo vsled svoje ugodne geografične lege in kot gospodarskih emporij prebt. valcem svojega zaledja zaslužka. In da ima, jo ravno prebivalci zaledja do tega zaslug ka kot prvi in pa kot tisti, ki z vedno novim pritiskom osvežujejo njegovo življenjsko moč, največjo pravico, to mora priznati vs&i nepristranski in pošten človek. Ta naravni red pa je danes prevrnjen in na glavo po. stavljen. Domačin, ki ima iz zgoraj navede, nih vzrokov in pa vsled stoletnega bivanja na tej zemlji neoporečno pravico do tega prava, mora danes zapuščati svojo zemljo, ki mu je dajala zaslužek in njegovo mesto zavzema tujec. Na tisoče jih je prišlo h vseh pokrajin Italije, zlasti iz južnega dela in so deloma s svojo konkurenco, delo. ma s političnim pritiskom odjedli domačemu delavcu, v kolikor je še bil zaposlen pri razpadajočem gospodarstvu, vsakdanji kruh. — Da morejo naši izseljenci plačati ogromne prevozne stroške, se mora večji del njih zadolžiti. Torej škoda vrhu škode. Ker je to izseljevanje zavzelo tak obseg in ni upanja, da bi ponehalo, ampak bo še rastlo, menimo, da bi bilo dobro, če bi se kaj ukrenilo, da bi ti izseljenci ne bili prepuščeni samim sebi in da bi se ta tok organiziral, tla se v narodnem in gospodarskem oziru reši, kar se rešiti da! Mussolinijev brat v Budimpešti, Medtem ko pritiska Benito Mussolini ua jugoslovansko komisijo, da mu preda Reko, mešetari v Budimpešti njegov brat komendatore Arnaldo Mussolini. Ta Mussolini, ki je prevzel po svojem bratu, ko je ta postal ministrski predsednik, glavno uredništvo lista »II Po-polo d'Italia« je bil, po vesteh italijanskih časopisov poslan v važni politični misiji na Ogrsko, kjer se te dni nahaja. O obisku Beneša v Rimu pišejo te dni mnogo italijanski časopisi. Najprvo so javljali, da prihaja Beneš v Rim, da posreduje med Italijo in Jugoslavijo zaradi reškega vprašanja. Sedaj pa to zanikujejo in pravijo, da je obisku namen razgovor o razmerju med Italijo in Malo antanto in pa zlasti o ogrskem vprašanju. Razgovarjali se bodo tudi o tesnejših gospodarskih stikih med Češkoslovaško in Italijo. Pevski zbor Učiteljske Zveze pod vodstvom kapelnika Srečka Kumarja priredi meseca septembra slovenske koncerte v Vidmu, Benetkah in Bolonji, med božičnimi počitnicami pa v Rimu, Firenci in Milanu. Pogumnemu zboru ki ponese prvikrat lled Italijane lepoto naše pesmi, želimo obilo uspeha! O razkolu med italijanskimi socia listi smo bili pred kratkim obširneje pi sali. Takrat smo bili javili, da se je Generalna delovna zveza (Zveza strokovnih društev), ki je bila enkrat moč in jedro socialistične stranke, po svojih predstavnikih posl. D'Aragona in Buoz-zi odzvala povabilu Mussolinija, ki je v svojem zadnjem govoru v parlamentu rekel, da bi bil pripravljen pod gotovimi pogoji sodelovati z zastopniki organiziranih delavcev. Pogoji so bili: popolna neodvisnost od socialistične stranke, odpoved razrednemu boju in internaciona-li, torej popolna odpoved socializmu. Te dni se je vršil v Milanu kongres te Zveze, ki naj odloči v tem oziru. Maksima-listi so se vzdržali glasovanja. Zato je dobila resolucija, ki je za sodelovanje, večino. Resolucija proklamira popolno neodvisnost Zveze od vsake politične stranke in vlade ter se izreka za »tehnično« in ne za politično sodelovanje. — Kmalu bomo torej videli one nekda; Edgar Allan Poe- Znameniti doživljaji Arturja Gordona Fyma. (Dalje.) Petindvajseto poglavje. Zdaj smo se torej nahajali sredi širnega in pustega antarktičnega morja, v širini več kot 84 stopinj, na krovu krhkega čolna in z edino zalogo treh želv! Kmalu je morala nastopiti dolga tečajna zima. Bil je zadnji čas, da se zediniva o smeri. Opazila sva na obzorju šest ali sedem otokov istega otočja, ki so ležali pet ali šest milj vsaksebi. Nisva pa imela veselja pristati. »Jane« je priplula od severa in je kmalu prekoračila najmrzlejše ledene kraje. Kakor Be to dejstvo malo strinja z oficielnimi nazori, tako močno jo potrjuje naša izkušnja. Vrniti se bi bilo torej nespametno, posebno tako pozno v letu. Ostala je le ena nada. Sklenila sva pogumno krmariti na jug. Tam Je bila možnost, da odkrijeva nove pokrajine in največja verjetnost, da naletiva na še milejše podnebje. Doslej je bil antarktični ocean, kakor tudi arktični, docela brez hudih neviht in visokega valovanja. Toda čoln je bil tudi v najugodnejšem slučaju le zelo slabotno plovilo in celo precejšna njegova velikost ni na tem nič izpremenila. Zato smo se potrudili, da napravimo iz njega tako močno plovilo, kakor so pač skromna sredstva dovoljevala. Čoln je bil sezidan iz skorje neznanega drevesa. Po sredi je bil iz vrbja, ki je posebno uporabno. V celem je bil 50 čevljev dolg, 4 do 6 čevljev širok, 4 in pol čevlja globok. Torej se je razlikoval znatno od plovil ostalih južnomorskih otočanov, v kolikor so znani civiliziranim narodom. Nikdar niso znali neuki divjaki, kakršni so bili, zgraditi takih čolnov. In res! Zvedela sva nekaj dni zatem od ujetnika, da so čolne zgradili prebivalci nekega jugoza-padnega otočja ter da so slučajno prišli v posest naših barbarov. Nismo mogli dosti zavarovati čolna. Nekaj velikih razpok blizu obeh koncev smo srečno zamašili s capami volnenega jopiča. Kar je bilo jermenov odveč (in takih je bilo mnogo), smo uporabili za upostavitev nekakšnega okvirja ob sprednjem čolnovem delu, ki naj bi zlomil naval valov na tem mestu. Dve vesli sta tvorili jadernika, na vsaki strani eno. Tako smo prištedili jaderne drogove. Med veslima sva napela jadro iz srajc. To je bilo precej težavno, ker nama pri tem divjak ni prav nič pomagal, dasi je bil pri vsem prejšnjem delu precej poraben. Pogled na platno je kaj čudno vplival nanj. Ni ga bilo mogoče pregovoriti, da bi se dotaknil tkanine ali se ji vsaj približal. Ko sva ga hotela prisiliti, se je stresel in vri-ščal v najgloblji bojazni: »Tekeli-lil Teke-li-lil« Zdaj smo bili dokončali vse priprave i za dobro držanje čolna. Zaenkrat smo pluli proti jugovzhodu; pri tem smo jadrali na vetmi strani mimo najjužnejšega otoka prej omenjene skupine. Ko se nam je to posrečilo, smo obrnili ladjo naravnost proti jugu. Vreme je bilo neprijazno. Stanoviten in zelo rahel veter je vel od severa, morje je bilo gladko in vedno je bil dan. Nikjer nismo opazili ledu. Videl ga že nisem, odkar smo zapustili širinsko stopinjo Bennetsovih otokov. Saj je bila voda tu vsepovsod preveč gorka, da bi nastale ledene skrili ali polja. Zaklali smo najtolstejšo želvo. Dala nam ni le hrane, temveč tudi obilico sveže vode. Tako smo jadrali mogoče sedem ali osem dni v isti smeri, ne da bi se kaj pomembnega dogodilo. V tem tednu smo gotovo prodrli zelo daleč na jug, ker je veter vel neprestano v naši smeri in nas je neprenehoma nesel močan tok sabo. Datiranje naslednjih zabeležk ni natančno. Rabil sem date le zato, da razloč-neje popišem dogodke. 1. marca. Mnogo znamenitih prikazov nam je javilo, da začenjamo prodirati v novo in čudežno kraljestvo. Stalno je bilo videti na obzorju kakor goro visoko steno svetlosivega dima. Včasih je zaplapolala v ogromnih progah proti nadglavisču, nato se je spet bajno hitro premikala od zapada k vzhodu, od vzhoda k zapadu in naposled spet zgradila dolg in enakomeren greben. Skratka, igrala je vse menjajoče se oblike polnočne zarje. Višina dima je znašala okoli 25 stopinj, kakor smo jo videli od nas. Morje je postajalo vsak trenutek gorkejše; nismo mogli spregledati močno spreminjanje morske barve. 2. marca. Danes se nama je posrečilo ua sva po ponovnem izpraševanju zvedela od ujetnika mnogo podrobnosti o morilskem otoku, tamošnjih prebivalcih in navadah. Vendar ne bom dolgočasil čitateljev z njimi. Naj omenim le nekaj okolnosti. Otočje je tvorilo osem otokov. Vsem je vladal kralj Tsalemon ali Osalemun, ki je bival na najmanjšem. Črne kože, s katerimi so bili ogrnjeni vojščaki, so bile od ogromne živali, ki je živela le v neki dolini blizu kraljevskega dvora. Otočani so umeli graditi le splave. Omenjeni štirje čolni so prišli po naklučju v njihovo posest, kakor sem že povedal. Najin divjak se je zval Nunu. Ni poznal Bennetsovih otokov. — Morilski otok se je imenoval Tsalal. Začetni črki besed: »Tsalemon« in »Tsalal« so sličile za-tegnjenemu sikanju, ki ga niti oddaleč nisva zadela vzlic ponovnim poizkusom. Sikanje je odgovarjalo natančno glasu črne bo-bnarice, ki sva jo ujela na gori. Pri begu je ravno tako siknila. 3. marca. Voda je bila presenetljivo vroča; njena barva je hitro prešla iz pro; zornega k mlečnemu in gostemu. V bližini je bilo morje povečini gladko in nikakor ni ogrožalo čolna. Toda na začudenje se je javil na vodni površini v različnih razdaljah na levi in desni pogosto nekakšen hipen krč, in vsakikrat je pred valovanjem močno zaplapolal dim na jugu. 4. marca. Danes sem hotel povečati jadro, ker je sapa od severa znatno pojema la. V ta namen sem vzel bel robec iz žepa Nunu je stal pri meni. Ko mu je platno slučajno zavelo v obraz, je kmalu dobil strašne krče. Nato je postal zaspan in otopel; neprestano je mrmral: »Tekeli-li! Teke-li-li!« (Konec sledi.) krvoločne socialiste, ki so še pred par leti dvigali bakljo revolucije, krotko zobati iz Mussolinijevih jaslij. Voditelji so popolnoma zatajili svoja socialistična načela. Kaj ostane še od edino zveličavnega marksizma? Ubogi socializem, kako mizerno figuro igraš! Iz zunanje politike. * Pariarh Tihon, ki ga je vlada iz zapora izpustila, vrši službo božjo ob vsaki bolj svečani priliki in tudi propoveduje. On podertuje misel, da mora cerkev biti popolnoma apolitična. Cerkev, v kateri služi, je baje vedno polna. Patriarh ne priznava razkolne «žive cerkve«, pa tudi ne monarhistične ruske cerkve v inozemstvu. Kakšno stališče zavzema patriarh napram sovjetski vladi in narobe vlada napram njemu, se ne da točno ugotoviti. Eni pravijo, da hoče vlada potom patriarha j ri-dobiti zase verno ljudstvo, drugi ugibajo zopet drugače. Trdi se celo, da patriarh namerava z dovoljenjem sovjetske vlade jeseni sklicati cerkveni zbor, da obsodi raz-kolne cerkve in uredi cerkveno življenje v smislu lojalnosti napram sovjetski oblasti. + Pravljice ie €jutrove« dežele. Glasilo gospoda dr. Žerjava je svoje komentarje h katoliškemu shodu zaključilo s člankom in raznimi noticami, ki naj predstavljajo nekak povzetek shoda in značijo njega pomen. Gospodje pa niso mogli v svoji nervoznosti počakati, dokler se objavijo resolucije kotoliškega shoda, oziroma so nanje popolnoma pozabili, vsled česar so njihova modrovanja en sam kup prazne slame. Tako n. pr. melje uvodničar sledeče fantastične trditve: da sta katoliški shod «obvladovala reakcija in katoliški kapitalizem«, da je «vse takozvano kr-ščanskosocialno gibanje ostalo zatajeno«, da je shod pomenil «akcijo proti socializmu«, da ie cklerikalizem končno sonet pristal na stari družabni red« itd. Mož je popolnoma izkrivil prekrasni dr. Ušenič-nikov govor, resolucij pa seveda poznal ni, ker so izšle v «Slovencu«, ko je gospod cJutrov« uvodničar po trudapolnem delu že legel s^at. Ko se je zopet zbudil, je bral, kako je katoliški shod obsodil moderni mamonizem in kapitalizem, ki vodi do razrednega boja, kako poudarja, da mora biti delo in ne kapital podlaga za pravično ureditev družabnih razmer, kako smatra za odgovarjajoče dostojanstvu delavca kot človeka in kot sotrudnika podjetnikovega, da je deležen tudi čistega dobička obrata, in kako pozivi ia katoliške inteligenco, da pripravi katoliško javnost za smotren in požrtvovalen boj proti modernemu mamonizmu in kapitalizmu. To je pa revolucija — vzklikne gospod člankar cjutra« — jaz sem mislil, da se bodo klerikalci izrekli Europac rožnivenec in medaljon z reiikvj. jo. Dobi se v upravi »Slovenca«. Zgubljena je bila v torek, 28. t. m. od Gospo, darske zveze na Dunajski cesti pa do vlaka, kateri pelje v Maribor ob 5.24 na gl. kolodvoru, mala srebrna damska urica z zlatim vencem na robu. Ker je urica drag spomin, se naproša pošten najditelj, da jo cdda proti dobri nagradi na policiji. Zatekel se je v torek v kavarno Union pes polvolčje pasme, temnorjav, velikih, po koncu sto. jeSih ušes. Lastnik ga dobi v kavarni Union. Meteorologicno poročHo.g Ljubljana iOS m n. m. vlš. ca. optuso- 39. 8. 21 h Kaio-motet v mm <38 2 30., 8 7 h 30 8. 14 b ,, Profesor vzame na hrano in stanovanje gimnazista. — Naslov: F. G., MARIBOR, Krekova ulica 14, levo. 5354 BMBBBEB«HIB!SBSWSeB!t5B?SraBHIinttS Primanj DR. JE šE se je preselil fn ORDINIRA zopet REDNO v KOLI-ZEJSKI ULICI 14 (vila «Kmet«, za Narodnim domom). 5351 ■BBnnaaninaBsisaBfSBanEaiHtssBB SPREJMEMO več dobrih, samostojnih krojaških pomočnikov ta male in velike komade — konfekcijsko delo. — Le zmožni in trezni naj se avijo v pisarni Emonska cesta št. 8. — SAMOSTOJNI MOJSTRI pa dobe delo proti garanciji ali kavciji NA DOM. nnaa iir 78!š-a 735-7 iirmo-meter v O 181 15-0 180 L'diiir>,in • hierenon v O 1-1 10 1-8 iieuo, vetrov faunvui, v mm jasno megla jasno s. Pozor sfrojarji! IŠČEM STROJARJA, ki je sposoben za strojenje KOŽ. — Plača po dogovoru. — Nastop službe takoj pri ŽIVKU TIŠANOVIČU v TUZLL Bosna. Miad, samostojen vrtnar (samski) IŠČE STALNE SLUŽBE v mestu ali na deželi — Poizve se v upravi •Slovenca« pod Številko 5356. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 dinarje.) KMETIJO nad HRASTNIKOM: 12 oralov, izvrstne njive, 1 * travniki, gozdi, hiša, hlevi, proda takoj 5292 radi bolezni za 40.000 KOROŠEC, Rimsko toplice. 5358 Dr. Trauner ZAČASNO NE ORDINIRA. Beneški jarmenik NAPRODAJ z vozom, valji in s misijo po ugodni ceni. — vit tfov« ------- - - V. Vid ČEŠENJ, na Brodu, Ljubljano. J« V« pošta Št. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogata}, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jo Se MarkeS, Jesenice 54, Gorenjsko. K LEP ARU: Remžgar & Smerkot, I lorfianska ul 13 Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev. kotlarjev ui Krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev., 18. trans- Korn T, Polianska ccsta itev 8. MEHANIČNA DELAVNICA) Naprodaj je ŽAGA leta 1923 popolnoma moderno zgrajena, polnojarmenik s cirkularno žago, elektr. razsvetljava. Žaga je pol ure oddaljena od postaje Radovljica. — Natančna pojasnila da notar M. HAFNER, Ljubljana. kraste, liSaje oditran uje razscKTOKu* pri Človeku in živalih g?®13^ NaftoUnarilo.kijebrez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo do pošti 7 Din. pri TJ&NKOCI, lekarna LJubljana, Siovenlja. ove IV. gl^ pisalne, računske, razmnoževalne in dru- _ #» pisarn stroje popravlja tn prenavlja Ludovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Scbreva nasled. Jakob KAVČIČ Gradišče štev. 5. Veliki vojvodinski paromlin z izbornim produktom v stroki veščega verziranega Mlin odda proti primernemu varstvu tudi konslgnacij. skladišča. Ponudbe z navedbo referenc pod šifro »Vertreter V—54« na Interreklam d. d. Zagreb, Palmotičeva ulica 18 Prodam POSESTVO v prijaznem gorenjskem kraju blizu mesta. Več pove ALOJZIJ GRILC, sedlar, Novomesto, Dolenjska. 5332 SI A VB IN GALANT KLEPARSTVO; Ferenc & Fuchs, Liubliana, Mirie Stev. SPEDICIISKA PODIET1A: »Čehoslavija* d. d„ Sodna ul. 3, Tel. 461 Ranzinger R„ Cesta na luž železa 7—9, TRGOVINA Z ZELEZNINO; Sušnik A, Zaloško cesla št 21. Ljubljana TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L, Mestni trg 15. . . TRGOV Z ZELEZNINO IN CEMENTOM Fran Erjavec, pri < Z lati lopati«, Valva zorjev trg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Faidiga sin, Sv Petra cesta štev 17 najceneje in i dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev Zvonarna in livarna Št. Vid nad Ljubljano. Nikar ne zamudite poseliti VRTNARSKA RAZSTAVA SE BO VRŠILA LETOS V DNEH OD 31. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA. 2e lanskoletna razstava je s svojimi redkimi, eksotičnimi in tuzemskimi cvetlicami, rastlinami i. dr. pridelki domačega vrtnarstva pokazala, da je ta važna obrt ki je ozko zvezana z umetniškim udejstvovanjem, dosegla v Jugoslaviji že zelo visoko stopnjo, ki se izpopolnjuje vzdržno tako, da se pričakujejo na letošnji razstavi izredno lepa presenečenja. — Prijavljeni so mnogobrojni obiskovalci iz vse države, ki bodo naše mesto zopet oživeli 5327 i w0||f Veletrgovina moke ln žita bm« 1VIII prodaja tn kupuje: vse vrste žita in drugih poljskih pridelkov. Barborič - Završan MODISTARIJA in preoblikovalnica — Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in modist. potrebščin. Preoblikujejo se klobpki za DAME in gospodo po najnovejših vzorcih. 5355 Si 03 H ER 9S B OB BB B E3I n HB BS oddelek št. 155 m ljubljanskem velese]mu. BBBBBBBaBBBBBBSBBa@EBSBBHBB&fl Inserati v »SLOVENCU« Imajo popoten uspeh! PRILOŽNOSTNI NAKUP! Lokomobiie, motor rta bencin nekaj drugih STROJEV in poljsko železniški materijal vse rabljeno, proda ceno ,,OBNOVA", gradbena družba z o. z., v Ljubljani Dunajska cesta. Pozor! stare OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd. Grem tudi na dom. ->— Drami Martin, LJnbljana, Sv. Jakoba nabral)* lt«v. 29. Pod jako ugodnimi pogoji je naprodaj dobro vpeljana trgovina v. zelo prometnem kraju v Sloveniji. ODDA se tudi brez blaga. —' Cenj. ponudbe na upravo lista pod «'VELETRGOVINA«. «55 BBBBgat8BBBBBBBBBBBBBBaBBBBSaaBBaBBBBBBBB KUPIM vsako množino starih kakor tudi pokvarjenih jutastlh VREČ po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabljene vreče v najkrajšem času in po konkurenčnih ccnah. — PETER KOBAL, Izdelovalnica slamnic in jutastlh vreč, KRANJ, SLOVENIJA. r L ip ■ L p SRPSKA FABRIKA TEPIHA ^g i Lazar Dundjerski d. d. i iJS Veliki Bečkerek (Banat), bona« Najmodernejše urejeno domaČe podjetje za Izdelovanje vsake vrste Furue, Velvet, Papestry. Boucle, Kiddermlnster, DemB, Holl&nder Jute. Manila preprog in moketov, kakor tudi sploSno zuanih špec jalitet Ročno delanih _J Smyrna preprog. L^ Zastopnik za Slovenijo tvrdka A. Dular, Ljubljana, Miklošičeva c. 96. j LJUBLJANSKI VELESEJM paviljon H Stev. 306. IT I -—J S Potrebna pojasnila daje organ v paviljonu, ki sprejema tudi naroČila-kamnina 1 i Izdaia konzorcij >Slovenca«.. Jdgovoroi urednik: Mihael Mofkerc v Liubliani. 'igoslovanska tiskarn« k I.iubliani*