Štev. 194.
o Ljubljani, v soboto, dne 24. avgusta 1901.
Leto xxxv.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za ietrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2*20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
za fetrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1*70
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dzn, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Jez
_ dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. U p r a v n i S k e ga telefona štev. 188.
Slovenci ln Hrvatje.
Hribar je imel zopet svoj klerikalen dan. Kadar pride Hrvatu blizu na par korakov, pa kar pozabi na ves liberalni program, in načelnik narodno-napredne stranke govori lepo in pobožno, kakor kaka samostanska gojenka.
Spominjamo se pri tem Hribarjevih božjih poti v Djakovo. Poljubil je roko rajnemu bi-skupu Strossmayerju, poln žarkega spoštovanja do škofovskega dostojanstva, in — Stross-mayer se ie zavaroval pri banki »Slaviji«, Hribar je pa stisnil provizijo.
Teh božjih poti se spominjamo, ko je Hribar šel zopet v Zagreb na skupščino stranke prava. Načelnik liberalne stranke slovenske sicer na skupščini stranke prava nima kaj posebnega iskati, ker sta si ti dve stranki v temeljnih vprašanjih nasprotni. »Narod« sirnpa-tizira s »Pokretom«, s katprim sta se našla v tlatu, in pobija tudi hrvaške »klerikalce«. Pa to ne moti Hribarja, sedel je v Zagrebu med hrvaške pope, pridružil se celo frančiškanom iz liosne, ki so bili tudi zastopani in je pozdravil skupščino v svetem Božjem imenu: »Od Boga vam zdravlje, a od mene pozdravlje.« Kdo bi si mislil, da je ta mož načelnik stranke, ki kruto pobija vero in cerkev na Slovenskem! Vzel je s sabo agitatorja za razporoko, dr. Novaka, da se tudi ta navadi tako značajne in plodonosne politike.
Na shodu, na katerem je moral dr. Novak (!) sedeti poleg frančiškanov, se je proglasilo, da stranka prava ne sme nikdar podirati cerkvenih ustanov in da so jej verske institucije svete kot najdražji zaklad hrvaškega naroda, in Hribar je bil pobožno navzoč pri tem. Poslušal je vdano izvajanja krščanskosocialnega zastopnika Zagorca, in noben Hrvat ni mogel dvomiti, da je Hribar krščanski mož, ves kar ga je. Ta uvod za šalo! Pa to naj z njim opravijo liberalci, mi se danes bavimo z drugo stvarjo.
Razvoj političnih strank na Hrvaškem jc dokazal, da je bilo naše stališče pravo od začetka. Stranka prava na Hrvaškem je šla čudna pota, odkar se je razcepila. Starčevičanci^ so se dosledno držali svojega državnoprav-nega stališča, ki ga tudi Slovenci odobravamo. A stranka prava, ki je gubila svoj ugled in svoje pristaše, se je z reško resolucijo izneverila svojemu programu. Vrgli so se v naročje Madjarom, misleč, da bodo s tem bog-vekaj pridobili. Pa kar bi bili morali vedeti že izpočetka, se je zgodilo: Madjari jih izku-šajo zatirati še bolj in jim zdaj vsiljujejo še madjarski jezik na hrvaških tleh. Kaj pomeni, da so se iznebili ene vlade! Prišla je sedanja Fuček-Rakodcayjeva vlada, in ta ni za las boljša od prejšnjih. Madjari so izrabljali Hrvate v svojem boju proti Avstriji, in zdaj jim plačujejo — po azijatsko.
Resolucionaške stranke s koalicijo so zdaj poparjene. Skupščina stranke prava je izraz te poparjenosti. In zavela je zdaj čisto druga sapa — če le ni prepozno! Isti ljudje, ki so na Reki sklenili, da se morajo vse hrvaške zemlje, tudi Dalmacija, združiti z Ogrsko in ki so napovedali najhujši boj Avstriji, od katere se morajo ločiti za vsako ceno, so zdaj proglasili v Zagrebu, da je Hrvaška bližja Avstriji, nego Ogrski. Spomnili so se sklepa hrvaškega sabora, po katerem more biti vladar Hrvatski samo oni, ki je vladar tudi Štajerski, Koroški iu Kranjski, spomnili so se, da je Hrvatska bila po svobodnem sklepu podložna Habsburžanom prej nego Ogrska, na mlsei jim je prišlo, da je Hrvatska celo zmagoslavno sodelovala, da so si Habsburžani podvrgli Ogrsko.
Z eno besedo: Bil je dr. Krekov državno-zborski govor, ki smo ga v drugi obliki slišali na glavni skupščini stranke prava v Zagrebu.
Kaj bo zdaj? Stranka prava se izkuša rehabilitirati s svojimi novimi sklepi. O reški resoluciji neče ničesar več slišati. Slovesno so jo položili v grob, da več ne vstane. Zagrebška resolucija je direktno nasprotstvo reške resolucije. Ce bi Hrvatje po tej poti delali dosledno in značajno naprej, bi bilo dobro i za Slovence i za Hrvate. Ali bodo? Prehitro skačejo od ene resolucije do druge, in tista koalicija, v kateri hoče- stranka prava vztrajati še nadalje, nam ne daje poroštva, da bi sc veliko delo osvobojenja od Ogrske tudi izvršilo. V koaliciji hrvaško-srbski je — oprostite — preveč Hribarjev---
Položaj jc pa sedaj za Hrvatsko jako ugoden, ako ga znajo hrvaški politiki izrabiti. V zvezi z Avstrijo, zlasti s Slovenci in avstrijskimi Hrvati, potem pa z raznimi Madjarom sovražnimi strankami, med katerimi so prvi krščanski socialci, bi se dalo doseči, da se zruši dualizem in da se ponižajo oholi Azijati, ki so toliko škode storili nam južnim Slovanom.
Konfederacija med Hrvati in Slovenci 1. 1620.
Velika Oorica kraj Zagreba 20. avgusta.
V velepomembnem govoru, ki ga jc govoril poslanec dr. I. Krek v državnem zboru prigodom proračunske razprave o hrvaškem vprašanju, je omenil hrvaško pragmatično sankcijo iz I. 1712. kot oni zakon, po katerem imajo Hrvati in Slovenci pravico zahtevati tudi politično zedinjenje. Ko so Hrvati sklepali 1. 1712. pragmatično sankcijo, so bili prepričani po mnogoletnih izkušnjah, da so jim Slovenci največ pomogli, da niso v hudih bojih s Turki izgubili vse svoje ždiVilj^!' Ogromne
so bile zares žrtve, ki so jih žrtvovali Slovenci v krvi in denarju za obstanek Hrvaške. Glede obrambe mej so sklepali Hrvati s Slovenci važne dogovore, med katerimi je najznamenitejši iz i. 1620 ter je bržkone tudi na temelju tega dogovora sklenjena pragmatična sankcija iz I. 1712. O tem važnem dogodku je zabeleženo v saborskem zapisniku hrvaškega sabora iz I. 1620. sledeče: »Zakonski članki glavne skupščine vseh stališev in redov kraljevine Hrvatske in Slavonije, sklenjeni v saboru, razglasom bana, presvetlega gospoda grofa Nikolaja Frankopana (1616 do 1622) itd. sklicanem, a držanem v svobodnem kraljevskem mestu Zagrebu 26. in sledečih dneh meseca avgusta leta 1620.
Določeni poverjeniki, in sicer od strani posvečenega cesarsko kraljevskega veličanstva prečastni gospod Lenard, labodski škof in po-glaviti in velemožni gospod Oottfried Stadel (1619—1622), veliki vojvoda (general) hrvatske krajine, v ime slavne štajerske pokrajine pa velemožni gospod Jurij Galler de Svam-berg itd., so prosili na temelju svojih pooblastil vse stališč in redove omenjenih kraljevin, da dobro uvaživši nevarno stanje stvari v sedanji dobi, poleg svoje starodavne slave in varnosti ne prepuste z združenimi silami odbijati sovražne napade tako od sebe, kakor tudi od sosedu h pokrajin Štajerske, Koroške in Kranjske. Ker pa isti starši in redovi mislijo, da sc je treba v sedanji, od vseh strani hromeči vojskini burji in nevihti zajedniškemu sovražniku upirati z zajedni-škimi in združenimi silami in orožjem, ter razumevajo, kako spas in obstanek enega zavisi v spasu drugega :zato isti stališi in redovi želeč si osigurati za bodočnost in za vsako nevarnost hitro pomoč in dobrohotnost omenjenih slavnih pokrajin Štajerske, Koroške in Kranjske, smatrajo za vredno, da se ta krajevina združi z omenjenimi pokrajinami Štajersko. Koroško in Kranjsko in da ž njimi sklenejo vzamejmno zvezo (konfederacijo), toda tako, da ostanejo nedotaknjene pravice, moč in predstva ne samo sedanjega posvečenega cesarskokraljevskega veličanstva kot zakonitega ogrskega kralja, nego tudi bodočih ogrskih kraljev, kakor tudi svete krone ogrske, pa da tudi vse drugo svoboščine, zakoni iu predpravice teh kraljevin ostanejo nedotaknjene in v svoji moči. Za dogovarjanje in sklepanje te zveze se določujejo v oni pokrajini v ime vseh stališev in redov teh kraljevin, prečastni gospod škof zagrebški in presvetla grofa gospoda ban Nikolaj Frankopan in Tomaž Frded, a ko le ta ne bi mogel, gospod grof Žigo Frded ter plemeniti in vitežki magister Štefan Patačič, prabeležnik kraljevin, Gregor Peto in Jurij Urnoci. V to svrho so sestavili stališi in redovi napotek in pooblastilo, da imjrejo ^kl^pati in skleniti, ter jim ga zročilkpod pečatom kraljevine. Imeli pa
bodo ti gospodje in poblaščenci za svoje stroške tisoč ogrskih goldinarjev, a če bodo potrošili več, se jim bode povrnilo.«
Ta znameniti spis potrjuje, da so Hrvati poprej sklepali tudi mednarodne dogovore, v tem slučaju s Slovenci, seveda z dovoljenjem krone, toda brez vsakega obzira na Ogrsko. Ce tedaj Mažari dandanes odrekajo Hrvatom vsako državno samostalnost, češ, da Hrvaška tudi poprej ni bila nikdar samostalna, je to njihovo ravnanje pravo nasilje, ki se bode pa prej ali slej maščevalo nad njimi samimi, čim bodo vsi hrvaški polit ki složni v tem važnem vprašanju, da morajo Hrvati iskati zaveznikov med Slovani, a ne pri Mažarih. Mišično, da so posledice reške resolucije odprle že večini naroda oči in da si bode poiskal v svoji borbi zvestih zaveznikov slovanskih, ne pa neveznih mažarsk h. Tudi v tem slučaju jc zgodovina dobra učiteljica, samo slediti jej je treba.
Jeseniške novice.
j Siaveu dan za katoliško delavsko društvo na Jesenicah bo jutri, v nedeljo, 25. t. m. Obhajalo bo desetletnico svojega obstanka. V hudih časih se je ustanovilo pred desetimi leti. Nasprotnikov jc imelo koj od začetka vse polno. Pogumen je moral biti,„kdor je vstopil v društvo, neustrašen in odločen, da jc vztrajal. Lepo vrsto mladeničev in mož je v desetih lotili vzgojilo v pogumne in nevstrašene bojevnike za verske, narodne in delavske pravice. Društveniki so zanesli tega duha tudi v svoje družine, med brate in sestre, sinove in hčere, iz tega društva se jc širila prosveta na Jesenicah, in kar se je na Jesenicah oziroma na Savi storilo za izobrazbo in napredek in narodnost, prišlo je direktno ali indirektno iz tega društva. »Sokolsko društvo«, ki se je pred tremi leti ustanovilo kot bojno društvo nasproti katoliškemu delavskemu društvu, moglo se je začeti in do danes obstati le zato, ker so nekateri člani katoliškega delavskega društva prestopili k »Sokolom«. Vsled izobrazbe, ki so io dobili v katoliškem delavskem društvu, imeli so ti vedno prve šarže v sokolskem društvu. Kar je dobrega pri Sokolih, ni drugega, nego posnemanje delovanja katoliškega delavskega društva. Tudi nasprotniki morajo priznati, če so pravični, da je katoliško delavsko društvo v desetih letih svojega obstanka veliko storilo za ljudsko prosveto. Veliko več bi bilo še storilo, da jc imelo pripravne društvene prostore. Šele po desetih letih si je moglo postaviti lastni dom, ki bo jutri slovesno blagoslovljen. Bratska društva in somišljeniki, ki bodo jutri od vseh strani domovine prihiteli na Jesenice, bodo slavnost sijajno povečali in s svojo navzočnostjo dali poguma jeseniškemu delavstvu, kar ga je v taboru krščansko-so-
iijrcK.
Horaklrl Kneza Asano Hnjnnotl.
Poljski spisal Vaclav Sieroszewski.
Soda. vrhovni cenzor običajev, je prečital do konca:
»Ker Asano ui bil vstanu potlačiti v trenutku, ko je izvrševal zločin, svoje jeze, ki mu je privrela tisti hip iz duše proti knezu Kiriju in ker ni ohranil dovoljnega spoštovanja do palače, ki se je nahajal v njenem preddvoru, ampak je prelomivši svojo prisego, ranil nosilnika, je izvolil Šjogun obsoditi njegovo dejanje kot veliko brezpravnost, za katero bo moral krivec pretrpeti kazen harakiri.«
Izrekši to s službenim glasom, se je obrnil cenzor h knezu Asanu: »Razumem vaše opombe in jih zelo cenim. Ampak stvar jc zašla tako daleč, da vam nc morem nič — pomagati. Preostaja vam, da izvršite moško potrebne priprave. No, če imate kaj, kar bi hoteli izraziti kot svojo poslednjo voljo, prosim, da mi to brez odlašanja zaupate in jaz vam izpolnim vse kakor jc treba!«
Nato je dal knezu Asanu v roke prepis Šjogunovcga naloga. On ga jc prejel in sc zahvalil cenzorju na vljudnosti:
»Zahvaljujem sc vam na vaši naklonjenosti. ampak . . . kaj bi moglo biti zdaj, za kar bi vas prosil?«
Tedaj se jc okopal Asano v vroči kopclji ter je v belem platnenem kimonu in v platnenih hlačah šel v sobo, v kateri je bil vrhovni cenzor, knez Soda. Na verandi sta se razvr-
stila s svojimi poinagači cenzor Okado Den-kapiro in Okubo Hencajemon. Na vrtu, na mestu, ki je bilo določeno za eksekucijo pred vhodom v malo uto, so razprostrli tri bele platnene plahte. Nedaleč je stal zloslutno ra-belj Isoda Budajn z golim desnim ramenom in podvihanimi hlačami.
Knez Asano je obstal za hip in pomislil: »Resnično, ne pristoja pokoljenemu knezu, posestniku premoženja z letnimi 53.000 merniki riža, da ga zadene harikiri na vrtu pred malo uto, kakor navadnega samuraja!« Ali pamet mu je rekla: »Malodušno bi bilo začenjati prepir zaradi priprave in zadnji trenutek ... To je borno opravilo! . . .«
Šel je torej na vrt, ne črhnivši niti besedice. Fantje, ki so držali stole — eden z mečem, drugi z vinom v glinastem vrču — so jih postavili na mesto pred kneza Asana.
Knez, ohranivši navadni izraz obraza, čegar barva se ni prav nič izpremenila, se jc obrnil k cenzorju Sodi s temi besedami:
»Kaj je z mojim sovražnikom, s kmetom Kiri?«
Na to vprašanje je odgovoril Soda z zunanjo ravnodušnost.io:
»Ker so Kirijcve rane težke, je gotovo, da silno trpi!« Odgovarjajoč je pokril svojo žalost, ker jc imela vlada dobro mnenje o knezu Kiriju in ic govoril obenem neresnico, ker jc spoštoval čuvstva kneza Asana. Ta, čuvši odgovor, sc jc obrnil h knezu Tamurau: »Ce so prišle do vas kake novice o stanju kneza Kirija, vas uljudno prosim, da mi jih izvolite povedati!«
Knez Tamura je molčal trenotek ne ve-doč, kaj bi odgovoril na vprašanje. Tedaj jc
prišel k njemu glavni njegov vazal Date Ori-bc ter mu je pošepetal na uho par besed. Bila jc prošnja, naj ne poveča razdraženosti kneza Asana, ki stoji oči v oči smrti in da mu bi pomagal, da ga ubije mirno, kakor ie treba. Nato jc rekel knez Tamura:
»Kar sc tiče kneza Kirija, sem slišal, da jc izdihnil pred par urami ne toliko radi starosti. kolikor radi dveh dobljenih težkih ran!«
Temu je dodal knez Asano z izrazom za-dovoljnosti na obrazu:
»O, tega nikakor ne obžalujem!« In stresivši s svojega rokava višnjev cvet, ki je padci nanj z drevesa, je zapel pesem predsmrtnico:
»Pa vendar moram zbogom reči spomladi! Prej kakor višnjin cvet odpalih lističev na vetru ne pogubi . . .«
Nato je knez prijel na mizi glinasti vrč, ga izprazni kapljo za kapljo do dna ter ga stri s kolenom. Nato je vzdignil nad nlavo mizico, na kateri je ležal meč ter se ie obrnil k ra-belju, cenzorjevemu pomočniku. Isodaju Bu-daju:
»Gotovo mi ne boste odbili in me boste milostivo počakali, dokler nc rečeni, da je udarila ura! . . .
Tedaj jc potegnil knez s sebe gornje halje ter je poskušajoč mečevo ostrino potegnil z njim po desnem stegnu čez hlače v dolgosti petih palcev. Po tej poskušnji jc vzkliknil z zadovoljnim nasmehom: »Ah, izvrsten meč!«
Brez naglice si ga je porinil v levo stran trebuha in jc potegnil z njim od spodaj navzgor. Nato šele je rekel:
»Zdaj jc čas! . . . Dajte, pomagajte mi!« Isoda Budajn mu jc stopil za hrbet ter
ga je rešil boli, odrobivši mu z dolgim mečem glavo, ki se je po navadi — obesila na prsih na ttepresekani koži v širini enega palca. Uudaju je oprezno ločil glavo od telesa in vjemši .io za lase z dvakrat zloženo papirnato ploščo, jo je jKikazal vrhovnemu cenzorju. Takoj, ko je bila smrt na ta način potrjena s pričami, jc knez Soda skupaj z drugimi odšel.
Truplo Asana so položili v rakev in po že prej izdanih odredbah so prišli ponj sluge brata kneza Asana i Horibc Josubcj, upravitelj Asanovega premoženja.
A ko so prijeli truplo, je prosil Josubej sluge kneza Tamuraa, da mu dajo srajco njegovega gospodarja in meč, s katerim je bil ubit. Nato .ic šel Josubej s tovariši za krsto, z žalostnimi ostanki . . .
Pravijo, da je ta prizor izvabil solze v oči istotako ljudem mehkega kakor tudi trdega srca.
Ah, kako je vse to bolestno!
Ta knez Asano jc bil plemenit velikaš in nadarjen i v vojski i v miru. nc brez naklonjenosti do lepili umetnosti, obenem je očaraval in jc bil prijazen. In glej, umrl jc v sedemintridesetem letu kakor iutrauja rosa. O kako nesrečen je bil dan, ko se jc to zgodilo! Kako ic ta svet poln dogodkov, ko slavna oseba po-koljcnih knezov iz grada Asanoa. ko potomec tako slavnega roda gre v pekel, v Rumeni Potok, brez naslova, časti in imetka, brez rodbine in vazalov . . .
Truplo umorjenega so pokopali v hramu Senga-Kudzi v Takanavi v Šiban . . . iu so mu dali posmrtno ime: Rcjko Indcn Saki no Sofu Henri Dajkodzi . . .
cijalnc organizacijo. V čast. si šteje katoliško delavsko društvo, da ob priliki te slavnosti napravi »Slovenska, krščansko-socialna zveza« svojo \ oliko letno skupščino nn 'esenicah in zato kliče iz srca: Pozdravljeni, dragi gostje na Jesenicah!
i Delavski dom jc dovršen in opremljen z vsem potrebnim. Kdor ga vidi, vsakemu ugaja, le prostor se ne zdi vsakemu primeren, ker je preveč od glavne ceste oddaljen. Toda ni moglo drugje dobiti prostora, ko je svoj prostor ob cesti prodalo »Družbi sv. Cirila in Metoda,« da ie sezidala otroški vrtec. Družbi sv. Cirila in Metoda je prodalo svoj prostor po štiri krone seženi, zase pa pozneje kupilo sedanji prostor po osem kron. Razsvitljavo ima acetilensko. Lepoto dvorane v domu povzdiguje posebno to, da je () m visoka in pa oder, ki ima krasne kulise. Kulise je slikal g. Mat. Trpin iz Ljubljane. Na zagrinjalu je naslikana Sava, v ozadju gora Mežaklja s snegom pokrita. Spremeni so: kmečka soba, salon, narava, vas, ječa. Vse je slikano tako živo in s tako perspektivo, kot da bi človek v resnici videl pred seboj, kar je samo naslikano. Gospod Trpin je res mojster v svoji stroki in kar ga še posebno priporoča, — ni predrag.
j V Ameriko je ta teden odšlo 15 tovarniških delavcev. Napravljajo se na pot zopet drugi. Bliža se vedno bolj zima, pa se delavci boje, da bo zopet tako. kakor je bilo preteklo zimo. Vsled pomanjkanja vode so mogli delati le po tri dni v tednu. Zaslužili so torej polovico manj kot ponavadi, podražilo se je pa vse. Prihraniti si kaj pri takem zaslužko, je nemogoče, vesel mora biti delavec, čc ne zaide v dolgove, pa naj živi šc tako skromno. Tovarna sicer misli napraviti turbino na par s 600 konjskimi močmi, da bode delala, če tudi zmanjka vode, a ob enem hoče napraviti novo, to je šesto Martinovo peč. Tovarno vedno razširjati, vedno več delavcev skupaj spravljati, a stanovanj jim nc dati, to ne bo šlo. Ce je tovarna pametna, naj skrbi, da bodo delavci zadovoljni, da ne bodo silili proč, da naj jim zadosti in zdravih stanovanj, plača naj jih primerno draginji in razmeram, pa bo več dobička imela, kakor giimisli dobiti, ko samo nase gleda.
Razmera no UrtinIK!
Odkar sta se naš župan in njegov adju-tant c. kr. notar pobratila s soc. demokratskim vodjem Oroszijem, se ie naše županstvo postav lo popolnoma na proticerkveno stališče, ki v tem oziru prekosi celo ljubljanskega Hribarja. Nobeden od občine se ni letos vde-ležil procesije o Veliki noči in o sv. Reš. Telesu. In tudi na cesarjev rojstni dan je pokazalo naše slavno županstvo svojo pravo barvo. Ta dan se ni videlo nobenega zastopnika občine v cerkvi, če tudi so bile vse kapacitete. ki občino vodijo, kakor župan Je-lovšek, c. kr. notar in oredsedirk trgovske zbornice Lenarčič doma. Zupan se sedaj izgovarja, da ga jc trebuh bolel, ker se je preveč jabolk najedel. No, g. župan ali so bila tudi mogoče jabolka vzrok, da niste izobesili zastave raz občinsko pisarno, kar ste dosedaj vendar vsako leto stor li. Na tako demonstracijo pač ne morejo ti gospodje reflektirati na nove križce in upamo, da se tudi baron Hein ne bode mogel zavzeti, da bi se našemu županu ob priliki šestdesetletnega cesarjevega vladanja podelilo plemstvo »Von Fichtenau«, česar se g. Dorček že davnej veseli. — Kmetje se jeze, da ni našega notarja doma ter da nima namestnika. Sedaj poleti ima naš kmet veliko dela in ni čuda, če ie nejevoljen, da mora k notarju, h kateremu že itak rad ne hodi, po dvakrat hoditi. Pripoveduje se, da si je šel za več tednov zdravit živce v južne kraje, ker se je pri zadnjih obč. voltvah s svojo strastno agitacijo tako razburjeval, da ne more sedaj po cele noči spati. Mi nimamo nič proti temu, če se ie šel g. notar zdravit. Zahtevat' pa vendar smemo, da kot javni funkcijonar naznani svoj odhod, da ne oško-
Pismo Boltntujn Pepelu.
Gespud redehter!
Oeleč sina pršli, deleč! Uni sa začel zdei kar naenkrat pre-častit ime našga dičn-ga žepana
deželnga stolnga mesta Iblane, gespuda Hribarja drukat iz ta-malmo za-četnmo pu-štabam. lest na vem, al ili ie kokla brcnla, de sa šli kej tacga nar-det, al kal!
Namest, de b ime tacga gespuda, kokr je gespud žepan, drukal zmeri ceuga mal bi velik, grcja pa takala barufa nardet. Kaj tacga b jest nekol ud nh na prčakvou. Ce b blu pu mojem, b jest že use drgač naredil; če b že ceu ime ne druku bi iz velikm puštabam, b pa saj ena 1)1 vel ka pika naredu na konc imena, tku de b ta pika prec usakmo u uči padla, in dc b usak prec vedu, de ie tu ena pusebn velika peršona, iz kera se nu-bedn na more prglihvat. Ta pika b pa tud lohka pumenila, dc gurie usakmo. na kerga ma gespud žepan pika in pika ma gespud že-
duje naših kmetov na potrati časa in denarja. Pri tej priliki si usojamo tudi g. notarja vprašati, če mu je mogoče ostalo za zdravljenje njegovih razburljivih živcev kaj krone od tistega denarja, katerega je liberalna »Kmct-ska posojilnica« dala svojim agitatorjem v agi-tacijske namene. Gosp. notar, če imate sedaj tudi razburjene živce, vendar se še nadejamo, da na spominu dosedaj še niste toliko opešali, da se nc bi mogli več spominjati, da ste nekemu našemu volivcu iz Blatne Brezovice v svoji pisarni pred volitvijo ponudili večjo svo-to denarja, če se volitve nc bi udeležil, oziroma, če bi šel proti nam v volivni boj. Mogoče se bodete tudi še spominjali na nekega posestnika iz Zaplane, kateremu ste tudi obljub li, da mu preskrbite pri »Kmetski posojilnici« poplačilo šestletnih zaostalih obresti od zneska 1900 kron, ako se volitve ne bi udeležil. O tem bodemo še nekoliko več govorili Pošegetali bodemo tudi še gostilničarja »Elefanten essen«, ki je nekemu našemu volivcu ponudil sodček vina. Ta »haspud« še ne pozna novega zakona, če tudi se šteje med liberalno inteligenco.
Rezervisti pri domačin pespotkih.
Nismo nasprotniki vojaštvu in tudi ne našemu častništvu, ker je po večini dobro in vestno. Mislimo pa čisto upravičeno, da ako bi vojaška oblast takoj storila vso svojo dolžnost in predpisov v tem oziru nič ne manjka (Ventilations-Vorschrift Sanitare Mass-nahmen itd., itd.) nc bi bilo treba javnosti sc s temi razmerami pečati. Tembolj smo poklicani potegovati se za humanitarno postopanje z moštvom, ker je načelnik vojnega odseka Slovenec, član Slovenske Ljudske Stranke in ker nam je zato zagotovljen uspeh. O razmerah v domobranski vojašnici nam poročajo na primer sledeče: Za zabranitev razširjenja legarja, se premalo stori ali pa vse narobe. Stranišča izpirajo s karbolom, sežigajo posteljnino itd., toda na eno so pozabili: Cemu silijo vojake in rezervnike, da morajo čepeti v vojašnici in ne smejo vun? Treba vendar pomisliti, kako nezdravi in zaduhli so prostori v vojašnici in da jc nevarnost okuženja v vojašnici večja, kot zunaj. Pravijo, civilisti se bodo potem legarja nalezli. Toda čemu pa smejo častniki in oženjeni podčastniki vun, ki pridejo ravnotako v dotiko z občinstvom, kakor vojaki, če ne bolj. Saj so tudi častniki in častniški namestniki na legarju oboleli. Preiskovanje od strani polkovnega zdravnika tudi ni posebno. Vpraša vojaka: »Ste zdravi?« Ta se seveda odreže: »Ja\vohl, Herr Regiments-arzt!« Nočemo seveda izreči splošne obsodbe, toda v več slučajih sc je res tako dogodilo. Zakaj pa so pustili iti zdravemu moštvu in rezervistom skupno na vaje z okuženim? Kakšen ie pa prostor, kamor so rezerviste vtaknili? Pod streho je, stranišča taka, da pade človek okolu; 90 mož ima v baraki 70 slamnic; ko je neki rezervist v baraki zbolel in so se ostali branili potem iti vanjo spat, pa so hoteli prenočiti na dvorišču, iih jc vojaški inšpekcijski častnik zgnal v barako z »Bereit-schaft«, ki je imela bajonete nasajene. Dozdaj so sc pojavili pri rezervistih že 4 slučaji legarja. Moštvo je imelo že št:ri dni prepovedan izhod, rezervisti pa hodijo okolu, dasi je mogoče, da so tudi ti okuženi. V torek je nadzoroval vojašnico generalnoštabni šef-zdravnik, pa površno. Vprašal jc častnike, ako pridejo rezervisti v dotiko z moštvom, odgovor pa je bil: Ne! Res jc sicer, da zdaj ne hodijo več skupno na vaje, toda v dotiko vseeno pridejo, kajti so v isti vojašnici, kjer je dotika neizogibna. Tudi odejo so rezervisti šele na mnoge pritožbe dobili. Pri eni vodni odtekalnici se umiva 700 mož. Poročamo vse to, pripominjajoč, da vlada med rezervnim moštvom veliko razburjenje in da smo, kar se nam poroča. objavili v na.imilejši obliki. Upamo in menda po pravici da bodo vojaški krogi vpoštevaii, da tega ne priobčujemo iz kakega
pan na usacga, ker u negau ruh na ploza. Pika ma pa tu na tiste, ker ga z kašnm prošnam nadleguieja.
De na uja mislcl, de guvarim jest kar ke u en dan, kokr učaseh dohtar Trillar, nej jm pa puvem tlela ena al pa dve prglihnge -- vem jh ajgentlih več, ampak tish na morm kar naenkat vn zbleknt; taka reč jc ta nar bulš, de se uzame pu kufezlickah, kokr dohtar Rusu ve arcnije. Astn, unkat jc pršla h gespude žepane deželnga stolnga mesta Iblane ena ženica. Sla jc h gespude žepane zavle tega, ke je slišala, de ma gespud žepan en hedu dobr in usmilen srcc, za kerga, tist gl li ni slišala. Ke je pršla srečn skus Zanckuva kanclija -Zancck jc glili tekat u kuhn na zupca ahtu, de ni sla ccs, ke sa negava gespa tnogl ta nova kuzlca suhaportl učit, drgač sc tku na pride tku lahku du gespuda žepana. Kokr rečen, ženica jc na ena srečna viža pršla du preuzvišenga trona našga gespuda žepana in mu tam putužila, kašna retica de jc. Dc ma encli sedem utrok, muža pa že dva mesca bounga. Ke je use tu pred tronam punižn putužila, in še prošna dol pulužila za kašna mejhna pudpora, de na uja tku stradal in je tku prčakvala kašnga trošta u gnarjeli, je pa naenkat zarenču na sojin preuzvišenem prestol gespud žepan in ji ud jeze bi zelenkast pu-kazu tirata: »Kdu t je drlaubu tlela du mene? A misleš baba, dc jest nimam druzga za upraut, ket še za toje utroke skrbet, kc mam že iz sojiti dost križu. Kar puber se, dc me na zjeziš in na kojna na spraveš! Tamla sa tirata!«
Zenica pa ja je prestrašena ubrala pu šten-gali in je letela u soj furi kar naraunast h gespude ukrajnmo glavari in mu putužila, ktiku sa in gespinl žepan spok.il in spucal. Gespud ukrajn glavar je segu u varžet in ji udrinu za
sovraštva ali nenaklonjenosti, ampak le v interesu za dobrobit moštva, dobro vedoč, da je vendar še mnogo častnikov, ki jim je blagor moštva pri srcu. Poklicani faktorji dobro vedo, da bi višja vojaška uprava, ako se jim to parlamentarnim potom sporoči, uvedla strogo preiskavo. Torej na noge!
Iz blejkejn koto.
Na bajni orientalski dvor Haruna ali Rašida se je zdelo, da smo prestavljeni 17. t. m. zvečer, ko so se začele v mraku krog jezera svetlikati raznobarvne lučee. Ognjena veriga je počasi oklenila jezero kroginkrog, iz nje je pa zdajpazdaj švignil goreči zmaj in s pokom razpršil v legijone svetlih isker. Včasih je bruhnil iz sebe živosvetle zvezdice, zopet v drugo so liki stena iz glave Cevsove skočile vun žareče žabice in z živahnim pokajočim regljanjem švigale v nočni tmini; pa kaj naj bi našteval vse razne oblike umetnega ognja, poglej tja pod Grad! Kakor bi se bila užgala tovarna za umetalni ogenj! Kdo naj popiše te pošastne oblike, te strahotno se vrteče kroge, te pošasti z groznim pokanjem; daveč se bljujejo ognjene zvezde, kače, žabe, velikanske šopke, krone, strele, ki se prasketajoč užigajo druga ob drugi. In kakor leteči zmaj z divje žare-čimi očmi preži visoko gori grad in v divjem srdu bruha ogenj ua to krasoto, ki se razprostira pod njim. Toliko, da se mu umika nebroj vodnih vil — krasnorazsvetljenih ladjic, ki se sučejo po lahno se zibajoči jezerski gladini. — Cuj godba! orientalska? Ne! Glej čudo! Slovenska narodna himna je: Naprej zastava slave! In slovenski klici: Živijo! se razlegajo. Še petje! Kaj je to? Zopet slovenska pesem: V gorenjsko oziram se skalnato stran. Torej si je tudi orient prilastil našo prekrasno pesem? Ej ne! Na Bledu smo, pravi slovenski glasovi so to iz slovenskih grl. Da, slovenska zemlja je ta bajni kotiček. Le poslušaj, kako tam gori za cerkvijo mogočno pokajo topiči. Ta cerkev veličastno razsvetljena kakor po dnevi, to je nova bleška cerkev. Nehote vzklikneš s pesnikom: „Slovenski svet ti si krasan|!"
Slavnostne maše so se udeležili vsi odličnejši gostje; seveda so se zelo pritoževali, celo v zakristijo so se prišli po vsej pravici hudovat, da se maša ne prične o pravem času. Kriva pa ni bila duhovščina, ampak dotični, ki bi bil moral godbi preskrbeti ladijo, da se prepelje na jezero. Prav zato je res pametno; da bo g. svetnik, kakor je oznanil s prižnice
—	zanaprej ustregel splošni vuninvun izražani želji gostov, naj bi se slavnostna maša opravila v novi župni cerkvi. Saj je cerkev na otoku za take prilike res veliko premajhna, kar se je ob tej priliki zopet pokazalo. Moralo je namreč veliko ljudij oditi z otoka, ker niso dobili v cerkvi več prostora. Poleg tega odpade težavno prevažanje na otok. Pa tudi pevcem in godbenikom bo s to premembo zelo ustreženo, zakaj v otoški cerkvi ni niti dovolj prostora za pevce, kaj šele če pride na kor godba 16 mož!
Instrumentalna maša se je kljub neugodnemu prostoru jako dobro izvršila, tako da so se vešči glasbeniki, izobraženi na kon-servatoriju jako pohvalno izražali.
Z dogmatikom (?!) „Narodovim" se glede rodovnika Kristusovega ne bomo spuščali v nobeno polemiko. Pač pa mu damo
—	ker se nam smili — tale dobrohoten nasvet, naj vzame prej, predno o tej stvari sploh še kaj govori v roke „mali katekizem" in zadevne odstavke prouči, če mu pa še ne bo stvar jasna, naj se da poučiti od kakega srednje-brihtnega učenca, ki je dovršil prvi razred ljudske šole. Zagotavljamo ga, da se mu potem
perva sila dva guldinarja. zravn ja je pa še putroštu, de u že on skrbou, de u tud iblansk rotuž mogu strit soja doužnost. Kuku se je pol naprej te ženic gudil, še nism zvedu, a tulk srn Ic šlišu, de se je ta boun mož pr-dušit, de na ti nekol več žepana volu, če mti še stukat piše, de je Vaše blagorodje!
Ta drug štiklčk, kc se tud temu precej gliha, jc pa tala: En mož, en tak mož, ke je biu soje cajte, ke se mu je še dobr gudil, še prjatu ud gespuda žepana Hribarja in jc clu iz nim na jaga hodu, je pršou na rotuž za kanclajdinarja. Mož je garti in garu na rotuž in se pustu sekirat. dokler ni zbolu. Bulan je biu douh in tku licdu, de je clu zavle te bulezn en uku zgubu. Kuku se je temu može gudil med cajtain, ke je biu bulan, u tku usak prec ugnou, če mu puvem, dc ga rotuž ni mou pr nuben kranknkas zapisanga, plača mu je pa tud gespud žepan prec ustavit, kokr je vidu, de je negau nekdajn prjatu tku bulan, de se na u mogu pr vulitvah za državn zbor zajnga pehat in agetirat. Mož pa je trden in je ta bulezen srečn prestavil in enga lepga dneva spet na rotuž pršou, de b nazaj u dinst stopu in se pustu za tisteh par grošu še naprej se-kerat. Mož jc ubraču, gespud žepan je pa ubrnu in mu puvedu, de je negava služba žc drugino dan in dc zajn nima rotuž neker plača. Kaj jc tou mož nardet? En cajt je prosu, en cajt žepane naprej metu, dc je tu grdu, dc sa tku iz nim naredi, ke je vnder u dinste in zavle dinsta zbolu. al ke ni use nč pumagal in mu jc gespud žepan hrbet ubrnu in začeu po vokne bobnat. ja jc mož žalastn udkuru in začeu iz cnnio učesam drge dinsta iskat.
Tu jc tist žepanu usnrlcjnc, ke zasluž preh ena velika pika, ne pa kokr sa uni naredi uspred mejčkn puštab. Zravn gespuda
ne bo več mogla pripetiti nesreča, da bi jo tako zavozil, kot v zadnjem dopisu.
Podnevi pravijo gostje, da ne morejo spati, ker jih moti prepogosto zvonjenje, ponoči pa domačini ne, ker jih pogosto motijo nekateri rogovilasti tujci, ki brezobzirno kratijo mirnim gostom in od dela utrujenim domačinom blagodejno spanje. Naj bi se tudi tem brezobzirnežem enkrat na katerikoli način do-povedalo, da jih ni nihče klical, da bi mirne ljudij dražHi, dobre goste pa podili z letovišča !
Sezona glede števila gostov prekaša vse dosedanje. Glede vremena bi bilo seveda marsikaj želeti; saj ga ni skoro dne, da bi ne bilo kake vremenske neprilike: veter, dež, grom, viharji; celo sneg se nam ponuja. Že vdrugič je v avgustu zapadel bližnje hribe, tako da nehote zlezeš v gorkejšo suknjo.
Vodovod in elektrika se silno pogrešata v sezoni. Toliko se je že govorilo in pisalo o tem, še več seveda pričakovalo. In danes? — Tam smo kjer smo bili nekdaj. Kdove ali bomo kdaj pili vodo iz vodovoda, ali bomo kdaj mogli zamenjati smrdljive petrolejke in trepetajoče sveče z električnimi hruškami.
Oltarji v novi cerkvi so razen kipov slovanskih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda dovršeni. Pa tudi ta dva, kakor čujemo — v bližnji bodočnosti izvrši c. kr. konservator podobar g. Vurnik v Radovljici. Prav je, da prideta ta dva kipa v veliki oltar, bosta vsaj ta dva pričala poznim rodovom, da je tu bival veren slovenski rod.
Na otoku je v sezoni vsako soboto in vsako nedeljo ob devetih sv. maša za romarje oziroma goste.
TržlšKe novice.
t Občinske volitve so vendar enkrat razpisane. Cas volitev še ni naznanjen. Imenik volivcev je v občinski pisarni vsakemu v vpogled. Reklainacijska doba jc žc z 20. t. m. potekla. Tajno in tihotapsko se je vse vršilo, brez šuma in hrupa , tako da večina volivcev sploh ne ve, da se v kratkem enkrat vršijo volitve. O kakem javnem razglasu na javnih krajih ne moremo govoriti. Cc se bobna po trgu, da otroci »jutri« ne bodo imeli šole, da je razpisana služba cestnega pometača, bi bilo pač pričakovati, da se naznanilo volitev vrši na kak primeren način. A o tem nikakega sledu. -- Vidi se na prvi hip, kako je zopet vse vprizorjeno, da se tudi pri teh volitvah slovenski živeli politiško obglavi. Toda, gospodje v občinski pisarni, še imamo glave ua svojih vratovih, in predno se vam bode vaša tihotapska nakana uresničila, bomo z vami še prej malo govorili. Cc imate mirno vest, čemu potem to skrivnostno ravnanje? Ali čutite morda, da se vam tla majejo? Ali se bojite, da vam prihodnje volitve klitib heilerjev, kakor jih imate za častne občane a la Binder, (Linhart) Rieger, prineso kako razočaranje?
t Volivni imenik tržiške občine je sledeče setavljen: razredi so trije; v prvem razredu voli 33 volivcev, izmed teh le dva kot davkoplačevalca, namreč predilnica in Karol Mally, drugi vsi kot dostojanstveniki. Na čelu jc sedem častnih občanov, izmed katerih pet šc potrjenih ni, ker sc rekurz proti njim še ni rešil. Kakšen duh veje v vodečih krogih naše denarne aristokracije, se vidi iz zvenečih imen: Barbo, ki Tržiča najbrž od znotraj še videl ni, Binder, znani vsenemški hujskač v Ljubljani, Rieger. ki ima to zaslugo za Tržič, da si ie pri raznih podjetjih napolnil svoje žepe, Linhart, ki za Tržič ni dal naibrž še enega vinarja, in ti možje bodo odločevali v prvem razredu!! V drugem razredu voli 12 volivcev. K- Mally ie obogatel tu za en glas kot firma Mally & Demberger, ki pa samo na papirju še eksistira, v resnici je pa le Mally-
žepana pa zaslužja šc usi ta druh naš leberalci prmerne pike, če drgam ne, pa saj na ježek, dc na uja mogl tku upit ud soje pravica-lubnast, puštenast in svobodamislnost, ke je u resnic use skp sam ena kumedja. Tu ve še sam birt u ta »Narodnmo dome«, de sa leberalci sami kuniedjontari, zatu je pa tud unkat najeti cirkusbanda, de je u ta »Narodnmo dome« za fruštek špilala, k je mislil, de sc u res pršou kašn leberalc zvirat in soje kunšt kazat. Še clu samga gespuda žepana je prčakvou, dc sc u pršou prodecerat in kazat kašn more bt člouk, de lohka use sorte farbe spila. Pa birt se je našmiru in je mogu sam tist golaš snest, ke ga je za leberalne ku-medjontarje zrestu in prpravu. Tu je žalastn za ta »Narodu dom«, de je zmeri use prazn in de še kašnga psa ni bliz, de b ga lohka h stol prvezal, kokr sa ga unkat u »Unione«, ke je pol iz stolam ušoit in letu pu mest, Mulavrh pa za nim, de je mogu poli u sojeh cajtngali u »Slovenskmo Narude« ta špas tku lepu pupisat in soja jeza nad »Unionam« znost. zatu ke nisa nega u udbor zvulil, de b na beštek merku in ahtnga dajan. Kar tud res ni prou. Zakaj tacga strukuvnaka u te reč kar tel) nč men nč bagatelezeraja, pa dohtar Zajca u udbor volja, ke se na beštek tulk zastop, ket ta prau zaje na bobn. De znaja Mitlavrhu priatli bi take ta velke uštarijc kumenderat, se že pr ta »Narodnmo dome« vid, ke je zmeri poulin praznga, de b blu hmal čluvcka pr belmo dneve strah, pusebn ud tega cajta, udkar se hod »Zgun« notr drt in plozat ket trubente in še pudgan in miš ni z*> dubit. Na vrte u ta »Narodnmo dome« u pa litnal taka trauca zrasla, dc u lohka gnou sojga bika na paša
ieva firma, ker Dembergerjev že zdavnaj ni eč sodelujočih pri tej firmi, ampak je vse odjetje le Mallyjeva osebna last. — V tret-sm razredu ie 235 volivcev z davčno močjo '225 K 95 v, prvi razred z davkom 10.035 K 8 v, drugi razred z davkom 8237 K 17 v. — /seh volivcev je 280.
t K. Mally, sedanji župan ne mara baje 'eč kandidirati za župana. Najbrž se je že laveličal te časti, ki jo vživa menda s pre-ledki že kakih 16 let. No, Tržič gotovo ne bo valoval za njim; je on tisti, ki je šel zmirom s ujci roko v roki in tako pripomogel, da v Tr-:iču tujec gospodari., a domačin na svoji rodni ;emlji nima nobene pravice, ampak mora no-liti jarem tujega kapitala, ki se je vgnjezdil v ein lepem kotu za nedogledne čase. — Lahko )i bil po svojih zmožnostih in po svojem ugle-lu eden najbolj zaslužnih mož v tem kraju, >hranil bi si bil lahko časten spomin pri do-načemu občinstvu, ako bi se bil znal in hotel )tresti ncmškutarskega duha, tako je pa slutil nehvaležni stvari, je bil orodje v rokah jrajske in predilniške gospode, ki </a jc izrab-jala v dosego svojih po gospodstvu težečih lamenov. — Mi mu želimo, da naj se izpočije )d skrbii in truda, ki jih ie imel v teku teh let cot župan. Morda je imel dober namen, v srce ijegovo ne vidimo.
t Novi mož v Tržiču je menda Julij Goe-cen, tovarnar, ki ga baje mislijo Nemci kandi-lirati za župana. Bil je pri zadnjih volitvah /oditelj opozicijc proti tedanji Mally-Gassner-evi občinski vladi. Pozneje se ie pobratil s svojima nasprotnikoma in zapustil opozicijo, iedaj je podžupan, prvi županov svetovalec. Prijatelj je raznih socialnih reform, je mož, ti rad hodi svoja pota in se pri tem tudi rad skrega. Samo malo prevelike načrte ima in če ji se izpeljalo, kar on namerava, bi bila povišanje občinskih doklad neizogibno. To je novi nož v Tržiču, ki ima baje upanje, da zasede županski stolec v Tržiču.
t Predilnica nagaja. Dolgo let se ie že laineravala izpeljati železnica v Tržič. Lahko )i bil Tržič že zdavnaj zvezan s Celovcem, :e bi bili poklicani faktorji skrbeli zato. Tako so imeli pa le osebne koristi pred očmi, občinski blagor jim je bil deveta briga. Zdaj se jc železnica začela graditi, pa glejte, zopet pride predilnica in dela zgago. Nova železnica je tako speljana, da bo le za predilnico ugodno, n kljub temu ta predilnica nagaja. Gassner n tovariši ne marajo, da bi šla nova cesta na Kolodvor mimo tovarne, češ. da so nevarnosti zaradi studencev, ki jih je napravila za varstvo proti ognju. Cesta naj bi se speljala v serpentinah mimo konjederca. Ta ccsta bi velikanske stroške požrla, bi bila zelo oddaljena in neugodna za težko vožnjo« in tržiški kolodvor bi postal osamljen in zapuščen, ker bi vsi s težkimi vozovi raje vozili v Križe na kolodvor. Tovarni na ljubo sc je železnica v tej legi začrtala, tovarna je pa obljubila, da dd cesto mimo tovarne, in zdaj ravno ta tovarna zopet požira svojo besedo. Povsod vidi le sebe, le svojo korist ali pa svojo škodo, a občinski blagor jim prav nič ni mar. Tovarna bo imela kot delničar pri tem podjetju največ koristi, pa še kljubuje. In tako se zna zgoditi, da se bodo rekurzi zavlekli bogvekam, in da s železnico zopet za nekaj časa nič ne bo. Mi pa železniško upravo opozarjamo, da naj x tem slučaju ravno tako ravna, kakor obče. — Svet za cesto po prvotnem načrtu naj se v interesu občnega blagra razlasti, kakor jc ravno ta uprava razlastila kmečka posestva za železnico. Kar za kmeta velja, nai velja tudi za predilnico. Čc pa tega ne stori železniška uprava, naj pa železnico spelje zgoraj ob državni cesti, predilnica naj pa sama gleda, kako se bo s železnico zvezala.
t Nove hiše v Tržiču. V kratkem se je sezidalo več novih hiš v Tržiču. Dobrin, po domače Fortuna, je za svoje delavce zidal novo poslopje ob Kurji ulici. Poslopje ie lično, vendar bodo sobe za družine malo premajhne. Ob mostu zida Marija Kurnik delavnico za mizarstvo. Marija Salberger je kupila hišico in prostor od I. Urbanca, kjer se tudi zida novo poslopje. Anton .leglič, po domače Koder, je tudi podaljšal svojo hišo in napravil prostorno dvorano za gostilniške namene. Gregor Primožič, po domače Kavar, je prenovil svojo hišo pod cerkvijo, ki je sedaj prav čedna. Fr. Ahačič krije svojo hišo in jo bode tudi nekoliko vzdignil. Tako se je Tržič letos nekoliko prenovil.
t Tovarniška godba ie priredila preteklo nedeljo pri »Znidarju« koncert, ki je bil pa bolj klaverno obiskan. Da so se Nemci tudi malo klofutah med seboj, jc tako umevno. Menda bodo tudi še tožbe zaradi tega. No, za »kutur-volk« to pač ni lepo.
Idrijske nouice.
i 50 kron nagrade je dobila te dni žena rudarja Hočevarja, ker je v Idrijci pri »debeli skali« rešila otroka, da se ni vtopil v globokem tolmunu. Žena je zaslišala vpitje otro-vo in ko je spoznala veliko nevarnost, šla jc takoj oblečena v vodo. Posrečilo se ji je otroka rešiti, dasi sta bila oba v smrtni nevarnosti. No, sedaj je nagrada gotovo dobro došla za pogumno dejanje, saj pri taki draginji in mali plači rudarjevi 50 kron precej zaleže.
i Strokovno društvo snujejo naši pazniki. Zadnjo nedeljo so imeli shod v ta namen. Zedi-nili so se, da bode društvo res stanovsko brez ozira na kako polit:čno prepričanje in da bode v odboru polovico naprednjakov in polovico pristašev S. L. S. Ko smo prvič izvedeli o tej nameri, nam ni kaj začetek ugajal, v pravilih se niso obvestili tovariši nasprotnega mišljenja, vse jc bilo preveč tajno in vsakdo jc pričakoval, da hočejo dobiti nekaj udov, ki bi
potem služili kot štafaža naprednjakom. Pri shodu pa je prevladalo mnenje, da le strokovno društvo kaj doseže, da sc le takrat za kak stan kaj pridob:, če ni nobene politične pri-vese. Saj so celo socialni demokrati v Stuttgartu spoznali, da je dandanes le čas strokovnih društev brez ozira na razne teorije te ali one stranke. In cclo pri nas v Idriji se je v seji reklo soc:alnim demokratom, ki so se skli-cavali, da oni zastopajo rudarske delavce, vi zastopate Ie socialno demokracijo, ne pa delavstva. Danes ste vi na vrhu, jutri pridejo lahko naprednjaki, čez par mesecev so katoličani v večini. Na stranke se mi ne oziramo. Te se menjavajo, a mi pa svojih ukrepov ne moremo prilagodavati na ljubo tej ali oni stranki, temveč v prid vsem rudarjem. Tako bode tudi strokovno društvo paznikov imelo le takrat ugled in veljavo, kedar bodo oni zastopali le svoje stanovske koristi in videli v svojem tovarišu le sotrpina, pa naj bo tega ali onega m šljenja. Ako meni katera stranka sebi na korist porabiti tako društvo, bode trpel stan, ker sc bode sodilo, da jim ni toliko za stanovske potrebe, kakor le za kak hipni polit čni uspeh. Tako nas skušnja uči. Naši pazniki so sploh znani v višjih krogih, kakor najbolj »porabljivi materijal« vseh rudarskih eraričnih podjetij v Avstriji, naj torej gospodje gledajo, da si pri novem strokovnem društvu tega dobrega imena ne zapravijo.
i Socialni demokratje in ženska. V social-nodemokratičnem »Napreju« prestavlja Kristan z nemških brošur o socializmu in zakonu. Prestava je še bolj temna, kot je nemški original, zato ne verjamemo, da bi razsodnega bravca prepričala. Katoliške cerkve ne more v miru pustiti. Kakor je povsod na potu, tako tudi v tej razpravi. Človek bi skoraj ne mogel verjeti, da se zamorejo take budalosti trositi v svet, ko bi črno na belem ne bral: »Katoliška cerkev je najbolj degradirala ženo«, »v katoliški cerkvi jc cela biblioteka, v kateri se s tisoči dokazov dokazuje, da celo žena ni človek«. Tako b'ti resnici v obraz, je vendar malo preveč. Ali imajo svoje pristaše res na tako nizki stopinji spoznanja in izobrazbe, da zamorejo take zgodovinske resnice tajiti in tako predrzno lagati? Kaj uči zgodovina? Ravno katoliška cerkev je veljavo žene povzdignila, pri vsaki poroki se še vprčo krščanske družbe očitno govori: Bog možu ni dal žene kakor deklo, temveč kakor pomočnico. Tedaj njemu enakopravno. On bode opravljal svoje stanovske dolžnosti, ona vršila vse v svojem delokrogu, pa bosta oba lahko srečna. Kaj je bila žena pred Kristusom, to povejte, in kaj je še žena tam, kamor Kristusovi nauki še niso pri-sijali, kakor na Turškem, to razložite ljudem in žene bodo hvalo vedele katoliški cerkvi, ko se je za nje tako potegnila, ter jih izročila možem nc kot sužnje ali dekle, temveč možem za enakopravne pomočn:ce. Laž ima kratke noge, gospod Kristan. Lahko hujskate ljudi s takimi prestavami nekaj časa, a spoznanje počasi le pride in resnica ostane, laž pa.se zavrže. In z lažjo se otresejo tudi vodnika. S takimi sestavki socialnodemokraški voditelji Ic počasi sebi spodmikujejo stolec, na katerem sedaj tako ugodno sedijo.
i Zegnane gospode imenuje »Naprej« dopisnike »Slovenčeve«. On meni zopet, da le duhovni so zmožni sestaviti kak dopis. Vidimo, da je vsaki teden dopis v »Naši Moči«, »Domoljubu« in »Slovencu«. Če naši duhovni sami te dopise preskrbljujejo, imajo res že s tem veliko dela. In ko bi tudi res le duhovni pisali za naše liste, no, malo več se že še misli, kakor oni, ki pišejo »Naprej«. Ni do tega, kdo piše, temveč kaj piše. Torej na stvar odgovarjajte, ne pa na osebe se zgovarjati. S cer pa čim bolj boste zabavljali, toliko več dopisnikov bode in to gotovo nam v korist.
Loške nouice.
1 Nadiičiteljem v Škofji Loki je, kakor že znano, imenovan gosp. Frid. Kramar, rojen Ločan. S tem je izpolnjena želja velike večine staršev, kterim je mar duševni napredek otrok. Nekaj časa so se že zbirali temni oblaki in bati so se za bodočnost naše šole, iz katere je žc izšlo toliko talentov — saj se v Škofji Loki šolajo dečki iz celega loškega okraja, ki mislijo dalje štud:rati. A potegnil je sever, obnebje se je zjasnilo in veselje je zaigralo na obrazu Ločanov. Da se kdo kislo drži, kaj zato, v šoli naj odločuje sposobnost, ne pa strankarstvo.
I Kurz za poduk slovenščine bo otvorilo loško olepševalno društvo, oziroma njegov načelnik g. učitelj Flis. Kakošna bo ta slovenščina, smo nedavno brali na tabli, ki je stala na potu, ki vodi za grad. Stalo je zapisano: »Po hodniku živino pasti in goniti je prepovedano.« Za nas navadne ljudi, ki ne pod-učujemo v slovenski ljudski šoli slovenščine, pomeni beseda »hodnik« to, kar mostovž, a gospod, ki je spisal ono svarilo, je mesto »steza« zapisal hodnik! K sreči je prišel pri-prost človek mimo, bral neumnost in tekel k g. Flisu, naj za božjo voljo h tro odstrani ta opomin, sicer, če ljudje o tem zvedo, bodo od smeha popokali. In res, krasen napis je s tablo vred nenadoma zginil in se nadomestil z drugim, obenem se pa podrl Flisov »hodnik«.
1 Strela letos po loški okolici hudo gospodari. Zažgala je nekaj kozolcev n. pr. Bo-štečev na Sutri in razklala nemalo dreves po bolj izpostavljenih krajih. Posebno v zvonik pri sv. Lovrencu kaj rada treska leto za letom in tudi letos ni izostala. Odskočila jc od odvodne žice v ccrkvcna vrata in ker jc bil slučajno cerkovnik poleg, ga je po glavi dobro oplazila in nekaj metrov proč po tleh vrgla. Sreča, da ga ni ubila, in ga ie omamila in po
glavi malo osmodila. Nespametno je ob budi uri nositi svojo kožo na prodaj!
1 Društvo kadlk se snuje. Imelo bo baje več stop nj. Začetnice bodo one, ki kade le svalčice, druga stopnja bo obsegala one, ki kade razne vrste smodk, posebno viržinke, na tretji stopinji bodo aniaconke s pipo v ustih. Da bi udov manjkalo, se ni bati, vse tri vrste jih dobe zadostno število. 2e zdaj naletiš na gospodične, ki javno kade po trgu, cestah in tudi v železniških kupej h, lahko vidiš služkinje z metlo v roki in viržinko v usth in tudi pipa že dobiva svojo veljavo. Stvar napreduje in je zašla tudi že med kmečke žene in dekleta. Letos n. pr. smo že videli, kako so ženske, ki so prinesle češnje na trg, pri svojih jerbasih stoječ, pušile in se veselile prav kakor kaki stari tobakarji. slasti tobaka. Ali nismo napredni? Vse bi še bilo, samo nežnega spola ne bo več, ker tobakar, naj bo tudi ženskega spola, nc kaže posebne nežnosti.
Tedenski pregled.
Hipno ozdravljenje. Vsekrižem se govori o nenadnem ozdravljenju 20-letne deklice z Brezja, ki sta jo oče in brat pripeljala pred Marijin oltar. Bolnica ie bila tako slaba, da so se med sv. mašo culi glasovi: »Umrla je!« Po povzdigovanju pa se je zavedla, obula čevelj in šla trikrat po kolenih okrog oltarja. Brez tuje pomoči ie šla iz cerkve in domu, spremljana od številnih romarjev. Berglje, ki jih že dalj časa ni mogla rabiti, ie pustila v cerkvi. Dogodek je eminentne važnosti, če sc bo dal jasno dokazati in podpreti z avtentičnimi pričami. »Slovenskemu Narodu« so taka poročila kaj neprilična, zato hoče s smešenjem zmanjšati njihov vpliv. Govori se še o nekem takem ozdravljenju neke deklice iz Št. Ruperta.
»Katoliška Slovenska Jednota« v Ameriki šteje že 9877 moških in ženskih članov. Premoženja ima 73.224 dolarjev. Društev, ki se oklepajo Jednote, je nad sto.
»Podružnica sv. Cirila in Metoda« za Jesenice- Koroško Belo je imela zadnjo nedeljo izreden občni zbor, pri katerem so vsi funkcionarji, razen enega, odložili ^voie mandate z motivacijo, da nc morejo več sodelovati pri družbi, dokler bodo vladale take razmere, ki so nastale vsled naskoka liberalcev na družbo. Knjige so se izročile glavni družbi.
Nesreče v gorah. Iz Inomosta sc poroča, da je zalotil na Matterhornu tri turiste strašen vihar. Med gromom in hudem mrazu so morali prenočiti na prostem. Eden izmed njih je takoj umrl od strele zadet, drugi se je prevrnil v globočino, ko je hotel iti nazaj, tretji se je reši! le z največjim naporom. — Pri Steinlochlu sta strmoglavila v prepad dva turista, ki sta dobila smrtnonevame poškodbe. — Pri izletu na Jungfrau so se ponesrečili trije turisti, med njimi en Avstrijec. Padli so v globočino, kjer so obležali mrtvi.
Mednarodni shod socialne demokracije o Stuttgartu je obiskalo veliko udeležencev. — Kongres se je bavil s temile vprašanji: Pro-tivojaško gibanje; naselniško vprašanje; razmerje med stranko in strokovnimi društvi; ženska volivna pravica; praznovanje prvega majnika. Najprej so imeli posvetovanje soc.-demokraški poslanci iz vseh parlamentov, ki jih je 150. Bebel jc predlagal resolucijo, ki označuje vojske za sredstvo kapitalizma. Delavski parlamentarci nai se prizadevajo kolikor mogoče preprečiti, da se vojske ne začno. Seje dne 19. t. m. so bile tajne; pravijo, da so se bratci grdo kregali med seboj radi ženske volivne pravice. — V plenarni seji ie Bebel poročal o uspehih soc. demokracije po raznih deželah. — Dr. Adler je za antimilitarizem potom izobrazbe ljudstva.
»Mladi« so imeli shod v Sodražici. Iz Ljubljane je prišel snubit somišljenike dr. Rav-nihar. Njegov gospodarski program je izposojen od S. L. S. Govorili so še Ivan Rus in neki Karol Knavs. Vse. kar je bilo dobrega na shodu, ie pokvaril s svojim zabavljanjem Anton Lavrenčič, ki je dal sestanku liberalen pečat. Vseh navzočih je bilo komaj sto moških oseb, med njimi polovica iz Ribnice.
Napad v Casablanci. Dne 19. avg. so Ma-ročani zjutraj napadli francoske postojanke v Casablanci. fk>j ie bil hud, ker so se francoski vojaki morali boriti z marokansko konjenico (2000 jezdecev) skoro štiri ure. Izgube Maro-čanov so znatne. Francozi imajo le nekaj »mrtvih« in ranjenih, ker so jih podpirali topovi križarke »Gloire«. — O francoskih vojakih se naznanja, da plenijo po hišah domačinov, ki so varovanci evropskih konzulov. — Dozdajni maroški sultan je odstavljen. • — Španski vojaki niso posegli v boj med Maro-čani in Francozi, ampak so le oddaleč gledali krvav prizor. Proti koncu boja je španski stotnik ponudil pomoč, a jo je francoski stotnik Drude hvaležno odklonil, ker jc bil boj žc končan s francosko zmago. Francoski ministrski svet je sklenil, da pošlje v Maroko nova ojačenja, ker se maročanski jezdeci nahajajo v neposredni bližini in ker sc čuje, da novi sultan Mulaj Hafid koraka proti Casablanci s 6000 možmi.
Na svobodomiselni kongres v Pragi, delo framasonskih lož. vabi »Narod« prav takrat, ko prepoveduje zastopniku slovenskega delavstva. da bi šel na delavski shod v Line. Čuje sc, da hoče zastopati »slovensko sekcijo svobodne misli« na kongresu v Pragi mož, ki nosi talar in ki ga ima Hribar na ljubljanskem Gradu. Berce hoče biti menda šc katoliški duhovnik: ako pa poseli kongres lož v Pragi, bo s tem dokumentiral svoje odpad-ništvo in bo sam odgovoren za posledice.
Glas koroških Slovencev o skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Odličen koroški rodoljub je napisal v četrtkovem »Sloven-
cu« pod zgorajšnjim naslovom resen članek, ki se v njem razvidi upravičeno ogorčenje radi nepremišljene dijaške komedije na zadnji skupščini. Na Korošce je napravilo zborovanje uničevalen vtis. Tu se je pokazala stara resnica, da so liberalci narodni junaki le po jeziku. Koroški Slovenci so prišli navdušeni in v obilnem številu na občni zbor, odšli so žalostni in potrti s trdnim sklepom, da hočejo hoditi po začrtani katoliški in narodni poti naprej. Splošno se govori o ustanovitvi nove katoliško-narodne šolske družbe za Koroško.
Raznoterosti. V Trstu so voditelji okrog »Edinosti« osnovali narodno-delavsko organizacijo, katere člani, kakor trdi »Edinost«, niso od kova »S. L. S.« — Organizacija ni izključno delavska, zato tudi ni pričakovati uspehov; tudi se ne moremo zanjo ogrevati, ker je le privesek tržaške slovenske buržuoazije. — Kranjski deželni zbor v jeseni nc bo sklican, ker ni zagotovljena njegova delavnost. — V Leskovici v škofjeloškem okraju je na sv. Roka dan udarila strela, v drevo, stoječe poleg mlina; strela je švignila skozi okno ter ubila neko mlado gospodinjo in 20-letnega mladeniča. Hiša in hlev sta docela pogorela. — Zgradba savskega mostu pri Kranju bo stala 432 tisoč kron. —- V goriški okolici in na Krasu so imeli zadnje dni strašno vročino. Toplomer je kazal skoraj vsak dan nad 40 stopinj Celzija v senci. Suša je napravila že mnogo škode.
Pri preizkušnji topov v Rimu se je pokazalo, da so Kruppovi topovi po 200 strelih nerabni, dočim so italijanski po 2.000 strelih še izvrstni(?). — Na Italijanskem je vsled tro-pične vročine veliko pomanjkanje pitne vode. V Apuliji prodajajo vodo po 30 vinarjev, v Bari pa celo po 35 vin. Vino je sedaj ondi ceneje, ker stane samo 20 vinarjev liter. — Izredno slovesno se je proslavil letos cesarjev rojstni dan po vseh krajih monarhije. — V Marijinih Lazih se je kralj Edvard udeležil slovesne sv. maše; pri banketu pa je vladarju Francu Jožefu pri napitnici izrekel srčno čas-titko. — Italijanski iridentovsM liberalci v Pulju so že omehčani, ker jih bojkotira c. kr. mornarica. O priliki cesarjevega godu je bilo vse polno zastav na hišah bojkotiranih trgovcev. — Vseh civilnih in vojaških oseb, ki imajo tifus, je bilo sredi minolega tedna na Kranjskem okrog 150. — V Veliki Loki je padla liberalna trdnjava v vseh treh razredih.
—	V Peterburgu jc bilo 20. avgusta deset slučajev kolere; kuga se je pojavila tudi po drugih krajih na Ruskem. — Ministrski predsednik baron Beck je došel sredi tedna na Bled.
—	Nov prekop med Črnim in Baltiškim morjem bodo začeli graditi. Za Rusijo bo to podjetje velikanskega pomena v gospodarskem, trgovskem in strategičnem pogledu. — Huda vročina vlada v Severni Ameriki; za solnča-rico je umrlo mnogo ljudi, samo v Pittsburgu
21.	— Mesto Mothervvell na Škotskem, ki ima 20.000 prehivavcev, sc je jelo pogrezati, ker sc pod mestom izkopava premog. — Dne
22.	avgusta se je ustanovila »Krščansko-so-cialna zveza« za Goriško. Predsednik je dr. Brecelj. — V sredo je gorenjske in koroške vrhove pobelil sneg. — Na Dunaju se širijo koze. Evharističnega shoda v Ljubljani se je udeležilo okrog 150 duhovnikov ljubljanske škofije.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja, 25. avgusta: Ludovik, Patricija, Srce Marijino; ponedeljek, 26. avgusta: Cefirin, Samuel; torek, 27. avgusta: Jožef K., Ciebhard, Natalija; sreda, 28. avgusta: Avguštin, Hermet; četrtek, 29. avgusta: Obglavljenje Janeza Krstnika; petek, 30. avgusta: Roza Limanska, Feliks, soboto, 31. avgusta: Rajmund. Izabela.
Otvoriteu »PosolilnfiReja doma" v Kandiii pri Nouem mestu.
Julija meseca leta 1898. — v proslavo 50-letnice vladanja našega presvitlega cesarja — je bila vsled prizadevanja tedanjega nad-logarja v Ruprčvrhu, gospoda R. Kretinszke-ga ustanovljena »Hranilnica in posojilnica« v Kandiji pri Novem mestu in sicer kot registro-vana zadruga z neomejenim poroštvom po Schulze Delitsch-evem sistemu. Mlademu zavodu so kumovali najboljši možje šmihel-stopiške občine in tako je zamogcl isti se polagoma, pa krepko razvijati, ne da bi mu bilo potrebno marsikatero britko skušnjo prebiti, kakor je dostikrat pri mnogih začetnih podjetjih neizogibno. V teku svojega devetletnega delovanja jc isti v svojem delokrogu tako krepko napredoval, da jc imel v tem času žc nad šest in pol milijona kron prometa, da je daroval nad 13.000 kron v dobrodelne namene ter da si je nabral nad 11.000 kron rezervnega premoženja. Pri tako rastočem prometu je postala potreba, da si zavod omisli večje in primernejše uradniške prostore, kjer bode zamogcl krepko in neovirano svoje započeto delo nadaljevati. Kot najumestnejše in kot naj-trajnejša sc je izkazala misel, da si zavod postavi svoj lastni dom. Na občnih zborih 1904 in 1905 se je o tem definitivno sklepalo in na-čelništvu se je poverila naloga, da ta sklep uresniči. In danes ima zavod svoj posojilniški dom sezidan, dovršen. Predvčerajšnjim, dne 22. t. m., je bil dan otvoritve lastnega doma. V ta namen je daroval predsednik nadzorstva, msgr. Peterlin, v župni cerkvi v Šmi-hul veliko sv. mašo z. asistenco štirih č. gg. duhovnikov. Udeležili so se maše vsi člani nadzorstva in načelništva. Nato okoli pol 11. ure dopoldne zbrali so se lc-ti in veliko občinstva v novem posojilniškem poslopju, ki je bilo okrašeno z zastavami, kjer jc msgr. Peterlin blagoslovil novo poslopje. Pri tem je imel oii primeren nagovor. V vznesenih besedah jc pozdravil delovanje posojilnično iu mu
želel najboljših uspehov župan šrnihel-stopiški R. J. Zurc. Istotako navdušeno jc govoril revizor »Zadružne zveze«, g. A. Pele. Po bla-goslovljenju so si ogledali novo poslopje vsi navzoči. Opoldne je bil potem banket na vrtu g. gostilničarja in župana J. Zurca, kjer se je marsikatera krepka zdravica napila mlademu zavodu in njegovemu nesebičnemu v občni blagor občine in okraja delujočemu načelni-štvu. Mlademu zavodu pa kličemo i mi: Vivat, floreat. eiescat !
Znanstuo in umetnost
Risarska in slikarska šola Rili. Jakopiča in M. Sternena v Ljubljani Kakor smo že na kratko omenili, otvorita letošnjo jesen gg. akademična slikarja R. Jakopič in M. Sterilen v Ljubljani privatno umetniško šolo. To bo prvi in edini zavod enake vrste na Slovenskem. Iz osnutka za učni načrt posnemamo sledeče: Gojilo sc bo: 1. Risanje in slikanje po živem modelu (človek, živali, rastline) in po različnih neživih predmetih; 2. v mesecih juliju, avgustu, septembru slikanje na prostem (model in krajinske si ke). Pouk bo trajal: dopoldne od 9. do 12. ure, popoldan od 2. do 4. ure, zvečer od 5. do 7. ure, vsak dan razen nedelj in praznikov. Večerno risanje (živ model) traja od oktobra do konca aprila. Pri risanju živega modela se razlaga po potrebi anatomija. Korektura po dvakrat na teden, dopoldne, popoldne in zvečer. Ukovina plačuje se mesečno naprej proti pobotnici, in sicer za ves dnevni pouk 30 K, za dopoldanski 18 K, popoldanski 12 K. večerni 14 K. Izstop iz zavoda se mora naznaniti mesec prej. Natančnejša pojasnila dajeta R. Jakopič, Ljubljana. Emonska cesta št. 2. in M. Sternen, začasno: Godešič pri Škofji Loki. — Gospoda akademična si karja Rili. Jakopič in Matelj Sternen sta znana slovenska umetnika, ki sta dosegla priznanje tudi v tujini. Rihard Jakopič je obiskoval dunajsko umetniško akademijo in umetn ško akademijo v Monakovem. V Mona-kovem je bil tudi frekventant proslule šole našega Ažbeta, v Pragi pa je bil pri slavnem Hynaisu, kjer je delal zlasti figuralično. Peter I., kralj srbski, ga je odlikoval za zasluge za umetnost z redom sv. Save. Matej Sternen se je izobraževal sprva na deželni akadem ji v Gradcu, potem je absolviral dunajsko umetniško akademijo ter šel v Monakovo k mojstru Ažbetu in je bil tudi njegov asistent. Učni načrt nove slovenske si karske in risarske šole je sličen načrtom privatnih slikarskih umetniških šol. kot se nahaiajo po vseh umetniških središčih ter je v osnutku skoro enak učnemu načrtu slavne šole prerano umrlega Ažbeta, katero so obiskali mnogi slovenski umetniki in ruski slikarji (n. pr. Grabar). po-sečala pa jo je tudi najvišja aristokracija. .Ja-kopič-Sternenova umetniška šola je za nas nekaj docela novega. Na ljubljanski strokovni šoli je sicer tudi slikarski oddelek, toda goji se risarstvo in slikarstvo le toliko, kol kor ima pomena za umetno obrt. Poleg anatomije, kakor že zgoraj omenjeno, učila se bo tudi perspektiva. V prvi vrsti ie namen novega zavoda pridobiti domače diletante ter jim podati strokovne izobrazbe. Kakor čujeino, bi bila ustanovitelja pripravljena šolo razširiti v dva oddelka, in sicer za amaterje in za fre-kventante, ki se mislijo čisto posvetiti umetnosti, če bi se zavod obnesel ter se pokazala potreba za to. Zavod bo mnogo pripomogel k razumevanju umetnosti, ki ga ie pri nas bore malo.
* Seelsorgliches VVirken in lndustrieorten der Gegenwart. Pod tem naslovom jc izšla i ako dobra knjiga, ki jo je spisal profesor Jož. Šchinzel, mož. ki si jc pridobil mnogo praktične izkušnje v društvenem in socialnem življenju na Moravskem in v Šleziji. V prvem splošnem delu govori o tem. proti čemu se naj duhovnik bojuje, in kaj nai goji, popisuje, kako se pojavlja v industrialnih krajih nevera. ind ferentizem in materializem in kako se naj goje nasprotne kreposti. V drugem delu govori o delodajavcih in delavcih, kako naj duhovnik z njimi občuje iu kako naj goji med njimi soc alno in karitativno delo. Društva, časopisje, razna sredstva za poživljenje verskega duha sc omenjajo, kako sc naj obnaša duhovnik pri velikih nesrečah, štrajkih, prepirih med delodajavci in delojemalci td. — Knjiga je izšla pri M. Opitzu in stane 2 K 60 h.
Koroške novice.
+ O »Družbi sv. Cirila in Metoda«. V
svojem zadnjem članku priobčuje celovški »Mir« naslednji dopis: Gospoda okrog »Slov. Naroda« je užaljena, da »bruhate srd in gnjev na tiste, ki imajo resno voljo in tudi sposobnost. da z najizdatnejšiini sredstvi in niajmar-ijivejšim delom pomagajo koroškim Slovencem«. Nadalje pravi tista gospoda, da je glavni namen družbe sv. Cirila in Metoda, da vzgoji odločno narodno mislečo mladino na obmejnih krajih. S tem, da je jela družba staviti verski moment na prvo mesto, jc izgubila upravičenost svojega obstanka — tako tedaj! S tem pa. da gospodje v Ljubljani eliminirajo verski moment in govore le še o narodnem mišljenju, postavili so družbo na odločno slovensko liberalno stališče. Mar bode koroško konservativno ljudstvo družbi na ljubo šlo liberalizmu na krilo, in koroška duhovščina bo k temu molčala? Gospoda, vi ste več kot naivni!«
k Obsojeni razgrajači. Kakor je vsakemu znano, so Seifricovi pristaši pred zadnjimi volitvami napadli shoda političnega društva v Železni Kaplji in Zitarivasi. Radi tega nasilnega vloma v volivna zborovanja ie naperilo državno pravništvo tožbo proti 42 Seifricovim pristašem. Predzadnji teden, v sredo, 7. avgusta, se je vršila obravnava v Dobrlivasi. In čujte in strm te! Velikanska obravnava in
zaslišanje prič sem in tja, nazadnje pa je bilo obsojenih le šest obtožencev, in sicer; dr. Krasnik iz Kaplje, Krasmk Pepček iz Rožne doline, neki vpokojeni orožnik Kitzer — zadnja dva radi razžalitve gospoda državnega poslanca Grafenauerja — neki Klovora, Lueger iz Miklavčevega in neki Vogr. Dokazalo se je, da sta bila oba Krasnika, dohtar in nedoh-tar Pepče, ker sta motila shod, od predsednika shoda dr. Brejca tr krat pozvana, naj zapustita zborovalni prostor. Kmetje so napravili špalir, ali onadva nista hotela skozi, in ko so ju hoteli peljati skozi, sta se bran la in pri tem so ju nekateri gori imenovani podpirali. Šele došla žendarmerija je napravila red. Kazen, h kateri so bil; obsojeni, jc bila po 10 K, le eden sam menda dohtar Krasnik — na 20 K. Priprostemu človeku se taka obsodba čudna zdi. Nova postava za varstvo svobode zborovanja pravi: Kdor sc neupravičen sili na kako pravilno sklicano zborovanje — kdor se s silo ustavlja zborovanja se tičoč h nare-deb voditeljev in rediteljev, ali ovira te na-redbe, — se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Če se jih je pa več skupaj dogovorilo, da hočejo skupno zaprečiti zborovanje, se naj provzročitelji m soudeleženci kaznujejo z zaporom do šestih mesecev. Dokazalo se je jasno, da sta se oba Krasnika ustavila s silo naredbi reditelja shoda, predsednika dr. Brejca, ko nista hotela trikrat pozvana zapustiti zborovalnega prostora itd. — Vložil se je priziv.
k Umrl je v Celovcu te dni stavbinski konrsar Južne železnice Aleksander Schafa-rik, star 56 let. Več let je delal pri zgradbi železnic v Alžiru in v Egiptu.
k Zaradi krive prisege so prisodili Romanu Wernerju v Celovcu dvemesečno ječo.
Iz naSih toplic.
— Sezonsko poročilo iz Toplic. V par
dneh bo kazala knjiga tujcev številko »tisoč«, ki bo pa do konca sezone narasla še za nekoliko stotin. Sploh bo letošnja sezona zaznamovana z zlatimi črkami v kroniki našega termalnega kopališča, tako glede števila gostov, kakor glede ugodnih uspehov kopeli. Mnogi gostje so došli zgolj iz hvaležnosti, ker so lanske kopeli tako izvrstno vplivale na njih zdravstveno stanje. Admiral Minutillo se ie že drugič povrnil k nam izpopolnit kopanje, istotako polkovnik Milavcc. Našim rojakom-častnikom smo dolžni posebno zahvalo, da dajejo prednost dolenjskim Toplicam in mnogo pripomagajo k slavi in povzdigi. Danes smo imeli priliko pozdraviti tudi podpolkovnika Bezeljaka z Dunaja. Dr. Pavletič iz Gorice, notar Svetina iz Plibcrka, ravnatelj Pes-siack iz c. kr. ljubljanske tobačne tovarne, so postali naši stalni obiskovalci. V družbi podpolkovnika g. Milavca ie došel za nekaj dni kopat se računski nadsvetnik Ant. Svctek. Zadnji teden nam je privel novih gostov iz vrst svečeništva ljubljanske škofije in drugih cerkvenih pokrajin: Msgr. Jančarja z Dunaja, svetnika Sajeta, župnika Sakserja in Lenas-sita. Ze davno oglašeni Rev. Josip Zalokar iz Bridgevilla pri Pittsburgu sc je šele zdaj pripeljal in pričel rabo kopeli za obrambo proti eventualnim prihodnjim neprilikam. Iz ^Koroškega imama tu dekana Marinčiča, iz Štajerske župnika Šebata. iz Goriške vikarja Knav-sa, iz Trsta g. Čoka. Kdo more vse našteti in posebej imenovati? Nebodo nam zameril', ako jih v obče iskreno pozdravljamo in željo, da »Bog blagoslovi kopel« izražamo. — Na dopustu biva tukaj naš rojak, deželni nadsvetnik Zamida iz Ljubljane. Slavnost rojstnega dne Ni. Veličanstva se je v vsakem oziru imenitno zvršila. Na predvečer je v gostilniški dvorani navdušeno zdravico izrekel kot najstarejši gost g. Doberlct, prihodnji dan se je opravila velika sv. maša z azistencijo in končno zahvalno pesmijo, vsa cerkev je bila napolnjena. Zvečer ic bila godba, razsvetljava, ljudska veselica, točno po določenem \ sporedu. Iz Novega mesta in okolice došlo jc vse polno izletnikov, med njimi c. kr. okr. glavar baron Rechbach. Lc en glas se čtiie: Toplice se dvigajo boli in bolj!
Po SURtU.
Amerikanska pasja aristokracija. V deželi republikanske svobode nimajo samo dolarske aristokracije, ampak tudi pasjo aristokracijo, s katero sc listi ne pečajo dosti manj kakor z njihovimi gospodarji. A vsaki pes sc ne more prištevati k najvišjim štirim stoninani. Nepisane postave pasje aristokracije so kod in kam strožje, kakor družbene postave lastnikov. Ne samo visoki stroški podeljujejo psu znamenito društveno stopnjo, ampak prva zahteva jc plemenito pokoljenje. Glasovite dame amerikanskega društva, ki srčkajo malega pestovančka, dolgodlakega pinča, brzo-nogega terriera, majčkenega balonskega psička ali aristokratski degeneriranega Bleliam Spaniela, gospe Mrs. Allvvood, Vanderbilt, Grossvcnor, Lclir, Kcrnohan, Anchicloss, Bird Ladenburg in kakor se šc vse visokosti tega ljubeznivega društva imenujejo, drže strogo na to, da imajo njihovi psički za seboj plemenite prednike. In ako je ta pogoj izpolnjen, ima aristokratski pes tudi tako življenje, da je njegovih prednikov trikrat dostojno. Štroški njegovega oskrbovanja iznašajo vsako leto od 8000 do 1000 mark. 90 odstotkov amerikanskega naroda zamore to četveronožno gospodo zavidati na njenih dohodkih! Zc od nekdaj jc stvar dobrega tona, da mora psiček imeti tudi posebno postrežbo in kakor prirojcnec ima tudi Eifi ali Einy ali Dulie svojo deklino. Njena dolžnost .ie, da psa okoplje, počeše, da mu očisti zobe, da ga hrani, oblači, da ga pelje vsaki dan na izprehod in ako ji madama posebno zaupa, sine njenega gojenčka celo
masirati. Večinoma poveravajo skrbne dame to opravilo maserju po poklicu. Pasja masaža je postala tekom časa nekaj navadnega; za en dolar za masažo se Piny izgnete, odrgne in otepe prahu in ako čuti pri tem postopanju olajšanje svojih migren, se to nastavlja cele tedne in celo cele mesece. Posebno skrbne gospe seveda nerade gledajo, da bi hodil njihov ljubljenček k maserju v hišo; tedaj pride vešči mož k psičku v hišo in račun tako znatno naraste. Da morajo znameniti psi imeti tudi posebno odgojo, se samoobsebi razume; posebni učitelji so se etablirali, da odgoje male aristo-krate za dostojno, olikano nastopanje, uče jih gracijozno dajati tačko, stati na zadnjih nogah itd., služba pasjih pedagogov ni najslabša, ker ne zaslužijo manj, kakor učitelj glasbe, ki se muči, da za glasbo navdušene mlade domače hčerke seznani s skrivnostmi Baclisa in Bceth-ovena. Po vsem tem torej ni tako čudno, da imajo te znamenite, senzitivne živali živčne bolezni, migrene in muhe, in zato je tudi prišlo v navado, da po strapacah zimskih društvenih sezon, odpošiljajo male četvcronožce za par tednov bodisi v kopališče, bodisi na deželo. V več malih vaseh se nahajajo pasja letovišča, kjer se zamore Finy ali Eifi za 30 do 60 mark na teden v blaženem miru okrepčati po naporih zimskega življenja in zdaj spada k dobremu tonu, da preživi ljubljeni pes pasje dneve ob morju ali na deželi. Najbolj bedaste ekstravagance za pasje kostume se more vsaki dan opazovati, psički z avtomobilskim us-njevim plaščkom in naočniki niso nikaka redkost in Miss Lucie Grace in Lucillc Alger delajo v Arrondalu načrt, da zgradite za svoje dragee »pasjo kolibico« za 100.000 mark.
Ženska, ki 27 let ni izpregovorila besede z moškim, je neka Ivana Karoj, ki je nedavno umrla v Ameriki, v starosti 40 let. Pred 28 leti se je zaročila z nekim moškim. Vse je že bilo pripravljeno za poroko, pri nevesti so svatje čakali ženina, a ni ga bilo od nikoder. Izginil je brez sledu in odtlej ni ničesar več slišala o njem. Prevarana in sramotno zapuščena jc prisegla, da ne izpregovori z nobenim moškim nobene besede več, ter je prisego tudi držala. Še na smrtni postelji je prosila svojo sestro, naj od njenega pogreba odstrani vsakega moškega. Da kaka ženska ni ravno z nobenim moškim govorila nekaj časa, to ni nič izrednega, kajti mnoge ženske so pokazale često izredno energijo, ampak skoro nevero-jetno je, da bi ženska 27 let z nobenim moškim sploh nič ne govorila, če se pomisli, da je nemogoče ustaviti ženski »perpetuuin inobile«.
Najstarejši človek v zadnjih stoletjih. V kavkaškej vasi gubernije Vladikavkaz je umrla mohamedanka Haira Gačalova po osemdnev-nej bolezni v starosti 140 let. Celo svoje življenje ni bila nikoli bolna. Napis na nagrobnem spomeniku pripoveduje, da je zapustila 378 sinov, hčera, vnukov, pravnukov itd.
Strašen orkan. Pretečeni ponedeljek ie nastal v laškem Vidmu in okolici velik orkan, kakoršnega še ne pomnijo tam od najdavnej-ših časov. Posestnika Petra Oliva jc vrgel veter s tako silo v zid, da je obležal brez zavesti v svoji krvi. Neko ženo je vzdignil zračili vrtinec več metrov visoko in ko je padla na zemljo si je razbila glavo ob skali. V teritoriju Hatnbro je veter odtrgal strehe 30 hišam. Ruševine neštevilnih dimnikov leže po cestah. Vinogradi in polja v okrajih Talmasson, Col-leredo in Sclanicco so popolnoma uničena in opustošena. Posebno v Talmassonu je bila nesreča grozna. Ceste so bile izpremenjene v hudournike in smrtno prestrašeni prebivalci so zabarikadirali hišna vrata. Obup med prebivalstvom je nepopisen, ker so skoro vsi izgubili vse svoje imetje.
Mednarodnaizložba v Turinu. Leta 1911. poteče 50 let, odkar je bil Rim oklican za prestolnico združene Italije. Rim bode v proslavo sklenil zgraditi več monumentalnih poslopij. Turin, kot eno najindustrialnejših mest v Gornji Italiji pa priredi svetovno razstavo, za katero je načrt že narejen. Razstava bode pregledno pokazala vso delavnost človeštva. Videlo sc bode človeštvo kot delavec od prvega začetka (zgodovina, varstvo in vzgoja mladine) do mlr.dcništva (ljudske, strokovne šole in delavnice) ter vsa kulturna in industrijska delavnost. Razstava bode obsegala vse, s čimer se človek hrani in oblači, njegovo stanovanje, prometna sredstva, higijeno, šport itd. Izložba se bode nahajala v Valentinskem parku, kjer so bile razstave žc leta 1884., 1898. in 1902. Poslopja bodo pokrivala 200.000 tir' prostora.
Morje v službi dela. Francoski inžener Delver je izdelal načrt, kako bi se dala porabiti plima in oseka kot gonilna sila za industri-alnc naprave. V ta namen naj bi se zgradili ob obali velikanski baseni, ki bi jih vsakih šest ur vsled plime naraslo morje napolnilo, morje pa bi sc napeljalo po strugi ter gonilo z 8.000 konjskimi močmi kolesa in stroje, torej v bistvu isti princip, kot pri vodopadu. Deiver računa stroške na šest milijonov, letni dohodke pa na sedem milijonov mark. Drugi strokovnjaki pa pravijo, da je ta načrt neizvedljiv.
Uzor Sherlocka Holmesa. Stari profesor na vseučilišču v Edinburgti, na katerem je Conan Doyle študiral medicino, jc po trditvi nekega angleškega časop sa uzor Shcrlocka Holmesa, ženijalnega detektiva v znanih povestih. Ta profesor jc imel pravo strast, da jc na isti način kakor Sherlock Holmes iz najmanjših opor delal dalekosežne zaključke in jih z vstrajnim vežbanjem mojstrski izvrševal. Nekega d ne ga je posetil mož v meščanski obleki ter ga jc nadlegoval za denar, namigujoč mu skrivnostno o preteči nevarnosti, pred katero mora bežat'. Drugih pojasnil ni hotel dati profesorju. »Lepo«, jc rekel profesor, »ker imate vi zaupanja vame. bom jaz govoril za vas. Glejte, vi služite ali ste služili pred kratkim kot infanterist v vojašnic', kaj ne?« »Da, gospod. Ali odkod veste vi
to?« »En trenutek. Jaz vem še več. Vi ste desertirali in me prosite za denar, da bi se mogli v inozemstvu varno naseliti. Ali ni tako?« Neznanec je bil popolnoma osupnjen in je že m slil, da je izgubljen; ali profesor ga je pomiril ter mu razložil, kako ga je spoznal kot pešca: najprej po njegovi hoji in potem po njegovem držanju, ker je stal napeto, kakor na vežbalnem trgu. Nadaljni zaključki so bili seveda blizu: vojak, ki se pojavi v meščanski suknji in hoče imeti denarja za beg, ne more biti drugo, kot deserter, ki hoče ubežati zasluženi kazni . . . Take detektivske vaje je stari profesor vedno poudarjal in mladi Conan Doyle se je interesiral za to v največji meri. V duši mu je vedno plavala postava ostroumnega detektiva, čegar uzor je gledal pred seboj v osebi sivolasega učitelja. Ko je naposled pesn ški opisal osebo Sherlock Holmesa, ni imel prej miru, da ie našel založnika svojim delom, ki so imela pozneje tako velik uspeh.
Nova brzovozna lokomotiva. V Ameriki so sestavili lokomotivo za brzovlakc, ki ne potrebuje ne premoga, ne para, ne elektrike, kajti goni j0 stisnjen zrak, ki ima večjo moč nego para sama.
Človek z levjo glavo živi na Ruskem. Ves obraz ima tako obraščen, da ni niti centimeter kože brez las. Prvi pogled nanj napravi popolnoma vtisk, kot bi človek gledal pred seboj levovo glavo. Stariši njegovi so popolnoma normalno razviti. Jako se je zanj zan;-inal rajni slavni učenjak Virchovv.
Čudo med otroci se lahko imenuje neki deček v Avstraliji; visok je 157 cm., čez prsi meri 156 cm., tehta pa 287 funtov. Star je šele 12 let.
Vojaški begunec — ropar. Pred dalj časa je pobegnil od 46. pešpolka v Szegedinu pro-stak Ivan Szelles ter vzel seboj tudi puško in večje število ostrih patron. Od tedaj krade in napada v strah ter grozo celega mesta in okolice. Skrival se je v bližnjem gozdu. 20. t. m. so orožniki obkolili celi gozd ter začeli roparja zasledovati. Našli so Pa spečega v njegovem ležišču, ga uklenili ter odvedli v zapor.
Trgovina s človeškim mesom. Urednik szegedinskega »Fiss Ujsaga« ie ovad I mestni policiji in notranjemu ministrstvu, da je v Szegedinu razvita cela trgovina z deklicami, ki jih prodajajo v Ameriko.
Duh v ogrskih šolah. V Zeli am See so bili trije gojenci ogrskih vojaških šol, eden tia Ludovika, vojaškej akademiji, dva pa iz domobranske kadetne šole v Pečuhu, na mapi-ranju. Vozeč se po jezeru, so strgali s čolna črnožolto zastavo ter jo vrgli v vodo, češ, da se kot Mažari ne morejo voziti pod tem pranorom. Častniki, priče tega značilnega dejanja, so stvar ovadili ogrskemu domobranskemu poveljništvu. ki je vse tri krivce izključilo iz armade.
Velik uspeh!:::::: Nepričakovan učinek!
iooo in iooo dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, Ur. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvattl, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl>0¥
prNIanol
milo brez sode "VI
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manol se dobiva v Skatljah po K I'—, K 2'— v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sgajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548.
(WSJT V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. K o r b a r j u , drožeriji.	568 25—21
Tnhtonnlto brezplačno dopošil atev mojega ilust UlUlCVUJltS cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika »/a nav. velikosti.	611 23
St. 365
srebrna dam-ska remont, gl.8'50
Št 322 ^^^ srebrna moška,
remont- 3*50
Št. 337.
srebrna s sidro 15 kamnov 5«— dvojni plašč 6-50
Št 341, srebrna s sidro dvojni plašč 16 kam-nov, posebno močna 7—9-50
Anton Klffmnnn,
mgvečja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajersko.
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Te5in n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 "50 ?4
Glauna skupščina stranke pravo.
Zagreb, 22. avg.
Gospodarski program.
Dr. Neumann je poročal o gospodarskih načelih stranke prava ter obširno razložil gospodarsko razmerje Hrvatske do Ogrske. — Predlagal je sledeče resolucje:
1.	Hrvatska stranka prava teži za popolno državnopravno sainostalnostjo kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije na polju celokupnega gospodarskega državnega življenja.
2.	Čeprav je Hrvatska stranka prava načelna nasprotnica carinske ločitve med Avstrijo in Ogrsko ter kraljestvom Hrvaško-Sla-vonijo, vendar pr trdi gospodarski ločitvi, ako se istočasno:
a)	prizna kraljevini Hrvaškej, Slavoniji in Dalmaciji popolna državnopravna gospodarska samostalnost;
b)	kraljevini Hrvaškej zopet vtelesi Dalmacija.
3. Dokler ne bodo doseženi cilji, navedeni v točkah 1. in 2., stremila bode Hrvatska stranka prava,
a)	da kraljevina Hrvaška, Slavonija in Dalmacija doseže na podlagi državnopravne samostojnosti upravo in avtonomijo vseh svojih finančnih, gospodarskih, trgovskih in obrtnih zadev;
b)	da se kraljevini Hrvatskej in Slavoniji z državnim temeljnim zakonom zagotovi sorazmerno nalaganje državnih investicij na hrvaškem ozemlju in sorazmerna podpora vseh produktivnih delov narodnega gospodarstva v razmerju, v katerem stoji davčna moč kraljev ne Hrvaške in Slavonije napram davčni moči kraljevine Ogrske;
c)	da kraljevina Hrvatska in Slavonija z ozirom na svojo davčno moč brez ozira na svoje dohodke po kvoti prispeva k skupnim stroškom.
4. Hrvatska stranka prava se bode držala sledečih gospodarsko-političn h načel:
a)	Hrvatsko ozemlje tvori že sedaj posebno gospodarsko, finančno in konsumno skupino;
b)	povzdiga poljedelstva, gospodarstva, mornarstva, obrta in trgovine ter rudarstva;
c)	gradenie in podpiranje tovarn za žganje, sladkor, tobak in raf nerijo petroleja na hrvaškem ozemlju;
d)	pravična ureditev železniške, trgovske in tarifne politike;
e)	progresivni davek, znižanje zemljiškega davka, hišnonajemn nskega davka in vojaške takse;
f)	oproščenje davka od dohodkov, ki so neobhodno potrebni za preživljenje družine;
g)	oproščenje davka od kuhanja slivovke in žganja za domačo potrebo;
h)	dajanje posojil za sajenje tobaka. Kupovanje tobaka po domačih poverjenikih. Olajšanje za sajenje tobaka za domačo potrebo.
Na shod je prišlo več brzojavnih pozdravov, med njimi tudi od dr. Kreka in državnega poslanca Demšarja. Dr. Krekova brzojavka jc bila sprejeta z velikanskim navdušenjem.
Govor dr. Benkovičev.
Dr. Benkovič, burno aklamiran, pozdravi^ skupščinarje v imenu »Slovenskega kluba«' (viharni živio-klici), tore.i v imenu ogromne večine slovenskega ljudstva ter jim želi po-polen uspeh pri njihovih posvetovanjih in sklepih. Glede na stališče »Slovenskega kluba« nasproti hrvaškemu vprašanju se govornik sklicuje na govor dr. Krekov, s katerim se on in celi klub popolnoma identifikuje. Nazore, ki so tam izraženi, bo klub vsigdar z največjo energijo zastopal, posebno pa pri sklepanju avstr jsko-ogrske nagodbe branil ustavno stališče hrvaškega naroda brezobzirno in ramo ob rami z zastopniki hrvaškega naroda iz Istre in Dalmacije. (Viharno odobravanje.) — Hrvaško vprašanje v svojem sedanjem stadiju je tudi življenjsko vprašanje za Slovence. Kar se tiče notranjih strankarskih razmer v Hrvatski, izjavlja govornik, da je stališče njegove stranke seveda to, da se vanje nc vmešava. Vkljub temu pa vidi on v stranki prava glavno zavetišče za obrambo hrvaških pravic, kar pove že ime stranke. Govornik želi. da bi Hrvatje našli kmalu tako stališče, iz katerega bodo lažje branili interese ljudstva kakor dozdaj, cilj pa mora ostati vedno isti: pol tično in gospodarsko čisto neodvisna Hrvaška skupno s slovenskimi zemljami, kajti le v tem okviru in v tej zvezi bodo Hrvatje najlažje dosegli svoje ideale. (Viharno odobravanje.) Končno pozdravlja govornik skupščino kot najbližji sosed Hrvatske, zastopnik volivnega okraja brežiškega in v imenu štajer-sko-kranjskega Posavia, kjer jc slovensko-hrvaško zajedniško čustvovanje pognalo globoke korenike vsled zgodovinskih skupnih dogodkov: bitke pri Sisku, kmečkega punta itd. in vsled neprestanega medsebojnega soc:alnc-ga stika. (Živahne aklamacije.) Govornik želi, da bi se ta čut solidarnosti vedno bolj in več gojil ter negoval, kar bo on od svoje strani z vsemi s lami podpiral. Da njegova želja ni prazna prevara, dokazujejo zadnji veliki izleti Hrvatov čez mejo, na drugi strani pa gra-vitiranje slovenskih sosedov proti Zagrebu. (Viharno pr trjevanjc.) Govornik konča z željo, da bi jugoslovanska misel mogočno vzrastla in napredovala.
Govornika med viharnimi živio-klici vzdignejo na rame. Ves vel ki avditorij je bil od te prisrčne ovacijc navdušen in prevzet. Videlo se je, da je zborovavcem nad vse drago prijateljstvo slovenskega državnozborskega kluba.
Prišel je na skupščino tudi državni poslanec dr. Hočevar iz Krškega, ki »e bil istotako
toplo pozdravljen od predsednika Ln zboro-
vavcev.
Potem so se razpravljale razne strankarske zadeve, zlasti gospodarski program, razmerje do kmečkega in delavskega stanu itd.
Versko stališče stranke prava.
Glede verskega stališča je sklenila stranka prava sledeče:
Stranka prava dovoljuje vsakemu svojemu članu popolno svobodo vesti, ali samo dotlej, dokler se javno ne pregreši zoper vrhovno njeno načelo, da je gojenje pravega verskega čuta in na tem temelju osnovane javne nravnosti temeljni pogoj za osvobojenje in ujedinjenje hrvatskega naroda. Poleg tega ima stranka vso svojo pozornost posvetiti temu, da se njeni člani nauče ne samo čuvati in negovati verske svetinje svoje konfesije, ampak tudi spoštovati in ljubiti one svoje drugo-ve, ki se prištevajo drugi veri.
Smatramo potrebnim, da se v sporazumu med cerkvijo in državo zakonito uredi patro-natno vprašanje in duhovske plače.
Resolucija je bila sprejeta. Hribar in dr. Novak sta bila s k slim obrazom navzoča. Bila sta v svetu, v katerega ne spadata, to sta čutila sama, in — drugi tudi!
Dr Bauer je poročal, da osnuje stranka svojo tiskarno, za katero je treba 00.000 kron. Polovico je že nabral, priporoča, da navzoči skrbe, da se dobi potrebna vsota.
Ko ie bil dnevni red izčrpan, se je pred-sedn k dr. Bauer pri komerzu zahvalil zborovavcem, zlasti Slovencem, ter s tem zaključil skupščino.
Pa s tem ni bil zadovoljen dr Novak, ki je mislil, da bo vsaj pri komerzu prišel tudi on s svojo modrostjo na vrsto. Oglasil se je v imenu I beralne stranke ljubljanske. Ze ta nastop je bil navzočim neljub, a naravnost ugovarjali so mu. ko je z nečuveno ignoranco naglašal, da je topot prvič, da sc Slovenci udeležujejo zborovanja politične stranke hrvaške. Glasno so niu Hrvatje ugovarjali, da to ui res, da jc premlad, da bi to vedel.
Dr. Novak res ne ve, da jc pred dvanajstim1 leti se katoliško-narodna stranka prvič oficielno udeležila zborovanja stranke prava na Trsatu po gg. Kalanu. dr. Kreku in dr. Brejcu, in potem so še večkrat Slovenci prihiteli na zborovanja Hrvatov. Zato so imeli prav oni, ki so dejali med njegovim govorom: »Šuti, liberalče!«
Pa vtis tega netaktnega in nerodnega nastopa je izbrisala prosta zabava, ki se je nato razvila ob sviranju vojaške godbe.
Glasovi o skupščini.
Budimpešta, 23. avgusta. »Pester Lloyd« se v uvodnem članku pod naslovom »Hrvaške zadeve« bavi s shodom hrvaške stranke prava ter imenuje njega zahteve pretirane. Najbolj značilno se »P. L.« zdi, da so uprizoritelji glavne skupščine stranke prava poslanci, ki so pred par meseci še zagovarjali hrvaško-mažarsko bratstvo in zvezo. »P. L.« upa. da bodo »kričači« utihnili, in to tem preje, čimbolj vpijejo. — »Budapest«, glasilo neodvisne stranke, prinaša pod naslovom: »Croa-tia irrdcnta« skrajno predrzen članek o skupščini ter zasmehuje poslanca Zagorca, češ, kako bo 011 neki izvedel ločitev Hrvaške od Ogrske. »Neues Pester Journal« piše pod naslovom »Hrvaški spor«, da na Hrvaškem stvari od dne do dne postajajo bolj zapletene. Glavni čili skupščine stranke prava je č;sto izrecno ločitev od Ogrske. Brez dvoma .ie, da spričo takega položaja ban na Hrvaškem ne bo našel vlade. Značilno da je tudi. da so se zborovanja udeležili tudi slovenski poslanci ;z Avstrije.
»Hrvatstvo« pa pravi: Skupščina stranke prava je dala vodstvu pooblaščenje, da lahko vodi dalje nagodbeno politiko in da ostane »regierungsfahig« - in zdaj ostaja samo odprto vprašanje: Kako se bo razvilo razmerje tned banom, koalicijo in madjaroni? Na sredi stoji kot velika zapreka - pragmatika. Kakor se čuje, jc pragmatika sankcionirana, in s tem je ves položaj zmeden.«
Tržne vesti.
24. avgusta.
Kakor je prej vladala huda vročina, tako je nastopilo nepričakovano hitro hladno vreme, v mnogih krajih z deževjem. Počastil nas pa ni samo hlad, prinesel nam je tudi višje svetovne cene žit. Amerika utemeljuje oficielno višje ccne z mrazom, ki je pritisnil v Kanadi. V Nemčiji imajo slabo vreme in zato so tudi tukaj ccne po 2—3 mark poskočile. Naša tržišča sicer niso takoj zaigrala na višje tujezemske beležbe, ker so mlini vsled reduci-ranega obrata neznatni kupci, kar jako pritiska na trg. A vsled stalne višje tujine so se dvignile tudi pri nas cene. Čudni položaj vlada danes. Sedaj, ko je b;la kupčija navadno najbolj živahna, vlada danes čuden mir. Konzum in kupčija na noben način nočeta dovoliti današnjih visokih cen in se kupi le najpotrebnejše. Zategadelj promet spi. Cene so tedaj le enostranske in se nc opirajo na resnični promet. Konzum pričakuje, da se današnje cene ne bodo držale in da bodo padle. Če se to zgodi, nam bo pokazala bodočnost, ker sklepati sc nc da nič. Omeniti lc hočemo, da svetuje nek agrarni l;st kmetovalcem, da naj se požurijo z mlatitvijo, da spravijo zrnje prej ko mogoče na trg. Današnje cene nudijo lep dobiček in še dalje čakati s prodajo, je preveč riskirano. Kakor pravijo uradna poro-č la, ima Avstrija srednje dobro letino, cene visoke. Ogrska je seveda letos veliko manj pridelala kot lansko leto. vendar še znaša pšenica čez 32 mil. met. stotnv. Kakor smo
že omenili, je promet jako neznaten. Tudi ter-minska kupčija je brez kupcev. Konec tedna nam zopet prinaša nižje svetovne cene n to je začelo vplivati tudi na naš trg, da je postala tendenca mlačneiša.
P š e n i c a je brez kupcev, kupi se le najpotrebnejše. Ponudbe skromne, tendenca vztrajajoča. Z južne železnice 11—11-30. Oktober 11-40—42, april 1170/74.
R ž stalna, oktober nekoliko ojačil. Ogrska 9-30--9-60. avstrijske 920—9 50. Oktober 9-50/52.
Oves je sicer brez konzunia. Počet-kom tedna so bile cene trajne, konec je nekoliko omajan. Oves jc dal dobro letino. Sred-nii 8-40 8'80. Oktober 808/10.
Turšica se je začela majati in popuščati. Kaže se, da bomo imeli nad vse dobro letino. Ogrska 7 10—7 30, Cinkvantin 770 do S, . September 67778, maj 1908 6-68/69.
Mok a. Združeni niokarji so potisnili detajlne cene mlinskim izdelkom na jako visoko stop njo in marsikatera naša gospodinja se z bridkostjo spominja, da je še pred kratkim tisto moko dobila za dobrih 30% ceneje. Oglejmo si pa, kaj da dela trg na debelo. Tudi tukaj vlada velika draginja, zato pa kupci nočejo seči po blagu. Mlini natirajo izdelke pod pariteto zrnja, ali kupcev le ni, ker ti čakajo, da mora cena pasti, posebno finim vrstam. Zato so letos mlini primorani, da delajo z jako reduciranim obratom, kar še ni bilo nikoli kratko po žetvi. Vselej so mlini kratko po žetvi delali z vso paro. ker so do-važali najlažje in največ surovin in jc šla moka hitro 'zpod rok. Vse čaka na izpremembe. eni navzdol, drugi navzgor, toraj čakajmo še mi, morda bomo še res letos jedli ceneji kruh. Promet obsega le nižje vrste pšenične moke. Ržena moka ima živahni promet in dosega višie cene.
O t rob i so jako visoki, vendar se nujno zahtevajo za takoj in za pozneje.
Svinjska mast. Vkljub veliki množini svijine, klub ameriškemu importu, ogrsko blago ne odneha, ampak zahteva visoke cene.
Kava. Cene so se nekoliko znižale, konzum izboljšal.
Hmelj. Rastlina se je dobro razvila, promet neznaten.
Špirit ie nastopil z višjimi cenami in kakor kaže. bomo prišli v novo kampanjo z visok nii cenami.
Sladkor. Za september sc ic liberi-ralo 6X kontingenta, cene so ostale neizpre-menjene.
D e t e I j 11 o s e 111 e. Kupčija s tem predmetom je jako slaba. Inkamat popolnoma brez konzuma. Rdeča deteljica se kupuje nekoliko za jesen.
Kože. Situacija je jako mlačna, vsled tega se prodajalci nc upajo na trg z blagom. Tržne cene nižje kakor navadno v tem času. Konzum v vseh vrstah majhen.
Z i v i 11 a. (Dunajski trg.) Ta teden je bil zopet slab za lastnike živine, ker dovedli so veliko živine in vsled tega so cene znatno padle. Posebno Hrvatska 111 Slavonija je poslala precej več živine. Cene je pa potlačilo tudi dejstvo, da se je znatno manj kupilo za letovišča in provinco. Voli so izgubili do 4 krone. Rejenih svinj se je dovedlo jako vel;ko in so se tudi lahko prodale. Vkljub velikemu dovozu so ccne le neznatno izgubile. Suhe svinje so pa v ceni hipoma poskočile do 4 vin. kg, ker se je dovedlo premalo živine.
VII. MEDNARODNI SOCIALNODEMOKRA-
ŠKI KONGRES V STUTTGARTU.
VViirtemberška vlada izgnala delegata Ouelcha.
Stuttgart, 23. avgusta. Angleški delegat Ouelch se odlikuje po velikem radikal-stvu. Napadal je med drugim sodruga Mac-donalda, ki je predlagal, naj sc angleška »La-bour Party« sprejme v iriternac:onalno zvezo, češ, da ta organizacija ne stoji na stališču razrednega boja. Pri kolonialni debati jc imenoval zastopnike velevlasti na haaški mirovni konferenci tatove in morivce. Predsednik Sin-ger je nato sejo prekinil in od Ouelcha zahteval. naj pojasni, kaj je misl I s tem povedati. Pri zopetni otvoritvi seje jc Singcr dejal, da ie Ouelch z izrazom tatovi iu morivci hotel zgolj označiti kapitalistične interese, zastopane v Haagu. Zastopnik uiirtemberške vlade je Ouelchove besede ostro obsojal. Ouelch je nato izjavil, da pomeni beseda »Thieves supper«, katero jc rabil, skupščino tatov, da .ie torej hotel s tem označiti vse zastopnike kapitalistični interesov, zbrane v Haagu, ni pa iinel namena žaliti posameznikov. Nato pa je vviirtemberško ministrstvo potom mestne oblasti izdalo naredbo, ki pravi, da izjava gospoda Harry Ouelcha ni zadostna in da njegove žaljive besede proti zastopnikom velevlasti v Haagu nasprotujejo pogojem, pod katerimi je vviirtcmberška vlada dovolila, da se kongres snide. Zato mora gospod Harry Ouelch v teku 10 dni zapustiti kraljestvo wtirtemberško. Ako pred 7. uro nc zapusti dežele, ga izženeio.
S t u 11 g a r t, 23. avgusta. Ouelch je zapustil Stuttgart ob 6. zjutraj. Mnogo delegatov ga je spremilo na kolodvor in mu prirejalo ovacijc. Angleži so njegov sedež v dvorani posuli s cvetjem. Predsednik S nger je proti izgonu protestiral in naznanil, da sc bo v državnem zboru vložila zaraditega interpelacija. Angleži ne bodo iz postopanja vviir-tetnbcrške vlade izvajali nobenih konsekvcnc.
Stuttgart, 23. avgusta. Kongres se je danes dopoludne bavil z vprašanjem o razmerju med strokovnimi organizacijami in stranko. Beer <? Avstrije utemeljuje resolu-
cijo, ki povdarja, da mora boj strokovnih organizacij biti prešinjen od socialistovskega duha, stranka pa da je dolžna strokovne organizacije pr njihovem boju za izboljšanje socialnega položaja delavstva podpirati.
Mak) narejenega.
Stuttgart, 23. avgusta. Kongres bo moral svoje zasedanje podaljšati, ker izmed petih problemov, postavljenih na dnevni red, so rešili komaj dva: Žensko volivno pravico in kolonialno vprašanje. Slednje je šlo skozi s 127 proti 100 glasovom — o edinosti torej ni prav nobenega govora.
Italijanski social'sti proti antlmiiitarizmu. Avstrija n Hal ja.
Stuttgart, 23. avgusta. Andrea Costa je izjavil v sekciji, ki sc bavi z vojaškim vprašanjem, da italijanski socialisti niso ravno bogvekakšni patrijoti, da pa niso voljni z anti-militaristično propagando staviti v nevarnost narodno edinstvo italijansko, katerega so si priborili s toliko krvjo. Izjavil je tudi, da bodo italijanski in avstrijski proletarci delali na to, da ne izbruhne med Avstrijo in Italijo kak konflikt, ki bi neizmerno škodoval dobrob ti obeh držav. (Veliko odobravanje.)
Francoski socialrsti proti Briaudu.
Stuttgart, 23. avgusta. Francoski delegati so skleirli, da sc ne pustijo na kongres francoski neodvisni socialisti, katerih voditelji so Briand, Viviani (delavski minister) in Mil-Icrand ( sedaj kandidat za ministrstvo).
RAZBIT MLADOČEŠKI SHOD V PRAGI.
Na Kralovih Vinogradih je imel volivni shod bivši državni poslanec Karbus, ki kandidira kot I beralen mladočeh. Prišel ga jc priporočat celo načelnik češkega narodnega sveta drž. posl. dr. Herold. A na shodu se je mladočeška politika tako ostro kritizirala od opozicije, da ie nastal velikanski ropot, opeto-vano sc jc moralo zborovanje prekinit', slednjič so se razšli brez pravega rezultata.
AERENTHAL TITTONI. Politični pomen.
D u 11 a .i, 23. avg. O sestanku med italijanskim ministrom za zunanje zadeve Tittonijem in baronom Aerenthalom na Severniku ste se izdali za poloficiozni, avtentični noti:
»Pol. Korr.« poroča nekako sledeče: Sestanek na Severniku ni izpopolnitev sestanka v Desiu, kajti v Dcsiu sc je Joseglo glede na smer avstrijske in italijanske politike popolno sporazumljenje. Sestanek na Severniku in av-dijenca Tittonijeva pri cesarju v Ischlu bo lc zapečatila, kar se jc že v Desiu iu Racconigiju doseglo. Tittoni in Aerenthal pa na Severniku tudi pravzaprav nc morete glede na internacionalno politiko nič novega skleniti, kajti ni ihoč izpopolniti, kar sc jc v tem oziru doseglo na sestankih v Svinemunde, Wilhelmshohe in v Ischlu. Ti sestanki skupno s sestankom med Clemenccaujem in kraljem Edvardom angleškim v Marianskih Lažnih zagotavljajo svetovni mir v polni meri. Sestanek na Severniku je sklepni akord v tem sorazmernem in edinstvenem soglasju med velevlastmi, v prvi vrsti pa jc ponovni dokaz prisrčnega prijateljstva med Avstrijo in Italijo.
Italijansko časopisje objavlja sledečo noto: Soglasje med Avstrijo in Angleško, dokumentirano na sestanku med Francom Jožefom in Edvardom angleškim v Ischlu dokazuje: I. da so bile zveze Italije z Angleško vedno korektne, kajti drugače nc bi bila Avstrija z Angleško edina, 2. da sta Avstrija in Italija glede na balkansko vprašanje čisto v soglasju kajti drugače bi tudi soglasje med Avstrijo in Angleško v tem oziru ne bilo mogoče, 3. da je internacionalni položaj povoljen in da ni nobenega povoda vznemirjati se.
VELEIZDAJSKA AFERA V ČRNI GORI.
D u 11 a j. J3. avgusta. »\Viencr Allgcme1-ue Zeitung« poroča iz Kotora: Dozdaj so v Črni gori zaprli žc pet članov bivše večine skupščine in 18 častnikov. Baie namerava knez Nikolaj sist;rati ustavo, katero jc leta 1905 podelil svojemu narodu, ker sc jc prepričal, da ustava Črnogorcem le škoduje. Veliko nezadovoljstvo vlada na črnogorskem dvoru proti srbskemu prestolonasledniku, ki podpira veiesrbsko veleizdajsko gibanje v Črni gori.
OGRSKA. Kriza v koaliciji.
D u n a j, 23. avgusta. Gotovo dejstvo je, da v najkrajšem času izstopi iz ogrske koaTi-cije Ljudska stranka, in sicer vsled spora med njo in Neodvisno stranko radi vprašanja vo-livne reforme. Ljudska stranka se ic zavzela za reformo v smislu splošne volivne pravice, zlasti njen član kanonik Gicssvvcin, ki ustanavlja povsod krščanskosocialna društva. -Spor se .ie še poostril, ker je član Ljudske stra-kc, Nikolaj Zborav, v »Alkotmanyju« priobčil oster članek proti Neodvisni stranki, na katerem 11111 jc podpredsednik ogrske zbornice in član Ljudske stranke Rakovszky častital. Košu to vo glasilo »Magyar Orszag« nc pripisuje izstopu Ljudske stranke velike važnosti. Do krize v ministrstvu radi tega nc pride, ker krona ne bode dovolila, da kabinet odstopi preje, nego je izpolnil obljube, ki jih je storil v pogodbi s krono.
Rutminski protest pri cesarju.
Budi m p e š t a , 23. avg. Vodstvo ru-munske narodne stranke se je pritožilo brzojavno cesarjevi kabinetni pisarni, ker notranji minister navzlic ponovnim pritožbam ničesar ne ukrene proti nasilju upravnih uradnikov iu orožništva napram Rumunom. Vodstvo prosi cesarja, naj opomni Andrassyja, da se drži zakonov.
Odmev krvavih volitev v Nagy-Karoiyju.
Budimpešta, 23. avg. »Aikotmauy« piše, da bo Ljudska stranka z ozirom na volitve v Nagy-Karolyju na vsak način spravila na površje kabinetno vprašanje, kajti prizori pri teh volitvah presegajo glede nasilja celo volitve pod T iszo in Banffyjem.
Ogrski pai imein.
Budimpešta, 23. avg. Ogrski parlament bo imel 10. oktobra formalno sejo, v nekaterih dneh na to zaključi staro zasedanje iu začne novo, v katerem se bodo začela noto-rična dela. Minister za notranje stvari bo takoj v prvih sejali predložil zakonski načrt o ustavnih garancijah, ki so dobile že cesarjevo predsatikcijo (?!). Nato prideta na vrsto nagodba in proračun za leto 1908.
Pontiloščenja.
Budi ni p e š t a , 23. avg. Cesar je pomi-lostil 264 oseb, ki so bile kaznovane radi zadnjega kmečkega upora.
MAROKO.
Važni preobrat v maroškem vprašanju.
Dejstvo, da je ljudstvo oklicalo svojim vladarjem brata sedanjega sultana, guvernerja v Marokešu, Abdula Hafida, ima večji pomen kot navadna vstaja proti sedanjemu sultanu. Ce se namreč sultanu ne posreči vreči svojega tekmeca, je izgubil velik del svoje oblasti in \ sled tega je pa tudi izgubljena podlaga pogodbe v Algecirasu: njegova suvereniteta. Pogodba bi torej izgubila vsak pomen, ker bi bil glavni kompaciscent, maroški sultan, ilu-zoričen. V tem položaju bi mogla vsaka inte-resirana velevlast poslati na maroško obalo poljubno število vojnih ladij v varstvo svojih podanikov. Toda samo obstreljevanje obrežnih mest bi ne imelo zaželjenega vspeha, ka.iti glavna moč sovražnikova, njegova konjenica in pehota, ki se rekrutira iz notranjosti dežele, bi bila šc vedno cela in močna dovolj, da nadaljuje klanje tujcev. Zagotovitev svetovnih tržišč za svoje izdelke smatra vsaka vlast kot predpogoj za prospeh svoje trgovine iu industrije, in kjer si jih je že pridobila, tudi njihovo ohranitev, zato bi bile ekspedicije v notranjost Maroške neizogibno potrebne. Teh pa se vsaka velevlast boji in izogiba kolikor more, kajti tridesetletna pacifikacija Alžirja je dovolj po-učljiva primera. Posledica tega bi bila, da bi velevlasti izročile vso akcijo Francoskej, ki ima največ interesov in tudi sredstva — akli-matizirano vojaštvo, ki izborilo pozna teren in razmere v deželi — da doseže svoj namen. Mednarodni spori bi bili na ta način najkrajšim potem odstranjeni. Francozi bi zadušili vstajo, uredili upravo, za plačilo pa razvili na sultanovi palači v Fesu francosko trobojnico. Maroško bi doletela usoda Alžirja. Nekako čudno vpliva na javnost hladnokrvnost francoske vlade. General Drude ima le toliko vojaštva, da more odbijati napade vstajnikov pred Casablanco, pred njegovim malim taborom pa vre v državi čedalje hujše, v njegovi navzočnosti se pripravlja v deželi preobrat — a vlada mu nc pošlje pomoči. Tistih 800 strelcev, ki so iz Orana dospeli v Casablanco, bodo pač le v toliko pomagali Drudeju, da sc mu ni bati poraza. Meitem pa Clemenceau mirno biva v Karlovih varih, hoče obiskati Monakovo. Pomemben je bil le njegov sestanek s kraljem Edvardom. Toda brez vzroka tako ravnanje Clemcnceaua ni bilo. Dasiravno jc francoska vlada oficielno razglašala, da ne mara osvojiti Maroške, bila je to njena skrivna želja, ln da lažje doseže svoj namen, je čakala ugodnega trenotka, ko bo prisiljena poseči vmes, vedoč, da jej druge velevlasti ne bodo hotele delati neprilik in da bodo hočeš nočeš morale se sprijazniti z okupacijo Maroške od francoske strani, ko bode že skoro izvršena in se ne bode dala več preprečiti. To so zaključki, ki sc logično vsiljujejo ob pretresanju ravnanja francoske vlade. Clemenceau je pokazal, da zna dobro računati in še bolje molčati ter čakati.
Položaj pred Casablanco.
Pariz, 23. avgusta. Domačini skoro vsako noč poizkušajo vdreti v mesto. Preje so to hoteli doseči s predori v zidu, ko pa to ni šlo, hoteli so preplezati v temi zidovje, a njih namen so preprečili metalci svetlobe z ladij. Vojno ministrstvo je sklenilo, poslati takoj na bojišče zrakoplovni oddelek s šestimi zrakoplovi.
Rajzulijeva zmaga.
London. 23. avgusta. Kot sc glase poročila iz Alkasarja. je redna vojska napadla dne 19. t. m. Rajzulijeve čete, toda bila odbita in se v neredu umaknila. Najbrže je tudi to dejstvo povzročilo, da Evropejci vedno hitrejše zapuščajo notranjost in beže v obrežna mesta, po vesteh iz Tangerja od 22. t. m. so namreč vsi Evropejci zapustili Fes. Nemška ladja »Admiral« je izkrcala v Marsilji 30 beguncev, Francozov, Špancev in Židov iz Tangerja.
Francoska in Španska.
Pariz, 23. avgusta. Med Francosko in Špansko ni nobenega nesoglasja glede pohoda v notranjost, ker Francoska dosledno deluje po dogovru s Špansko in ni izpremenila svojega sklepa, da nc priredi nikakega pohoda.
Nemška v maroškei zadevi.
Bero lin, 23. avgusta. »Kreuzzeitung« poroča, da se utegne v najkrajšem času kaka nemška bojna ladja na svojih službenih potili ustaviti v Tangerju.
Nove francoske bojne ladie v Maroku.
Pariz, 23. avgusta. »Petit Journal« poroča, da sta križarka »i.alard« in torpedni ru-šilec »Dard« dobila povelje, odpluti v Maroko.
RUSIJA.
Ropi in pogromi.
V Tomašpolti pri Kišinevu so kmetje ubili enega juda in več judovskih trgovin razdjali.
— V Sestrevcu so roparji napadli vlak. ubili več potnikov ter oropali 14.000 rubljev in naposled ušli.
UPORNI VOJAKI V SIBIRIJI.
P e t c r b u r g, 23. avgusta. Med četami vzhodnosibirskega armadnega zbora je izbruhnil upor. Med upornimi in zvestimi voj-ščaki je prišlo do boja. Od upornikov je ustreljenih 18 mož, 35 pa ranjenih. Potem sc je pa uprla še druga četa, ki je vdrla v zapore in kaznjence osvobodila. Uporniki so zbežali čez meio na kitajsko ozemlje. Poveljnik armadr nega zl>ora poroča carju, da čet ne more več ukrotiti.
Dnevne novice.
+ Boje se luči in resnice. »Velikanski uspeh« je dosegla liberalna stranka — tako smo z začudenjem čitali v »Narodu«, ki je napisal o tem uspehu cel uvodni članek. Ker mi kot vestni časnikarji beležimo vse uspehe, tembolj če so velikanski, smo b li res radovedni, o čem obstoji ta veliki uspeh. »Narod« pravi, da so liberalci dosegli uspeh s tem, ker so preprečili, da bi to jesen zboroval kranjski deželni zbor. Poglejte, kako smo močni, kolik vpliv imamo na Dunaju — se ba-hajo zdaj preprečili smo zborovanje kranjskega deželnega zbora. Šusteršič in Krek sta hotela imeti kranjski deželni zbor — mi ga pa n smo hoteli — glejte, kako smo zmagali! Nam pa ni nič o tem znano, da bi bil kdo S. L. S. moledoval in prosil, kakor pripoveduje »Narod«, ravno nasprotno, S. L. S., ki ve, da so liberalci razbili iz osebn h koristo-lovnih razlogov kranjski deželni zbor, lahko mirno čaka, ker kazen za ta politični zločin mora pasti z vso težo na one, ki so ga uči-nili. Liberalci na Kranjskem igrajo proti slovenskemu ljudstvu isto (Tdo vlogo, kakor Nemci na Češkem proti češkemu narodu, ki so tudi hoteli preprečit1 zborovanje češkega deželnega zbora, da bi se ognili volivni reformi, a deželni odbor je z večino glasov odločil za sklicanje deželnega zbora. V kranjskem deželnem odboru pa mamo slovensko-nemško liberalno večino. Značilno je pa, kako utemeljujejo liberalci to svojo »zmago«. Naravnost pravijo, da so zato proti sklicevanju deželnega zbora, ker bi Šusteršič in Krek »s svojimi govori z govorniške tribune deželnega zbora grmela, da bi razburjala volivce IX) deželi; potrebovala sta vihravih sej in hrupnih debat, da bi maso razgrela in razvnela za prihodnje volitve«. Torej edino zato sc liberalci tako boje deželnega zbora, da ne bi slišali resničnih besed, ki bi razkrinkale vso hinavščino, s katero preprečujejo liberalci volivno reformo za deželni zbor in vsako plodo-nosno delovanje. To priznanje govori dovolj jasno. Cenili se pa bojite stopiti poslancem S. L. S. pred oči, čemu bežite pred javno razpravo o volivni reformi? Kakor krti se skrivate v temine in se ne upate pri svetlem dnevu stopiti na bojno polje, ker imate slabo vest in trepetate pred vsakom, ki bi vam potegnil hinavsko krinko z obraza! Samo v »Narodu« razširjate izmišljene laži, a bojite sc vsake javne razprave. Tako laž je v isti številki »Narod« zopet pogrel, ko trdi, da je S L. S. za-branila spomladi zborovanje kranjskega deželnega zbora. Očividno v »Narodu« dnevni novičar nc ve, kaj laže člankar. Kajti v uvodnem članku p še »Narod«, da jc S. L. S. moledovala, da bi bil deželni zbor sklican, in slavi liberalce, češ, da so to preprečili, v dnevnih novicah pa kliče ogenj in žveplo nad kler -kalce, češ: »Samo zaradi klerikalcev se^deželni zbor ni sklical.« Prihodnjič, liberalni sleparji. se vsaj domeirte, kako boste lagali, da ne bodo laži v dnevnih novicah pobijale laži v uvodnem članku, .le pač sramota, da more taka stranka sploh šc igrati katero politično vlogo!
-t- Sram jih je svobodomiseistva. Nedavno je »Slovenski Narod«, da napravi reklamo za kongres atentatorjev na človeško življenje in imetje v Pragi, objavil njega program, kjer pravi, da so »misteriji, čudeži in razna pobožna razodetja zgolj laž, sleparija in goljufija.« Mi smo to z vso ponižno nepristranostjo, ki smo ;c zmožni, ponatisnili, v dobri veri, da bo »Slovenski Narod« s tem zadovoljen. Pa zgod lo se je nasprotno. List, ki je še nedavno sramotil čudeže, v člankih in podlistkih neprestano izvaja, da ic krščansko razodetje goljufija in potvara duhovnikov, označil komaj pred dvema dnevoma katoliško vero kot versko blaznost, pred nekaj leti celo pisal, da ie raz-odenje glede Matere božje neumnost, ta.rl v svojih podlistkih Boga. delal propagando za prismojeno ekscelenco Haeckla, ta list se sedaj zgraža, ker smo mi pribili. da je pisal, da so »misteriji, čudeži in razna nabožna razodetja zgolj laž, sleparija in goljufija«« To, pravi »Narod«, da se ne dotika krščanstva! Proti komu se pa neki borite? Mar proti Aškerčevemu budističnemu razodetju, ali pa proti čudežem Apollonija iz Tyane, ali pa proti misterijem framasonske lože? Nadalje pravi *>Narod« mi se nismo izrekli proti Božjemu razodetju, čudežem in misterijem, ampak smo le navedli, kaj pravi »Svobodna Misel«, oziroma njen zastopnik Lenart Lotrič iz Železnikov. Medtem pa »Slovenski Narod« bobna skupaj ljudi za kongres framasonov, katerih glavno načelo ic razgnati Avstrijo in katoliške Habsburžane! »Slovenski Narod« je zdaj kar čez noč postal pobožen, priznava čudeže, časti misterije in moli nabožna razodetja. Zavil jo je za Ivanom Hribarjem, ki kot krščanski demokrat zdaj veruje v čudeže in misterije. Šel ie zdai v Zagreb na skupščino hrvaške stranke prava ter sedi med čestitimi duhovni mi brati frančiškani i/, Bosne. Z Novakom se vnemata zda.i v Zagrebu za krščansko vero in šolo iu mažeta Hrvate. Včerajšnja izjava v
»Narodu« je tudi namenjena za brate Hrvate, da jih uveri o veri Hribarjevi v čudeže in skrivna, razodetja. Vprašanje je le, kako dolgo bodo Hrvati verjeli v inisterij Hr barjeve iz-preobrnitve. Kajti takoj druga notica »Narodova« sramoti na način, ki so ga zmožni le falotje, kakoršni se bodo' iz vseh delov sveta zbral: v Pragi, evharistični shod in sv. Rešuje Telo, v podlistku pa napada krščansko moralo in nauk o posmrtnem življenju. Taki huligani naj gredo rajši na galere, na katerih je edino mesto zanje, mesto da bi varali javnost, da verujejo v krščansko razodetje.
+ Hribar med velečastitimi gospodi. V Zagrebu na skupščini stranke prava jc Hribar pobožno sedel med velečastitimi gospodi iz Slavonije, se je globoko klanjal profesorju bogoslovja dr. Bauerju, ponižno poslušal krščanskega socialca Zagorca, sprejel s skesanim srcem strankino izjavo, da se bo ustavljala vsem nakanam, ki hočejo razdreti cerkvene ustanove, in tako ga je navdušila navzočnost talarjev in kut, da jih je ginljivo pozdravil v svetem božjem imenu. Ravno takrat je pa njegov list »Narod« pozdravil evharistični shod v Ljubljani s sledečo lopovščino: »Evharistični shod za ljubljansko škofijo se je otvoril danes in zato je koj zjutraj legla nad Ljubljano neprodorna megla. Ker nič ne damo na slučaje, smo preverjeni, da jc izpuhtela iz glav Prečastitih, Vclečastitih in Ogistitih Gospodov in se koncentrirala nad njihovim taboriščem v viden znak nevidne milosti božje. Nekdaj so nad zbranimi apostoli plavali jeziki, v glavi pa jim je ostal duh, zdaj pa je iz Njihovih glav spuhtel ves megleni duh in ostali so jim le jeziki. Prav posebno gosta megla jc visela nad škofijskim poslopjem.« — Potem se pa norčuje iz govorov o evhari-stičnem češčeniu. Tako Hribar v Zagrebu in v Ljubljani. Liberalci, ki vas je še kaj sram, povejte, kako ime zasluži taka politika in človek, ki jo uganja! Da, v Zagrebu se mu da še kak velečastiti zavarovati, v Ljubljani pa ne več!
4 Za deželnozborske volitve so liberalci že pripravljajo. Ker sc na kmetih po zadnjih izkušnjah ne upajo več nastopiti pod liberalnim imenom, bodo šarili po stari navadi z »neodvisnimi« kandidaturami. Dozdaj so liberalni kandidatje določeni: Za kočevsko-ribniško-velikološki okraj Fran Rus iz Travnika, ki je že začel prirejati shode in ima v ta namen podružnico svoje posojilnice tudi v Osilnici; za krško-trebanjsko-žužemberški okraj Fr. Goni-bač; za ljubljansko okolico Zirovnik. Kmalu sc bodo »neodvisniki« zganili tudi drugod. Pozor!
+ Hribar prej in zdaj. Prezanimive so besede ljubljanskega župana Hribarja, ki jih je govoril nekdaj na XI. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, da bi jih ne natisnili v pouk iu zabavo. Poslušajmo torej ginljive besede ljubljanskega župana, ki jih jc govoril prvo leto svojega županovanja na XI. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v ljubljanskem »Narodnem domu«: »Velecenjene dame! Častita gospoda! Kot župan bele Ljubljane pozdravljam Vas vse prav prisrčno. Ponosen sem, da me je takoj prvo leto mojega županovanja doletela velika čast, pozdraviti v imenu mesta Vas, premile sestre in -predragi bratje . . . Zares, redkokedaj vidi bela Ljubljana družbo, ki bi jo bili privedli skupaj isti plemeniti nagibi, ki bi jo ista srčna čutila tako tesno družila, kakor Vas, slavna in častita gospoda; a če jo kdaj vidi, tedaj ta družba nikdar ni tako številna, tedaj se nikdar ne odlikuje po taki — rekel bi sveti harmoniji, kakor velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. In take harmonije je treba. Čuvajte torej, gospoda slavna, da se ohrani; čuvajte to zlasti Vi, ki Vas je zaupanje sosester in so-bratov postavilo družbi na čelo. Ohranila se pa bode, ako družba sv. Cirila in Metoda ostane vedno zvesta načelom, katerim ima zahvaliti svoj postanek, in se skrbno izogiba vsega, kar bi bilo količkaj v stanu vzbujati domnevanje, da se je začela od teli načel oddaljevati. Kjer gre za veliko, kjer gre za sveto stvar, ostani naše uho vedno gluho za tajna prišepetavanja, in naj prihajajo od katere strani koli. In velika sveta stvar ji je . . .« itd. — Harmonija .ic šla po vodi. Zakaj neki? Ker je isti Hribar razdiral slogo in pomagal teptati to, kar jc prej za sveto proglašal. »Njegovo« uho za tajna prišepetavanja ni ostalo gluho, kajti Hribar, ki ima, kakor znano, dvoje različnih ušes, je zdaj gluh na tisti strani, s katero je nekdaj poslušal prišepetavanja angela miru.
+ Svobodomislec v talarju. Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19., tisk. zak. zahtevam, da vsprejmete glede notice »Svobodomislec v talarju« v 192. številki »Slovenca«, z dne 22. avgusta t. I. z istimi črkami in na istem mestu v prvi številki »Slovenca« sledeči popravek: Ni res, da zastopam oficielno »slovensko sekcijo Svobodne Misli«. Ni res, da sem zastopnik društva, katerega člani se sramujejo policiji in javnosti izdati svoja obskurna imena. Ni res, da sem zastopnik podružnice framasonske lože. Ni res, da sem reprezentant lističa, kjer se sramoti vsako versko čuvstvovanje in zagovarja bogokletstvo. Ni res, da sem oficielni zastopnik framasonske organizacije in ni res, da bom zastopal »splošno žensko društvo« v Pragi. Res pa je, da nisem v nikaki zvezi s »Svobodno Mislijo« in res je, da framasonstva nc poznam. Na ljubljanskem Gradu, 23. avgusta 1907. Anton Berce, župnik v p. — Temu imamo pripomniti le to, da je dotično vest objavil »Pokrct«, glasilo vseli svobodomiselnih desparadov, in da je torej v prvi vrsti potrebno, da pošlje Brce popravek temu listu. Danes nam došli »Obzor« z dne 23. t. mes. javlja, da ide Berce v Prago zastopat »Svobodno Misel« iu »žensko društvo«. Naj nam pojasni Brce, kako je prišlo to v »Pokret« in v »Obzor«.
+ Nedoslednost celjskega Jošta. Ravnatelj »Zadružne zveze«, v Celju, Jošt, piše v protikatol ški »Domovini«, da je samo njegova zveza poklicana snovati in voditi štajerske zadruge. Po tem načelu Joštovem je samo »Zadružna zveza« v Ljubljani poklicana voditi kranjske zadruge. Cemu pa potem Jošt snuje in vodi posojilu ce na Kranjskem, ki so nasprotne zadrugam »Zadružne zveze« v Ljubljani? Zakaj pa Jošt ne izključi vseh liberalnih kranjskih zadrug iz svoje zveze? Ce je njegova zveza samo za Štajersko, kaj pa sili na Kranjsko, Koroško, Primorsko m Istro? Gospod Jošt, vaša načela vas tepejo po glavi!
+ Socialnodemokraška »enakost«. Vedno pravijo socialni demokratje, da bodo vpeljali raj splošne enakosti. A kako je v resnici, se je videlo zdaj v Plznju na strankarskem shodu. Tu so se posameznik' pritoževali. da v stranki vlada velika neenakost in da se stranka čisto birokratizira. Fojerhonze iz Kladna se je pritoževal, da časnikarji, vž-vajo pravice virilistov, Bechne se je pritoževal, da je izvrševalni odbor vso oblast po organizačnem statutu združ 1 v svojih rokah, drugi morajo pa le ubogati. Po dolgi debati so sklenili, da socialni demokrat ne sme biti član nobenega drugega kakor le socialnode-mokraškega društva, najbrž zato, da noben krajcar nc u de obersodrugom. To se pravi »svoboda in enakost« pri rdečkarjih!
+ Nemško časopisje v »rajhu« in ljubljanski knezoškof. Monakovski judovski list »Miinchener Neueste Nachrichten« je napadel ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča, ker gre na katoliški shod v VViirzburg. Slika dr. Jegliča kot strašnega sovražn ka Nemcev, ki ne sme svoje noge postaviti na nemška tla. Bay-eriseher Curier« na to odgovarja, naj se »Miinchener Neueste« ne brigajo za narodnost katoliških škofov, ampak naj pazijo rajši na svoje socialist čne in liberalne jude. Dr. Jeglič je študiral nekaj časa v Wiirzburgu. kjer je slušal prve nemške bogoslovce, zato, pravi »Bayer. Curier«, — se ni treba nemškemu časopisju prav nič razburjati, ako pride obiskat svoje nekdanje tovar še iz mladih let. ki delujejo v bogoslovni znanosti. — Mi temu lahko še dostavimo, da je bil ljubljanski knezoškof od odlične in merodajne strani naprošen, naj pride v Wiirzbtirg, da v zboru bogoslovcev govori o znani zadevi Schell-Commer in da poroča o stanju katoliškega gibanja pri nas. Germanija vsled tega ni v nevarnosti.
r Prestolonaslednik bo vladal pod imenom Franc Jožef II. »Budapesti Naplo« prinaša z dne 20. avgusta senzacijonalno vest, da bo prestolonaslednik, ako pride na prestol, vladal pod imenom Franc Jožef 11.
~r Poljski notranji uradni jezik pri gališ-kem orožništvu. Gališko namestništvo je izdalo naredbo na orožniške poveljenikc, glasom katere se mora pri uradnih objavah in javljanjih mesto nemščine rabiti poljščina. Nemški jezik ostane v rabi le v občevanju med poveljstvi. To jc uspeh poljskega kluba. — Skrajni čas bi bil, da se izpodrine tudi iz naših orožniških poveljstev in postaj uradna nemščina, ki se tu brez potrebe — kakor dokazuje naredba gališkega namestništva, šopiri.
+ Imenovanja. Imenovan je okrajni glavar v Krškem, g. Ivan Tekavčič, za deželno-vladnega svetnika v Ljubljani. Okrajni glavar g. Ivan Kremenšek v Logatcu je imenovan za deželnovladnega svetnika. Za okrajnega gozdnega tehnika v Postojni je imenovan gozdni komisar g. Oton Paul.
O beneških Slovencih. Prvo nedeljo septembra bo videmski nadškof Zamburlini posvetil cerkev v vasi Matajur na Beneškem. V ponedeljek, dne 2. septembra bo pa na vrhu Mataiurja (1641 m), kjer se nahaja kapelica, posvečena Odrešeniku, delil zakrament svete birme. Od ranega jutra bodo zaporedoma sv. maše v omenjeni kapelici.
Socialni demokratje p'j6 bojkotirano pivo! Z Vrhnike se nam piše: Oštir Dolenc jc silno hud na somišljenike S. L. S. Čeravno ie Frohlichova pivovarna po notarju volila 1 beralno, ga .ie poraz v drugem razredu, ker jc gospa Frohlichova z nami volila, tako raz-kačil, da je takoj po volitvi odpovedal Froh-lichovo pivo in naročil nemško Koslerjevo pivo. In sedaj je pa notarjev največji prijatelj vodja soc. dem. stranke »mašen:st« Oroszy v veliki zadregi, ker mora piti od socialdemokratov bojkotirano Koslerjevo pivo. No, pa vsai v Ljubljani vodstvo socialne demokracije nc vc, kaj delajo njihovi zaupniki tu na Vrhniki.
Vlak skočil iz tira. Osebni vlak, ki odhaja na državnem kolodvoru iz Trsta ob 10. uri 30 min. zvečer, skočil je dne 22. t. ni. nad Sv. Ivanom ob 10. uri 54 min. iz tira in to vsled neprevidnosti onega železničnega uslužbenca, ki menjuje železničn^ tire. Dosedanji uslužbenec šel jc na vojaške vaje, ker pa hočejo povsod Ic »šparati«, izročili so tako važen posel provizoričnemu uslužbencu, ki jc napravil to, kar jc znal. Reveža bodo sedaj gotovo odslovili, a odgovoren za vse bi moral biti oni, ki poverja tako važne posle ncizkušencem! Iz doline pri Sv. Ivanu vidiš že oddaieč, kako visi stroj na bregu; dozdeva se ti, da zda.i-pazdaj zdrči po bregu navzdol, da se zdajpa-zdaj zvrne na delavce, ki delajo okoli stroja. Mesto da bi bil uslužbenec zamenjal tir, pustil je, da jc šel vlak naravnost naprej. Ker pa v oni črti ui bilo več tira. šel je vlak nekoliko metrov po bregu navzdol. K sreči je ta nasip iz same zemlje, v katero se je zaril stroj. Ko jc strojevodja opazil, kaj je, dal je ves hlap nazaj in nato hitro odškočil iz vlaka, pri čemur sc jc le nekoliko opraskal. Druge nesreče ni bilo. Ako bi bil šel vlak le šc pol metra naprej. zagrmelo bi vse po bregu navzdol, razrušilo bi bilo spodaj stoječo hišo in danes bi bilo Bog zna koliko mrtvih! Na licu mesta ie vse polno radovednežev, delavcev, inženeriev itd. Izključeno ui, da bi sc mašina ne zvrnila
po bregu. Masino bodo s tramovi podprli. Ko bo vse podprto, odkopljcjo izpod nje zemljo, potem jej položijo pod kolesa tir, na kar jo potegnejo z drugimi stroji iz nasipa. Delali bodo pri tem noč in dan in kakor zagotavljajo, ra-. bili bodo najmanj osem dni, predno jo spravijo iz nasipa. Iz Trsta prišel je drugi stroj, ki je odpeljal potnike. Ker leži stroj zunaj tira na bregu, ni oviran promet in drugi vlaki prihajajo ob navadni uri. Kakor sem že prej omenil, zgodila bi se bila prav lahko velikanska nesreča: le še pol metra naj bi bil šel stroj naprej, zvrnil bi se bil po nasipu navzdol, s seboj bi bil potegnil vse druge vozove in težko bi bil kedo izmed potnikov in uslužbencev odnesel zdrave pete.
+ Cesar v Celovcu. Cesar se pripelje v Celovec 4. septembra ob 4. uri popoldne.
—	O naglem ozdravljenju na Brezjah smo dobil še naslednji dopis: Vozil sem se skupaj z bratom ozdravele Marije Finžgar z Brezij št. 5. Iz ust istega sem slišal natančno zgodovino dekletovega bolehanja in ozdravljenja. Dobil sem celo na razpolago notes, v katerega je ozdravljcnka popisala razvoj bolezni in mnenja zdravnikov, katerih je imela osem. Več Vam bom poročal kmalu. Za enkrat k zadnjemu dopisu pripominjam: Dekle neposredno pred letošnjim Velikim Šmarnom celih trinajst dni ni mogla in torej ni zaužila nobene kapljice nikakoršne tekočine in nobene trohice jedi. Nezavestno so ob treh zjutraj oblekli, kolikor so mogli in položili pred Marijin oltar. Roke in noge so bile vse zatekle. Šest tednov ji že niso nič pomagale. Toliko časa ii tudi bcrgljc niso nič služile. Veleugleden zdravnik ji je tekel pred dvema pričama, da se ji noga nc bo v kolenu nikdar več pregibala, da ne bo nikdar več nanjo stopila. Na Brezjah je pa prišla zavest, je odšla iz rok in nog oteklina, je šel čevelj po dolgem času zopet na nogo, so kolena dovolila, da je dekle zopet klečalo in po končani maši trikrat šlo po golih kolenih krog oltarja. Ko jc prejela še svete zakramente, je sama vesela zlezla na voz, obdana od stoterih prič, ki so jo videle pred mašo z žalostjo, zdaj pa z radostno solznimi očmi. Tudi vojaki, katerih je bilo precej poleg, so bili solzni!
—	Veselica v Mekinjah. V nedeljo 25. t. m. bo priedilo Kršč. soc. izobraž. društvo v Mek njah popoldne ob pol 4. uri veselico z zanimivim vsporedont.
—	Prodani grad. Št. Pavelski samostan jc prodal svojo graščino Leo •stein v Porečah tamošnji občini za ccno 406.000 K. K prodanemu posestvu pripada grad v Porečah, ves gozd, kjer so promenade in stara razvalina. Gg. benediktinci so zgradili v Št. Pavlu gimnazijsko poslopje, letos gradijo velik konvikt, in da vse to zamorejo, so prisiljeni, oddajati kos za kosom svojih posestev.
—	Utopljenca so včeraj našli pri Dolu v Savi. Utopljenec je mlad mož, star od 20 do 24 let, srednje velikosti, močan, obraza bolj podolgastega, še brez brk. Po obleki soditi, ie bil delavec. Nazadnje je vozil s kolesom, eno hlačnico jc imel še pripeto, pri sebi jc imel nekaj kolesarskih potrebščin in par kronic denarja. Komur je znano, kdo je in odkod, naj sporoči župnemu uradu pri Sv. Heleni, pošta Dol pri Ljubljani.
—	Iz davčne službe. Umirovljena sta davkarja gg. Nikolaj Mazuran na Brdu in Anton Kuralt v Senožečah. Quiesc:ran je davčni kontrolor g. Jožef Zazula v Idriji.	v
—	O tifusu v Postojni se nam poroča, da se dogajajo še vedno novi slučaji tifusa.
i Nagla smrt. Pred par dnevi si je v Idriji roko zlomila 11-letiia učenka Ivana Lapajne, ko je padla čez nizek zid. Dobila je kot nasledek tetan, zastrupljcnje krvi, vsled katerega je umrla 23. t. m.
—	Žrtev tifusa. V Renčah je umrl za tifusom I61etni z:dar Ivan Vičič. Bolezen je prinesel iz Postojne. Bolnih je za legarjem še več ljudi v Renčah.
—	Premog se podraži. Židovski premo-garski baroni naznanjajo, da s 1. septembrom podraže premog.
—	Nesreča. V Stari Loki je včeraj neka deska Janeza Zontarja tako močno udarila po trebuhu, da je Zontar danes v deželni bolnišnici umrl.
—	Požar. Dne 22. t. m. ob 1. uri ponoči je nastal ogenj v Crncm vrhu v zgornjetuhinj-ski župn ji. Pri Zuži, kjer jc pričelo goreti, je uničil ogenj hišo in kaščo, pri sosedu Štucu je pa zgorelo prav vse, še vrata, obleka, orodje, krma itd. Kako se je vnelo, ni znano.
—	Premogovne žile so našli na Vipavskem pri izkopavanju nekega vodnjaka.
—	Nagla smrt. Iz Št. Jakoba ob Savi se nam piše: V Podgorici je v četrtek, 22. t. m., nenadno umrla petletna deklica Pengov. Opol dne se je igrala zdrava z drugimi otroci, zvečer okoli desete ure je umrla. Tožila jc, da jo boli glava in mraz trese.
LVuHHffnsKe novice.
JUTRI NA JESENICE! Posebni vlak k slavnosti na Jesenice odpelje od državnega kolodvora v Spodnji Šiški jutri točno ob 6. uri 30 minut zjutraj. Vožnja za tja in nazaj samo 2 K! Vožnji listki; se dobe še danes zvečer v trafiki g. Šoukala Pred škofijo In jutri zjutraj pred odhodom vlaka pri blagajni na državnem kolodvoru. Ljubljanča-nje naj si vožne listke že danes preskrbe 1
lj Pevska šola »Ljubljane«. Kakor je bilo žc objavljeno, otvori v torek, dne 27. t. m„ pevsko društvo »Ljubljana« ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pevsko šolo na slovesen način in s predavanjem o petju. Da se pričeto redno delo, oziroma poduk ne bode oviral, opozarja društven odbor tem potom vse brate pcvce, kateri so se že in kateri se šc nameravajo izjaviti za obisk teoretično-praktičnega poduka, da se vsi zgoraj omenjenega predavanja gotov udeleže. Tudi mlajši
pevski naraščaj se sprejme v poduk, vendar pa ne izpod starosti 16 let. Zasnovano dek> je sedaj uvod pevski šoli, katera se ima v naj-bl žnji bodočnosti preurediti v smislu širšega delokroga.
lj Velika ljudska veselica. Pevsko društvo »Ljubljana« priredi v nedeljo, dne 15. septembra t. I .veliko ljudsko veselico. Podrobnejša poročila slede.
Ij Zaroč i se je gospod Ferdinand Otne-jec, oficial deželega odbora, z gdčno. Hinner, trafikantinjo v hotelu »Union«. Iskreno čestitamo!
Ij Dva vojaka 97. pešpolka sta se zgrudila danes na Južnem kolodvoru. Prepeljali so ju v bolnišnico. En vojak je b'l popolnoma nezavesten. Sumi se, da je to tifus. '
lj Gospod katehet Mavrllij Šarabon je bil danes operiran v grlu. Ni upanja, da bi ozdravel. Priporoča se v molitev!
lj Legar v Ljubljani. Včeraj se je pripeljal v Ljubljano generalni štabni zdravnik gospod dr. Urel in je takoj popoldne nadzoroval vojaško bolnišnico. Stanje legarja je neizpre-menjeno. V izoliranem paviljonu in v štirih, v ta namen postavljenih lopah se nahaja dozdaj vedno približno 75 bolnikov vojakov. Nevarnih slučajev je osem do deset in je mogoče, da izmed teh še kdo umrje. Ostali so popolnoma iz nevarnosti. Da pa še vedno pošiljajo vojake v bolnišnico, ima namen, da jih preiščejo in opazujejo, kar se pa ne sme smatrati tako, da je vsak v bolnico poslan vojak žc bolan na legarju.
lj Zopet kužna bolezen. V deželni bolnici je danes umrl na smrklju oboleli hlapec Franc Kokaij.
Ij Stavbinska vest. Nasproti »Kranjski hranilnici« na dosedanjem NValdhcrjcvem vrtu zgradi g. Ernst Hammerschmidt veliko impo-zantno poslopje. Z deli se že letos prične.
lj Ni bilo sreče. Včeraj popoldne je prišla na trg, kjer so prodajale kmetice perutnino, delavka Marija Dornikova, rodom iz Mengša, in pristopila k neki kmetici, kateri jc natve-zila, da jo jc poslala neka gospa, da ji prinese piščanca. Kmetica ji jc piščanca dala in Dornikova je ž njim odšla. Vrnila se je pa kmalu, dala kmet;ci krono in ji rekla, da gospa želi šc tri piščance in da bode potem vse plačala. Zenica ji je to dala, a sc je takoj premislila in šla ž njo. Ko je Dornikova na sv. Petra cesti v neki gostilni piščanca že prodala, jo je kmetica zasačila in zahtevala denar. Ker jc Dornikova hotela pobegniti, jo je prijel policijski stražnik in jo aretoval.
lj Prenoč;šča je iskal sinoči pri mestni policiji 301etni Franc Wolf iz Mozla pri Kočevju, ker je bil brez vseh sredstev. Prenočišče jc dobil in se mu je tudi povedalo, da ga bodo izročili deželnemu sodišču, ker ga isto išče radi hudodelstva goljufije. Možu ni bilo to nič kai všeč.
lj Tatvine v semenišču. Predvčerajšnjim je prišel v semenišče neki nepoklican gost iu vlomil tam dvema bogoslovcema v kovčege. Tat je pokradel nekaj perila, svoj suknjič, v katerem je bil ključ, svinčnik in par zapestnih gumbov je pa pustil na lici mesta.
lj Ulom v Marijanišče. Včeraj dopoldne je dosedaj še neznan tat ulomil v Marijanišču v poseljski sobi se nahajajočo omaro in ukradel dvema hlapcema nekaj denarja, kakor tudi srebrno žepno uro.
lj Trgovino /. usnjem in potrebščinami je otvoril na sv. Petra cesti št. 2 gospod K. A. Kregar.
lj Uradne ure trgovske in obrtniške zbornice. Trgovska in obrtniška zbornica naznanja, da bodo od ponedeljka, dne 26. avgusta, dalje uradne ure njene pisarne od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne.
Cerkveni letopis.
Spored slovesnega kronanja Marijine podobe na Brezjah.
Dne 31. avgusta bo na večer ob 6. uri pridiga, potem pete litanije.
2. Na angelsko nedeljo, dne 1. septembra, bo ob 7. uri orgljana sveta maša; ob 7. uri se prinese pri ugodnem vremenu podoba na pripravljeni prostor pred ccrkcv; sledi slavnostni govor prevzvišenega gospoda knezoškofa; po govoru se vrši kronanje po obredniku; po kronanju procesija s kronano podobo po bre-škem polju. Podoba se prenese na veliki oltar, nato služi pontifikalna sveta maša. Zvečer ob 6. uri zopet govor s petimi litanijami. V celi osmini do Marijinega rojstva bo vsak dan ob 7. uri slovesna sveta maša in zvečer ob sedmih pete litanije. V celi osmini zamorejo romarji dob ti popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
c V Dobu sc vrši v nedeljo, 25. t. ni. ustanovitev mladeniške in dekliške Marijine družbe. To zaželjeno domačo slovesnost opravi domačin, milostljivi g. generalni vikarij Ivan Flis. Ob tej priliki se jc tik župne cerkve stalno postavil visok, krasnoharvan mlaj v slavo Brezmadežni in v ponos junaškim mladim srcem, ki so sc izročila v Njeno varstvo.
Razne stvari.
Vojak zmrznil na vojašk.h vajah. Pri vojaških vajah v Dolomitih je vojake presenetil snežni vihar. Ko so vojaki dospeli v Kortino. jc manjkalo pet mož. Dva moža sta ponoči došla v Kortino. enega so našli zmrznjenega, dva sta pa zašla preko italijanske meje, kjer .so ju aretirali in odvedli v Beluno.
Koze na Dunaju. Dne 22. t. m. je obolelo na Dunaju ua novo za kozami devet oseb.
Boj v blaznici. V danemorski blaznici na Angleškem so sc uprli norci. Med norci, 200, iu strežniki jc nastal boj in so rabili stražniki orožje. Ubil jc b;l en mož.
Tepež med gosti in natakarji. Na pikniku Canatn kluba je nastal tepež med gosti in na-
takarji, ker niso hoteli natakarji 'streči z ledom. Gostoj je bik) 10.000, natakarjev in kuharjev pa 500. Natakarji in kuharji so se branili z gorečimi železi, s puškami in nožmi. Konečno se je posrečilo 200 policistom, da so končali boj, a bilo je že več oseb smrtnonevarno, 500 pa nevarno ranjenih.
Stolp sv. Marka v Benetkah so že zgradili 12 metrov v:soko. Zida 60 delavcev. V dveh letih bo stolp zgrajen.
Telefonsko in brzojavna poročila
TITTONI IN AERENTHAL.
D u n a 1, 24. avgusta. O sestanku Tittonija z Aerenthalom je izšel komunike, da sta se oba ministra zedinila o uredbi iustice v Makedoniji, kateri načrt je bil izročen vlastim in nedavno od Rusije sprejet. Pokazala se je popolna soglasnost glede Makedonije med Italijo in Avstrijsko. Danes dopoldne je Tittoni zopet obiskal Aerenthala. Po obedu sta se ministra odpeljala h cesarju v Ischl.
TURČIJA NOČE PRAVOSODNE REFORME.
Frankobrod, 24. avgusta. Turčja je zelo vznemirjena vsled sestankov v Ischlu, VVilhelmshohe in na Severniku, ki imajo namen prisilit! Turčijo, da reform ra pravosodje v Makedoniji. Turčija hoče odločno odkloniti vsaka vmešavanja velevlasti v tej zadevi in je 'zdala že več svojih reformrrh naredb za turško pravosodje v Makedoniji, da prehid velevlasti.
ITALIJANSKI GLASOVI O SESTANKU NA SEVERNIKU.
Rim, 24. avgusta. Ofioelna »Tribuna«, »Corriere d' Italia« in »Italie« simpatično pišejo o sestanku na Severniku, povdarjajoč utrditev zveze med Avstrijo in Italijo.
VIKTOR EMANUEL - EDVARD ANGLEŠKI.
Rim, 24. avgusta. Oficielna »Tribuna« potrja vest, da se bosta kralj V'ktor Emanuel in Edvard angleški koncem pomorskih vaj se-šla v mesinskih vodah.
ŠEST TORPEDOVK PROTI BANDAM V MAKEDONIJI.
Carigrad, 24. avgusta. Šest torpedovk opazuje obrežje Egejskega morja, da se ne izkrcajo bande in se ne uvaža strelivo.
DR. LUEGER.
B r i k s e n, 24. avgusta. Dr. Lueger je odpotoval v Neubruck.
SPREMENJENE FORMALITETE PRI POROKAH.
D u n a j, 24. avgusta. »Vaterlaiid« priobčuje danes dekret o nekaterih izpremeujenih formalitetah pri porokah.
VELIK ŠKANDAL PRI VII. SOCIALNO-DEMOKRAŠKEM MEDNARODNEM KONGRESU.
Stuttgart, 24. avgusta. Pri razpravi o predlogu dr. Ellenbogna glede na izseljevanje in naseljevanje delavcev je prišlo do velikih škandalov, ker se Angleži, zlasti Hyndmann, niso hoteli pokoriti sklepu večine, da se ima diskusija končati. Angleži so razbijali po pultih in divje upili. Avstrijci in Nemci so proti terorizmu Angležev protestirali. — Vojaška komisija je po skoro šestdnevnih debatah konečno sprejela resolucijo v smislu Beblovem, da se ima socialna demokracija proti vojski boriti s tistimi sredstvi, ki si ji zdijo z ozirom na splošni politični položaj potrebna. Ako vojska izbruhne, treba delati na to. da se čimpreje konča. — Dnevni red kongresa je s tem skoroda končan. Treba pripomniti, da so socialisti proti angleškim sodrugom sklep debat forsirali in s tem odpravili več neprijetnih problemov, zlasti vprašanje o izseljevanju in naseljevanju tujih delavskih moči.
ANGLEŠKI PARLAMENT.
London, 24. avgusta. Zasedanje angleškega parlamenta ie bilo danes zaključeno.
ARETACIJE V VARŠAVI.
Varšava, 24. avgusta. Aretirali so 34 članov poljske revolucijske stranke. Dolže jih, da so se udeležili zadnjih teroristiških dejani.
BOJ PRI CASABLANCI.
Casablanca, 24. avgusta. Danes ponoči so Kabili ua rekogniskaciji napadli neko francosko kolono. Francoski topovi so Kabile decimiraii. En francoski stotnik in šest mož jc ranjenih. Francoska kolona se je konečno le morala umakniti.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Spreten poslovodjo se iSče
za veliko gospodarsko podjetje. Zahteva se poznanje svetovnega trga, eksporta, nakupovalnih virov za kmetijske pridelke po južnih avstrijskih deželah in znanje slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika. Služba je stalna, plača po dogovoru. Ponudbe na uredništvo ..Slovenca" pod Poslovodja 1878.	1891 6—1
Trgovski vajenec
18o5 se sprejme takoj v trgovino 4_3 železnine Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek, Ljubljana
uuuuuuu;
|B AR 0 S GABOR
Pokonr] eno vin«
in druge vinske bolezni se z ničemer bolj ne odpravijo kot po vseh naših postavah dovoljenim, v tu- in inozemlju dobroznanim Barosovim
sredstvom za ojačenje vina
(hektoliter rabi ('/,—1 kg) 4 K. Purin (za hektoli er 6-6 dtka)
12 K. Deka 16 vin. čistilo za 11 bi 2 K, za 25 hI
3 h., za 50 hI 5 K. sredstvo proti kislini (za hI kt) kg 2 R 40 vi. 04 sreds|vo za odstr. duha (za hI "4, kg. Kg. 5 K 20 vin. za pokvarjena in gosta vina (hI '/„ 1 ks), kg 4 K 40 vin.
Dalje vse obstoječe predmete za kletarstvo in gospodarstvo in stroje. Ciniki zastonj in franko — 50 kg po povzetju, nad to količino na rok po 1726 XII dogovoru.	3-1
Osrednja pisarna in prodajalna: Budapest, VII., Dohany-utcza I
zaloga 50, telefon 8—72.
Tovarna zmesi za rum, likerje in druge spirituoze: I., Varosmajor-utcza 42
(lastna hiša). Telefon 45 4 3.
Razpošilja se dvakrat na dan po pošti po povzetju ali proti vposlatvi denarja.
Preklic.
Podpisani obžalujem, da sem o Antonu Boh, posestniku v Orlem št. 23, in Francetu Hribar, posestniku v Babni gorici šl. 6. glede njunega delovanja v občinskem odboru od-nosno krajnem šolskem svetu v Rudniku, osobito tudi gledč dozdevnega sovražnega postopanja proti učitelju g. Petriču razširil neresnične govorice in dolžitve, katere s tem brez izjeme preklicujem. 1892 l-l
Razžaljena prosim odpščenja ter se njima zahvaljujem, da sta na moio prošnjo odstopila od že uvedenega kazenskega postopanja proti meni.
Anton Garbas, posestnik na Babni gorici št. 4.
Svojim prijateljem in znancem naznanjava mžno vest, da je nama predraga mamica
včeraj ob 11. uri dop. po dolgi bolezni, previdena s sv. zakramenti ia umirajoče, v starosti 68 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo dne 25. avg. oh Vi 4. uri pop. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Radovljici.
V Radovljici, 24. avgusta 1907.
Ivan Jane, prot. kand. Leopold A. Jane, kaplan.
1621 12—12
Vila
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
Vel! učencev
sprejmem takoj za ključarsko obrt. JOSIP REBOLJ, Jenkove
ulice IG a, Vod mat.	im i-i
Mladenič 28 let star s 5000 kron gotovine, ki ima veselje do kmetijstva, želi se priženiti na večje posestvo blizu cerkve. Zahteva se strogo krščansko življenje. Resne ponudbe naj se dopošljejo do 15. septembra pod šifro: »Pridnost« p. restant. Zidani most.
Več dijiliou
se sprejme na stanovanje in hrano pri Ani MerjeSič, Krojaške ulice št. I (Liub-liana) Stanovanje je zračno, hr<»na dobra in tečna. 1 )ijak.i >-o pod strog m nadzorstvom. 1840 C—4
Ženitbena ponudba.
Mladenič, posestnik, gostilničar in trgo- at vec se želi seznaniti z gospico v starosti 19 — 24 let v svrho takojšne žen.tbe, katera bi imela veselje do gospodinj- ^ stva, z doto 4000 kron dalje. £ Le resne ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo , Slovenca " pod šifro: 'f .Srečna bodočnost".	to
Boljši obrtnik z nekaj denarja se želi seznaniti z gospico v starosti ne nad 38 let v svrho
takojšnje ženitve
in k prevzetju lepega posestva z vpeljano trgovino blizo Ljubljane, katera bi imela veselje do gospodinjstva in vsaj 4000 K dote. Vdove niso izključene. Le resne ponudbe do 1. septembra t 1 pod šifro ,Gotova sreča'. i8h7 2 2
Deček
iz poštene hiše se takoj sprejme kot učenec vrtnarstva pri Alojziju Korsika v Ljubljani. i87a 2—2
O. BERNATOVIČ *
Angleško skladišče oblek
Telefona M132.
Otvoritev trgovine.
Naznanjam p n. čevljarjem in slavn. občinstvu v Ljubljani in na deželi, da bodem otvoril v pondeljek, 26. avg. t. I.
trgovino z usnjem
in potreb&6inami domačega in inozemskega blaga na Sv. Petra cesta št. 2 (v hiši Assicurazioni Generali) ter zagotavljam cenjene odjemalce in naročnike nizke cene in točne postrežbe.
1890 3-1
Se vljudno pr-5'oročam spoštovanjem
K.A.IMr.
f/\ilni/eč -v ,./},jTU?riJco Kateri ielijo <io£>ro, po cent in ircrsrtesljiihtpotovali ncz/se obrnejo
cSimon™z/On ctetXa
v JPfubf/ctJii t/čblodvorske ulice 26. iSr/Zrovrsl/ii/ CPojas/rilct d(ycsebreyilačno.
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki
i Izdelane pc5teljc
iz rdečega posteljnega inlela Prav dobro napolnjene. - Pernica ali blazina 180 cm dolga, lit) cm široka K 10'—, n--, 15-— in 18 -;
{2 metra do'ga, 140 cm široka K 14" —, 16'—, K 18—. 21—. Zglavnlk SO cm dolg, 58 cm širok K 3'-, 3-50 in 4-—; cm dolg, 70 cm širok K 4- o in 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri Tridelni mddroci iz žime za 1 posteljo K 27- , boljši K 33 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10'— naprel. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6—1
BENEDIKT SflCHSEL, Lobes 910 pri Plznu Čeiko.
Z1830 Naprodaj sta 12-3^^
križeva pota 7
eden 95 cm visok velja 65gld., i drugi 150 cm „ „ 200 „
pri Francu Tomanu, pozlatarju in podobarju
v Ljubljani, Valvazorjev trg I.
Kuharica
ki dobro razume gospodarstvo, se s 1. septembrom t. 1. sprejme v stalno službo. Plača po dogovoru pri Karolu Jelovšku na Vrhniki. i8S4 4 -4
llovapritlifnnhiša
se proda z lepim vrtom,
pripravna za vsako obrt, na lepem prostoru, z veliko kletjo v Ljubljanskem predmestju Novi Udmat it. 124. — Več se poizve v hiši pri hišnem gospodarju.	1885 3—1
Enega ali dva učenca
sprejme večje kleparsko podjetje
proti popolni oskrbi, kjer je več Kranjcev v službi. Ponudbe na upravništvo .Slovenca* pod štev. 1888.
1887 3-1
0 nojem se bodo oddali
v Gorici, v ulici Corso Verdi št. 2L v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovine s skladišči
vred. Jeden teh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane Centralne posojilnice, ki je lastnica dotičnega poslopja. —
V Gorici, dne 2. avgusta 1907.
1730 3-1
Načelstvo Centralne posojilnice u Gorici.
18841—1
Razglas.
Št. A 188/7
26
S sklepom c. kr. okr. sodišča v Rudolfovem 14. avgusta 1907 A 188/26/7 dovoljena
prostovoljna dražba
v zapuščino gospe Hedvige Šulc v Kandiji spadajočih, še ne prodanih premičnin v skupni vrednosti 310 K se določi na
17.	septembra 1907
ob 3. uri popoldne v Kandiji hš štev. 39 in dražba hišnih posestev ul. št. 238 kat. obč. Rudolfovo hš. št. 99 v vrednosti 9300 K in pod ul. štev. 590 k. o. Kandija v vrednosti 11750 K pa na
18.	septembra 1907
ob 9. uri dopoldne v notarski pisarni v Rudolfovem št. 42, kjer so dražbini pogoji na ogled s pristavkom, da se bodo premičnine tudi pod ceno proti uložbi skupila, posestva pa le za ali nad ceno proti izpolnitvi pogojev prodala.
C. kr. notarski urad Rudolfovo
dne 20. avgusta 1907.
Dr. Albin Poznik
c. kr. notar kot sodni poverjenik.
Naznanilo.
Vsem gospodom naročnikom naznanjam, da sem se
— preselil —
iz hiše št. 12 na St. 15 v Hra-deckega vasi.
Jakob Janež
koncesijonirani vodnjaški mojster.
1877 l—1
m
■m
Dva učenca
iz dobrih hiš se sprejmeta takoj v
mizarski pouk.
1878 2 1 Josip Krejar
_U Vižmarje« žt. 70 nad Llubljano.
Iz proste roke se proda
enonndslropnn H IS A
na spodnjem trgu blizu farne cerkve, št. 48 v Škofji Loki.
Več se izve ravnotam.	1866 1—1
Mlad uradnik lice s l. septembrom
s hrano v bližini
stanovanje k«
dom na url. Natančne ponudbe pod „F. M. K. 997" na upravnico Slovenca.
1873 1-1
Iz proste roke
"S pritlična m
na Selu št. 16 pri Ljubljani, močno zidana, tik velike ceste, jako pripravna za vsako obrt ali trgovino; pri hiši je vodnjak. — Več se izve ravnotam.	1865 2-1
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiessliilMB Kisle nii
IX
elM. pattaja, zdravila« ktpaliifta pri KarUvIk vari«) Prospekti •aatonf in franko. V Ljubljani ie dobiva v v»eh lekarnah, Tajita y*oerijikUi prodajalnic&h in trgovinah > jeitrinud ie ln«.
Zaloga pri Mlkaal Kaataar-la in Pata« Laualk-a
j-MllMl	114 52—64
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, da se jim Giesahilbierjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamašku.
Zelo dobro vpeljana
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12-20.000 fl. Ponudbe pod »Priložnost 2 2 4" na upravo »Slovenca". 1838
Sprejmeta se v trajno delo
in en učenec,
IVAN ROZMAN, čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Florijana ulice 24. 1862 2-2
Podružnica s v Spljetu. a
Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka u LJubljani, »m mite m z:::
obrestuje
rMT* vloge na knjiiioe in v tekočem računu od dne vloge do / 1LO _
--dnevzdiga po IZ U.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno za-»s:o Triglav« po kron 500 -, 1,000—, 5.000 — in 10.000—.	_
Podružnica 8 v Celovcu, b
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
•ter. Ml. Usnje n Močnimi podplati K 9-50 ni. šUtr. Ml I«. Bozcalf i pmiplatt K 18*M.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
v Ljubljani, Šelenborgove ulice štev. i
dobavlja kot znano najboljfta 6 e v I j a.
Prt naročilih zadoatuje pred. itevllka.
Zunanja napoeila ppoti povzetju.
Ceniki brezplačno ia poštnina prost«.
.Chick".
roščenj« a Pred. Ster. 690. Irhovina a iiTania*
podplati K 6-—. angleškimi Pred. itrr. 720. lati lx lakovino K « M.
Nepriležai izdelki ae zamenjajo.
Naprave za električno luč in gonilno moč ga
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolje
izdeijujejo. Tehl|iški ;„ elektrotehniški biro
£ouis <3atz S (Bo. &unaj
860 26-10
VII.12., Kirchengasse 43.
mm
Vožnja traja -	_	_
dni g dni *	Pr,I\a2a p0f0v^n
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zaraienimi velikanskimi parniki
Pojasnila daje zastopnik TfCglini(|
Ijubljana j^io^r^-ur.ce 6^.28
Odhod izjiubljane vsal\i ponedeleK,toreK'"četrteK^fednu.
iLjužnostojersKa kamnosešUa
industrijsko družbo Celje
Nove ulice štev. II.	1044 26-1
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Koleno, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov itd. iz različnih kamenov in cementa.
Špeoijalna delavnica in podobarski atelije umetna cerkvena dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, in hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom.
Izdelovanje
pohištvenih plošč iz različnih ter najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah
MnogohroJna zaloga grobnih I spomenikov I
iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih
narisih in po najnižjih cenah.
I Naprava i
zidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavanja napisov v iste
Brušenje, poliranje In struganje kamena s stroji
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zahtevale brezplačno
»Moderno*.
Pred. Ster. 747. Cheoretta a iiranimi	Prod. štev. BBS. Sabakld K,	ion*
podplati K 9 —	, , 667 K Bozcalf K 11-
Pred. štev. 746. Glasgow Cherreaa a	, , 610. L*kovina K	11-
močnimi podplati K 11*—.	(1321	19)
Ustanovljena I. 1888
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1888
založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA, - Trnovo Opekarska cesta, Veliki stradon Stav. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini tn sl. občinstvu tvojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih
do najpriprostejsih
prstenih pečij
118) 26—10
različnih vzorcev kakot ranalssance, barok, gotske, seceslon itd , kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter ie v svoji Mroki popolnoma izveiban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko

Št. 3779.
Razglas.
1822 3—3
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih desek, stebrov, obročev, dog in premoga za leto 1908 event. za leto 1909
konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe (vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K) s pobotnico o plačilu vadija, ki znaša 10% zaslužka za leto 1908 in se je vložil pri kaki c. kr. blagajnici, se morajo doposlati podpisane c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 30. avgusta 1907 do II. ure dopoldne. Na
vnajni strani kuverte mora biti napis „Ponudba za dobavo.........
k št. 3/79 ex 1907.
V letu 190i potrebovale se bodo sledeče množine:
4 m dolge, 14 mm debele mehke deske circa 80.000 kosov.
4 m dolge, 20 mm debele deske circa 25.000 kosov.
1.000 kosov 4 m dolgih 26 mm debelih in 316 mm širok, mehkih desk
300 400 „ 1.000 „ 100 „ 20 m3
5 „ 50 „
4
4 4 4 2
33 40 53 53 53
» »	n
različnih trdih desk
„	316
.	316
„	316
„	316
„	260
„ podbojev meces. „ trdih
robato obsekanih podlog različnih obsežnosti. 200 kosov hrastovih pragov 15 m dolgih 019 m širokih 0 15 m visokih 155.000 ,, leskovih majhnih obročev 25 m dolgih v butarah po 100 kos. 8.000 „ bukovih dog 82 cm dolgih, 10—12 cm širokih in 2 cm debelih 4.000 „ „ „ zadna 55 cm dolg.10—12 cmširok.in 2 5 cmdeb. 24.000 meterskih stotov premoga.
Množine potrebne za leto 1909, ki bodo primeroma iste kakor za | leto 1908, naznanile se bode event. ponudnikom pred koncem leta 1908.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 9. avgusta 1907.
Ivan Ogrin
oblastveno konces- zidarski mojster in staubeni podjetnik
na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem interesovanim kor-poracijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol itd in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd.
Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1207 13-10
Ustanovljeno /. 1842.
Slikala napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, fttedtlnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 62-20
M
Najcenejša In najhitrejša vožnja * Ameriko je s parnlkl Severonemškega Lloyda"	,JE
□ Bremena Neio-9orko
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■h Grosse. m Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2618 52-39
Edvard Tavčar-ju, v Kolodvorskih ulicah fl.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftlflmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Štev. 163/pr
Razpis službe.
1852 (3—3)
Na kranjski kmetijski Soli na Grmu je podeliti vodjevo službo.
S to službo so zvezani prejemki: letna plača 2800 K s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K, prosfo stanovanje in deputatni relutum letnih 250 K.
Prosilci naj dokažejo poleg potrebnih znanosti v poljedelstvu tudi popolno teoretično in praktično usposobljenost ne le za pouk v vinarstvu in sadjarstvu ampak tudi za gospodarsko vodstvo v teh kmetijskih panogah.
Prošnje, ki morajo biti opremljene s krstnim listom, z domovnico, z izpričevali o posebni sposobnosti in zlasti z izpričevali o dovršeni višji vinarski šoli, potem z dokazili o daljši praktični delavnosti pri vinarstvu in sadjarstvu ter o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika, je predložiti do
I. oktobra 1.1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Dostavlja se, da je definitivno imenovanje vodje pridržano kranjskemu deželnemu zboru.
Deželni odbor vojvodine Kranjske
v Ljubljani, dne 14. avgusta 1807.
Kfe:: se ueC
hlapcev
Sprejme se tudi dobro izurjen
ist
h konjem za gozdarijo; mesečno plačilo 80 K. 1837 3-3 ter drugi delavci. Plačilo
po dogovoru. — Poizve se na parni žagi v Koprivnlku pri Kočevju ali pri Dom. Lušinu v Ljubljani, Jenkove ulice štev. 18.
Sprejmem takoj bolj priletno in pošteno	1849 3—3
kuharico
katera bode popolnoma samostojna in bode oskrbovala le malo družino. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na J. Kra&ovic trgovec na Jesenicah, Gorenjsko.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebroino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.

to
o>
8

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejie trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahina, raznobarvne plašč«, kaaule, pluviale, dalmatlko, vo-lnme, albe, koratelje, prto itd.
•ploh vie, kar te rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem« Udi Teženje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnlljl eent bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih •isirati na domačo tvrdko ter ne uv&žujejo tujih tvrdk, dra-Jtev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoStenejfto postrežbo in najnižjo ceno, latrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnej&im ipo&tov&nj&m se priporoča 2803 2t>— 29
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posoda
v LJubljani, Wolfove nlloe 4.
_L
»ry Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
CB JI
L
0
E <
E. Kristan
BPHBlIlFifflK
oblastveno Roncesljoni 'ana potovalna pisarno
ia
'Ameriko
v LJubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52—47
P 3
e ^
r
IUT najcenejša vožnja v Ameriao.
i

zrcčilči IV
najuccji izbiri pri
ALOJZIJU PAUSCHINU
LJUBLJANA, Wolfove ulice štev. 6.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. — Vsa steklarska dela najceneje.

FIIiIP liAZAR
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
veliRo zalogo ca ra
na na na na fiiŠllO Oprave
Iz mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz, madraoev in 2imnio. — V zalogi imam veliko Izbero
Rrsf (mrtvašRifi trug)
od najpriprostejše do natfineiše in pa po najnižjih cenah brez konkurence!
832 11
1780 20-3
FRAN SEVC1K
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih	pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
0 Najkrajša i, najcenejša UOŽnjll. fllMriRO
z moderniroKvelikir
[jnmjanecezlniwerpen v wew fori
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", „Kroonland". „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak tedtn v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite ia 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec voinjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske nlloe odtlej itev. 20, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri ,Starem tišlerju«. 32o V.- vb
patent
582 26-22

asbestnl cementni Skrili
Eternii tovarne LUDVVIG HATSCHEK
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. t^^—mm— Najdolefcoseineje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte! — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje in v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami. Zaloga in zastopstvo v Novem mestu jos. Košiček.
Pri nakupovanja — suknenega zzz in manufakturnega zzuzz: blaga
opozarja na tvrdk*
HUGO IHL
v Ljubljani
Spitalske ulico šter. 4.
(U 88—-M
Velika zaloga a., ■ .a , suknenih ostankov. 4
a	T*	744 62-19
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Odlikovan s zlato kolajno * Parizu 1904,
Bdlll
Londonu 1905.
trn *
TBHESčTSrfSSSS* ttoftovnKKe oftlekc
Iz trpeisega li solidnega blaga pa nizkih osnah.
°aiogo'iko izgotovljene obleke.
posebno na havalaka v največji Izberi po najnižjih cenah.
ItbiTlteo uniform mtrljsktgi aruitn iiluoliklh oridoikof.
ažmaaiiiiiašmmžžžtmžžiižažažaiiii
Lepo posestvo
s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773
Po.tavno zavarovano.
ICH D1EH
Mah acbtar Biltao lili* II»i i, s lil
trn
JLTMani ta Kniidi
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
TMerryjev balzam
z zeleno znamko nredjvnicaM. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih stek-lenic ali 1 volika Apecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5*— franko.
Thierryjevo oentifolijsko mazil«
proti vsem fle tako starim ranam, vnet-jem, ranitvara, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 8 lončka K 3 80 se pošlje le proti povzetja ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na:
Lekarnar A Thierry v Pregrad/ pri Rogaški Slatini.
BroSura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogeriiah. 88 58—
Starten, uetii ii konstrukcijski kljačmičarstrf.
Hldralltae vidre Id sesalkt
Josip Weibl
J. Spreltzer-ja nasl. LJUBUAIA, Slomškovi ulici 4
priporoča aa slavnemu občinstvu ia prečastiti duhovSlnl ▼ izdelovanja vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ftiAno omretja na stroj, obhajtlna mtsa, ograja na mlrodvorn •bmsjno omrakja, vsin«, Trata, balkoni, verande, stolpna krite, itadilnlka, strti«-
▼od«, telesna okna, ialazna atola Itd. Specljaliteta: valJIAnl saatorl ln aolnAna plahta po najnovejšem (istemu a samodvlgalnlml i lt09 62—69	oporami brez vijakov.
Norsiia vožnjo samo h% dni.
Največji parnik na svetu
JJKITNir
z 32.500 tonami in 70.000 konjskimi močmi z štirimi vijaki
odpluje prult iz Lloerpola v liew-yorK
7. septembra 1907.
iz Ljubljane odhod v pondeljek 3. septembra 1907 preko Buchsa—Basela—Pariza—Havra-Liverpola v New-York.
Pojasnila in vozne liste daje edino-le
EDVARD KRISTAN
potovalna pisarna, Kolodvorske ulice 31.
1829 3—2
Morska vožnja samo Vh dni.
C. kr. oblastveno potrjeno 20 i<h t7 učilišče za Krojno risanje
branja chesiR
Ljubljano, Stari trs Jt. 28.
® Dobi se tudi kroj po životni meri. ©
Trgovina z oblačilnim blagom 1
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti „Ti&lerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence. Z velespoštovanjem	2519 S2—38
Marija RovSek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti »Tišlerjeve gostilne'
Več mizarskih pomočnikov
sprejme takoj v trajno delo f illp Lazar, mizar, Jesenice, Gorenj-
SKO.	1831 H-2
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva ivlo&rska »Istem Roskopf patent remont, ara s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetUklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, fianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K14-—, s sekundnim kazalcem K 6-—,3 kom. K 17*—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 50, 3 kom. K 28-—, s sekundnim kazalcem K 13 60, 3 kom. K 38 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bresr odbitka.
Razpošilja po povzetju
1166 20-13
arva tovarna ur $ Hanns Konrad
c. in kr dvorni * »ainjnit-
založnik
"SBUBUIijSi
v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko).
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. • Ustanovlj. 1887. Bogato llustr. cenilci s nad 3ooo nitkami ae aa ■«-Ltero vohljajo iratia in franko.
v Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna ccmentnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske najirave in naprave vodnjakov
Teleion št. 237	priporoča se	Telefon št. 237.
v *zvrš(iev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor posamezne deleža fasade, balkone; grobne spomenike itd stopnice po naročilu narejene z železno sestavo oementne ceni
(rore) ? vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd plašče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za (lak po cerkvah, hišah hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Ponlandcement ir. Romancement iz \Vei s s e n b a c h a — Proračuni zastonj in poštnine prosto	1179 30- 9 I
OSREDNJA BANKA
'Vloge nn knjižice in raiun 4 % in 4'u %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvnina zaioga brezplačno.
ČEŠKIH HRANILNIC,
(Ustledni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/° i" V«°/0 upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. F.misija lastnih 4n/„ ban-kovnih obiigacij, katere uživajo pii|jilarnu sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
ru MOBHaaBVnmMMM' Kaaoa i
^ Del. knp. 7,000.000--
2 Telegrami: „Sporob«nlc«".
2 Deponiranje kavcij in ~ vidij raznih vrst. O Eskont menjic samo _ •S denarnih zavodov. g ■s Bankovne informacije in svete brezplačno.
Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevih ded i če w
Ustanovljena i«t« 1854.	v LJubljani. Wolfove ulice štev. 12
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje I z b e p ■ e
8469 160—38
o p i vo v sodelli In steklenicah«
Zal žnik c. kr avsir. državnih uradnikov
cilindre in čepice
u najnovejših taconah in u velikih Izberab
priporoča 112 52—28
Ivan Soklič.
Pod traniSo 2- Postala al«*,železnic«
4 kolarske pomočnike
proti dobri plači in 1770 4—3
!PF" 4 učence
sprejme takoj v delo
Anton Sedlar, kolar u Nouem mestu.
fcr Slovita, moderno urejena ** W 20915 tovarna	M
•g.skrbsc:
Zagreb, Ilica 40 &
priporoča svoje obče poznate solidne in cene k^j
^^^ialuzije, lesene in U jrfr^ f platnene rolete, le-
Uil l l ''^JL oana in	Sl
sene in železne za- A tvornice za izložbe >#] in prodajalne, r« ter prosi naj slavno p n. 'Mi občinstvo obrača vedno večjo pozornost na to so- lwj lidno tovarno	Uj
Ceniki ln proračuni na r^al zahtevo zastonj. ±'4

Po zelo nizki ceni se proda nanovo zidana
: M (viln):
na Vrhniki, obstoječa iz dveh stanovanj po tri sobe in drugimi pritiklinami, v hiši je vodovod, poleg nje je tudi prostoren vrt. Natančneje se poizve pri g. Ivanu Ogrinu na Vrhniki 248.
1836 3—3

I Franceta suiseljna *
ij§ na Bregu, pošta Borovnica, KranjsKo, ^
|JJ5|	izdeluje	^
* o vsakovrstne stole o f
A	A
^ od preprostih do najfinejših po ^ Jg najnižjih cenah brez konkurence ®
llustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj ® $	In franko Z".Z Z Z &

tuna
Marija Sattner,
LJubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hlia),
•• priporoča p red. duhorMlai ia
izdelovanja
carRvanifi
para^ mantov.
«89 16—46
ladeluje oele o mata kazala r rseh liturgi finih barvah, pluTiJale, obha-Jllna borza, Itola in tm aa sluibo boljo potrebna stvari, priprosta in najfineje, kakor u glaii naročilo, t •ril n »tem in zlatem veie njo. — Izdeluj, tudi bandera ia baldablna ter iirrlnje vsakovrstno urkTin* parilo ii pristnega platna. Vporablja aamo tfebra hlap, cene p« ■•■■SaMtl alzka, zagotavlja trpeino, vestno delo in hitro postretbo. Prenovljenja starih paramentov tudi zadovoljno prenaša. f|>
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
1 Avgusta Agpola v Ljubljani
| Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
S se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim | predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
5 vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
I umetnega steklarstva«slikanja nasteklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 17« 6j-11
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala saigik dovršenih šel 1« 11 razpolago p. 1. sdjemalcee t oglei.

Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
gld. 1-50
3.50
nlkel. Roskopf uro srebrno , . . . z dvojnim pokrovom . z 3 srebr. , plosk, jeklene ure . . prave Roskopf - patent, prave .Ornega" . . . srebr. oklopne verižice 1-skaratne zlate ure . . 14karatne zlate veriilce Mkaratni zlati prstani stenske ure 7o cm . . z bitlem liki zvonu
z godbo......
s Kukavico .... kuhinjske ure ...
budilke......
budilke ponoči sveteie z dvolnim zvoncem . budilke z bitjem in zvonenjem liki zvonu
Ki
l-5o 3 —
. s—
. 3-5o n 3 5o , 9 50 . !•— . 8 5o .10—
. 3 50
.	5-.
,	2-5«
.	2 80
.	l'2o
.	16o
,	1 So
. 2'5o
Triletno pismeno lamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzet|u urar, zapriseženi sodni cenilec
Mltilf Rnhmol Dunaj, VI., Margarethenstr. 27
nuni Dullulcl, (v lastni h lil). Zahtevajte moj cenik z iooo slikami zastonj in poitnine prosto. 788 fin—7
Službo orsunista
Dne 1. septembra t. I. zamore organist službo nastopiti v Hrušici. Prejme gotovih 420 K in prosto stanovanje, dve sobi in kuhinjo. V bližnjem Podgradu zamore zaslužiti kot pevovodja 400 K. 1850 2-2
I********
a|auaotBU oltiunpej u; a[3u;o|fsu as-Mzi as 3(uba>,«|8a ' U| ■||/i>jdo(| — -ajagap aSA a zoazi —	g
oaijojoj — |[|ji<av lujnf a sujvao)	4
o*-a	H." m » < -a ~
Ss-i-l g-3-f SS^. a O o i-K-^-Sa™«—'»s™ ■a rr
1.5-s 2.".»■š-TSi f _
ra » n ra S'TO » g » n 2 ~ » E" — _ er o o.

» i-g 5." O < 2, ra — 7 '
» 2 3 - o i ra
n> > a


PRODAJALNA
v Ljubljani na Dvornem trgu
St. 3 (na vogalu Židovskih ulic) se odda novembra meseca t. I. v najem.
Natančneje se poizve v pisarni odvetnikov dr. Suyer in dr. Sajovic v Ljubljani, v Gosposkih ulicah št. 3.	1860 3-2
Folonfliiil zavod
l Julij Miiller l
ustanovljen« letu 1870
uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju »Hotela Lloyda" nasproti „Hotel Uniona".
Cementarna na Pešati Aa ZAJEC p. Ool pri Ljubljani.
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20 25, 30. 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd , miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah
Preč. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje rnr^ojl/ nlflQPP v raznih barvah (do 5) in okus-in hodnike, krasne U1U£(1I1V [JlUOlC njh vzorcih po K 3-5 za I m*
brusinetpoiirane ..marmornate mozaik plošče", ^^
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m? po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imttiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	b4i i«
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.