Političen list za slovenski narod Po polti prejeman velja: Za selo ;»to prodplaias 16 rld., za pol leta 8 rld., za četrt lt»a 4 flf., n jedca meiec 1 fld.10 kr. V administraciji prejeman volja: Z* nI« l*to IS rld., m pol teta 6 fld., u «etri teta 3 gld., >a jedon min 1 fld. V Ljn bljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. voć aa teto. Posaune Številke po 7 kr. Naročnino ln oxnanlla (iaserato) viprejema upravništvo ia ekspedlcija v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve nllee It. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo jo v SemenlSkih ulicah it. 2, I., 17. Uhaja vsak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ©v. 113. V Ljubljani, v sredo 19. maja 1897. Letnilt XXY. Državni zbor. Dunaj, 18. maja. Glas upijočega v puščavi. .Slovenec nima sreče", to morajo žalibog reči tudi hrvatsko-slovenski poslanci z ozirom na „primorske razmere". Vsi naši govorniki so v zadnji seji dne 13. t. m. z rezkimi in odločnimi besedami opisovali neznosno stanje slovanskega prebivalstva na Primorskem, odkrivali krivice, ki žalijo in more v dno duše vsacega rodoljuba, s prstom kazali na vir, iz katerega bruha sovraštvo proti Slovanom, in trditi smemo, da so tudi veliko večino zbornice prepričali o polni isti-nitosti svojih tožba — toda višji oziri zahtevajo, da ostane vse pri starem, da južni Slovan i nadalje hlapčuje in robuje brezozirnemu in neizprosnemu nasprotniku. Citajte dunajske liste, ki delajo javno mnenje. Vsi po vrsti, kakor na višje povelje se zaničljivo posmehujejo opravičenim našim pritožbam, češ, da smo le „tatje, ki kličejo policijo na pomoč". Jedini „Vaterland" je vsaj toliko nepri-stransk in pravičen, da večji del krivde pripisuje Italijanom. Kakor kaže, je in ostane naša obtožba udarec v vodo. Razgrinjali in penili so se sicer močni va lovi nad glavami italijanskih zastopnikov, toda vlada in drugi parlamentarni krogi so zvrnili tovore olja na vrtinec — razburkani valovi so se zgrnili nad Primorjem, v globočino zopet pokopali slovanski rod ob Adriji. Toda pogum naj ne upade, kajti prodreti mora prepričanje, da za časne interese, ki se vsak hip preminjaju po politični konstelaciji vnanje politike, Avstrija ne more in ne sme žrtvovati vsega, četudi najmanjšega naroda, ki nima in ne išče drugod svojega domu, kakor le pod okriljem avstrijskega orla. — Državni dolgovi. Pričetkom današnje seje je bilo zopet razdeljenih kopica samostalnih predlogov, o katerih hočem o priliki v skupnem posnetku poročati. Predloženo je bilo tudi poročilo drž. kontrolne komisije za državne dolgove. — Koncem decembra 1896 so Znašali skupni avstro-ogerski državni dolgovi 2.751,025 802 gld., dolgovi avstrijske državne polovice pa 1.434,137.078 goldinarjev, ekupaj torej 4.185,162.876 gld., od katerih znašajo letne obresti 175,498.780 gld. Obstrukcija sa vsako ceno. Vsakdo izmed nas se z ozirom na svoje volilce, njihove želje in potrebe vprašuje: Kdaj se prične resno delo ? Ali sedimo tukaj samo zato, da moramo poslušati neslanosti nemških frazerjev ter prenašati že skrajno otročjo obstrukcijo ? Ali so nemški volilci, osobito delavski stanovi zadovoljni s bero-stratičnim postopanjem svojih zastopnikov ? Parlamentarni voz mora obstati sredi pota. A veliko vprašanje je : Kdo pa ga spravi zopet v tir ? Kje se dobi večina, ki bi mogla vleči težko obloženi „parizar" po raztrgani, skalami in kladami zasuti cesti ? Tako danes posl. Hofmann-Wellenhof predlaga, naj se postavijo kot prva točka na dnevni red nujni predlogi proti jezikovnima naredbama. Posl. Kaiser predlaga, naj se glasuje po imenih, a „vitez" Jurij Schonerer še dostavi, naj se po § 62 poslovnega reda pied glasovanjem seja za 10 minut pretrga. Za vse te predloge glasujejo nemški liberalci in naprednjaki, soc. demokratje ter radikalni Rusini in Poljaki, .'.ntisemitje, večina Italijanov in nemških liberalnih veleposestnikov je pred glasovanjem zapustilo dvorano. Predlog je bil odklonjen. S tem Nemci niso bili zadovoljni. Dr. F u n k e očita desnici, da prelamlja poslovni red, ter zgrabi vola za rep, češ, da naj se iznova glasuje po ime- nih, ali pridejo nujni predlogi na vrsto. Posl. Iro predlaga, da se pred glasovanjem seja pretrga za deset minut. Glasovaje po imenih je večina odklonila predlog. Soc. demokrat Daszynski zahteva, da pride na glasovanje njegov predlog, da bodi legitimacijski odsek javen. Desnica kliče : K dnevnemu redu 1 Levičarji kriče. Dr. L e m i s c h ponavlja Daszynskega predlog. V zbornici nastane nepopisen vrišč. Kedar predsednik zakliče: „Prestopimo na dnevni red", opozicija tuli in hrešči, da se hiša trese. Ura je že 2, a še nismo pričeli z dnevnim redom. Predsednik : Prestopimo na dnevni red, dr. Schiicker ima besedo! Desnica soglasno kliče: Dobro! Levica kriči: Ne! Predsednik si ne vđ pomagati. Da, treba bi bilo levjega krotitelja, da bi ukrotil to „menažerijo", kakor je ravno opazil neki Ceh. Predsednik se usede ter čaka, da se zbornica pomiri. Čez nekaj minut opetovano : Dr. Schiicker ima besedo. Levica soglasno : Ne, ne ! To se ponavlja četrt ure. Antisemita Gregorig in Wedral bereta liberalcem levite, liberalci mahajo s pestmi ter migajo z ušesi in brkami. S kratka : Ti prizori spominjajo na opičje gledališče v „Pratru". Ob '/»3. uri vstane predsednik Kathrein ter gre iz zbornice; podpredsednik Abrahamovvicz zasede njegovo mesto in prično se prizori, da je moral človeka smeh lomiti. Abrahamowicz sedi mirno kot mumija ter pozvanja od trenotka do trenotka. V istem taktu rjove levica. Spomnim se, ko smo šolarji mlade medvede v železni kletki s palicami dražili. Do 42b. ure sedeli smo ter čakali, kdaj se ko-medijantje naveličajo. Konečno predsedniku poide potrpežljivost ter sejo zaključi. Dan in dnevni red prihodnje seje se naznani poslancem pismenim potom. L f S T E K. Snujte Rajfajznove posojilnice I Poučna igrica v štirih dejanjih. — Priredil P. Bohinjec. Osebe: Prahar, župan. — Smodč, Jernejevec, Cokljar, Poparjene«, občinski svetovalci. — Vižel, občinski tajnik. IL dejanje. Poparjenčeva soba. I. prizor. Poparjenec: Ej, hudi časi se nam bližajo. Kako prijetno je bilo prejšnje čase, ko smo v miru živeli v ti občini, da je bilo kaj. Odkar pa se je ta Mihče pridrevil v občinski odbor, ni ga miru in ga ni. Preslepil je ljudstvo tako daleč, da so ga celo za župana volili. Nezaslišana sramota ! Ravno toliko je beral po šolah, da je zdaj vseh muh in novotarij poln. Oel svet bi rad preobrnil. Misli, da bo nebesa občanom preskrbel na zemlji. Koliko jih je že meni nagodil. Res ima nekaj kebrov, a pritlikavec je proti meni. Razvpil me je za oderuha pri ljudeh, mene, ki sem že tolikim pomagal iz zadrege, kolikor jih Mihče niti našteje ne. Slabi časi, slabi časi se nam bližajo. Naše žulje hočejo izpodriniti. Jaz, največji dobrotnik občini, in ta zgaga me hoče uničiti. Kaj si je spet vtepel v glavo ? Posojilnico hoče osnovati. Neizkušenec! Misli, da se densrji na cesti pobirajo. No, bode že videl, ali je Poparjenčeva posojilnica še kaj vredna ali ne ? Cokljar (vstopi): Kaj želite, gospod Poparjenec ? Poparjenec: Prav, prav, da si prišel. Podpisal boš neko pobotnico. Sedi in počakaj, da pride Slok. Nekaj bi rad na posodo. No, kaj pa kaj novega? Cokljar: Posojilnica se dela, posojilnica, gospod Poparjenec! Poparjenec: Naj no, ravnokar sem mislil na to. Slišal sem že nekaj od strani. Toda vedi, da iz tega pšena, ki ga Mihče prideluje, ne bo kaše. Cokljar: Ne vem. Mihče se zelo usaja in hvali nekega Rajtajzna, ki je prvi osnoval take posojilnice za kmete, in pravi, da se dobro obnašajo. Poparjenec: Beži, beži, Cokljar, in ne verjemi mu. Mlad je in misli, da se denarji z drevesa klestijo. Le pomisli, kje pa bode dobil toliko denarjev ? Tiste svoje krajcarčke bo hitro izdal in potlej ? Kaj misliš, da ga bo Smodč zalagal. In za take obresti mu tudi nihče ne bo denarja upal. Skušnja, skušnja ! Cokljar: Pravi pa, da ga ni skrb za denar. Poparjenec: Ni tako. Kje pa je varnost in zagotovilo, da posojilnica ne falira? Kdo bode porok ? Brez varnosti pa nobena posojilnica obstati ne more. Sam požene tiste solde, ki jih še ima — in potlej hajdi s trebuhom za kruhom. Nikar se ne pečaj z Mihčetom, če nečeš še svojega imetja postaviti v nevarnost. Če potrebuješ kaj — saj veš kje sem jaz? Pa si brez skrbi in boš kaj mirno spal. Cokljar: Ou pa pravi, da nobena posojilnica ni tako varna, kakor Rajfajznova, ker vsi udje jamčijo z vsem imetjem. Poparjenec: Ha, ha ! Kje pa je kaj tacih neumnežev, ki bodo to storili. Katerega utegne na led speljati — toda ali se ne pravi to ljudi zapelja-vati ? In recimo tudi, da spravi nekaj udov v zadrugo — kaj pa če bi posojilnica več vzela denarja na posodo, kakor imajo vsi udje imetja? A ? In to se lahko zgodi. Ko bi pa jaz prišel, Cokljar, in bi tako-le izposodil kakih 10 tisočakov — he, kje bi jih iskal? Ali bi jih ti dal na mojem mestu? He? Ali bi ti upal taki zadrugi ? Ali se ne pravi to, lahkomišljeno igrati se z denarjem? Politični pregled. V Ljubljani, 19. maja. Odseki poslanske zbornice, ki se dosedaj še niso konstituirali, so se sešli v teku včerajšnjega due k seji ad hoc ter izvolili iz svoje srede načelnika, namestnike in zapisnikarje. Budgetni odsek je izvolil svojim načelnikom posl. dr. Kaizla, prvim podnačelnikom barona Schwegla, drugim pa grofa Pininskega ; zapisnikarji so : dr. K r e k , dr. Gregorčič, dr. Weiskirchner, vitez Lewicki, vit. Czecz, Janda, Jax in dr. Kapferer. Železniški odsek si je izvolil za načelnika posl. Kaftana, prvim namestnikom Wimholzela, drugim Sukljeja; zapisnikarji so : Ochrymovicz, Seichert in dr. Kolischer. Poljedelskemu odseku načeljuje princ Schwar-zenberg, njegov prvi namestnik je Fiirstl, drugi Czecz, zapisnikarji pa: Popovici, Konig, Maštalka in Herzmansky. Opozicijonalne stranke se volitve v odseke niso udeležile. Nemški liberalci in nacijonalci najbrže nikdar niso bolj veseli nego tedaj, ako morejo kje ovirati plodonosno delovanje. Njim se seveda skoro vselej pridružujejo zvesti bratci socijalni demokratje, ki se pri vsaki priliki radi izneverijo svojim „načelom" „mejnarodnost" in „vera je zasebna stvar" ter pobijajo svoje klerikalne in slovanske nasprotnike. Vendar se pa zdi nekaterim ultragermanom izvan državnega zbora, da je dosedanja obstrukcija še preneznatna. Tako je poživljalo predvčeranjim nem-ško-narodno društvo v Gadcu v posebni resoluciji vse člane nemške ljudske stranke, naj se brezpogojno pridružijo obstrukciji, ob jednem pa zahtevajo, da se izključijo iz stranke vsi krščansko-socijalno misleči možje ob jednem pa tudi posl. dr. Stein-wender, ker je menda premalo rogovilil dosedaj v poslanski zbornici. Kako dolgo nameravajo nemški prenapeteži uganjati na stroške hudo obremenjenih volilcev take otročarije, je popolno negotovo, vsa-kako pa bi bilo potrebno, da bi zbornična večina ukrenila potrebno in jedenkrat za vselej zaprla sapo sovražnikom vsakega pozitivnega dela. Volitve v dunajske okrajne zastope so bile z volitvijo v prvem razredu, o katere vspehu smo včeraj ob kratkem poročali, dovršene na vsi črti, danes se vršć le še ožje volitve v okrajih Land-strasse, Wieden in Neubau. Židovsko - liberalna stranka si je priborila v prvem razredu popolnoma samo prvi, drugi, deveti in devetnajsti okraj, in le, ako zanjo ugodno izpade ožja volitev v okrajih Landstrasse in Wieden, ima šest okrajev v popolni lasti. Liberalni kandidat v okraju Neubau se je odpovedal za ožjo volitev in se je torej njegovi volilci ne udeležć. V šestem okraju Mariahilf so zmagali liberalci samo na pol, v vseh ostalih okrajih pa so prodrli krščansko-socijalni kandidatje. Letošnje volitve so zopet nekoliko zlomile židovsko moč v dunajskem mestu in le še v štirih izmej 15 okrajnih zastopov imajo liberalci večino, v štirih okrajnih za-stopih so v znatni manjšini, vsi ostali zastopi so pa popolno v rokah antisemitov. Pa tudi iz teh okrajev jih ne bo težko pregnati popolnoma, ako bo ostala antisemitska stranka delavna in vsestranski pravična. r---- - Cokljar: To je res. Jaz bi že ne dal ničesar na tak način posojilnici na posodo. Poparjenec: In da zadruga falira — kaj potem ? Tedaj bi morali imovitejši plačevati za revnejše, ki imajo malo ali nič imetja. In bi izgubil ti 10 gld., jaz bi jih izgubil 8000 gld. Ali je to pošteno ? Cokljar: Kdor ni trden dosti, mora imeti poroka, pravi Mihče. Potem ni tako lahko, da posoj. falira. Poparjenec: Mihče pravi pač tako. Toda kdo pa bo za poroka ? Ali morda da bom jaz polovici vasi za poroka kakor krstni boter ? No lepa hvala za to poroštvo. Druzega norca spet ne bo za to kakor Mihče. Cokljar: O kakšen bi se pa že dobil v sili. Poparjenec: Počaki, da ti povem do konca. Ali kaj bereš, kakšne sleparije se gode po svetu pri posojilnicah, hranilnicah, bankah in drugih takih malovrednih stvareh. Vsak dan skoro goljufa in odnese kak blagajnik ali računar ali karsijebodi po 10, 20 in več tisoč. In meniš, da so v naši občini sami svetniki? He? Ali greš ti na take limanice? Beri to-le: Cokljar (bere): V mestu Ogerskem je bla- Društveni zakon v pruski zbornici je bil včeraj in predvčeranjim glavni predmet, s katerim so se zabavali poslanci. Vlada si na vso moč prizadeva, da bi pridobila na svojo stian večino zbornice, pomagajo pa ji tudi konservativni zastopniki, ker menda menijo, da se bo z omejitvijo društvene in zborovalne svobode zatrla tudi socijalna demokracija. Zavračali so jih seveda govorniki vseh drugih strank ter jim dokazovali, da bo spremenjeni zakon le še bolj pospeševal razširjenje socijalno-de-mokratičnih idej. Debata je trajala zelo dolgo in konečno se je sklenilo, da se predloga izroči odseku 28 članov v pretres, ker je večina poslancev bila mnenja, da je potreba o tej zadevi govoriti obširneje. Popolno izključeno seveda še ni, da bi si vlada ne priborila potrebne večine za predlogo, gotovo pa je, da trezno misleči in v resnici svobodoljubni zastopniki ne morejo nikakor pritrditi vladnim zahtevam. Odgovor turške vlade na skupno noto velevlastij gledć posredovanja pri reševanju perečega grško-turškega vprašanja. Turška vlada pravi, da rada ustreže željam velevlastij in ji je mnogo do trajnega miru (!) ter da hoče vsled tega pričeti mirovna pogajanja, ako se izpolnijo nastopni pogoji. Ustaviti se morajo vsi pojavi sovraštva ter odpreti pristanišči Preveša in Volo vsem iz Carigrada do-hajajočim ekspedicijam. Nova določitev meje na podlagi prejšnje mejne črte, ki jo zahteva pravičnost (!) in zmage, ki si jih je priborila turška armada z velikimi žrtvami. Grška vlada mora plačati 10 milijonov funtov odškodnine, da se deloma poravna pro-vzročena škoda na državnem in zasebnem blagu. Razveljaviti je vse pogodbe mej Turčijo in Grško ter se morajo obnoviti v smislu splošno veljavnih mej narodnih pravnih določb. Skleniti je mejsebojno pogodbo gledć izročitve zločincev. Teh pet pogojev stavi torej sultanova vlada in izjavlja, da poprej ne stori niti koraka za pomirjenje, dokler grška vlada ne ustreže vsem zahtevam zmagovalca. Konečno se v odgovoru tudi naznanja, da je najumestneje, ako se snidejo obestranski pooblaščenci v Farzalu ter se tam konečno dogovore o vsem potrebnem. Kakor naglo se doseže sporazumljenje, dobd turški poveljniki nalog, naj ustavijo vso akcijo. Stvar se pa ne bo tako lahko izvršila, kajti znano je, da bodo Grki zelo neradi privolili v toliko izgubo in bodo morda še nadaljevali brezvspešno vojsko. Tu naj bi posredovale velevlasti in opomnile sultana, da ne sme pričakovati od zmage nad Grki nikakih koristij. Razmere na Kubi so po poslednjih poročilih generala Weylerja zelo ugodne. Nedavno je namreč poročal vladi v Madrid, da se sedaj že lahko uvedo sklenjene preosnove, kajti na celem otoku je že zadušen upor in se nahaja le še nekaj malega vstašev. Na podlagi tega poročila bo predložila vlada državnemu zastopu preosnove za Kubo takoj pričetkom zasedanja, in sicer najpreje za pokrajine Iiavana, Matanzas, Pinar del Rio iu Sinta Clara. Vse drugače, kakor general Weyler, pa poroča polkovnik Cirujeda. On meni, da je vstaška moč sicer oslabljena in so vstaši že izgubili skoro ves pogum, vendar še nikakor niso popolno brez moči. Velika španjska armada se vidi samo na papirju, v resnici gajnik mestne hranilnice izginil. Iz blagajne je odnesel 10.000 gld. Poparjenec: Ali si slišal ? In še me poslušaj : Na posodo hoče imeti kdo 1000 gld. Dajo mu jih, ne poznajo ga in nekega lepega dne se bere to le: Ta in ta je napovedal konkurs. Cokljar! Ali bode posojilnica imela toliko tisočakov odveč, nakrat vreči strani dobiček morda 10 let? In kolikokrat se to zgodi. Cokljar: Mibče bo zastonj upravljal vse posle. Uprava ne bo nič stala. Poparjenec: In ti mu seveda verjameš? Kdo naredi kaj zastonj dandanes ? Tak, ki mora. Kaj misliš Mihče, da smo se danes rodili ? Cokljar: Kar pa bo dobička, ostane vse vsem udom. Poparjenec: No, tisti dobiček pa Mihčetu iz srca privoščim in Bog nas varuj, da bi ga tudi mi morali deliti: že davno bi do takrat z malho na rami okrog hodili. Cokljar: E, jaz se ne bom utikal v to. Poparjenec: Ta je pametna. A to še ni dosti. Mi moramo tudi ljudem oči odpreti, da ne strmoglavijo v prepad z modrim Mihčetom vred. (Dalje sledi.) pa manjka vojnih sil. Od 200.000, ki so neki na otoku, jih je na razpolago ie 40.000, 50.000 jih je v bolnišnicah, ostali pa morajo oskrbovati vsakovrstne potrebne ali tudi še bolj nepotrebne službe in na ta način se izgubi vsa vojna moč, sovražnik pa vedno še lahko svobodno diha. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 18. maja. Pričetkom današnje seje omenja župan grozne nesreče, ki se je pripetila 4. t. m. v Parizu, ter se pri ti priliki spominja grozne smrti sestre presvetle cesarice vojvodinje Alengon. Tem povodom je izrazil župan dnd 6. t. m. v ime mestne občine sožalje brzojavnim potom, na kar mu je došla pismena zahvala. Nadalje naznanja, da je z dvema članoma občinskega sveta podal se na Dunaj ter izročil častnim članom grofu Hohenwartu, grofu Harrachu in baronu Schweglju častne diplome. Na to je prejel od grofa Harracha zahvalno pismo z 200 gld. za občinske potrebe. Konečno omenja, da je naučno ministerstvo dovolilo za leto 1898 višji dekliški šoli 500 gld. državne podpore, mej tem ko za leto 1897 ni bilo voljno nakazati kake podpore. Po cdobrenju zapisnika zadnje seje poroča odbornik S v e t e k o zadnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet, zoper katere ni došel magistratu nikak ugovor. Vse volitve se odobre, mej odb. dr. Stare-tom in Grošljem, ki sta dobila jednako število glasov, pa odloči žreb, in sicer, da je dr. Staie izvoljen na tri, Grošelj pa na dve leti. Pri volitvi podžupana je bilo oddanih 20 glasovnic, od teh je dobil dosedanji podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s 18 glasov, jeden glas je dobil dr. Tavčar, jeden listek pa je bil prazen. Novoizvoljeni podžupan se zahvali za izkazano zaupanje in izjavi, da vsprejme izvolitev. Nato se je vršila volitev stalnih osem odsekov in štirih zastopnikov v kanalizačni odsek. 1. V personalno pravni odsek so bili izvoljeni s 16 od 17 oddanih glasov odborniki: Gogola Ivan (načelnik), dr. Majaron Danilo (namestnik), P 1 a n t a n Ivan, dr. Stare J. in S v e t e k Anton. 2. V finančni odsek s 16 glasovi odborniki: Senekovič Andrej (načelnik), S v e t e k Anton (namestnik), Gogola Ivan, M a 11 y Fran, P 1 a n t a n Ivan, R a v n i h a r Fran, dr. Stare Josip, Zabukovec Jakob in Žužek Fran. S. Vstavbinski odsek z jednakim številom glasov odborniki: H r a s k y Iv. VI. (načelnik), Žužek Fran (namestnik), Klein Anton, dr. Majaron Danilo, Pavlin Fran, dr. P o ž a r Lovro, dr. S t a r e Josip, Terček Fran in Velkovrh Ivan. 4. V policijski odsek odborniki: Dr. vitez B 1 e i w e i s (načelnik), dr. Majaron Danilo (namestnik), Grošelj Fran, P 1 a n t a n Ivan, Skrjanc Ivan, Zabukovec Jakob in Žitnik Jernej. 5. V šolski odsek odborniki: Š u b i c Ivan (načelnik), Pavlin Fran (namestnik), dr. vitez Bleiweis, Dimnik Jakob, dr. Požar Lovro, R a v n i h a r Fran in Senekovič Andrej. 6. V odsek za olepšavo mesta odborniki: Ravnihar Fran (načelnik), Šubic Ivan (namestnik), D o 1 e n e c Oroslav, dr. P o ž a r Lovro, Terček FraH, Žitnik Jernej in Žužek Fran. 7. V magistratni odsek odborniki: Dr. vitez Bleiweis, Gogola Ivan, H r a -sky Ivan, dr. Stare Josip in Subic Ivan. 8. V odsek za uboge odborniki: Dimnik Jakob, Grošelj Fran, Hribar Fran, Klein Anton in Kozak Josip. V odsek za izvršitev predpriprav glede vredbe stranišč in kanalizacije so bili izvoljeni nastopni štirje člani: P a v 1 i n Fran, dr. Stare Josip, V e 1 -k a v r h Ivan in Žužek Fran. (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 19. maja. (Državni zbor.) „Liberalen švindel," tako je v včerajšnji seji, kakor listi poročajo, zaklical poslanec dr. S u s t e r š i č , ko je liberalec dr. Pergelt govoril o parlamentarni dostojnosti. S tem vsklikom so na kratko, a točno označeni dogodki, ki se vrše v zbornici zadnje dni. Kar nemški libe- ralci potom zakona ne morejo doseči, to hočejo pridobiti s Bilo. Po njih mnenja morajo vladati v Avstriji nemški liberalci, če so tudi v — manjšini. To je res liberalen švindel 1 Le škoda, da je ta liberalen švindel v Avstriji še skoro vsemogočen ter da bodo za Jugoslovani prišli na vrsto tudi Cehi, ki naj bi po želji vlade za nemške liberalce kostanj pobirali iz žrjavice. Kmalu nastopijo neizogibni višji državni oziri in Slovani in katoličani bodo zopet tlačanili v Avstriji. Potem bo pa zbornica mirno nadaljevala svoje delo . .. (Dnevni red) izredni seji občinskega sveta ljubljanskega, v četrtek, dne 20. maja 1897, ob petih popoludne v mestni dvorani. I. Poročilo predsedstva. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Dopolnilna volitev v: 1. klavnično ravnateljstvo (1 zastopnik); 2. ravnateljstvo mestnega užitninskega zakupa (1 zastopnik); 3. ravnateljstvo mestnega vodovoda (1 zastopnik); 4. regulačni odsek (4 zastopniki) ; 5. disciplinarno komisijo (3 zastopniki); 6. odsek za nadzorovanje gradnje topničarske vojašnice (2 zast.). IV. Personalno-pravnega odseka poročilo o oddaji službe začasnega blagajničnega asistenta. V. Mestnega magistrata poročilo o nasvetih ankete za razdeljevanje 3% posojila onim hišnim posestnikom ljubljanskim, ki so vsled potresa trpeli škodo. (Umrl) je včeraj v Ljubljani občespoštovani gosp. Josip L u b e y , velezaslužni nadzornik deželne naklade. Vrlemu možu, zavednemu katoličanu blag spomin! (Iz Planine) 18. maja: Minulo noč nekoliko pred polnočjo je umrl, od srčne kapi zadet, preč. gosp. Valentin Bernard, župni upravitelj v Stu-denem pri Postojini. Pogreb bo v četrtek ob 9. uri zjutraj h kateremu so povabljeni bližnji duhovni tovariši. — Zadnjo sredo, ko je tako silovito deževalo in snežilo ter ob jednem pritiskal občutljiv mraz, je imel rajnki duhovno opravilo v oddaljeni podružnici v Gorenjah. Precej, ko se je vrnil domov, premočen in premrazen, se je slabega čutil. Mraz ga je stresal več dnij in nobena jed ni v njem ostala. Vender je vseskozi redno opravljal svoja duhovska opravila. Se včeraj zjutraj je imel 8v. mašo io šmarnično pobožnost ter dalje časa sedel v spovednicl. Opoludae so skupaj obedovali on, sestra in 82 letna mati. Bajni si je prizadeval šiloma zatreti skrivnostno bolezen, ki ga je napadala, a sam ni vedel, kje prav za prav tiči nje korenina. Eo je prišel poklicani zdravnik iz Postojine, je našel gospoda še zmiraj po koncu, — po njegovem odhodu še le je šel v posteljo, ne da bi slutil kako nevarnost. — Po noči ob 9. uri pa je začela kri vreti proti srcu, da je bolnik silno težko dihal in se na vse načine boril proti zadušenju. A njemu odmejeni čas življenja je bil potekel. Po dveurnem straSnem smrtnem boju ga je objela smrt. Njegov sosed, župnik planinski, po katerem je umirajoči tako srčno hrepenel, je bil prepozno pozvan, našel je prijatelja že mrtvega. — Pokojnik je bil rojen dne 8. febr. 1839 v mestu Kranju, v mašnika posvečen 1866. Celih 27 let je služboval v Studenem tem stranskem, malokomu poznanem kotu Notranjske ter sam z vnemo opravljal vse duhovske posle, dasi imata mesti dva duhovnika. Kot prava gorenjska grča je z lahkoto prenašal vse neprilike notranjskega podnebja, mraza in burje. Nihče ne bi bil verjel, da bomo tako kmalu žalovali za njim. — Rajnik je bil preprost mož, ne obilno obdarjen z duševnimi zmožnostmi, a poštena, zlata duša. Pozno je začel študirati. Nesmrtni g. dr. J. Bleiweis, ka terega ime je rajni g. Bernard vselej izgovarjal z največjo častjo, ga je v šolah podpiral in izprosil, da je bil vsprejet v semenišče — prvi brez mature. Kot duhovnik je bil ves goreč za čast božjo in je natanko opravljal službena dela. Ljudstvo studensko ga je iz srca ljubilo in je neutolaženo zaradi njegove tako nenadne smrti. — Naj rajnik pri Bogu uživa plačilo za svoje delovanje v plodonosni njegovi službi. (Beseda slovenskim gospodarskim zadrugam.) Ker imajo zadruge namen boriti se proti tujemu in židovskemu kapitalu in se ravnati po geslu: Slovenec k Slovencu 1 kristijan h kristijanu! moramo pri naročanji blaga paziti, da ne kupujemo od Židov, in kar dobimo pri slovenskih veletržcih, ne kupimo tacih rečij od Nemcev in Italijanov. Žalostno je, ako bi se zaradi navideznega dobička toli spozabljali, da bi blago pri Židih kupovali, ki se potem Še bahajo in delajo s tem reklamo. Voditelji zadrug, bodimo dosledni in izvršujmo vsaj mi geslo: Svoji k svojim 1 Zadruga r. (Jezikovna naredba in koroški Nemci.) Iz Cd-lovca, dne 16. maja. Poročal sem vam že o viku in kriku, ki so ga zagnali naši patentirani ultra-Germani zavoljo jezikovnih naredb za Češko in Moravsko. Najznačilnejše je, da v hujskanju zoper te povsem opravičene in potrebne naredbe niso zaostajali za drznimi kričači niti cesarski uradniki, da so se celo c. kr. uradniki udeleževali komedij in shodov, naperjenih zoper jezikovne naredbe, in s tem zoper vlado. Kaj takega je mogoče le pri nas 1 Da liberalno-nacijonalni listi ne mirujejo in da v sleherni številki ščipljejo nemškega Miheljna, naj vendar kriči zoper Badenija, zoper Slovence, Cehe, sploh zoper vse, kar jim še zabranjuje tisti ireden-tiški „Alldeutschland", pač ni treba posebej omenjati. Vspeh tega rogoviljenja je, da pricaplja sedaj jeden občinski odbor za drugim z resolucijami zoper jezikovne naredbe. Delo si pri tem prav olajšajo s tem, da prepisujejo resolucijo jeden od drugega. „Jedes Thierchen hat eben sein Pliissierehen." — Burni in škandalozni dogodki v državnem zboiuter na jedno stran silovita, ua drugo stran skrajno smešna obstrukcija, pri kateri so se nemški nacijonalci kot pravi politični kalini tako hitro vsedli na limanice slavnega eks-viteza Schdnerer-ja — vse to je vplivalo kajpak tudi na naše nacijonalce. Postopanje Steinwender-jevo, ki se je nekako branil obstruk-cije, je vzbudilo med njegovimi privrženci odpor in kovali so mu že prave pravcate — nezaupnice. Nemški listi so že naravnost pisali v tem smislu in napadali nemško-nacijonalno stranko zbog njenega konfuznega, nedoslednega in, kakor pravijo, premalo „radikalnega" postopanja, ker obstrukcije nočejo tirati do zadnjega! Prišla je pa z Dunaja vest, da dr. Steinwender odloži poslanstvo, ako ga „počaste" s kako nezaupnico, in da ne izgubi svojega „neprecenljivega" voditelja, slavnega „Otona", morali so obmolkniti nezadovoljneži in že pripravljene nezaupnice so se zopet spravile, da se privlečejo z nova na dan ob ugodnejši priliki. — Nas Korošce, osobito volilce pete kurije, mora zanimati tudi dvoboj Wolf-Horika. Glasom listov je bil pri tem „častnem poslu" Wolfov sekundant naš zastopnik pete kurije, mil:jonar dr. A. L e m i š. Delavci, hlapci, sploh vsi volilci imenovanega volilnega razreda morajo res s posebnimi vzvišenimi čutili sprejeti to poročilo. Njih zastopnik v državnem zboru pač ne more vspešneje in boljše zastopati „ljudskih" koristij, kakor da aktivno sodeluje pri tepežib, pri katerih si razni „ljudski zastopniki" puščajo kri ! Ponosen mora biti marsikateri hlapec in delavec na „svojega" zastopnika v državni zborntci, katerega je po pritisku svojega nacijonalnega gospodarja tudi sam pomagal voliti, in gotovo ponosneje si bo odslej zavihal na kegljišču in plesišču rokave ter klical tekmece na korajžo, svest si, da dela zastopnik „njegovih interes" na Dunaju ravno tako, le na nekako bolj lin in eleganten način! Ljudstvo kliče kruha, njegovi zastopniki na Dunaju pa se tepejo, javno prestopajo cesarske in božje postave z dvoboji! Pa še reci kdo, da Koroška ni posebne vrste deželica! Katera druga v širni Avstriji premore v peti kuriji poslanca, nemško-nacijonalca in milijonarja ter poleg tega dejanjskega sotrudnika pri — tepežih ! ? (Spanec — 18 dnij.) Kapitan Prompt v Nimes je imel 36 let staro Terezijo Decoulet za hišino. 20. aprila je izginila in nihče je ni več videl. 8. maja so jo našli v kleti vso onemoglo. Ko so jo okrepčali z močnimi sredstvi, je dejala, da je Sla 20. aprila v klet, kar se je je lotil čuden dremež da je zaspala in se ravnokar vzbudila. O tem dogodku se mnogo govori. Grrško-turška vojska. O bitki pri Domokosu javlja uradno poročilo iz Aten nastopno : Turki so prodrli dne 17. t. m. s 50.000 možmi v bližino Domokos». Grki so bili pripravljeni na ta napad in so se z vso silo vrgli na levo krilo sovražnika ter ta del turške armade res prisilili, da se je umaknil za nekaj sto korakov. Toda nakrat se je zbrala vsa turška moč na desnem krilu ter nenadno planila po Grkih, ki so podlegli premoči in se morali umakniti. Izguba nasprotnikov je velika, a tudi grška zelo občutna. Grška armada se je borila zelo hrabro. Jeden grških generalov je hudo ranjen. Vsa atenska posadka odide danes (18.) po noči pod vodstvom polkovnika Vassosa na bojišče. Ubitih in ranjenih je v grški armadi 220 mož, mej temi več častnikov, Turki so pa izgubili blizu 1000 mož. — Poleg Domokos» so zasedli Turki tudi Halmj-rc8 ter je \taborjeuih tam 1500 vojakov. General Smolenski je odšel s svojimi četami v Kefalosi in Limijo. Kmalu pa je dobil povelje, naj se poda v zaliv Nea Minzela, da se združi z ost»lo armado. Armada pod poveljstvom prestolonaslednika se je podala v otriško gorovje. Grška vlada je vložila ugovor pri poslanikih radi nenadnega napada, trdeč, da ni bila pripravljena na odpor, ker je pred durmi pogajanje o premirju. Atene, 19. maja. Diplomatični položaj se kaže nespremenjen. V poučenih krogih prevladuje nada, da se v kratkem sklene premirje. Atene, 19. maja. Iz Arte se poroča: Turki so razobesili belo zastavo. Zatrjuje se, da se je sklenilo premirje. Atene, 19. maja. Iz Arte se poroča : Grška armada v Epiru se je do zadnjega moža vrnila v Arto. Vrnitev se je izvršila po noči in popolnoma redno. (?) O položaju turških močij v okolici Arte ni znano nič pozitivnega. Lamia, 19. maja. Mej tukajšnjim prebivalstvom vlada velik strah. Posamezne družine se izseljujejo. Carigrad, 19. maja. Vlada je naznanila poslanikom, da je turška armada po neznatnem odporu od nasprotne strani zasedla Domokos in da ni nobenega grškega vojaka več na turških tleh, odkar so se vršili zadnji krvavi boji v Epiru. Carigrad, 19. maja. Vlada je odredila, da se popolno ustavi nadaljno odpošiljanje albanskih bašibukov in prostovoljcev na bojišče. Vrše se tudi že pogajanja z voditelji rodov glede odzvanja pomožnih čet z bojišča. Temu so dali povod razni napadi in nepokorščina albanskih čet v Epiru in Te-saliji. V Jpeku in Djakovem se je pojavil vsled tega upor. Berolin, 19. maja. Uradno se poroča, da je zapovedal sultan ustaviti vojno akcijo. London, 19. maja. „Reuters Office" poroča iz Carigrada, da je prejel Edhem-paša povelje, naj takoj ustavi vso akcijo. Carigrad, 19. maja. Uradno se zatrjuje, da se v kratkem sklene premirje mej obestranskima vrhovnima poveljnikoma na bojišču in da je turški vrhovni poveljnik že prejel dotična navodila. Atene, 19. maja. Turški poveljnik v Epiru je naznanil, da mu je naročeno pogajati se glede premirja. Grška vlada je pooblastila poveljnika v Epiru, naj prične pogajanja z nasprotnikom. Carigrad, 19. maja. Za zasluge, ki si jih je stekel Osman-paša v grško-turški vojski, mu je podelil sultan veliki kordon osmanij-skega reda v briljantih, Saad-Edin-paši pa veliki kordon medžidje-reda. Telegrami. Dunaj, 19. maja. Adresni odsek je danes nadaljeval razpravo o adresnem načrtu zbornične večine. Dunaj, 19. maja. Iz Bukarešta došla poročila javljajo, da je vsled dolgotrajnih nalivov Bumunija popolno zaprta zunanjemu svetu in da se že od nedelje sem ni odposlala nikaka pošiljatev. Dreux, 19. maja. Včeraj se je vršil pogreb vojvode Aumalskega v navzočnosti velikega števila raznih odposlancev. Cetinje, 19. maja. Včeraj dopoludne ob 9. uri se je vršila poroka princezinje Ane s princem Battenberškim. Kolonija, 19. maja. Vojaški vlak s 1000 rezervniki je na potu v Metz skočil s tira mej postajama Hillersheim-Gerolstein. 28 vojakov je ubitih, mnogo ranjenih. Pariz, 19. maja. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je predsednik Brisson spominjal zadnje katastrofe ter grajal govor o. Oliviera v cerkvi Notre Dame. Na predlog poslanca Lockroy se je sklenilo, objaviti govor predsednikov. — Finančni minister je predložil proračun za leto 1898. Meliisine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz uat. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga ^ (1S> 1 lekarna M. Leustek v Ljubljani, Bealjeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v LJubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, Istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 232 100-16 Provincijal brat Emanuel Leitner. nadzdravnik. gl. kr. gl- kr. PSenica, m. st. . . 8 30 Špeh povojen, kgr. . — 66 Rež, „ . . . 6 20 Surovo maslo, „ . — 75 Ječmen, „ . , . 5 20 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 51 Mleko, liter . . . — 10 7 20 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 80 Telečje — 62 Koruza, „ . . . 5 — Svinjsko „ „ . — 76 Krompir, „ . . ч 20 KoStrunovo „ „ , — 40 Leča, hktl. . . 10 — Piščanec .... — 50 Grah, „ . . . 12 _ — 17 Fižol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 60 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 78 Mast, „ . . _ 74 Drva trda, 4 kub. m. 6 30 Špeh svež, „ . . — 78 „ mehka, 4 „ „ 4 50 o jt e te m cd N najflletlje lužne KISELINE fj O. n _ «o P .2. g Jj kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč-(I.) nostjo. 4 20 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Umrli s«; 17. maja. Makso Mittermavr, čevljarski pomočnik, 26 let, Sv. Jakoba trg 1, meningitis tuberculosa. V bolnišnici: 14. maja. Ana Kalič, uboga, 92 let, ostarelost. — Ana in Marija Potočnik, posestnika hčeri, 1 uro, življenjska slabost. 16. maja. Elizabeta Zalar. uboga, S8 let, ostarelost. Tržne cene v Ljubljani dnć 19. maja. Meteorologično porodilo. čas opazovanja 18| 9. zvečer 1Q| 7. zjutraj H 2. popol. Stanje barometra v mm. 728 0 728 1 Temperatura po Celziju ~1ГГ 156 22-3 Vetrovi sr. zah. sr. jug si. vzh. Nebo oblačno del. oblač. pol oblačno Is a- o-o malom Srednja včerajšnja temperatura 13 6°, za 0'8° pod nor- 348 1-1 Deželni odbor vojvodlne Kranjske naznanja žalostno vest, da je prezaslužni nadzornik samostojne deželne naklade na Kranjskem, gospod Jožef Lubey o. kr. finančne straže nadkomlsar v pok. po dolgi in mučni bolezni dne 18. maja 1897. 1., previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega pokojnika preneslo se bode dnč 20. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše Marije Terezije cesta št. 14 na pokopališče pri sv. Krištofu. Blag mu spomin! Učenca, k je vsaj jeden razred srednjih šol izvršil, vsprejme takoj v svojo špecerijsko prodajalnico Gabrijel Jelovšek 350 6-1 na Vrhniki. 99 Za birmo". 343 1-1 3 Ecce sacerdos magnns, za 3glasni in 4glasni mešani zbor ter Asperges in Vidi aquam, zložil Ign. Hladnik. Op. 27. — Cena 40 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Najnižja oena. fc i klobuke za 266 9-5 gospode in dečke iz klobučine priporoča velespoštovanjem J. O. Hamann v Ljubljani, Glavni trg št. 8. јјф^ Najnižja cena. "^ЈГ ■▲fUHAMlAMI ■▼■■VH^ii i Ana Hupnik izdelovalka umetnih cvetlic v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 13 priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih šopkov za cerkve in altar je, vencev za bandera_in_razne_cerkvenesloves^ kakor tudi 321 6—4 popolne oprave za nove maše. IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG! Prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu naznanjam najudaneje, da sein se preselil s svojo krojaško delavnico s Kongresnega trga št. 3 na Dunajsko cesto št. 14 (Mathianova liiša). Zahvaljujoč se najtopleje za dosedaj izkazano mi zaupanje prosim, da se mi isto tudi nadalje ohraniti blagovoli, in si bodem prizadeval postreči cenjenim odjemalcem s solidnim delom in nukimi cenami. Proseč za mnogobrojna naročila bilježim velespoštovanjem 337 2-2 J. IX. X>otoeiiili, krojaški mojster. «ar ss- X. kranjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. -s» priporoča najceneje 59 104—51 cUdolf *JCauptmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. gi Dunajska borza. Dni 19. maja. Skupni državni dolg ▼ notah..... Sknpni državni dolg v srebrn ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dr2. velj. tO mark............ 80 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ 0. kr. cekini........... 101 gld. 90 k». 101 90 , 123 05 . 100 90 „ 122 40 . 99 90 . 957 ч 363 60 119 55 . 58 62',,. 11 73 . 9 52'/,. 45 35 „ 6 n 65 . Dn6 18. maja 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srefike 6% . . , . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3 % , , „ ražne železnice b% . „ , dolenjskih ieleznic 4 * 155 gld. 50 kr. 158 19 i 99 141 127 108 112 98 99 25 45 25 65 50 50 75 80 177 126 99 Kreditne srečke, 100 gld........198 pld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 , — Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld. 20 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......26 „ — Salmove srečke, 40 gld........70 , 25 St. Genćis srečke, 40 gld.......74 . 25 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 , — Ljubljanske srečke.........22 , 25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 165 . — Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3510 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 380 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 75 Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba . — Montanska družba avstr. plan.....91 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 Papirnih rubljev 100........126 25 25 87 ШЈГ Naknp ln prodaja IA r.okovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. f »varovanj« z» zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. K s I a d t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H E B C (J H" iollzaili it. ID Dunaj, l»ri»hlHintra»n 14 B, Pojasnila *£S v vseh gospodarskih in finančnih stvarsk, potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaoi(skih vrednost*:* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti S«- naloženih .(jflarnio.