Političen list za slovenski narod. 99 poBtl prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 grid., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta • gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno manjša' Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. &tev. 218. V Ljubljani, v soboto 24. septembra 1892. Letnilc XX. Kje manjka? Mej vsemi zli, kolikor jih ima v društvenem obziru naša doba, je jedno najškodljivejših — pomanjkanje socijalnega čnvstva. In to je izvel liberalizem. Vsakemu je dal v nekem pomenu svobodo. Ostavil je človeka samemu sebi, češ: bojuj se. Ce ss dovolj močan in dovolj premeten, rešil si boš življenje, ohranil si je dolgo in lahko tudi obogatel, če ne — ni te škoda 1 Tako je postavil liberalizem posamnika v boj proti vsem, tudi za dušne blagre. Ce si boš rešil vero in nravnost v tem boju, prav ; če pa ne, je državi ali človeški družbi vse jedno; saj ti bo že ostrigla peroti, če boš hotel rabiti svojo nravno prostost čez gotovo mejo. Saj je še v tej meji nravni podlosti mesta več nego dovolj 1 Tako si stojimo sedaj nasproti čudeč se, odkod taka razkosanost, odkod ta nejedinost. In vendar je naše javno življenje le pravi odsvit liberalnih uačel, ki je vladajo. In ta načela izvirajo iz temelja: Vsak sam z & - s e ! Vsak sam z&-se živi, za-se delaj, zd-se se bori; vsak sam zd-se moli, če misli, da je treba, zd-se trpi, z&-se umri! Človek naj pozabi na natorno sorodstvo vseh ljudij; naj zatira svojega srca željo, ki ga sili k bratu pomagat mu v veselju in žalosti; človek naj pozabi na jeden namen, ki ga veže z ljudmi; naj pozabi na nadnatorno sorodstvo, na skupnega očeta in na skupno domovino! Vsak sam z&-se! In to grozovito načelo že slavi precej časa svoje orgije po zemlji. Ob levi in desni padajo mnogo-brojni onemogli na stran, ki jih je podrl neraven boj človeških delavskih močij — s kapitalom; vera in nravnost se izgubljata iz družbe, ker sta ravno najhujši nasprot&ici liberalizmu in njegovim načelom. Vmes pa kliče krščanstvo : „Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi." Vsak za vse in vsi za vsakega. A moderna družba z vso svojo silo skuša oslabiti ta glas in hoče ljudem s silo zatreti od Boga v srce jim zasajeno soeijalno čuvstvo. In v tem so pomagači vsi tisti, ki se drž6 liberalizma; vsi liberalci so grobokopi človeške družbe, ker jej jemljo jedinjajočo vez, ker jej jemljo življenjetvorno silo, ki ima prešinjati vse slojeve, če nočemo, da družba ne postane kot stroj brez srca, brez življenja. Zato je tudi nezmisel, če liberalec govori o narodnosti. Tudi narodnostno čuvstvo je del socijalnega čuvstva; tudi ono jedini, spaja h skupnemu namenu v gotovih stvareh si jedine ljudi. V liberalčevih ustih ima „narodnost" vse drugačen pomen; dasi morda govori o absolutni narodnosti in izrecnem temelju, njemu je narodnost vendar le samo sredstvo v dosego svojih namenov, opij, ki ga vliva neved-nežem v grlo, da jih omamljene ložje uporablja v svoje namene. Liberalec že po svojem bistvu ne more biti naroden; zato pa tudi vidimo čudno prikazen, da ljudje, ki so svoje mlade dni govorili in peli in pili noč in dan v slavo in čast svoji narodnosti, ki so le v predolgih govorih prisegali zvestobo svojemu narodu, da taki ljudje najhitreje padejo v žrelo narodnemu indiferentizmu ali recimo: mejnarodnostnemu načelu. Zato se to godi, ker jim ta ideja ni jasna, ker le nekako opiti ž njo toliko časa kriče o njej, dokler jih ne strežne življenje, v katero stopajo z uačelom: vsak sam zii-se. — „Kaj mi mar je domovina?" ni pel samo Stritar; pred njim in za njim je ponavljalo te v resnici značilne besede že na tisoče mož, ki so v svoji mladosti po-lovnjake izpili domovini na zdravje. Liberalcu, ki govori o narodnosti, in če tudi slovenskemu, ni trohice zaupati! Le prevečkrat nas je izučila skušnja, kakošni so ti možje. Častilakomnost in lakomnost v svojem pravem 'smislu sta vodilni zvezdi liberalcev, ki se telovadijo na narodnostnem drogu. Hvale ni nikdar preveč; poklonov in priznanj vedno premalo. In če se kdo zadene po pravici ob tako bore ose-bico, ki ni nikakor nenadomestna, kakor noben človek ni, potem pa — joj! Vsi trabantje, ki žare v luči svojega planeta, so izven sebe. In vik in krik, in vpitje in tožbe, kskor bi res en m o ž i č e k, če je tudi profesor, ali celo doktor in če tudi pesmi piše in romane in novele sklada, bil ves naš narod slovenski ! Kako smešne so pa take osebice, ko v svoji skrajni nadutosti ob vsaki priliki in nepriliki pripovedujejo o svojih nevenljivih zaslugah, o svojem delovanju za narod in narodnost! Najlepše pa je, če se takih junakov sestane več skupaj. Potem pamet — z Bogom ! Kadilnice niso nikdar preveč obložene s kadilom in vihtiš jih drug proti drugemu, da je navadnega človeka kar strah; vsak dobi svoj delež in ni se še čulo od pamtiveka, da bi bilo kedaj komu preveč. — Ce bi pa hoteli govoriti o „narodnostni" lakomnosti,----ne, tega pa ne; liberalizem je skvaril ljudem duševno prebavo in zato se mora naše dni izbirati tudi to, kar je resničnega, predno se — postavi na mizo. Koder vlada liberalizem, tam ni smisla za soeijalno, tedaj še manj za narodno čuvstvo. Liberalec ni naroden in ne more biti. Soeijalno čuvstvo pa v najplemenitejem pomenu, oblaženo in z nekakim svetim sijajem obdano, varuje in čuva najplemeni-tejši socijalni organizem, najveličastnejša družba — katoliška cerkev. In zato ima v tej družbi najnovejše svoje zavetje tudi narodnostno čuvstvo, kot del socijalnega čuvstva. Zato pa, če hočeš vedeti, je-li kdo dober Slovenec, vprašaj ga pred vsem, je-Ii je dober katoličan! Liga + 2. Poročilo g. dr. Jos. Lesarja v šolskem odseku kat. shoda. 2. O visokih šolah (Konec.) Ko so govorili torej papež, vsi avstrijski, torej tudi naši slovenski škofje in mnogo odličnih katoliških lajikov v Avstriji, je nepotrebno še posebej poudarjati, da tudi mi Slovenci po skromnih močeh podpirajmo to društvo. Iu sicer je podpirajmo, ker smo avstrijski katoličani. Iz povedanega je razvidno, da je nameravano vseučilišče skupna zadeva vseh avstrijskih katoličanov. Naša duhovna mladež je za idejo zelo zavzeta. Temu so priča akademiške podružnice imenovanega društva po vseh slovenskih semeniščih. LISTEK Prevodi kot izvirniki. Spisal Branimir. (Konec.) Da se vsakdo lahko prepriča, naj tu sledi prevod one pripovedke: V prejšnji dobi so bili Arabci malikovalci. Častili so dobrega in zlega boga in praznovali vsakega posebej en dan. Srečen jim je bil prvi dau, in kdor je ta dan h kralju prišel, uslišal je njegovo prošnjo. Kdor pa je prišel neprevidno nesrečni dan h kraljevemu prestolu, tega so precej darovali hudemu bogu v spravni dar. Taka je bila deželna navada, ko je za kralja Naama bogat Arabec, Taj po imenu, ker so ga oropali in zaradi drugih nezgod, tako ubožal, da že dva dni ni imel otrok s čim preživiti. Zdajci se spomni darežljivega kralja Naama, ki ne odpusti nobenega ubožca brez daru od sebe; odpravi se na pot, poljubi ženo in otroke, obljubi, da bo z jedili pri njih v nekaterih urah, in odrine. Poln jada, a z upanjem, da se mu bliža pomoč, hiti Taj plašno, dokler ne pride do kraljevega prestola. Mislil pa ni prav nič, da bi utegnil biti dau zlega boga. Komaj ga Naam ugleda, obrne obraz od njega in zavpije: „Nesrečnež, kaj si storil? Zakaj si prišel nesrečni dan k meni ? Smrt te čaka !" Te besede so švignile kakor blisk skozi Tajevo dušo in ga spomnile strašne postave. Na kolena pade pred kralja in ga prosi, naj odloži njegovo smrt za nekaj ur. „Moja žena in otroci niso dva dneva nič jedli," pravi. „Umrli bodo bridke smrti, ako jim urno ne prinesem živeža. Daj mi nekoliko jedil z&nje, in naj jih še enkrat vidim in se poslovim od njih na veke. Prepravičen si, da bi končal nedolžnega človeka s krivcem. Prisegam ti pri vsem, kar je sveto, da bom pred solnčnim zatonom tu; potem me obsodi k smrti, in pokoren bom brez mrmranja." Kralj ginjen pravi po teh besedah: „Nesrečnež! Ljudstvo zahteva žrtev, in bo divjalo, ako ti dovolim, da ubežiš. Smiliš se mi, prošnje pa usli-šati ne morem, kakor le s pogojem, da dobiš poroka, ki bo namesto tebe žrtev, ako besedo prelomiš. Milujera te, a taka je postava naše dežele." Taj je bil tujec. Nihče ga ni poznal. Gledal je tožno na prestol obkoljujoče može, a nihče se ni drznil porok biti, zanašajoč so na tujčevo besedo. Taj je že obupal, ko zagleda blizu prestola moža, ki ga milovaje motri. „In ti," ogovori ga Taj s solznimi očmi, s katerega obraza velika duša zrč, mogel bi li tudi ti odbiti prošnjo nesrečnega moža in očeta? Prisegam ti pri bogovih in ljudčh, da bom tu pred solnčnim zahodom." Serik — tako se je imenoval plemeniti mož, vezir in ljubljenec kraljev hkrati — je imel srce, ki je zaupalo dani besedi zvestih ljudij. H kralju se obrne in izpregovori: „Porok hočem biti Taju". Kralj se prestraši, boječ se, da bi ne bil tujec mož-beseda. Pomenljivo pogleda Serika, a ta ne odjenja. Taj hiti z jedili k ženi in deci. Čas je potekal. Solnce se je nagibalo k zatonu, Taja pa še ni bilo. Ljudstvo je neučakano zahtevalo žrtev, in Šerika so peljali zvezanega k altarju. Stopil je tja, ne da bi bil tožil. Vse svečane priprave so bile dovršene, in duhovnik je že zavihtel kame-niti darovalni nož, kar se zasliši iz dalje krik. Taj je zaklical in hitel brez sape, potita in prašen, in drl skozi strmečo množico. Seriku pade k nogam, pl. Ciajkovski poročal volilcem o svojem delovanju v državnem »boru. Volilci so ga pa pri tej priliki pozvali, da naj dela za versko šolo, kar jim je tudi obljubil. Želeti bi bilo, da bi tudi drugod volilci tako delali in poslance večkrat na to stvar opominjali. Le tako je mogoče, da pridemo kedaj do tega smotra. Poslanci bodo potem prisiljeni,' za versko šolo se poganjati, da ne izgubi zaupanja svojih vo-lilcev. Stvar je važna in nujna in se zatorej v tem oziru ne sme nobena prilika zamuditi. Veseli pa nas tembolj, da se v Galiciji oglašajo za versko šolo, ker dosedaj so baš Poljaki bili precej mlačni v tem oziru. Vnanje države. Srbija Sedanja vlada je dovolila, da se obnovi učiteljišče družbe sv. Save, katera bode vzgajala srbske učitelje za Makedonijo. Ta zavod je prejšnje čase podpirala vlada, ali mu je podporo odtegnila iz ozirov na Bolgarijo in pa zaradi nekih škandalov, ki so se bili pripetili. Obnovljenje tega zavoda bode napravilo kaj neugoden vpliv v Srbiji, kar kaže, da se Srbi zopet pripravljajo na proti bolgarsko propagando v Makedoniji. Turčija in Rusija. Ruski veleposlanik je izročil noto turški vladi, v kateri se pritožuje, da je sultan vsprejel Stambulova in da se je turški komisar udeležil otvorjenja razstave v Plovdivu. V noti se bajž naglaša, da bode Rusija zahtevala vso zaostalo vojno odškodnino, če bode Turčija še naprej držala se prijateljske politike proti Bolgarom. S to noto se menda misli preprečiti, da bi sultan bolgarskega kneza ne vsprejel, ko bi prišel v Carigrad. Italija. Minister javnih del, Ghemala, je pri banketu v Gremoni govoril o političnih zadevah. Posebno je zagotavljal, da ni denarnih zadreg v Italiji kriva trodržavna zveza. Vojsko bi bili morali povekšati, ko bi tudi ne bili v tej zvezi. Vse države skrbč za zboljšanje svoje brambene moči in tudi Italija ne sme zaostati. Kriza v Italiji je le posledica občne krize. Potem je minister govoril o javnih delih in zagotavljal, da se bode vlada vsake stvari pogumno lotila. Finančne zadeve bode skušala zboljšati z raznimi reformami. Vlada se ne boji boja v zbornici. Vso pozornost bode vlada obračala narodnogospodarskim vprašanjem. Ministrov govor je bil poln lepih fraz, ali kako se misli vlada pomagati iz denarnih zadreg, na to pa minister ni dal nobenega jasnega govora in ga najbrž tudi ni mogel. Nemčija. Dr. Makso Oberbreyer v nekem spisu zagovarja jezuite in priporoča, da se jim dovoli povrat v Nemčijo. Oberbreyer pripada k oni redki vrsti protestantov, ki ne poznajo sovraštva do drugovercev in privoščijo svobodo tudi drugim, ne le samim sebi. Ta mož pravi, da nikakor ni lepo, Če se jezuitom v Nemčiji odreka gostoljubnost. Bgipet. Sodnik Scot, pravosodni svetovalec egiptske vlade, je poročal Rosebery-ju o razmerah v Egiptu. Leta 1882 je v Egiptu bila popolna anarhija. Vojske ni bilo, policije tudi ne, državnega dolga pa nad 100 milijonov, davke so morali z bičem iztirjevati. Uredništvo je bilo sprideno, pravosodje je bilo le navidezno. Sedaj je vojska dobra, policija tudi, denarno stanje sijajno, državni dohodki so se povekšali, rodovitna zemlja se je povečala vsled zboljševalnih del, tlaka odpravila, davki pomanjšali, pravosodje in uprava zboljšala. Vse to bi se zopet uničilo, ako Angleži ostavijo Egipt, ker domačini še niso zreli za samoupravo. Kakor hitro bi se odtegnila angleška vojska, pa bode začela dežela propadati. Afrika. Sedaj se je že nekoliko pojfcsnilo, kaj ' je pravi vzrok boja mej Arabci in Evropci v kon-1 giški državi. Stvar se suče okrog dobička, okrog slo-nove kosti. Evropci so se pripravljali na velike love na slone, čemur so pa Arabci se ustavljali, ker se bojd, da bi kmalu slonov zmanjkalo. Arabci že dolgo trgujejo s slonovo kostjo in se bojd za to trgovino. Nasprotja izvirajo torej le iz trgovskih interesov. Vse te podružnice so se zasnovale brez vsakega višjega netila; mladostna navdušenost jih je v življenje vzbudila in jih bode brez dvoma tudi pri življenju ohranila. Nekaj teh mladih bojevnikov je že stopilo v dejanjsko življenje. Ko se bode torej iz teh mladih grl oglašal klic po katoliškem vseučilišču, ne preslišimo ga ! Nikar se ne izgovarjajmo s pretvezo, da nameravana univerza ne bode nobene koristi za Slovence v narodnem oziru. Ce bi to tudi res bilo, morali bi vendar podpirati težnje opisanega društva, — kakor sem rekel, — že kot avstrijski katoličani. A trdno upanje gojimo, da bodo odločujoči krogi zasnovali tudi nekatere slovenske stolice. Našim državnim poslancem se je že zagotavljalo, da se misli na stolico za slovansko jezikoslovje in za eden ali drugi predmet za slovenske juriste. Kako lepo bi bilo torej, če bi dotično slovensko stolico mi do-tirali. Nameravana katoliška univerza je torej podpirati. Vendar naj se nabrane svote ne pošiljajo v Soluograd, marveč hranijo naj se domd, n. pr. pri pri škofovskih ordinarijatih, do onega časa, ko bode čas prišel za dotiranje one stolice. Tako se godi v Lincu, v Št. Hipolitu (St. Pölten), v Brixen-u, Celovcu, na Češkem, in morda še kod drugod. Pri nas Kranjcih je to toliko večje pomembe, ker bo treba skrbeti dijakom tudi za ustanove. Naši dijaki imajo namreč na Dunaju 36 Knafljevih ustanov, katerih ni moč tako lahko prenesti drugam. Zaradi teh ustanov, zaradi klinike, slikarske akademije, politehnike itd., bodo mnogi slovenski dijaki hodili še vedno na Dunaj. Torej bo treba dobre pijake vabiti v Solnograd z ustanovami. Pri naporih za oživljenje katoliškega vseučilišča v Solnogtadu naj nas vspodbujajo vzgledi katoličanov tudi po vnanjih deželah. Francozi so si ustanovili v kratkem času pet katoliških vseučilišč, namreč v mestih Lille, Lyon, Angers, Toulouse in Marseille. Mala Belgija si je ustanovila že leta 1830 katoliško vseučilišče v Lovaniju (Löwen). Letni stroški tega vseučilišča znašajo krog 400.000 frankov. Pokrijejo se b cerkvenimi zbirkami in drugimi prostovoljnimi darovi. Znani sta angleški katoliški vseučilišči v Cambridge-u in Oxford-u. Celo „praktični" Američani imajo že dve katoliški univerzi, namreč slavnoznano v Quebecku in 1. nov. 1889 so otvorili drugo v Washingtonu po neutrud-ljivi skrbi škofa Keaue. Le za nekaj tednov starejša je mlada univerza v Freiburgu na Švicarskem, ustanovljena po trudu in skrbeh katoliškega lajika Decurtius-a. Naj li nas puste taki vzgledi mlačne? Hočemo mi Avstrijci zaostati za drugimi narodi? Ne bomo mar Avstrijci zmogli toliko, kar sta zmogli veliko manjši Belgija in Švica. Ne, osramotiti se ne sme-mopustiti. Za to pa pritrdite, slavna gospoda, na-svetovani resoluciji! Druga resolucija priporoča sedanjim slovenskim katoliškim vseučiliščnikom na Dunaju in Gradcu ustanovitev katoliških dijaških društev. Naši dijaki na Dunaju in v Gradcu imajo že sicer svoji društvi, namreč „Slovenijo" na Dunaju in „Triglav" v Gradcu. To sta pač društvi, pospešujoči narodni čut slovenskih dijakov; a onega namena, kakoršnega si želimo od katoliških društev, ne dosegata. odveže vezi, postavi ga in objame. Dolgo ga pritiska na srce in naposled pravi: „Veledušni Šerik, kmalu bi te z mujenjem usmrtil. Bogovi bodite za-hvaljeni, da sem prišel o pravem trenotku rešit te. Zadovoljen umrjem, ker sem prepričan, da se boš usmilil moje uboge žene in negodnih otrok." Ko tako stoje, zavpije ljudstvo samega veselja in pozabi žrtve. Kralj in vsi plemenitniki so bili ginjeni. „Nikdar nisem videl vama enakih. Taj, ti si uzor zvestobe, in ti, Šerik, najveledušnejši človek," zakliče Naam, pogleda k višjemu duhovniku, ki je že stopil na altarjev prag in hotel govoriti ljudstvu: „Verniki," vikne, „Šerik in Taj sta s svojimi čednostmi potolažila jezo božjo, ki ne zahteva nobene žrtve več. Odslej bomo darovali le mčd in mleko v znamenje, da naj bo kraljev prestol podložnikom vsak dan le v veselje in blaginjo." Višji duhovnik je tako govoril, ljudstvo pa mu je z veselim, silnim vpitjem pritrjevalo. Kralj ga je zahvalil 8 prijaznim pogledom, ubogega Taja je obsul z dobrotami, veledušnega Šerika pa je ljubil odslej še bolj. Kakšni društvi priporočamo slovenskim dijakom, je jasno iz tega, ko pravimo, da naj se osnujeta po vzgledu dunajske .Avstrije". Cul sem sicer, da se naši dijaki spodtikajo nad to resolucijo. Ce se res, s tem le kažejo, da jim manjka katoliške zavesti. Zadnja točka priporoča podporo revnih ps poštenih slovenskih visokošolcev na Dunq'u in v Gradcu. Imamo sicer v imenovanih meBtih že sedaj dijaški podporni društvi, ki naberata in razdelita še precej podpore; a sliši se, da se podpora od dijakov ne obrne vselej prav. Zato meri resolucija na to, da bi se osnovali za naše dijake na Dunaju in v Gradcu zavetišči ali asyla, kakoršni imata nar Dunaju n. pr. „St. Gregorius-Verein" in „Wiener Asyl-Verein", t. j. hiše, kjer imajo dijaki stanovanje in morda tudi hrano, ali zastonj ali proti primerni nizki odškodnini. S to idejo se popolnoma sklada tudi odbor „podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju". V najnovejšem poročilu iz I. 1892 čitam namreč na 5. strani nastopne besede: „Kako daleč je še društvo od svojega idejala, ustanoviti revni in pridni slovenski mladini na Dunaju „Pribežališče", v katerem naj bi bilo poskrbljeno za njeno telesno in dušno hrano!" Naše „zavetišče" je namreč jedno ter isto z nameravanim ter imenovanim „pribežališčem". Glavna skrb za podporo pa bodi bodočemu vednostnemu društvu, o katerem primerjajte blagovoljno tretjo resolucijo o krščanski vedi na peti strani načrta resolucij. Dotično nameravano društvo bi vplivalo tako neposrednje na vednostno izobraževanje dijakov. Slovenski rojaki duhovskega in neduhovskega stanu, živeči na Dunaju ali v Gradcu, bi skrbeli pa za versko-nravni napredek dijakov, u. pr. z apologetičnimi konferencijami, z duhovnimi vajami, s pripravami za prejem sv. zakramentov, s podučljivimi razgovori, z dobrimi knjigami itd. Ce se ta ideja vresniči, kakor si jo misli pripravljalni odbor, in kakor sem Vam jo ob kratkem načrtal, bode velike pomembe za slovenske visokošolce in po njih za slovenski narod. Politični pregled. V Ljubljani, 24. septembra. Notranje dežele. Deželni zbori. V dolenje-avstrijskem deželnem zboru so razprave jako burne in tudi ne posebno dostojne. Značilno je pa, da so židovski liberalci in pa protisemitje jednako surovi. Tako je bila silno razburjena debata, ko je šlo za to, da se osnuje zavod za pridobivanje kravjega cepila za kdze. Protisemitje so posebno napadali medicinske doktorje in jim očitali, da nič ne vedó. Jeden je trdil, da doktorji povsod le gledajo, da lekarnarji naredé večji zaslužek, s katerimi so zvezani. To je čisto naravno, ker so skoro vsi zdravniki židje. Doktorje je zagovarjal mej drugim rektor vseučilišča. Vsa debata se je naposled sukala okrog židovskega vprašanja. Ravno tako je bila huda debata o vre-jenju Dunave, ki se je bila spravila na dnevni red pri točki deželnozborskega poročila o elementarnih škodah. Protisemitje so napadali komisijo za vre-jenje Dunave in marsikaj ne baš lepega povedali. Uradniki te komisije so pa večinoma židje. Namestnik je komisijo zagovarjal, da ni kriva, če so sém-tertja zagraje preslabe. — Bukovinski deželni zbor zopet zboruje. Pri verifikaciji je večina zavrgla jeden levičarski mandat. Levičarji so na to ostavili dvorano. Zbor je pa nadalje zboroval, ker je bil še vedno sklepčen. Nemci niso nič ponagajali. — V češkem deželnem zboru je odgovoril namestnik na interpelacijo radi izgredom blizu moravske meje. Odgovor pa nemški stranki ni ugajal, ker namestnik je povedal, da je preiskava pokazala, da 80 pravi prouzročitelji in izzivatelji bili Nemci. Na interpelacijo zaradi zatiranja Cehov v Liberci je odgovoril namestnik, da vsa v interpelaciji navedena fakta niso resnična, da pa se v tem slučaju še sedaj vrši kazenska preiskava. Češka adresa. Mladočeški klub še ni predlagal v deželnem zboru ádrese, če tudi jo je izdelal. Počakal bode, da klub veleposestnikov o tej stvari izreče svoje mnenje. Staročeški klub je pa sklenil, da sedaj ádrese ne kaže predlagati, ker ni upati za njo dobiti večine. O tem se morajo poprej sporazumeti vsi češki deželni in državni poslanci iz dežel češke krone. Mladočehi se seveda ne bodo dali odgovoriti, da bi ne predlagali ádrese. Mladočehi so prisiljeni to storiti, ker poslednji čas tako imenovana kmetska stranka priganja, da se spravi češko državno pravo na dnevni red. Ko bi Mladočehi ni-česa ne storili, bi imel Stástny dobro orožje za agi-tacijo proti njim. Galicija. Tudi iz Galicije prihajajo glasovi za versko šolo. Te dni je državni poslanec Ladislav < Izvirni dopisi. Iz kanalske doline, 21. septembra. Čaka sem, da izide druga številka „Mirova" po I. slov. katol. shodu, ter sem se nadejal, da bo „Mir" v tej številki svoj članek „I. slov. katol. shod v Ljubljani" nekoliko popravil. Ker pa tega ni storil popolnoma, moram izjaviti, da mi oni članek nikakor ne ugaja, ker je res preveč v liberalnem tonu pisan, kakor se je tudi od vseh liberalnih listov razumel in porabil v njih namene Dovolite, da dostavim samo nekatere opazke. Kako n. pr. se more katoliški list. in tak vendar hoče „Mir" biti in ostati, zaletavati v prevzvišena škofa, ki sta shod počastila in mu dajala tak sijaj in tako veljavnost''' Kaj pomeni opazka gledč društva sv. Cirila in Metoda, da ga ni treba od koga odvisnega s t o r i t i ? Bi-li bilo slov. katol. društvu na kvar, ako se postavi na cerkvena tla in postane od naših škofov odvisno? In kako ošabne, prevzetne so besede „Mira", „da se ne bo ravnal po besedah, zgledih in mtff- (Dalje v prilogi.) o Priloga 218. štev. „Slovenca" dnč 24=. septembra 1892. ljajih „Slovenca" ali katerega-koli druzega odbora, dokler" ... Pri vsem tem pa „Mir" v istem članku povdarja, da je le v slogi moč in le složno delovanje nas bode dovedlo do konečne zmage. Ravno tako to, kar „Mir" piše o katoliškem vseučilišču, ni toliko katoliško, ampak zgol slovensko. Odločno oporekati moram konečno opazki „Mi-rovi", da se nam ni nadejati II. slov. katol. shoda, še manj pa se ga veseliti. Jaz, kakor tudi drugi Korošci, ki smo bili pri I. slov. katol. shodu, smo jako zadovoljeni in bomo II. slov. katol. shod z veseljem pozdravili. Iz Idrije, 21. septembra. Kakor povsod, tako je tudi pri nas še vedno na dnevnem redu I. slov. katol. shod in družba sv. Cirila 'in Metoda. Meseca oktobra 1886 ustanovila se je tu moška podružnica omenjenega društva, in znani tukajšnji dosoljub predlagal je v mestni seji ter tudi izprosil, da je mestna občina kot mestna pokroviteljica s prispevkom 100 gld. pristopila k družbi. Isto leto pa je on odložil predsedništvo ter izročil vodstvo podpredsedniku g. Št. Lapajnetu. Odsihdob se nikdo ni brigal več za društvo, niti letnine ni pobiral nikdo. Tudi se še ni nikdar sklical podružnični letni zbor, kakor ga § 12. družb, pravil odločno zahteva. Umrl je potem nje podpredsednik in začasni vodja g. Št. Lapajne 1. 1890, in do danes nima družba ni predsednika niti podpredsednika. Vkljub vsem tem razmeram pa nam doide 16. septembra t. 1. (čujte in čudite se!) naslednje vabilo na „Slavnostno veselico, katero priredi izdrij-ska podružnica sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem slav. idrijske čitalnice in slav. delavskega društva dne 18. septembra 1892 popoldne ob 4 uri pri g. Pavletu Grudnu v korist družbe sv. Cirila in Metoda." > Vprašali smo se iznenadeni: Odkod li to pro-bujenje in 61etnega težkega spanja? Mislimo, da zadenemo pravo, ako rečemo, da je katoliški shod v Ljubljani tega vstajenja kriv. — Mej govori te veselice smo potem čuli tudi to, da se je namreč sedaj ustanovila tu še ženska podružnica. To bi nas sicer jako veselilo, ali ako se misli ta ravno tako brezbrižno voditi, kakor se je moška do sedaj, pač je potem vse jedno, da se je ustanovila ali ne. ' Govorilo se je na veselici mnogo, in bili so izvrstni ti govori. Mej drugimi sklenil je eden izmej govornikov: Bog živi presvetlega cesarja kot pokrovitelja naše družbe! — Druzega sklep se je glasil: Bog živi sv. Cirila in Metoda! — Eden pa je govoril toli neslano, da so ga morali njegovi lastni prijatelji zvabiti z odra, da ni predaleč zašel v svoje navadne kvante. To se je godilo namreč pod vodstvom našega privilegiranega „nemirneža", da ne rabim hujšega izraza in sotruduika ranjcega „Brusa". Kar se v njegovi nikdar trezni glavi rodi, to vse se mora tudi do pičice izvršiti, in to se lahko zgodi, ker ima tukajšnja „napredna stranka" skoraj vso mladino v svoji mreži. In kako bi je ne imela? Vsaj se pri vsaki priložnosti plačuje in pije, da vse od mize teče, tako namreč, da „general" sam še domov ne more iti in zjutranje ure kar v družbeni sobi prespi. A da ga doma pričakuje žena in četvero otrok, to ajega itak nič ne briga. Vidite, tak je vodja naših naprednjakov! In o n je napravil veselico družbi sv. Cirila in Metoda v č a s t! K tej veselici pa je prišel tudi dijak A. V. iz ljubljanske pripravnice kot govornik. Neumevno se je zdelo to nam, ki dotične postave poznamo, kako da dobi dijak za kaj tacega odpust 1 — Dohodkov je bilo primeroma toliko, kolikor je znašala letnina, katero so pretečena leta pobirati opustili, češ, saj je plačala občina 100 gld. Nekaj naj tu še omenim, in to je nepopisno veselje, katero je občutil „general" tukajšnjih naprednjakov, ko je bilo čitati, da je prestavljen vrli in v obče priljubljeni katehet g. L Picigas. Bahal se je gospod „general", da ima nabranih že 36 gld. za mačjo odhodnico. (Da znajo naši mladi napred-njaki mačjico dobro izvršiti, o tem prepričali smo se pred kratkim, a pri isti priložnosti pokazal se je pa tudi neki jurist z Vojskega, da zna kot „haupt-muc" tudi prav dobro pete brusiti. Ta „muc" stanuje blizu „iarovža v Prontu" in je menda že v „farovžu" kakor tudi v sosednih hišah vse miši in drugo golazen polovil, za kar so mu vsi „Proutar.ji" iz srca hvaležni.) A v največjo jezo in žalost naprednjakov in v naše veselje in radost ostane gosp. Picigas še tu, ker ga je ministerstvo kot kateheta na tukajšnji c. kr. rudniški ljudski šoli deiioitivnim imenovalo. Ako je torej vodja naprednjakov slavni družbi sv. Cirila in Metoda le količkaj nakloujen, pričakujemo, da jej bode zgoraj omenjeni znesek podaril. Slednjič pa obžalujemo tudi to, da se je naše gasilno društvo korporativno udeležilo omenjene de-monstativne veselice, ko bi vendar to društvo nikdar ne smelo pripadati k nobeni stranki, ampak moralo bi biti popolnoma nevtralno. Govori se, da gospod stotnik k temu ni privolil in odločno protestoval proti udeležbi „in corpore". Toda odločil je nepri-ljudni sodnijski sluga, da se udeleži, in o tem „basta"! — Kje je tedaj potrebna društvena disciplina. katero je sam pri občnem zboru toli hvalil in zagovarjal?---- Pred nekimi leti ustanovilo se je tu tudi „Dramatično društvo", kateremu predsednik je že večkrat omenjeni gospod „general". Društveniki vplačali so svojedobno letnino, tudi deželni zbor naklonil je društvu 100 gld. podpore. In kam se je ves ta denar porabil? Društveni predstojnik nam društve-nikom še do danes ni svojega računa predložil. Za slovenske predstave se denar ni porabil, ker te vedno toliko donašajo, da se troški lahko poravnajo, in da navadno še kaj ostane. Gotovo pa je skoro, da je gospod predsednik to svoto porabil v družbi nemških glumačev, katere on kot vodja naprednih Slovencev vedno v Idrijo vabi, dasiravno se je že večkrat temeljito prepričal, da so nemške predstave le slabo obiskovane, in mi le predobro vemo, da kaj prida v Idrijo ne pride. Ako to ni istina, naj se izkaže z računi. Iz Trsta, 17. septembra. (Prošnja slovenskih starišev za ustanovitev slovenske šole v Trstu.) Znano je morda čč. bralcem, da je 54 slovenskih očetov 1, 1889 vložilo prošnjo na visoko c. kr. namestništvo. Prošnja bila je od magistrata in od namestništva v prvi istanci odbita, češ, da naj bi slovenski otroci hodili v okolico v šole, ker te niso 4 klm. oddaljene od mesta. — Stariši so se pritožili na ministerstvo in to je vrnilo prošnjo na namestništvo z ukazom, naj se stvar še enkrat po komisiji preišče in poroča. Vse to se je zgodilo. A vlada je vrh tega zahtevala, naj se še mestni zbor v seji meritorno izjavi o ustanovitvi naprošene šole, ker bi jo moralo mesto vzdrževati. — V večerni seji 14. septembra 1892 je bila „slovenska prošnja" na dnevnem redu. Glavni poročevalec je bil znani dr. Angeli. Ta svetnik nam | je razjasnil marsikaj zanimivega, zato hočem tu j glavne točke navesti. — „C. kr. namestništva odlok : z dne 10. julija št. 11105 pobija juridično stališče, 1 naglašano od magistrata, da se v slučaju ustanav-; Ijenja šol mora izključno v ozir jemati le § 59 ; državnih šolskih postav, oziroma tudi novela z dne 2. maja 1883 (glede daljave novoustanovljenih šol), 1 da se morajo te dve postavi smatrati kot „unilate-rale" i za Trst neveljavni, ker Trstu in okolici oo-manjkuje postava, katera bi uravnala ustanavljeuje | šol (Trst ne pripoznava državnih šolskih postav), ' vsled tega mora se magistrat ozirati le na § 19. J državnih temeljnih postav od 21. decembra 1867. j Dr. Angeli pravi, „da tu ne bode pregledoval, v kolikor imajo temeljne postave še veljavo z ozirom na državne šolske zakone, gotovo je le, da, kadar je politično društvo „Edinost" zahtevalo šolo, je c. kr. namestništvo dne 10. decembra 1884 se izrazilo, da glede ustanovitve novih šol, ker pomanj-1 kujejo v tem oziru postave — puo essere di norma — zamore (ne mora) biti kažipot § 59 drž. šol. postav in vsled tega ne more (ne mora) biti tržaška ob-' čina prisiljena ustanavljati šole s slovenskim učnim jezikom. Tako je g. Rinaldini pod Depretisom zavračal slovenske prošnje in tolmačil jasno postavo. Ta omenja, da prošnjo za ustanovo šole imata pravico zahtevati le dva faktorja — soseska, ki jo vzdržuje, in stariši otrok. Dr. Angeli pravi, da ni bilo težko dobiti petdeset očetov, ki bi prošnjo podpisali — in da so isti stariši dobro vedeli, ko bi bili direktno prošnjo poslali magistratu, da bi jo bil ta v koš vrgel, zato so pa isto na c. kr. namestništvo poslali. — Prosilei so se sklicevali na § 59 drž. šol. post. in na § 19 drž. temelj, postave. Tu je treba pregledati statistično bivanje Slovencev v raznih šolskih okrajih mesta, kakor je razvidno iz popisa 1. 1870. Tu nai-demo, da stanuje v šolskem okraju Belveder 1365 stanovnikov s 150 otroci, godnimi za šolo; Citta Nuova (novo mesto) 660 stanovalcev in 36 otrok; Citta vecchia (staro mesto) 688 stanovalcev in 59 otrok; Fondazione Morpurgo (spodja Carbola ob sv. Andreji) 244 prvih, 34 drugih; Rena nuova 905 stanovalcev, 88 otrok; Ferriera 1185 stanovalcev, 131 otrok; Barriera vecchia (stara mitnica) 689 stanovalcev in 27 otrok; Via Giotto 904 stanovalcev in 75 otrok; Via Giulia 979 stanovalcev in 39 otrok; vkupe 7864 stanovalcev in 664 otrok od 6.—14. leta. (Seve da se ta števila morajo množiti najmanj trikrat, da bo le obližno resnična.) Kaj pa je to število, pravi poročevalec, proti 120.000 Italijanov. On pripoznava, da je vendar v nekaterih okrajih dovolj otrok, da bi se morala ustanoviti šola po § 59., ali nikakor se pa zadnji odstavek tega zakona ne more dokazati v tem slučaju (koji zahteva daljavo 4 klm.). — Daljave bi bile iz rojanske šole (v okolici) do Skednja (v okolici) 7385 metrov, od mesta pa do ene teh šol pa 3693 metrov. Od druge strani pa bi znašala pot do teh šol celo le 2678 metrov. — Ta se zdi na oko mala daljava, a hotel bi videti, koliko bi 61etni otrok v tržaški burji rabil od mesta do bližnje okoli-čanske šole, gotovo nad uro. Od sv. Ivana pa do Skednja znaša pot 3693 metrov. Potem govornik prerešetuje podpisane očete ter pravi, da od teh je le 30. ki stanujejo v mestu, — in da dveh ne morejo istakniti. — Tudi omenja, da tretjina otrok obiskuje slovensko šolo ravno v tistem okraju, kjer jo prosijo (bal se je imenovati družbo sv. Cirila in Metoda). Govornik trdi, da Slovenci imajo dovolj 10 slovenskih šol v okolici in da magistrat ne bode nikdar šole nobenemu narodu zidal kakor le Italijanom. Proti predlogu se je oglasil posl. Nabergoj ter pravi, da so potem tudi italijanske paralelke na okolifianskih šolah nepostavne, kajti če mesto ni oddaljeno 4 klm. od okoličanskih šol, tudi okolica ni oddaljena 4 klm. od mesta. Če se torej zahteva, naj mestni slovenski otroci hodijo v okoličanske šole, potem morajo tudi italijanski otroci iz okolice hoditi v mesto. Za 10.260 mestnih učencev potrosi občina 448.000 gld., za 3143 okoličanskih samo 30.000 gld. Razmerje števila bi zahtevalo, da bi občina za okoličanske šole morala potrositi nad 90.000 gld. Ravnopravnost zahteva slovensko šolo za mestne slovenske otroke. Sicer pa, konča govornik, se ta stvar ne bode rešila v tržaškem mestnem svetu, j ampak kje drugje. Na galeriji je bil med obravnavo j »eden hrup. Deželni zbor kranjski. (Četrta seja, dnč 23. septembra.) Deželni glavar otvori sejo ob '/,11. uri. Posl. , baron Schwege I poroča o računskem sklepu in j proračunu blazniškega zaklada. Prihodkov je bilo 11.821 gld. 35 kr., troškov 66.348 gld. 78 kr., torej potrebščina presegla proračun za 4552 gld. 78 kr. Imovina je znašala 127.481 gld. 281/, kr. Potrebščina za 1. 1893 je proračunjena na 68.579 gld., pokritje pa na 11.678 gld., torej znaša pri-manjkljej 56.901 gld., ki se bode moral pokriti iz deželnega zaklada. Posl. dr. vitez Blei weis predlaga, naj se deželni odbor pooblasti, da stori potrebne priprave za napravo mrzlega kopališča na Studencu, ki bi bilo velike koristi za umobolne. Predlog je bil vsprejet. Dalje poroča posl. baron Schwegel o računskem'sklepu in proračunu porodniškega zaklada. Leta 1891 je porodniški zaklad imel dohodkov 1203 gld. 49 kr., troškov 5818 gld. 62 kr., torej se je moralo dodati iz deželnega zaklada 4615 gld. 13 kr. Čista imovina je znašala 6030 gld. 41 */« kr. i Za I. 1893 je proračunjena potrebščina na 6189 gld., pokritje na 836 gld., torej primanjkljej na 5353 gld. Najdenški zaklad je imel 1. 1891 dohodkov | 380 gld. 18 kr., troškov 3515 gld. 99 kr., torej ! primanjkljeja 3135 gld. 81 kr. Čista imovina je znašala 4017 gld. 43 kr. Za 1. 1893 so troški pro-računjeni na 3546 gld., dohodki na 328 gld., torej primanjkljej na 3218 gld. i • O prošnji učiteljeve vdove Marije Podobnik za zvišanje pokojnine poroča posl. Klun ter v imenu fin. odseka nasvetuje, naj se jej pokojnina zviša s prihodnjim letom od 140 na 200 gld. Obvelja. Društvu za varstvo avstrijskega vinarstva se na predlog poročevalca dr. Vošnjaka dovoli 50 gld. Posl. dr. Tavčar v imena upravnega odseka poroča o uvrstitvi občinske ceste iz Dravelj na lju-belsko državno cesto med okrajne ceste in nasvetu,je : „Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 23. točka 3. zakona z dne 28. julija 1889. 1., dež. zak. št. 17, skleniti: 1. 1150 m. dolga občinska cesta, katera se v Dravljah od okrajne, v zakonu o uvrstitvi cestd r. dne 2. aprila 1. 1866. pod št. 82. navedene z Dobrove čez Glince na Spodnjo Šiško držeče ceste odcepi in drži proti St. Vidu ter se tu stiska z ljubeljsko državno cesto, uvrsti se med okrajne ceste. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izročitve te ceste v oskrbo cestnega odbora ljubljanske okolice potrebno ukrene." — Obvelja. Posl. vitez Langer poroča o prošnji cestnega odbora zatiškega okraja za popravo deželne ceste od Pustega Javorja do Pluske ter v imeuu upravnega odseka nasvetuje: „Deželnemu odboru se naroča, naj po dovršitvi ceste čez Bogensperg prične tehniške poizvedbe o popravi ceste od Pustega Javorja do Pluske ter o tem poroča dež. zboru." Predlog je bil vsprejet. Pri tej priliki posl. Svetec omeni, naj bi se ob jednem mislilo tudi na popravo klancev med Litijo in Šmartinem, kar deželni glavar obljubi. Poslanec Povše poroča o prošnji ravnateljstva meščanske šole v Krškem za amerikanske ključe in podporo za rigolanje amerikanskega vinograda ter nasvetuje: Ravnateljstvu meščanske šole v Krškem se dovoli za dovršitev poskuševalnega vinograda še 125 gld. Glede podelitve 20.000 amerik. ključev pa se rešitev prepušča deželnemu odboru, kateremu se ob jednem naroča, da se obrne do vis. c. kr. vlade, da tudi ona podeli za to napravo primerno podporo že iz ozira, da je tudi dežela podelila zopet primerno podporo. Predlog obvelja. (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 24. septembra. (Izjava.) Z ozirom na telegrafično vest Iz Ljubljane v zagrebškem listu „Obzoru" z dne 23. t. m., broj 217. in z ozirom na notico „Slov. Naroda" z dne 22. t. m. št. 216 pod naslovom „Und alles ist Dressur", ki trdite, da ste iz ljubljanske knezo-škofje palače izšli dve okrožnici vsem župnijskim uradom, ukazujoči, „da izreče vsa nižja duhovščina svoje popolno zaupanje prevzvišenemu gospodu kne-zoškofu na njegovem znanem govoru, oziroma pro-povedi na katol. shodu, ter da se „Slov. Narodu" in nekemu nemškemu stanovskemu glasilu izreče nezaupnica in indignacija zaradi pisave o slovenskem katoliškem shodu, „Slovencu" pa priznanje" — pooblaščeni smo od najkompetentnejše strani iz- , javiti z vso odločnostjo, da ni bila izdana ni-kaka taka ali podobna okrožnica ne od knezoško-fijskega ordinarijata, niti od kake posamezne osebe iz knezoškofje palače, da torej na tem ni nobene besede resnične, da je torej gorenja vest popolno neosnovana in do cela izmišljena. I (Občine smledniške udanostna izjava prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu.) Vsprejeli smo I iz Smlednika nastopno poročilo : „Neprijetno rovanje in grdo pisarenje slovenskih liberalcev proti prvemu ■ slovenskemu katoliškemu shodu in proti prevzviše- j nemu našemu knezoškofu vsi poštenjaki v naši ob- \ čini odločno obsojajo. Zato so občinski odborniki sestavili, podpisali in odposlali svojemu ljubljenemu i knezoškofu v Ljubljano udai ostno pismo, v katerem mej drugim pravijo: „Podpisana občina se popol- i noma strinja z načeli zastopanimi na prvem sloven- • skem katoliškem shodu v Ljubljani. Program njegov je naš program, besede škofove so naše besede." — Podpisani so: Anton Burger, župan; Jožef Ker-šič, baron Lazarini, Simen Knific, Janez Rozman, svetovalci; Martin Narobe, Mat. Jenko, Andr. Bo-binec, Lovr. Lavrič, Jan. Jeraj, Jan. Karlin, Al. ! Molj, Fr. Stare, Ant. Čebašek, Jos. Mubi, Janez da je čitalnica leto za letom prirejala v predadvent-Bonča, Valent. Juvan, Jakob Rozman, občinski od- nem in pa v postnem času po * 1 " borniki. — Prelepi tej izjavi dostavimo le to: Občina, ki tako očitno, soglasno in neustrašeno časti svojega škofa ter mu izraža svojo vemo udanost ob času, ko liberalci z vsemi silami trgajo ljudstvo naše od svojega škofa, taka občina prav posebno časti samo sebe. Zato: Slava občini smledniški in nje vrlemu občinskemu odboru! (Umrl) je danes ob V410. uro dopoludue č. g. Anton Hočevar, župnik v Št. Lovrencu pri Trebnjem. Kakor smo nedavno poročali, zadela ga je bila kap. Rojen je bil v Ljubljani 1. 1835, v duhovnika je bil posvečen leta 1860. Pogreb bode v ponedeljek ob 9. uri. N. v m. p. I (Zakrament sv. birme v ljubljanski Škofiji) delili bodo prevzv. g. knezoškof dnč 28. tega m. V Starem Trgu pri Ložu, dne 29. t. m. pav Planini pri Cerknici. V Cerknici birmovanje za letos izostane zarad vročinske bolezni, ki ondi močno razsaja. (Nova dekauija v Žužemberku.) Ljubljansko knezoškofiistvo je razkrojilo obširno trebanjsko dekanijo v dve ter ustanovilo novo dekanijo s sedežem v Žužemberku. Dekanom nove dekanije je imenovan preča9t. g. knezoškofiiski duh. svčtnik in župnik v Žužemberku, Mihael Tavčar. Pod rejene so tej dekaniji od trebanjske dekanije od-krojene fare: Ajdovica, Ambrus, Hinje, Sela inSmihel, dalje iz šmarijske dekanije iz- | ločeni fari: Krka in Zagradec, in iz ko- ; čevske dekanije izločena fara Topla Reber. (V samostojno župnijo) je povzdignjen kuratni j beneficij v Lozicah, ki je bil dosedaj poddružen ; fari St. Vid pri Vipavi. Nova fara je razpisana do 22. oktobra t. 1. (.Slovensko društvo" in „Pavliha".) Vodja „Slov. Naroda" in dejanjski vrednik „Rodoljuba" g. dr. Triller poslal nam je z ozirom na naše poročilo o „Slov. društvu" in „Pavlihi" popravek, ki nič ne popravi, pač pa se ž njim dr. Triller prav pošteno osmeši pred razsodnimi čitatelji. — Popravek se glasi: Slavno vredništvo! Glede na notico „Slovensko društvo in Pavliha", priobčeno v 216. številki Vašega lista, prosim, sklicuje se na § 19. tiskovn. zak., da sprejmete v prihodnjo številko na zakonitem mestu nastopni popravek: 1. Ni res, da jaz kotitajnik „Slov. društva" in kot dejanjeki vrednik „Rodoljuba" nisem nič ugovarjal zoper to, da se je zadevna številka „Pavlibe" priložila „Rodoljubu". 2. Ni res, da se je zadevna številka „Pav-lihe" s tisto vsebino, s katero je izšla, z mojo vednostjo in mojim dovoljenjem priložila glasilu „Slovenskega društva", „Rodoljubu". 3. Res pa je, da sem jaz sam predlagal odboru „Slov. društva" zaradi vsebine zadevne številke „Pavlihe" izjavo, priobčeno v „Slov. Narodu" in v „Rodoljubu", v kateri „Slovensko društvo" obsoja pisavo „Pavlihe" in odklanja vsako identifikacijo s tem listom. 4. Res je nadalje, da sem jaz javno v „Slov. Narodu" odgovoril na „Pojasnilo" vredništva „Pavlihe", na katero se sedaj „Slovenec" sklicuje, da se to pojas-, nilo ne strinja z resnico, in zategadelj tudi ni res, da bi bil rabil jaz nasproti g. vredniku „Pavlihe" besedo „f. ." i. e. „far". V Ljubljani, dne 22. septembra 1892. Dr. Kari Triller. Vse zavijanje, g. doktor, nič ne pomaga. Vaš popravek nas prav za prav nič ne zadeva: mi smo citirali iz „Pavlihe", kar smo pisali; tam bi bil prostor Vašemu popravku, zakaj ga niste tje poslali ? „Pavliha" je imel o tem zadnjo besedo. Pisal pa je v št. 15. dd. 15. avgusta t. L: „Kar smo napisali o kočljivi zadevi, napisali smo na podlagi faktičnih dogodjajev, tako da vse to vsigdar z mirno vestjo lahko zastopamo in — če želite, tudi doka-žemo na pristojnem mestu. . . Gosp. tajnik 1 Kjer neovrgljiva fakta govore, ondi pač ne more slabotno podprto Vaše „Poslano" omajati niti našega, niti mnenja razsodnih čitateljev." — Tako „Pavliha" in g. dr. Triller je na to molčal! — Kaj da je gospod Triller predložil „Slov. društvu" potem, ko se Je srečno razposlal „Pavliha" z „Rodoljubom* po svetu, to nas nič ne briga. Poprej kot vodja lista pustiti z listom vred take umazanosti med svet, potem pa s poslanimi „izjavami" še lepega se kazati pred svetom, to ni — lepo! Pazite pravočasno, da se v Vaše liste ne vrine nič nedostojnega, potem Vas ne bomo popravljali in tedaj bo konec — popravkom! (Čitalnica ljubljanska) Doslej je vladal običaj, nem in pa v postnem času po dva društvena koncerta s petjem in godbo. Z ozirom na to, da društvo v svojem novem stanovanju nima niti dvorane, niti gostilniških prostorov, opustiti se imaio vsled odborovega sklepa ti koncerti zanaprej. Na njih mesto stopijo društveni večeri z raznovrstnim mikavnim programom. S temi večeri se ima pričeti v prihodnjem mesecu; vršiti se imajo pa vsako drugo nedeljo, ko ne bode gledališke predstave. Kakor pri sokolskih večerih bo naloga posebnih re diteliev, skrbeti za primeren program. Program prvemu večeru se bode pravočasno dostavil društve-nikom, kateri naj bodejo za sedaj na to spremembo, ki utegne izvestno ugajati, opozorjeni. (Petdesetletnica frančiškanskega mostu) pripada na jutršnji dan, kajti baš pred 50. leti — bil je zgrajen ta most preko Ljubljanice in otvorjen prometu v prisotnosti nadvojvode Franca Karola in se po njem nazivlje tudi most, kakor s!6ve napis na pročelju: „Archiduci FranciscoCarolo MDCCCXLII. Civitas." — V dan 25. septembra I. 1842 služila se je vojaška sveta maša pod Tivolijem, potem je bilo pregledovanje posadke in na to otvoritev mostu. Ko je nadvojvoda Karol prvi stopal po mostu, grmeli so topovi z Grada pozdrav v dežel in ihestu. Popoludne je bila dvorna gostija, zvečer ples v kazini in razsvetljava* mesta; nastanil se je pa bil v hotel „pri Maliču". (Glasovi o novem deželnem predsedniku na Kranjskem.) Po časnikih se raznaša vest, da bo na mesto Winkierjevo imenovan kot deželni predsednik namestniški svetovalec v Gradcu, baron Hein. On je rodom Nemec, mišljenjem nemški liberalec. Slovenščino lomi le za silo. Mož s takimi lastnostmi in zmožnostmi pač ni za predsednika slovenski, po svoji ogromni večini konservativni deželi Kranjski, in zato menimo, da je ta vest, ki se sedaj s tako trdovratnostjo razširja vzlasti po nemško-liberalnih listih, le časnikarska raca! (Podlost v sistemu.) Včerajšnji „Obzor" ima sledeči telegram iz Ljubljane: „Okružnica biskupske kancelarije za župnike nalaže, da s vi svecenici imadu podpisati nepouzdanicu „Slovenskemu Narodu". Ta je okružnica izazvala sve-obče ogorčenje." — Ljudje, ki nas tako blagohotno pošiljajo na „Studenec", so v laži zreli za — Grad! (Samassove livarne 1251etnica.) Tvrdka S&massa je dospela letos do 125. leta svojega nepretrganega obstanka, (er baš jutri proslavlja spomin na to za njo preznamenito slavnost. V to svrho je izdala tvrdka na svetlo spomenski list v slovenskem in nemškem jeziku, koji se dopošlje vsem dekanijam in župnijam. Obitelj Samassa je doma z Beneškega in se je naselila v Ljubljani leta 1725, a po mnogovrstni menjavi prišla je zvonarija stoprav 1. 1767. v roke Samassove obitelji, in je od tega leta nadalje ostala ljubljanska zvonarna neprestano v lasti te rodovine do današnjega dne. Tvrdka je ulila mnogo, mnogo zvonov, in ni je skoro cerkve na Kranjskem, ki se ne bi ponašala z enim ali več Sama8sovih zvonov, pa tudi cerkve izven kranjske dežele. Sedanji šef tej tvrdki je g. Alb. Samassa, rojen 1. 1833. v Ljubljani. Kakor njega predniki vzrastel je tudi on pri zvonarski umetelnosti in ae je posvetil v prvi vrsti izvrševanju očetovske obrti. Do 1. januvarja 1892 dosegel je Albert Samassa opus štev. 2081, od teh je šlo: na Kranjsko 791, Štajersko 409, Koroško 263, Hrvaško in Slavonijo 234, Primorje in Dalmacijo 185, Bosno in Hercegovino 106, v druge avstrijske dežele in na Ogersko 79 in v inozemlje 74 zvonov. Leta 1883 počastilo je Njega Vel čanstvo presvetli cesar zvonarno s svojim obiskom, in leta 1873 je dobila tvrdka naslov dvorne založiteljice. Razven tega je dobila odlikovanja, in sicer večinoma prve nagrade: v Gradcu 1. 1870, v Trstu 1. 1871, na Dunaju 1. 1873, v Monakovem 1. 1876, v Parizu 1. 1878, v Gradcu 1. 1880, v Hebu 1. 1881, v Trstu I. 1882, v Rimu I. 1888, v Monakovem 1. 1888, na Dunaju 1. 1890, v Gradcu 1890 in v Zagrebu 1. 1891. Vsega skupaj se je ulilo -od utemeljenja tvrdke pred 125. leti 5091 zvonov v skupni teži 2,027.743 kg., število, katerega še nobena zvonarna v Avstriji ni dosegla. (Lep dar sv. Očetu.) O priliki 1251etnice Samassove zvonarne izročil je sedanji nje lastuik gosp. Albert Sam a ssa prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu 1000 frankov v zlatu za sv. Očeta. (O ustreljenem profesorju Glovackem) na tar-novski gimnaziji, kojega je sedmošolec Jan Szwed vpričo celega razreda z revolverjem v uho vstrelil in potem sebe, pripovedujejo poljski listi, da je bil prof. Glovacki najstrožji in najbolj črteni učitelj v zavodu. Z dijaki ni postopal ljubeznivo, in naklonjenosti svojih učencev si ni mogel pridobiti zbog tega, ker je kot profesor nemščine preveč zahteval od njih, kot rojenih Poljakov. Glovacki vzlic svojemu poljskemu imenu ui bil Poljak in se je porodil leta 1859. na Kranjskem v Idriji, kjer je bil njega oče rudarski upravnik; vzgojen je bil nemški in tak je bil i v mišljenju. Rajnik je bil 37 let star, pri sebi je imel svojo staro mater in v kratkem bi se bil oženil. Šolal se je na ljubljanski gimnaziji in dva njegova profesorja še zdaj živita. Starši brat njegov, svojedobno tudi dijak naše višje gimnazije, le profesor na rudarski akademiji v Ljubnem na Gorenjem Štirskem. („Glasbttm Matica") je založila in izdala na- i stopne kompozicije; 1. Kje so moje rožice? Fantazija za klavir, zložil P. Hugolin Sattner; 2. Zagorska. Lahka koncertna fantazija na slo- j vensko närodno pesen. Za klavir zložil A. Foerster. Opus 51; 3. Ropsodija na slovenske nd-rodne pesni. Za klavir Karol Hoffmeister. Opus 4. Strokovna oeena pride. — Ob enem razpošilja vabilo na redni občni zbor, kateri bode dne 1. oktobra 1892 v knežjem dvorcu (II. nadstropie) ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju za leto 1891/92.' 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5 Posamezni nasveti. Častite člane prosi odbor, naj se tega zbora mnogoštevilno udeležb. (Delniško društvo) se snuje v Ljubljani, katero bode menda Ljubljano, Trst, Celje, Maribor in Gradec preskrbovalo s „šoto" po nizkih cenah. (Okolo deželnega gledišča) podrli in odpravili so včeraj vso leseno ograjo, in zdaj se Talije hram v vsi svoji lepoti predstavlja gledalcev radovednim očem. Stoji pač, a tudi — stane. (Po toči poškodovanim) šentjanškim faranom so darovali gg : Dr. Papež, dež. poslanec, 10 gld.; A. St. iz Kamnika 2 gld.; Fr. Schweiger, župnik iz Radovice, 10 gld.; J. Ažman in J. Pristov 10 gld. — V imenu siromakov vsem prisrčna zahvala. (Pri nasprotnikih katoliškim načelom — povsod jednako.) Petrograjski „D en j" priobčil je v jedni svojih poslednjih številk (20. septembra) jako odurno in zlobno pisan članek pod naslovom „Ka-tolicizm v soedinennih štatah", v katerem kar mrgoli napadov na katoliško cerkev in njene služabnike. Za vzgled in kot zanimiv primer, kaj mora vse služiti v ooju proti katoliški cerkvi, podajamo ta-le stavek: „Taki pojavi, kakor brezženstvo duhovništva, zamena narodnega jezika z latinskim, kastova organizacija duhovništva, Rimu podložnega in napoje-nega z jezuitskimi načeli, vse to kaže, da se kato-ličanstvo po samem svojem bistvu ne more vjemati s pravilnim društvenim življenjem."--Kako se tudi drugod sumniči in laže o katoliških škofih, kaže to-le: „ O nadškofu Ajrlande (Ireland) se pripovedujejo značilne povestice, v ostalem popolnoma resnici podobne. Pravijo, če se kateri duhovnik kaj pregreši, mora zato brezplačno služiti kot kondukter 2—3 mesece na tramvaju; treba je pojasniti, da je nadškof glavni akcijouer pri društvu tukajšnjega tramvaja." — — — Kako lepo so si složni aaši nasprotniki v taktiki. (Narodnostno načelo pri Madjarih.) Znano je, da stojö Madjari na izrecno narodnostnega načela podlagi in da so si uprav na tej podlagi ustanovili tako imenovano gorenjo ogersko kulturno društvo „Femka", katero ima namen skupijati slovaške otroke in jih oddajati madjarskim družinam, da se tam pomadjarijo. Kako se pa to oddajanje godi, zadostuj, če iz najnovejšega časa navajamo par mad-jarskih listov. — „Pesti Naplo" piše iz Debre-cina pod naslovom „Cin sramotne brez vestnosti" tako-le: „Prevoz slovaških otrok, katere je gorenje ogersko kulturno društvo „Femka" poslalo v De-brecin, da bi se ondu oddali v madjarske hiše, je ostavil njihov voditelj, neki učitelj. Ubogo revno deco so stražniki pripeljali v mestno hišo in ker je bilo že pozno v noč, niso klicali mestnega župana. Lačni otroci so prosili kruha in dobrosrčni stražniki so zbirali svoje krajcarje, da bi nasitili zapuščeno deco. Otroci so prenočevali v mestni hiši in čakajo osvobojenja iz tega mučuega stanja. Ni čuda, če hočejo nazaj v Nitro. Trije otroci, ki so bili odločeni za Hajdu-Bösermenju, so ušli, a vjeli so jih in naraj pripeljali." — „N e m z e t" ima pod naslovom h Najdeno slovaško dete" sledeče : „Včeraj so dobili na potu mei Cečeš in Kišpešta 6—7letnega dečka. Deček govori samo slovaški in te imenuje Karol. Za sedaj ga preskrbljuje malo- j peštanski učitelj "Winkler; družina, h kateri spada, ; naj si ga tam vzame." — Tako se godi slovaškim otrokom v omikani državi brez krščanske podlage. (Duhovniške spremembe v goriški nadškoflji.) Cast. gosp. Jožef Kosovel je dobil fsro Batuje ; čast. g. Jožef Tončič postal je komi vikar v Gorici; čast. g. Jožef S t ra near postal je kapelan v Kamnjah; čast. Jožef Grilanc, novomašnik, kapelan v Stijtku ; čast. g. Valentin K r a g e I j vikar v Trenti; čast. s. Frapc K 1 o p č i č, novomašuik, kapelan v Bolci; čast. gosp. Jožef Kalin vikar v Dreženci; čast. g. Nace L e b a n kapelan v Mirnem ; čast. g. Tomaž G n g g e h b e r g e r, novo-mašnik, kapelan v Ročiuju; čast. g. Andrej G e r -g o 1 e t kapelan v Dornbergu ; čast. g. Ludovik L a-c i n a , novomašuik, kapelan v St. Petru pri Gorici; čast. g. Karol Perinčič postal je kurat v Soči; čast. e. Dominik M o r e 11 i, novomašuik, kapelan v Ogleju. (Tatovi v cerkvi božjega groba pri Ljubljani.) Poroča se nam iz Stepanje vasi: Pretekli teden prišla sta, ko so popoludne cerkev zračili, dva tatova poskušat svojo tatinsko srečo pri cerkvenih puščicah. Eden je bil v cerkvi, drugi je stal pod zvonikom na straži; tega smo vjeli ter izročili orožnikom. Rekel je, da se piše Jožef Arenšek in je 12 let star, drug njegov pa, ki je ušel, ie baje stric njegov Martin Arenšek. (Uvoz italijanskega viua) v našo državo primorske vinorejče vedno bolj vznemirja. Kakor pišejo dalmatinski listi je že sedaj cena novemu vinu mnogo nižja, kakor lansko o tem času. — Trgovinske zbornice v Zadru, Spljetu in Dobrovniku so poslale prošnje do ministerstva, da bi varovalo domače vino italijanske konkurence in da bi se trdno držalo znanega odloka z dne 10. avg. t. 1. — Tudi isterski slovanski poslanci so v zadnji seji hoteli glede uvoza italijanskega vina vlado interpelovati, toda deželni glavar je ni hotel sprejeti, kakor da bi isterskim Italijanom ne pretila enaka škoda, kakor slovanskim. — Od 27. avg. do 17. sept. se je v Trst uvozilo 73.853 hektolitrov vina; z večine so ga poslali na Ogersko. (Pasar g. Ivan Kregar) je zopet jako ukusno izdelal več novih del: Za farno cerkev v Solčavi — srebrno gotiško monstranco, v ognju pozlačeno, okraženo s 5 podobami, 52 pravih dragih kamenčkov, mej njimi štirje dijamanti, so lepo vloženi v monstranco in 18kar. zlato lunulo. Cen» blizu 1000 gld. — Za farno cerkev v Zagradcu gotično srebrno monstranco 8 štirimi email-podobami iu drugimi ličnimi okraski. Cena okrog 650 gld. — Srebrn ciborij v romanskem slogu čč. gg. jezuvitom v Ljubljani, bogato okrašen in cizeliran. Križec ima na sredi prozoren ametist. Cena okrog 200 gld. — Za farno cerkev Priedor v Bosni lep srebrn kelih s pateno. Cena okrog 200 gld. Oboje je dar č. gospoda Ant. Jakšiča, vpokojenega župnika v Krškem. (Kolera.) Predvčeranjem je zbolelo v Hamburgu za kolero 180 oseb; umrlo jih je 97. — Dostavljamo, da je protestantski magistrat protestantskega Hamburga prosil vVratislavu usmiljenih sestra, ker mu ni bilo moč dobiti drugih postrežnic. Kar je bilo prostih, so vse s prvim vlakom ustregle tej prošnji; angelji ljubezni se ne boje! — Na tisoče Hambur žanov pa zapušča mesto. Zdravo in po ceni. Znani župnik Boštjan Kneipp v \Vorishofenu, znan vsled svojega zdravljenja z vodo, je proti vsem živilom, ki človeka vznemirjajo, zlasti pa proti kavi, čaju, tabaku, upijanlji vim pijačam itd. Posebno je pa napovedal vojsko navadni kavi, ki provzroča posebno pri otrocih in ženskah slabost, pomanjkanje krvi in pa bledico. On priporoča, da naj se vsaj polovico sladne kave primeša, če se noče poslednjo že samo piti. Tvrdki Kathreinerjevi nasledniki na Dunaju se je pa posrečilo iz sladne narediti jako redilno, aromatično in okusno kavo, katera popolnoma ugaja, kar se tiče raztopljivosti redilnih snovij, župnika Kneippa zahtevam ali jih pa še presega, Kneipp je tej tvrdki dal izključno pravico prodajati Kneippovo sladno kavo v celih zrnih. Telegrami. Celovec, 23. septembra. V deželnem zboru je predlagal Kirschner, da se premeni deželnozborski volilni red z uvedenjem direktnih volitev v kmetskih občinah. Pomnoži naj se število poslancev in volišč. Praga, 24. septembra. Pred porotnim sodiščem pričela se je obravnava zaradi ded-ščine pred dvema letoma umrlega grofa Jurija Waldsteina. Ta je zapustil svoje precejšnje premoženje v gotovini svojima dvema višjima uradnikoma, bližnje sorodnike je pa prezrl. Sumi se pa, da je bil grof staboumen in to njegovo slaboumnost sta si izkoristila uradnika. Vsled tega se je proti njima sedaj naperila zatožba zaradi goljufije. Povabilo se je več prič visokega plemstva, mej njimi trgovski minister, knezo-nadškof praški, knez Rihard Metternich in njegova soproga. Pravda bodo trajala kake tri tedne. Lvov, 23. septembra. Po uradnem poročilu o koleri so do 22. t. m. v Podgorzi štirje zboleli in umrli za kolero, v Krakovu jednajst zbolelo, dva umrla, jeden ozdravel. Poslednje tri dni so v Krakovu trije zboleli, umri pa nobeden. Dunaj, 23. septembra. „Fremdenblatt" je zvedel od avtentične strani, da že deset dni strašno razsaja kolera mej prebivalci in vojaki v besarabskem mestecu Leovu. V tem mestecu je sedaj zbranih jako veliko vojakov. Mons, 23. septembra. Zdravstveno stanje v okoliši borinaškem se je slabšalo. Iz Pa-turagesa, Vasmesa in Saint Ghislaima se poroča, da je več oseb zbolelo za kolero, nekatere pa že umrle. Peterburg, 24. septembra. V Rigi in Bolderi se je prikazala kolera. Vr«*im«iiNfeco »porodilo. Srednja temperatura n-1", za 3 d" nad normalom Zahvala. Vsem ljubim prijateljem in znancem, od blizu in daleč, ki so nam izrekli svoje so-žalje ob smrti naše presrčno ljubljene, nepozabne sestre, svakinje in tete, gospodične potem vsem, ki so se tako mnogobrojno udeležili pogreba, posebno velečastiti duhovščini in velečastitim oo. frančiškanom, velečastitim damam, častitim gospodom tiskarjem za njih sodelovanje, nadalje tistim, ki so pokojnico počastili z lepimi venci, izrekamo najiskre-" nejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 24. sept. 1892. 443 i Žalujoči ostali J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyra jedini izdelovalec novo izumljene c. kr. privilegovane svetle tinkture za usnje, s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih I komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, pri-j poroča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri e. in kr. vo-! jaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let. .Nadalje priporoča ravno isti za nepremocljive čevlje svojo slavnoznano 377 10—3 nepreuiočno mast za usnje, ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celo pri najvišjem dvoru. Cene: Kvella tinktura zu usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica Stev. 1 — 80 kr. št. 2 — 40 kr., št. 3 — 20 kr. Nepremočna mast za usnje kilo 80 kr.. '/, kilo 40 kr. '/« kilo 20 kr., 1„ kilo 10 kr. Prodajalci na drobno in vojaki dobö rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Kendl k v fit. Valentinu", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prodajeta Hchussnlf 4: Weber, v Celju Tanner in Stleger, v Mariboru Holasek in Mar ti nz. A. A. A ▲ v Ljubljani, na Starem trgu Št. 1, nasproti železnemu mostu. Tu se dobivajo vsake vrske kmetijski stroji, prav izvrstne slamoreznloe, kakor tudi blagajnioe, varne pred tatom in ognjem. — P. n. gospodinjam, šiviljam, krojačem in čevljarjem pa priporočam tvoje najboljše WT šivalne stroje ^m 10% ceneje ko drugod, "•g za katere tudi 5 let jamčim (garantiram). — Popravila strojev izvršujejo se pri meni točno in po ceni. P. n. kupci, ki ne morejo pre-ej plačati nakupne svote za te prekoristne stroje, morejo plačati pozneje, šivalne stroje tudi na mesečne obroke. — Priporočam se torej za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupovati strojev od potovaleev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem vže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. Moj potovale« g. Fran Remio ima moje legalizovano splošno pooblastilo, nanj se more vsakdo popolnoma zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugače pa prosim se pismeno in z zaupanjem na mé obrniti. Spoštovanjem 419 3-2 M^M, t tvrdka Frana Detterja. Z I X I I I 2 delalnica cerkvenih lesenih kipov in podobartkih proizvodov, v St. Ulrihu, Grdden, Tirolsko, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, pa-tronom in cerkvenim dariteljem altarje, leoe, vsakovrstne svetnike, statve, krlževa pota, križe, Kristuse, božične jaslice itd. itd. vsakojake kakovosti in oblike v natančni priprosti in najfinejši izvršitvi. 175 3-3 llustrovani ceniki na željo zastonj in franko. Odda se v najem stanovanje in vrt s pekarijo v Kamniku na Šutni št. 13 pod ugodnimi pogoji. — Več izve se pri Gregorju Burji v Kamniku. 440 3-1 J. IX. IM >TC >Cv > Ilt, krojaški mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršulln-skem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanje duhovniških sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—8 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombo vanj a A. PAICHEL, (12) 70 zobozdravnik (?) pri Hradeckega mostu I. nadstr. Št. 5472. Razglas. 438 3-2 C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu naznanja: Na prošnjo dedičev dovoli se prostovoljna javna v zapuščino dr. Janeza Skedl-a, Urše in Mice Skedl iz St. Ruperta spadajočih zemljišč m se odredi dan 27. kimovca 1892 i. t. 1. v Št. Rupertu. Cena bode se določila neposrednje pred dražbo po cenilcu Jožetu Bercarju iz Kamnja. Skupilo se bode med dediče razdelilo. — Pravice zastavnih upnikov se ne bodo kratile. Dražbeni pogoji morejo se upogledati v navadnih uradnih urah pri podpisanem sodišču. C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu, dne 20. septembra 1892. Zobni zdravnik iz Berolina uiiiv. med. Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani, ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. 371 4 Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. Ph. Mayfarth & Co., tovarne za kmetijske stroje, Dunaj, XI., Taborstrasse 76. Odlikovane s prvimi odlikami na vseh večjih razstavah. Ustanovljene 1872, Izdelujejo najboljše 600 delavcev. pluge z jednimi, dvema, tremi in štirimi lemeži. — Brane in valjari za polje in travnike. Stiskalnloe za vse potrebe, tudi za sadje in grozdje. Sušilne priprave za sadje, sočivje in za vse industrijske namene. Samostojni patent. Škropilnice za trte in rastline. Cenilci zastonj. Mlatilnice, geple, rezil-nioe za krmo. mline za phanje, rezilnike za repo, stiskalnice za svežo krmo, Bluntov patent. Cistilnloe za žito, robkalnioe za tur-šieo, prevažljlve peči s štedilnimi kotli kot pa-rilki za krmo in industrijski aparati. Zastopniki se žele. 171 10-9 Zalogo ima v Ljubljani gosp. ALBIN C. ACHTSCHIN. Zahvala in priporočilo. Mji Vsem p. n. gospodom, ki so mojemu pokojnemu možu Francu Šiška, ■Vi/ kovaškemu in podkovskemu mojstru, kazali svoje zaupanje z delom in naročili, se PrHV toP'° zahvaljujem ter javljam ob jednem slavnemu občinstvu, da bodem s po-^ močjo spretnega poslovodje tudi še nadalje pod staro firmo izvrševala S kovaški obrt iti? v .dosedanji kovačnlol na Marije Terezije cesti štev. 6, v Tiinnies-ovi hiši. — Prosim torej prav obilnih naročil. Gričar& Mejač preje M. Neumann. Najstarejša in največja konfekcijska zaloga v Ljubljani, Slonove ulice št. 11. ! Novo došle jesenske novosti! v ženskih dež. plaščih, dolmanih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pelerinih. lajvecja izbčra v otroških in dekliških plaščih iii jaketih mr po jako zmernih cenah, llustrovani katalogi ¡enstoi\j in franko. Jesenske vrhne snknje, menčikovi, vremenski plašči in obleke za gospode in posebno praktične za šolske dečke po najnižjih ccnal». fliinmlkii • Takih konfekoijskih predmetov, kakoršnih nlmava V|IIMIIIM> v zalogi, dajeva iz dobrega blaga, katerega se pri naju nahaja obilna vzgledna kolekoija, po meri in najnovejšem kroju točno in najceneje na Dunaju izdelati. V Ljubljani, dné 24. septembra 1892. 441 ^ifr */ /» .V.V-"T"«. Ivana Šiška. S RAZPRODAJA od M. Neumann-a prevzete 423 6-3 konfekcijske zaloge po znatno znižanih cenah. Site I ft ft ft ft ft ft ft Ai ft ft ft A fli ft Prodajalci (ne ageixtje), kmetij Ignacijti o prodajati ke s prosijo, da pošljejo svoje naslove i Heller-ju iu Praterstrasse stroje 179 3-1 EQUITABLE Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Torku. Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaja, Stock im Eiscnplatz, t svoji palači. Računski sklep lota 1801J I. Dohodki . gld. 97,637.359 63 Izdatki . „ 57.417.712- 78 Prebitek.......gld. 40,219.646-85 II. Premoženje . . gld. 340 596.295-95 Obveze po 4°/0in3Vt°/o - 274,763.944-55 Zaklad dobičkov .... gld. 65,732.451 40 „Efjuitdble" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje, ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej še od premij. Ima najvišji prebitek dohodkov nad izdatki in največji zaklad dobičkov. To društvo je sklenilo leta 1891 največ novih pogodb in sicer za . . . . gld. 582,795.827-50 pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . ima največji prirastek za- 2.012,236.392 50 210 580 457 50 42,387.184 78 6,381 333 05 varovanega kapitala . . , ima največji prirastek v premoženju ...... ima največji prirastek v do-bičkovem zakladu . . . , Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika društvena palača „Stook - im- Eiaen" na Dunaju, katera je vredna gld. 2,300.000' -. Vspehi dvajsetletnih tontin*) društva „Equitable". Podlaga izplačevanj leta 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Polica opuščena premij in plačilna /.a slučaj smrti gld. 1150-— „ 1240-— „ 1350 — „ 1520 -„ 1800-— Zavarovanje za slnčaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II. 30 35 40 45 50 zid. 607-20 681-60 776-60 900-60 1087 60 gld. 862 -986--1140 — 1343 — 1638-— gld. I860,— „ 1870 — „ 1930-— „ 2050 — „ 2280-— Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice i), se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kakor: altarjev, obhajtlnih miz itcl., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrst-nejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Preskrbi kompletne družbinske rakve na vze kupljenem svetu na tukajšnjem pokopališču. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačne W dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča t vsakovrstna stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrši. 425 6—2 .ttJr Filijalo je popolnoma opustil.-JS» x3 SargovegÄ Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hišo in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pi. Zeiss),' dvo ni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska crème. — Toiletni glycerin itd. itd. (1420) It Ii \I.HIHl\rr zdravstvenooblastveno pre-nAHIDUil 1, skušena zobna crème. F. A. $arg-a sin «k comp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. Primerna darila ! i priporoča uljudno Fran Čuden, urar, preie J. GEB A, v Ljubljani, Slonove ulice št. 11, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nlhalom, ur s stojalom in ur budilnlo (Weckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlžio, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 do srebrne ure s ključem „ „ 7-50 „ „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ „ zlate ure za gospode . „ „ 24 — Garantiram povsem za poštenost pri mt-ni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogö prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-11 205 38 26 ÄS"- llustrovani ceniki na željo gratis in franko. JAX Zaloga šivalnih strojev in velocipedov JAN. Tf doslej: Marije Terezije cesta bode i41 iii» mm dalje v isti hiši, toda na Dunajski cesti (prej restavracija ,Hotel Evropa') vis-a-vis deželni civilni bolnišnici. 4131o.5< ! a »olidno blago šxi mizarski ®M v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—8) saeaea p ■*» 1H»3 IC otvorjenje gostilnice „Restavracije Tavčarjev dvor" na Ježici (na mitnud). W T©!i& TofaS&i feoaceri "Vi Vstopnina 10 kr. — Za otroke prosto. Novo opravljeni gostilniški vrt z vrtnim salonom in kegljiščem. — Ugoden prihod in odhod vlakov kamniške železnice. Za oena Jedila se bode najbolje poskrbelo. Začetek ob 3. uri popoldn». jfcg Za mnogobrojni obisk prosi 435 3—3 Miha Voje. v* Kakor kažejo zgoraj navedene številne, povrnejo se po tako zvanern tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije 2 »/4 do 4s/B°/0, po tabeli II. s 44/„ do 5s/5°/„, po tabeli X. s (ia/4 do 7°/0 jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij. Tako zvana prosta tontina, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in po-kllo. izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči izpodbiti, po preteku treh let pa ne more več zapasti in jo je z ozirom na tontino pri regulovanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. in 347 6-3 glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v Ljubljani, Mestni trg- 525. *) Tontina imenuj« se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. Važno za vsako gospodinjstvo je p k u « 11 a, zdrava in h krat u cena nc ravnaš po nastopnem navodilu, dobiš tako kavo. Navodilo, kako se rabi. «ls«dLn|» se mora zmleti ali pa «tolči in potem » vrrli vodi vsaj 5 minut donro unhati. Zmleta navadna kava dene s« v kavini samovar in poli i jo z odlivko ?ladne kave. Pripravlja se pa tudi lahko tako, rta se sladna kava, ko se je pet minut dobro kuhala, odstavi od ognja, potem pa pridene zmlete riavsdne kave, v>e pusti pokrito stati kapih 5 minut iri naposled precedi. ^^^ Po tpm, kakeršen okus se hoče imeti, pridene se do polovice navadne kave, za ptroke in bolnike se pa navadna kava popolnoma opusti. — Smokvine kave ali cikorije p» *ladni kavi ni treba pride* ati, ker ima že tako, če se je dobro kuhala, lepo zlato-rujavo barvo, in bi s pridejanjem cikorije le sprid i okus te kave. K a tji r e i n e r j e v a Kneippa sladna kava .se dobi v vseh speeerijsk h dro^oenjskih in delikatesnih prodaialn'cah. Pri nakupu se naj pazi, da se ne prodaje nikdar odprto '•H temveč le v originalnih zavitkih a »/i klgr., 200 gr., 100 gr. z varstveno znamko, ki ie tuka| zraven. Občinstvo strašno sleparijo z vsemogočimi pnparedbaip'. Papir, tisk in tekst popolnoma poiarede, ponarejeno blago pa nema podobe velečastiteaa gospoda žuonika in podpisa: Franca Kathreinerja nasledniki. Nikdo na) ne sodi Kathreinerjeve Kneippa sladne kave, če ni dobil pristne z varstveno znamko. glavna stvar s Prav» priprava ? IgggjgMHjg 178 1 Razglas. Tvrdka Frana Kathreiner-ja nasledniki na Dunaju in v Mo-nakovem napravlja sladno kavo z okusom navadne kave in jo prodaja z mojo podobo in podpisom. To se vrši z mojim izrecnim dovoljenjem, ker sem se prepričal, da v tej kavi z okusom navadne kave ni onih škodljivih snovij, katere so v navadni kavi in se imenujejo „Coffefn". Poleg tega ima pa K&threinerjeva sladna kava to prednost, da se lahko vsakdo, tudi kdor ne mara sladnega okusa, lahko odpove čisti navadni kavi in zato dobi zdravo in tečno pijačo, katere paraba bode v korist tudi našemu kmetijstvu. V Worishofenu, dne 1. marca 1801. Podp, S. Knelpp m. p. katoliški župnik. Razglas. Ko so mnogi zdravniki potrdili trditev gospoda župnika Kneippa, „da navadna kava vznemirja žlvoe in Je torej zdravja škodljiva, zlasti ženskam in otrokom, za nervozne, bledične, krvi revne ljudi pravi strup", se priporoča prldevatl sladno kavo, in s tem odpravjjjati škodljive lastnosti navadne kave. Primerjal sem sladno kavo tvrdke „Kathreinerjeve" z izdelki vseh ml znanih konkurenčnih tovaren in Jo moram za „najboljo" priznati, ker je na Izvrsten način narejena in daje pijačo, ki spada na mizo bogatinov in ubožoev. Od mene preiskani Izdelki, kateri neso iz Kathreinerjeve tovarne, imajo neprijeten, žgoč in zoperno sladek okus. _ _ Dr. H. Willemer, mestni kemik v kr. okrožnem glavnem mestu Landshut. priprosta in fina, izvršena v vseh sslogih, dobi in naroča se pri Leop. Tratniku v Ljubljani, sv. Petra oesta 27. 267 62-23 P. n. slavnemu občinstvu naznanjam uliudno, da som otvoril v ponedeljek dne 5. t. m. p »d tvrdko Anton Zagorjan v ,,Slov. Matice" hiši, na Kongresnem trga št. 7 v L ublani it. i i i i s sumi Knjigam, papirjem m i m pisalnimi in risalnimi potrebščinami. V zalogi bodem imel vedno le najboljše in ceno blago. S avnemu občinstvu priporočam se za obi a naročila in zagotavliaje, da bodem po možnosti ustrezal vsem zahtevam v popoluo zadovolluost beležim odličnim spoštovanjem 404 5-5 Anton Zagorjan. ÜI m e Kleinajr-ja h Bauften-a v Ljubljani na Kongresnem trgu 2 priporoča svojo 415 12-10 popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah broširane in v trdnih šolskih vezih po najnižjih oenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. Dunajska borza. Oni 24. septembra. Papirna renta 5%, 1<5% davka .... 96 gld. 30 kr. Brebrna renta 5%, 16% davka .... 96 , 10 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....115 . 50 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 . 40 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 992 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld........311 „ 75 . London, 10 funtov stri........119 „ 65 . Napoleondoi; (20 fr.)................9 „ 50'/,. Cesarski cekini....................5 „ 68 „ Nemških mark 100 ................58 „ 7Yl,',„ Sni 23. septembra. Ogerska zlata renta 4%.......112 gld. 80 Ogerska papirna renta 5%......100 „ 45 4 % državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 140 „ 25 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 151 „ — Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....185 „ 50 Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4^ 96 n 15 Zastavna pisma „ .„ „ „ „ 4V,* 100 „ 25 Kreditne srečke, 100 gld.......189 „ 75 St. Genois srečke. 40 eld.......62 „ 50 J imenjarnicna delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodaJaJq v kursnem listu navedeni vrednostni papUJl, iMift», valute in devm. Razna naročila Uttšč se najločneje. Za nalaganje kapitalov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 4V, % gallškega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma. 4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete. Dunajske komunalne promese a 3'/„ gld. in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 200.000 gld. avstr. uelj. Tišine viroatese »2 gm. in SO kr. kolek. Glavni dobitek 100.000 gld. avstr. velj. Obe v kupe le e gld. avstr. velj. Žrebanje dne 1. oktobra! Izdajatelj: Dr. Ivan Janalli. Odgovorni vrtdnik. Ignacij Žitnik. Tim ,&»ioiišRo lisKaine" v Ljub »u,