Štev. 152.
T Ljubljani, v Četrtek. 6. julija 1911.
Leto XXXIX.
hs= Velja po pošti: s
Za oelo lato napra| . K 48-— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napra] . K 24'— sa pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2 —
V	spravi prejemali mesefino K 1*80
SLOVENEC
Inseratl:
Enostolpna petltrrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat sa trikrat
• • • ■
po 15 v • • • „ 13 „ 10
za večkrat primeren popost.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petthrrsta (72 mm) 30 Tlnar]ev.
; Izhaja:;
vsak dan, lzvzemil nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
par Uredništvo ]a v Kopitarjevi ultol itav. 8/m. Rokopisi se ne vračalo; nefranklrana pisma sa ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo |a v Kopitarjevi nllol štev. 8. tcb Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 28.5U. — Upravnlškega teletona št 188.
Današnja številka isega 6 strani
Ne previsoko!
Ena ne posebno prikupljivih lastnosti nemškega svobodomiselstva je neprenesljiva ošabnost, ki včasih tako naraste, da poslancem te struje popolnoma vso razsodnost vzame. Posebno sedaj, ko je nemškonacionalna zveza prišla v dunajsko zbornico zelo oja-Čena in pomnožena, se nemškonacio-nalno časopisje tako obnaša, kakor bi bili samo nemški nacionalci gospodje cele zbornice, ki bodo kar diktirali, kdo naj gre na levo in kdo na desno, kdo naj ostane v opoziciji in komu bodo milostijivo dovolili, da se bo grel ob solncu nemškonacionalne milosti. Človek ne bi verjel, da bodo ti možje, ko so v krščanskih socialcih izgubili 73 zanesljivih glasov vladne večine, s tako široko predrznostjo nastopali. Nemški nacionalci so popolnoma prezrli, da je pozicija, katero sedaj v zbornici zavzemajo, popolnoma drugačna, kakor je bila v prejšnji zbornici. To, kar delajo sedaj nemški nacionalci, pomeni popolno neumevanje sedanjega parlamentarnega položaja. Dosedaj so pač nemški nacionalci diktirali pogoje, pod katerimi so v vladni večini črtali, toda ako mislijo, da bodo sedaj Čehom in Jugoslovanom diktirali pogoje, pod katerimi bi jim milost-ljivo dovolili, da bi vladni voz naprej vlekli, se zelo, zelo motijo.
Prvič je popolnoma izključeno, da bi hotela kaka opozicionalna stranka vstopiti v večino, s katere pomočje hočejo nemški nacionalci ohraniti nemško premoč v Avstriji. Lahko rečemo, da sta bila Bienerth in poraz krščanskih socialcev žrtev nemškonacionalne politike v zadnjih štirih letih. Nemški nacionalci sami niso bili zmožni zbornice voditi in s svojim neprestanim kujanjem so res dosegli, da se je v zbornici vse delo za korist ljudstva ustavilo. Nemški nacionalci niso sami zmogli tega dela, ampak so tudi druge stranke od dela zadrževali in odvračali s tem, da so se vsakokrat uprli vsem pogojem, katere so stavile opo-zicionalne stranke, pod katerimi bi bile voljne z večino sodelovati. Ta brez-delnost parlamenta, katero so nemški volilci krščanskim socialcem kot vodilni stranki naprtili in ki je stranko porazila, je bilo delo ncmškonacional-nega »Freisinna«.
Kdor hoče tedaj, da parlament dela, mora popolnoma opustiti željo, da
bi se še kdaj vrnili Bienerthovi časi, v katerih je vladala nemškonacionalna komanda. Tak parlament, kakor si ga predstavljajo nemški nacionalci, je v Avstriji nemogoč. Če je Nemcem res kaj na tem, da parlament dela, če jim ni parlamentarno delo samo fraza, potem morajo pokazati pač več resnobe, kakor so jo dozdaj.
O Čehih piše nemškonacionalno časopisje, da ne smejo preje vstopiti v večino, dokler ni nemško-češko vprašanje rešeno. Ta zadeva, ki se vleče že kakih 20 let po dunajski zbornici in ob kateri se je že nešteto ministrstev iz-podtaknilo in padlo, naj bi se torej na zahtevo nemškonacionalne stranke kar v štirinajstih dneh rešila! In tak pogoj stavi stranka, ki se hoče smatrati v bodočem parlamentu za neko poosebljeno politično modrost. Če hočejo nemški nacionalci na tak način delavno večino skupaj zvariti, potem je bolje, da vlada že naprej parlamentarna vrata zapre.
Vladni voz vleči, glasovati za zakone, ki bodo zahtevali ogromne vsote iz žepov ljudstva, zraven pa še biti hlapec nemškega nacionalizma, to ni nobena milost za opozicionalne stranke. Najmanj, kar bo vsaka vladna stranka od večine zahtevala, je enakovrednost in enakopravnost povsod, tudi pred nemškonacionalno zvezo.
Najbolj smo pri srcu nemškim na-cionalcem — Slovenci. Ker so sudet-ski Nemci glede naših zahtev nekoliko bolj konciliantni in brez primere tudi veliko bolj pametni, nameravaja. alpski poslanci tvoriti v nemškonacional-ni zvezi posebno skupino, ki bi igrala vlogo političnega inšpektorja, neko politično policijo, ki bo čuvala, da Jugoslovanom ne pade kaka drobtina od vladne mize.
Sploh se kaže čimdalje bolj, da so si sudetski in alpski Nemci glede Jugoslovanov popolnoma navskriž. Dočim vidijo sudetski Nemci težišče nemškonacionalne politike na severu in hočejo, da alpski Nemci na jugu mir z Jugoslovani sklenejo, so pa alpski Nemci te misli, da se mora vsa Avstrija sukati okoli Markhla in in Wa-stiana.
Naravnost smešno je, kake razloge navaja današnji »Grazer Tagblatt« proti sodelovanju Jugoslovanov v vladi: »Mi odločno odklanjamo, da bi skupno s Slovenci vladni sistem podpirali. Iz vzrokov naprednosti, — ker bi Šusteršičeva stranka klerikalno smer avstrijskih vlad v nezaželjeni meri povečala; posebno smo pa proti
temu iz narodnih vzrokov, ker so bo-rilci trializma ne samo naši, ampak smrtni sovražniki vsega nemštva. Slovenci ne delajo politike nikdar iz stvarnih vzrokov, ampak so rojeni izsiljevalci, ki bi hoteli odškodnino na naše stroške.« — Taka pisava je naravnost impertinentna. Na prvi hip se vidi, da si par nemških kričačev kar sproti izmišlja vzroke, iz katerih odreka Jugoslovanom že naprej kak vpliv na razvoj parlamentarnega dela na Dunaju. Iz vzrokov naprednosti ne smejo Slovenci priti do besede! Kaka ironija! štiri leta so bili nemški nacionalci v zvezi z krščanskimi socialci, ni se še posušilo pero, ki je vabilo krščanske socialce na skupno delo, in sedaj je pa kar naenkrat slovenski »klerikalizem« postal oni silen faktor, ki grozi nem, ško-nacionalni zvezi. Potem pa triali-zem! Vsak izmed nas dobro ve, da so žalibože še precej daleč časi, ko se bo uresničila želja Jugoslovanov, da se združijo v eno upravno celoto, ali nemškim fanatikom to zadostuje, da Jugoslovanom zaradi popolnoma upravičenih teženj odrekajo enakovrednost in enakopravnost, ki sta jim garantirani po državnih zakonih.
S Čehi in Slovenci nikakor! To sodbo si je napravila nemško-nacional-na gospoda. Zato pa opozarja Gautscha, naj vzame v roko Poljake, jih spravi z Rusini in jih pritegne k vladni večini. Samo s temi bi bila pripravljena nemško - nacionalna stranka sodelovati. Kako naj se ta sprava med Poljaki in Rusini izvrši, to bi vedeli svetovati Gautschu samo možje okoli »Grazer Tagblatt a«, ki so mojstri v takih vprašanjih. Če bi bila ta nemško - nacionalna izvajanja merodajna v politiki nemško-nacionalne zveze, potem že približno vemo, pri čem smo Čehi in Jugoslovani. S tem bi nam bila pa tudi dana pot, katere sc nam je držati v prihodnje.
Evhorisiični Kongres v Madridu.
M a d ri d , 29. junija 1911.
Sklepno generalno zborovanje v katedrali San Francesco del Grande. Vstop je bil dovoljen le kongresistom, ki so prišli od daleč in so se mogli izkazati s posebnimi legitimacijami. Prostorna katedrala je bila polna do zadnjega kotička v ladiji in na korili. Govornikov je nastopilo dvanajst, med njimi kardinallegat, kralj Alfonz, ki je izražal veselje in hvaležnost do Boga nad katoliško mislijo v španskem
ljudstvu. V imenu dunajskega kardi« nala je govoril njegov odposlanec prošl Ontenburg, ki je udeležence povabil na prihodnji evharističen kongres na Dunaju. Pred katedralo je stalo na tisoče ljudstva, ki je živahno in z velikanski^ mi ovacijami pozdravljalo kardinala kralja in kraljico, ko so došli od zbo< rovanja.
Procesija z Najsvetejšim na praznik sv. Petra in Pavla popol-dne. Tudi staro rimsko ljudstvo svo< jim najslavnejšim zmagovalcem in ce< sarjem ni moglo prirediti tako nebeška impozantnega triumfa, kakršnega je špansko ljudstvo danes priredilo kra< lju vseh kraljev, Zveličarju v Najsve-tejšem zakramentu. Med tem, ko so republikanci v parlamentu rohneli nad vlado, da dopusti v Madridu evhari-stično zborovanje in celo zahtevali, naj se kongresiste izpodi iz Madrida, se je Madrid pripravljal, da evharističnega Kralja proslavi na način, kakor se dosedaj na svetu še ni zgodilo. V kratkih potezah naj Vam sporočim splošen pregled te velikanske manifestacije katoliškega ljudstva. O dekoraciji mesta in glavne ceste sem Vam žc poročal. Tudi liberalni listi poročajo in priznajo, da je dekoracija presegala vsako pričakovanje. Ob 3. uri popoldne je bila cesta od cerkve sv. llieronima pa do kraljeve jjalače (poldrug kilometei dolga) zastražena z artiljerijo, kanoni, kavalerijo in policijo. Promet je bil zaprt. Ob pol 4. uri so pripeljali cele vozove raznovrstnega zelenja in cvetja in ž njim posuli vso cesto, kjer se je imela zvrstili procesija. Točno ob 4. uri se je procesija začela. Nobeno pero ne bo moglo popisati tega vcličastva, te slave, ki se je izkazala Bogu. Ljudstva ob strani je stalo na stotisoče. Okna v hišah, koridori, nalašč prirejene tribune, vse polno gledalcev. V najlepšem redu so najprvo prikorakala mladeniška društva z zastavami in banderi. Organiziranih mladeničev je bilo 4000. Za njimi prikorakajo organizirani delavci z zastavami, bilo jih je zopet 4000. Nato pridejo zastopniki ministrstev, kraljevih uradov, raznih znanstvenih in industrijskih društev, zastopniki kraljeve akademije in šolstva, vseh skupaj 3000; za temi se vrste bratovščine z zastavami; za temi prikorakajo Iret,-jeredniki (2000), nato 10.000 ponočnih častilcev najsv. Zakramenta. Naj takoj pripomnim, da v celi procesiji ni bilo tiiii ene ženske, niti enega otroka, marveč samo možje in mladeniči. Za tretjeredniki prikorakajo generali (ge-neralissimus na konju), španski gran-
LISTEK.
Josip Vandot:
Vil«
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
V dvorani ni bilo več tako veselo in hrupno kakor prej. Lovci so sedeli tiho krog mize. Graščak pa jc hodil razburjen gori in doli. Razvnele so ga bile starkine besede, <a mu je še vedno vrelo vse v globoko razsrjeni duši. Stiskal je pesti in ustnice, in iz oči mu je sršal ogenj. Da si je pustil vpričo lovcev reči kaj takega od raztrgane starke! Grajščak, pa ga je osramotila be-raška starka!
Vrelo je v grajščaku vse v onemoglem srdu. Lovci pa so molčali v veliki zadregi. Vsak si je želel domov — ven iz grada, samo da bi bil daleč od gospodarja! Le valpet Matizelj jc zvrnil polno kupo vina v grlo. Stopil je potem h grajščaku, pa mu je govoril:
»Ne srdite se, milostni gospod! Ali vas morejo vznemirjati besede te nore starki , ki ni pri pravi pameti? Sama ni vedela, kaj govori. Saj jo poznamo, milostivi gospod. Zato se pa res ne izplača, da se vznemirjate zaradi nje,«
Valptove besede so potolažile nekoliko grajščaka. Počasi je ginila to-gota; obraz sc je jasnil vedno bolj, in grajščak se jc pomiril vsaj na videz. Vsedel se je k svojemu gostu iz Koro-tana. »Kaj praviš ti k vsemu temu?« ga je vprašal. »Vse je neumnost, kar je čvekala nora starka, in zdaj se mi zdi čudno, kako sem se mogel vznemirjati zaradi nje.«
Bledi gospod je zmignil z rameni, pa se je nasmehnil po svoji navadi. »Kaj naj mislim?« je izpregovoril ravnodušno. »Veš, jaz je nisem poslušal.«
»Prav si imel!« —- Graščak je po-trepljal prijatelja po rami. — »Prav si imel! Neumen sem bil jaz, ker sem jo poslušal. Takoj bi jo bil moral vreči iz grada. No, nazadnje je pa vseeno. Zdaj se vsaj lahko smejemo njenemu smešnemu nastopu — hahaha . . .«
Smejal sc je grajščak, in vsa jeza ga je minila. Zopet je pričel trkati z lovci in jc kazal židano voljo, dasi ga je mučil v duši nemir in so mu vstajale zle slutnje. In da bi pregnal vse to, je vedno hitreje praznil kozarec. Počasi so sc razvezali zopet lovcem jeziki. A vendar tistega veselja in tiste živahnosti ni bilo nazaj.
Grajščakinja je prišla v dvorano. Lovci so vstali spoštljivo, ko so jo zagledali. Pozdravila jih je gospa in jo
stopila k svojemu osprogu. Velika skrb je ležala na njenem bledem obrazu in njeni koraki so bili težki in trudni. — »Elza je izginila nekam,« jc dejala grajščaku. »Takoj popoldne je izginila iz gradu, pa se še dozdaj ni vrnila. Morda se ji je zgodilo kaj zalega.«
»Pojdi, pojdi!« je odgovoril soprog malomarno. »Šla je gotovo v vas, pa se klati tam s ciganskimi paglavci. Saj si jo ,ti naučila tako ... Ko pride večer, se že vrne.«
l\o je čula gospa take besedo, je pogledala žalostno na moža. Potem pa se je obrnila in je odšla tiho iz dvorane. Poklicala je Marjeto in odšli ste i:*kat izgubljeno hčerko. Zaman sta povpraševale po vasi — nihče je ni bil videl tistega dne. Potom sta pa šlo v gozd in sta iskale kroginkrog brez uspeha. Zašlo je bilo solnce. Mrak jo legal po dolini. Za tri hipe so zardeli boli snežniki. A takoj so potemneli, kajti objeli so jih črni oblaki, ki so se plazili počasi in grozeče izza temnega obzorja . . .
Na gradu so je zasvetilo nebroj rdečih luči, kajti pojedina se je nadaljevala. Počasi so pozabili gostie na Kušico in na njene grozeče besede. Ilrum in trušč je zavladal po dvorani in vino je kar teklo z miz. Velike svetilko so obsvctjjovalc rdeče, od vina
razgreto obraze, in lovci so razgrajali in prepevali veselo pesmi. Smejal se je grajščak in jo vedno hitreje praznil kozarce.
Sredi toga trušča pa nihče ni zapazil, da je izginil iz njihove srede bledi gost iz Ivorotana. In tudi nihče ni videl, kako jc vzel iz grajščakovega žepa velik ključ in je stopil potem "hitro iz dvorane. Zunaj na hodniku pa jc snel svetilko s stene. Hitro je šel po stopnjicah v pritličje. Vžgal jo tam svetilko in se napotil po temnem hodnika. Dolgo jo hodil tam in jo obstal naposled pri temnili vratih.
»Breznikica!« jc zaklical. Nič se ni ganilo okrog; le njegov glas je odmeval zamolklo po črnem hodniku. — »Breznikica!« jc ponovil bledi tujec. Poslušal je. Tedaj pa jo zašumelo nekaj za temnimi vratmi in čul se je slab glas. ki je vprašal: »Kdo me kliče? Kaj hočeš?«
Tujec iz Korotana jc vtaknil ključ v ključavnico, zavrtel g# jc in s lire-ščečim glasom so se odprla težka vrata. Svil. svetilnice jc padel v ječo in je obsvetil shujšano žensko postavo, ki se je tresla po vsem životu in se je komaj držala pokoncu.
»Breznikica,« je izpregovoril b'edi tujec zamolklo, »prosta si in greš lahko domov.«
di, plemenitaši, vitezi, mestni zastop, sodniki in razni vojaški dostojanstveniki. Za temi redovni in svetni duhovniki. bilo jih je 8000. Za njimi prelatje in Škofje. Za temi je šest duhovnikov peljalo velikansko monštranco z Najsvetejšim.
Neposredno za Najsvetejšim je stopal pod baldahinom kardinallegat z nadškofi in patriarhi, za njimi zastopniki kraljevega dvora. Za temi kavale-rija na konjih, dva regimenta vojakov-pešcev in en regiment ulancev na konjih. Vsi vojaki so bili odkriti, zadržali so se vsi tako lepo, kakor jih še nisem videl.
Pred kraljevo palačo so procesiji prišli nasproti kralj, kraljica, kraljica mati Kristina in ves kraljevi dvor. — Pred kraljevo palačo je bil pripravljen velikanski, čarobno lep tron, tu se je vse Španija slovesno posvetila evhari-stičnemu kralju in nato je kardinallegat podelil biagoslov z Najsvetejšim. Vtis nepopisen. Vse je pelo evharistič-ne pesmi in — jokalo. Vseh udeležencev pri procesiji je bilo po poročilu nocojšnjih časopisov nekaj nad 100.000, gledalcev pa do enega milijona. Vse blagruje kralja, da je dal toliko vojaščine na razpolago, ki je deloma povečevala slovesnost, deloma skrbela za red. Red se ni prav nič motil. Črni ptiči republikanci so se poskrili pred solnčno svetlobo nebeško lepe katoliške manifestacije.
Črnogorska mobilizacija.
Sodba naše vlade.
Dunajski diplomati sodijo, da je črnogorska mobilizacija sicer utemeljena a zelo resna zadeva, ker bodo opogumljeni Malisori. Na turško vlado mora koncentracija črnogorske vojske le razburljivo vplivati in to timbolj, ker se bore Črnogorci v vstaških četah.
Črnogorski kralj o mobilizaciji.
Črnogroski kralj Nikolaj je pojasnil diplomatom osebno stališče črnogorske vlade. Kralj je ukazal mobilizirati 7000 vojakov, ki bodo v soboto že razpostavljeni ob črnogroski meji, da zapro mejo Albancem, ker poteče 15. t. m. rok za pogajanja med Turki in Malisori. Kralj sicer upa na uspeh pri pogajanjih, a računa tudi s tem, da se pogajanja izjalovijo. Če se pa to zgodi, bi bežali Malisori v Črnogoro in mogoče hi jih zasledovali celo Turki v Črnigori. V interesu miru mora biti zato Čma-gora pripravljena za vsak slučaj in zato zapre mejo z vojaškim kordonom.
Črnogorci za vojsko s Turki.
fierolinski o položaju dobro poučeni politični krogi izjavljajo, da so se v Črnigori zelo vplivne osebe izjavilo za vojsko in da se Črnagora pripravlja na vojsko proti Turkom. V Berolinu pa še upajo, da se posreči Avstriji, Turčiji in Angleški preprečiti vojsko.
Vstaja se širi.
Po poročilih iz albanskih virov se kljub pogajanjem v Podgorici širi albanska vstaja na severu in na jugu. Vstaši hočejo izvojevati svobodo.
Skrbi Turčije.
V Carigradu so v velikih skrbeh ©sobiio zato, ker tako Črnogorci, kakor tudi Grki in Bolgari zelo simpatizirajo z vstaši in bi najrajši takoj pograbili orožje, da jih ne zadržujejo z največjo težavo in z vsem svojim vplivom vcle-vlasti, ki se boje svetovne vojske za Balkan, a če se jim to trajno posreči, je zelo veliko vprašanje. Kri po Turkih
S široko odprtimi očmi ga je gledala uboga kmetica. Tako nenadoma je prišla rešitev, da skoro ni mogla verjeti. Stala je pred tujcem in ustnice so se ji premikale, kakor bi hotele govoriti. A vsled prevelike sreče ni mogla izpregovoriti besede.
»Pojdi za mano, ker se mudi,« je dejal tujec in jo je prijel za roko. Kakor v sanjah je stopala Brcznikica za njim. Še vedno je skušala govoriti, a beseda ji ni šla iz grla. Naenkrat je obstal tujec. Odprl je druga vrata in posvetil v črno ječo. Tam v kotu je čepel človek, stisnjen v dve gubi in Si je zakrival obraz z rokami. Lasje so mu bili razmršeni in obleka razcapana. Ni se zmenil za svetlobo, ki je padla hipoma nanj.
»Breznik!« je zaklical tujec. A človek tam v kotu se ni ganil. Nepremično je ždel tam, in zdelo se je, da ni več življenja v njem. Ko je zagledala Breznikica svojega moža, se ji jc razvezal takoj jezik. »Martin!« je vzkrik-nila in skočila k njemu. Prijela ga je za roke, ki so še vedno stiskale obraz. Takrat pa je dvignil Breznik glavo. Globoko udrte oči so pogledale na Breznikico in so se čudile. Stresel se je Breznik po vsem životu in je noskušal
mučenih krščanskih Albancev, njih po Turkih onečaščene žene, njih pomor-jeni otročiči, vse to vzbuja sovraštvo tistih narodov, ki so morali po Turkih ravno to trpeti, kar zdaj trpe Albanci. In zato je tudi umljivo, da komaj čakajo, da povrnejo Turkom tiste grehe, ki so jih napravili nad njihovimi očeti in očetov očeti oboževalci polumesca in turškega kizmeta. Do 370.000 junakov, namreč 40 000 Črnogorcev, 80.000 Grkov in 250.000 Bulgarov, komaj, komaj čaka, da planejo na Turke. Ali se posreči velevlastim zadušiti požar, ki divja v Albaniji in ki se že razteza po Črnigori? To je veliko vprašanje, vprašanje, ki skrbi tudi Turke. Kjamil paša se je že upal javno grajati v »Marbu-atu« postransko niladoturško vlado in priporoča, naj se dovoli večja svoboda posameznim narodom če že ne z dru-zega razloga, pa zato, ker so iz simpatij do krščanskih vstašev prično lahko ve-levlasti vmešavati v notranje turške zadeve. Nadalje se še poroča., da je radi albanske vstaje stališče turške vlade tako omajano, da namerava odstopiti in da ji bo sledil kabinet s Kjamil pašo na čelu.
Boji v Albaniji.
Iz Carigrada se poroča, da je re-kognosciralo pet Črnogorcev z 20 vstaši mejo pri Lešnici. Vstaši so napadli tudi turške predstraže pri Selcih. Vstaši so imeli velike izgube, o izidu boja pa Tor-gut Šefket paša ne poroča, ker je gotovo izpadel neugodno za Turke.
SPREMEMBE V VOJNI UPRAVI.
»Prager Tagblatt« poroča iz Dunaja: Kljub dosedanjim dementijem o odstopu vojnega ministra barona Schonaicha bo prihodnji vojni odred-beni list prinesel naznanilo sledečih iz-prememb v vojni upravi: Vojni minister baron Schonaich stopi v pokoj. Deželnobra,mbovski minister Georgi stopi na čelo vojnemu ministrstvu. — Najstarejši sekcijski šef v vojnem ministrstvu vitez Krobatin in načelnik 7. oddelka v vojnem ministrstvu gm. Emil Eschler stopita v pokoj. Na njuna mesta pa prideta ženijski inšpektor gm. Blenesi kot sekcijski šef in polkovnik Arpad Kiss kot načelnik 7. oddelka.
VELEVAŽNE KHUENOVE POLITIČNE IZJAVE.
Khuen Hedervary je utrudil ob-strukcijo opzicije, ki ni mogla že več dobiti govornikov. Zato je tudi ogrski državni zbor sprejel 5. t. m. finančno postavo. Khuen Hedervary je imel oh tej priliki velik političen govor, v katerem je naznanil, da bo ogrski državni zbor rešil razna vprašanja ne glede na stališče, ki se zavzema v avstrijski zbornici. Prepričan je, da reši tudi Avstro - Ogrska bančno predlogo, ki jo je že rešil ogrski državni zbor. Boljše je, da se kaka stvar prej napravi, kakor pa da se čaka. Zato sodi, da naj prične državni zbor tudi posvetovanja o važnih vojaških predlogih. Najvišje koristi naroda zahtevajo, da se dvigne naša vojna moč. To smo naglašali ob volitvah in ko smo ustanovili našo stranko. Rdečica sramu nas mora obliti, če oškoduje najvišje koristi države kaka velevlast, ki se naslanja, na močno armado. Khuen je na to govoril tudi o albanski vstaji in o Maroku. Povedal je, da je naša država istočasno kot pri turški nastopila tudi pri črnogorski vladi. Upa, da. se albansko vprašanje ugodno reši. Glede na. Maroko pa sodi, da nam je predaleč in da se ne bo treba pečati z maročanskim vprašanjem. Na
vstati. Posrečilo se mu je; toda komaj je stal na nogah, že se ga je polastila slabost, da bi bil padel, da ga nista držala žena in tujec.
»Martin, o Martin!« je klicala Breznikica. »Daj, predrami se! Rešena sva, Martin, prosta sva . . .«
Ko je Breznik zaslišal te besede, je dvignil glavo. Sključeno telo sc mu je vzravnalo in ni se treslo več. »Ali je res? Ali je res?« je ponavljal s tihim, slabotnim glasom.
»Prosta sta,« je potrdil tujec. »Toda glejta, da prideta kmalu iz grada. Meni se mudi in čas beži, beži . . .« * »Ali vas pošilja grajščak?« je iz-praševal Breznik in je prijel tujca za roko. »Ali ste naju rešili iz lastne volje? O, povejte, kdo ste! Da se vsaj zahvalim vam, predno zbežim z ženo in otrokom v goro. Vem, da ne bom mogel zdaj več živeti na vasi, ker me bo preganjal grajščak.«
»Bodite tiho!« je odvrnil tujec kratko. Potem pa je pristavil: »Ne bo vama treba bežati pred grajščakom. Doma ostaneta v svoji hiši. Za 1o bom poskrbel že jaz ... A zdaj tiho in hitro za mano iz grada . . .«
(Daljo.)
medklice opozicije, da se bomo mogoče morali prej pečati z Marokom kot z Albanijo, izjavi Khuen, da to vprašanje ni v zvezi z vprašanji našega zveznega razmerja in da za nas radi Maroka ne bodo nastale nikake komplikacije. Končno je napovedal volilno reformo in izjavil, da sprejme predlog grofa Batthyanyija, ki predlaga, naj se pospeši volilna preosnova.
NOVA OGRSKA TVORNICA ZA TOPOVE.
Kakor je izjavil Khuen v ogrskem parlamentu, dobi Ogrska tvornico za topove. Pogajajo se le še zgolj o podrobnostih. Tvornica se zgradi v Dios-gyoru. Stala bo 10,000.000 K. Ni izključeno, da jo bo gradila vlada sama.
NEMŠKI DOBAVITELJ ZA
ITALIJANSKE VOJNE LADJE.
Italijanska vlada je razpisala dobavo oklopnic za nove križarice. Oferi-ralo se ni nič manj kot 13 nemških tvrdk, med temi tudi Krupp. Sodijo, da so tudi ostale nemške tvrdke zgolj Kruppove zaupnice.
PORTUGALSKA KRALJICA - VDOVA MARIJA PIJA UMRLA.
V Turinu je umrla včeraj ob en četrt na 4 popoldne portugalska kraljica - vdova Marija Pija. Rajnica je bila hči kralja Viktorja Einanuela II., rojena 16. oktobra 1847 v Turinu, sestra 29. julija 1900 umorjenega italijanskega kralja Umberta. Ni še bila stara 15 let, ko se je poročila leta 1862 s portugalskim kraljem Ljudvikom, tretjim vladarjem rodbine Braganza - Koburg. Portugalski kralj Ljudvik I. je vladal od leta 1861—1889. Mlada kraljica si je pridobila s svojo odločnostjo in ljubez-njivostjo ljubezen portugalskega ljudstva. Bila je odločna, katoličanka. Od Pombalovih časov sem so vladali na Portugalskem svobodomiselci, ki so storili vse, da uničijo katoličanstvo. Kralji so bili ponižni sluge svobodomi-selcev, ki so seveda cerkev tudi oropali njenega premoženja. Marija Pija je delala na to, da se opusti protiverska politika. Podpiral jo je papež Leon XIII. z veliko konciliantnostjo. Posrečilo se. je rajnici, da je sklenila Portugalska leta 1887 konkordat z Vatikanom. Ko je umrl mož raj niče in zasedel prestol kralj Karlos I., se je umaknila rajnica v samoto v Italiji. Zelo je vplivalo na bolehno rajnico poročilo o umorjenem njenem sinu in vnuku, a tolažbo je iskala in našla v svoji globoki pobož-nosti.	L
RUSIJA VDERE V PERZIJO.
Ruske vojne čete v Tiflisu so pripravljene, da vderejo v Perzijo, ker to zahtevajo ruski trgovci v Tebrisu.
NOVE TRDNJAVE V NEMČIJI.
Nemčija namerava vtrditi pristanišči Emden in otok Borkum.
AGADIR.
Nemški cesar Viljem je nastopil svoje popotovanje na sever. Sodijo, da je to zelo ugodno znamenje. Seveda je vse pripravljeno, da če se položaj zaplete, se cesar takoj povrne v Nemčijo. Francoski in nemški državniki nočejo ničesar izjaviti. Kakor potuje nemški cesar, tako potuje tudi predsednik francoske republike po Nizozemskem. Pač je pa izjavil Fallieres in de Selves diplomatom, da ni nikake vojne nevarnosti in da se Francoska gotovo sporazume z Nemčijo in Angleško. Resno jo pa poročilo, ker je dobila ena divizija angleškega sredozemskega brodovja povelje, da se mora takoj podati v Gibraltar. Nekatera poročila trde, da bodo zasedli Angleži Tanger, tako da bodo imeli Francozi, Španci, Nemci in Angleži vsak svojo posest v Maroku. Avstrijski in italijanski poslanik sta izjavila 4. t. mes. cesarski nemški vladi, da zavzameta zvezni državi prijateljsko stališče nasproti nemški politiki glede na Maroko.
Dnevne novice.
Izvršilni odbor S. L. S. ima sejo jutri, v petek, 7. t. m., ob 8. uri zvečer v posvetovalnici (Katol. tiskovno društvo, Katol. tiskarna, II. nadstropje).
+ Napredna surovost. »Slov. Narod« ne pozna za naše poštene fante in dekleta drugega imena kakor »čuki« in pa »sove«. Če si stare klepetulje v lase .skočijo in s priimki obkladajo, jim končno človek ne more zameriti, da je pa list, ki hoče veljati za glasilo slovenske inteligence, tako prostašk in v takem tonu o naši mladini govori, je pa naravnost škan-dnl. Če kak katoliški list le narahlo to gospodo prime, že pošilja ista beriče za odgovornim urednikom po vsem svetu; če pa liberalni listi dan na dan na naše ljudi gnojnico izlivajo, si morajo naši ljudje vsled čudovitih razmer, ki Uherainf.mu časopisju roko držijo, vse
to dopasti pustiti. Kakšen krik bi zagnale narodne dame, ako bi jih mi z ozirom na te surovosti na naše ljudi, titulirali z narodnimi srakami ali kavkami ali pa pisali, da na sokol-skih prireditvah nastopajo vzorne Š o-g c. Če torej narodne dame zahtevajo za-se kavalirstva in gentlemanstva, potem smemo zahtevati tudi mi z ravno tako pravico, da se naša mladina ne psuje. Čudno se nam zdi, da »narodne dame«, ki so drugače tako občutljive in »Narod« vedno prebirajo, same nimajo toliko spoštovanja, da ne protestirajo proti takemu blatenju naših deklšt. Smemo pač upati, da se vendar enkrat že dobe v napredni stranki dostojni ljudje, ki se postavijo po robu Časnikarskemu pobalinstvu. Če je kdo nasprotnik načel, ne sme li» bei'alno časopisje misliti, da ima radi tega pravico, ga obkladati s psovkami.
-f- Nesramnost liberalne žurnali-stike presega vse meje. Ker »gospodo«, ki se zbira okolu »Naroda« in »Jutra« bode, da se je nedeljsko slavlje na Viču izvršilo tako krasno, so si izmislili stvari, ki jih ni bilo, resnico pa po znani maniri liberalnih revolver-žur-nalistov obrnili. Tako piše včerajšnji »Narod«, da so se »živinsko pijani klerikalci med seboj pretepali in končno še napadli mirne ljudi, ki so od daleč gledali divje početje nadelanih katoličanov«. Ne bomo se spuščali v to, da bi dokazali »Narodovi« frakariji, da se mora iskati »divje početje« le na liberalnih prireditvah. Kdor je videl naše ljudstvo na Viču in pa lanske orgije liberalcev v »Tivoliju«, ta si bo napravil sodbo sam. Dolžnost nam pa je, da povemo svetu, s katere strani so prišli napadi. »Slovenec« je že včeraj poročal, do so okolu desete ure zvečer pričeli združeni liberalci in sociji metati na veselični prostor kamenje in gnjila jajca. Oblegali so našo veselico in hu-ronsko kričali. Pa menda ne boste rekli, Vi, gospodi resnice, da so bili to »klerikalci«. Menda ne boste trdili, da so ljudje kot Boltežar, Valjavec, Sluga et consortes »klerikalci«. Vsak liberalec, ki kriči — akutna bolezen liberalca — je po »Narodu« miren gledalec. Navedene osebe so bile onstran Gradašce in so posebno jasno kazale liberalno bolezen. Še bolj nesramno je pa »Jutro«. Ta gospoda piše, da je neki »Čuk« napadel nekega 14 letnega dečka od naraščaja, drugi pa nekega tretjega bil kot vola s pestmi. Stvar je bila taka: Mirni gostje — dve družini — so se vračali zvečer domov, ko priskoči eden od sokolov, ki so čakali pripravljeni na napad na mostu pred pošto k 14 letnemu dečku, ga brez povoda zagrabi za prsa in trešči z vso silo ob tla. Nato skoči k gospodu, ki je šel spredaj in ga z vso silo udari s pestjo čez levo uho. Napadeni se je branil — braniti se pač sme zavratnega napada — in jih napadalcu par našteje. Napadalec je bil »Mesarjev France« iz Viča — Franc Škerl. No, Jutraši, ali je Škerlov France »čuk«? Priskočil je še drugi junak noči in pomagal svojemu drugu pobijati političnega nasprotnika. Seveda je prišlo orožništvo, toda šele, ko je šel orožnike iskat Orel, ki je videl napad. Ko so pa orožniki prišli, so zginili zopet zahrbtni rokovnjači v noč. Seveda jim pa to ni pomagalo, da bi jih orožništvo ne izsledilo. Glavni junaki so znani in sodnijska obi-avnava bo pokazala, kdo je napadal. Radovedni smo, kaj bodo takrat pisali gospodje »Narodovega« in »Jutrovega« fraka. Da smo Škeria imenovali, naj se njegova obi-teij zahvali »Jutru« in »Narodu«.
-1- Odlikovanja in imenovanja. Ob vpokojitvi je podelil cesar naslov dvorni svetnik višjima deželnosodnima svetnikoma J u 1 i j u Po 1 e c in F r a n-č i š k u A n d o 1 š e k. Dvorni svetnik je postal tudi predsednik mariborskega okrožnega sodišča L j u d e v i t P e r k o. Okrajni sodnik Oskar Dev v Škofji Loki je premeščen v Kranjsko goro, iz Kranjske gore v Škof jo Loko pa sodnik Jožef Lenart, sodnik v Kranjski gori je postal avskultant Anton O h m vitez pl. J a n u -s c h o w s k y.
-f Velike žrtve za časopisje. Star-čevičeva strafika prava v Zagrebu je uvedla med somišljeniki veliko akcijo za podporo strankinemu časopisju. Ob tej priliki navaja, koliko so doslej nekateri posamezniki žrtvovali v ta namen: Dr. M. Starčevič 30.000 K, dr. A. Pavelič 12.150 K, Stje.pan Zagorac 5600 kron, Mato Miletič 2500 K itd. Da sc razbremeni te posamezne osebe, ki so doslej na lastnih ramah nosile vse žrtve, se je takoj na tozadevnem sestanku obvezalo 60 članov stranke, da bodo vsako leto plačali v strankin tiskovni ion d po 400, 200, 100, 60, 50 ali manj kron, nekateri pa mesečno po 1, 2, 5, 8, 10 in celo po 20 K. Celo nek kmet se je obvezal za letnih 30 K. To je lep zgled strankarske zavednosti in požr-
tvovalnosti. Somišljeniki S. L. S., od vas se ne zahteva takih žrtev, a častna zadeva vam vendar bodi naše časopisje, ki je velika moč: agitirajte zanj, naročajte se nanj in širite ga ob vsaki priliki in povsod!
+ Deželna elektrarna na Gorenjskem. Deželni odbor je vložil prošnjo za koncesijo za elektrarno na Završ-nici, iz katere bi dobivalo električno luč in silo deset občin v radovljiškem okraju.
-)- Naše pevske zbore, kateri se udeleže mladinskega shoda meseca avgusta, opozarjamo, da se pričenja z razpošiljanjem not za zbor »Slovenska zemlja« na besede M. Elizabete, kompozicija A. Sveteka, katero bodo izvajala na koncertu, ki ga aranžira »Ljubljana« na čast udeležencem shoda vsa društva skupaj. Naslovlja se na slov. glasbeno društvo »Ljubljana«, hotel »Union«. Prosimo čim hitreje naročil, že ker je v interesu stvari, da se tem preje začne z vajami. Posebno se nujno obračamo na vse izšolane naše pevke in pevce s prošnjo za sodelovanje! Svoje naslove naj blagohotno takoj javijo ali slov. glasb, društvu »Ljubljana« ali pa uredništvu »Slovenca«, nakar se jim takoj pošljejo note in se jih obvesti, katere pesmi se bodo sicer še proizvajale.
+ Liberalni lažniki. V »Slovenskem Braniku«, v katerega pišejo liberalni cirilmetodarji, si je dovolil nek liberalni rokovnjač zopet ostuden napad na našo stranko. Trdi namreč, da je opozicija na občnem zboru šulferajn-ske podružnice na Rogaški Slatini zmagala le z glasovi takozvane slovenV sko-klerikalne stranke. Nesramnost* cirilmetodarskih lažnjivcev je tem večja, ker bi se lahko sami prepričali o lažnjivosti svoje trditve, ako bi jim bilo za resnico in ne samo za razvnemanje strankarskih strasti, kar je menda nova točka v cirilmetodarskem programu.
-f- Ujeli so se. »Narodovo« laž, da se je zastopnik knezoškofa dr. Jegliča na tožbo liberalcev postavil na stališče starega konkordata, so priobčili takoj tudi nemški listi. Sedaj sc ve, kako prihajajo laži v nemške liste in kje je ko-vačnica takih laži.
-j- Zahtevajte povsod naše vžigalice! Zadnji čas se opaža, da liberalni komiji po mnogih krajih našim ljudem nočejo prodajati naših vžigalic ter da se kratkomalo lažejo, »da so pošle« itd. Naše somišljenice in naši somišljeniki naj vedno v vseh trgovinah in trafikah odločno zahtevajo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Kjer jih še ni, jih takoj vpeljite! Liberalnim komijem, ki prikrivajo naše vžigalice, pa pojasnite stališče. Zahtevajte povsod od trgovcev, da takoj naroče vžigalice pri tvrdki M e n a r d i v Ljubljani!
Vaje III. armadnega zbora bodo končane 7. septembra. Vršile se bodo takole: a) Polkovne vaje pehote in lovcev od 7. do 25. avgusta, dragonski polk št. 5 ocl 10. do 23. avgusta, deželno-brambovski polki od 7. do 24. avgusta. Brigadne vaje bodo od 28. do 30. avgusta, deželnobrambovska brigada od 25. do 27. avgusta. Vaje pehotnih divizij od 31. avgusta do 4. septembra, deželno-brambovske pehotne divizije od 28. avgusta do 4. septembra. Vaje v armad-nem zboru od 5. do 7. septembra. Ker se zborne vaje ne bodo končale kakor prvotno nameravano 12., marveč že 7. septembra, bodo tudi rezervisti pozvani k vajam jeseni mesto od 21. avgusta do 2. septembra, že 17. do 28., drugi oddelek mesto od 28. avgusta do 9. septembra že 20. avgusta do 1. septembra in tretji mesto 31. avgusta do 12>-sep-tlcmbra že 26. avgusta do 7. septembra.
+ Reški Hrvati. »Riečki Glasnik« z dne 1. t. m. poživlja reške Hrvate, naj so sedaj odločno dvignejo za svoje narodne pravice. Med drugim naj na podlagi zakona zahtevajo za svoje otroke krščanskega pouka v hrvaškem jeziku, če ne gre v šoli pa v cerkvi, in ako se jim tudi te zapro, pa v kakem drugem prostoru. Poslužijo naj se tudi pravic reškega mestnega šolskega šta-tuta, ki določa, da ako se na kaki šoli oglasi deset učencev druge narodnosti, je občina dolžna preskrbeti jim pouk v materinem jeziku. List nasvetuje tudi ustanovitev mladeniških društev in drugih organizacij v obrambo hrvaške mladine.
—	V odbor deželne zveze za promet s tujci so od deželnega odbora imenovani: deželni glavar pl. Šuklje, poslanci Jož. Pogačnik in Iv. Piber, dr. V. Krisper, dr. Papež, tajnik Andrej Perko in računski svetnik H. Lindtner.
—	Za pogorelce v Gabrijah jc deželni odbor dovolil 3000 K.
—	Zakon o občinskih mirovnih uradih, ki ga je sklenil deželni odbor v zadnjem zasedanju, bo v kratkem
potrjen. Deželni odbor je po želji vlade izvršil nekatere izpremembe formalnega značaja.
— V zdravstveni zastop topllški je
od deželnega odbora imenovan Ivan Rakoše, posestnik in tovarnar v Straži.
—	Gorenjske vodne sile. Kakor znano, je vložila internacionalna električna družba prošnjo za koncesijo za električno napravo pri Globokem pod Radovljico. Na istem mestu projektira tudi kranjski deželni odbor, kateri si je z opcijami zasigural ves potrebni svet. Vsled tega je internacionalna električna družba umaknila svojo prošnjo kot brezuspešno in je edini resni projektant deželni odbor.
—	Loški potok. Občinske volitve so se pri nas vršile v znamenju sijajne zmage pri državnozborskih volitvah. Niti eden nasprotnikov ni prišel v zastop. Volilo je do 320 volilcev. Bilo je ob času košnje, lepo vreme, čas največjega dela, zato nas je presenetila tako velika udeležba. Ljudje so prišli iz se-nožet, njiv, gozdov oddati glasovnico ter hiteli zopet nazaj. Presenetila nas je zgledna disciplina naših ljudi. Pri občinskih volitvah doseči jednoten nastop glede oseb ni lahko. Naši ljudje so to razumeli, zato so nasprotniki onemeli in se poskrili. Obečali so marsikaj, pa so obupali sami nad seboj. Zgubili so še tistih sedem stolcev, ki so jih imeli doslej v občinski hiši. Neodvisne kmete, njihov štab — nekdanje gospodarje občine vijejo sedaj hudi krči katere lečijo le z enim mazilom — s pritožbo. To jim je edina nada. Velika večina naših občanov je zelo vesela nad krasnim izidom. Ljudstvo je veselo, da se je naša občina iznebila težke more, ki jo je tlačila toliko let ter pomedla na čisto z liberalci, neodvisnimi kmeti in drugo šaro. Enake zmage sploh še ni videla naša občina, ker do zadnjih dveh let je nemoteno vladala tu nasprotna stranka vsepovsod; pri zadnjih volitvah se jim je vzelo večino, zdaj pa se je čisto pomedlo. Hud poraz naših nasprotnikov v Loškem potoku ne bo brez vpliva na dragarske Slovence in tja dol do Osilnice, kjer so imeli do zadnjih časov mogočno besedo. Če doma nimajo nobene moči, jih bodo še menj upoštevali drugod.
—	Vesti Iz Trsta. Kolera. Bakte-riologična preiskava pasažirjev III. razreda parnika »Oceania« je bila včeraj na imenovanem parniku izvršena, pri čemur se je konstatiralo, da je Mile Rajšič iz Topuška prenašatelj vibrijo-nov kolere. Bakteriologična preiskava je dalje dognala, da sta vibrijonirana še dva druga potnika, Anton Siegel iz Zlina in Sterin Manio. Tudi pri moštvu ladje se je izvršila sanitarna preiskava, kateremu je izkrcanje na suho prepovedano. Omenjeni trije potniki so bili od drugih takoj izolirani. Parnik, opremljen z vsemi sanitarnimi sredstvi, je bil za tem na novo desinficiran — Porotna k 1 o p. Za danes določe-.na razprava proti odgovornemu uredniku »Edinosti«, Štefanu Godina (zasebna tožiteljica Marija Muskovič), je bila prenešena na čas, ki se bo pozneje določil. — Tragedija. Kakor smo poročali predvčerajšnjim, se je usmrtil profesor Steno Tedeschi radi nenadne obolelosti svoje matere. Ljubezen do matere na eni in strah precl njeno smrtjo na drugi strani, sta tako silno uplivala na dušo mladega profesorja, da je izgubil razsodnost in šel sam v smrt. Ko so to nesrečno žrtev peljali k večnemu počitku, je izdahnila tudi njegova mati. Pokopljejo jo tik poleg njenega sina. — Za žrtve 1 5. j u n i j a se je do sedaj nabralo 34.231 K 97 v. — Požar v L 1o y d o v e m arzena-1 u jc izbruhnil dne 5. t. m. ob pol osmi uri v kotlarni. Ogenj je zavzel 800 kvadratnih metrov prostora. Ob pol 11. uri so ogenj zadušili. Škoda znaša približno 40.000 K. — T a t v i n a. V kopališču je bila ukradena dijaku Bruno Spitzer srebrna ura z verižico v vrednosti 50 K. O tatu ni sluha. — Poskušen sani o u m o r. Z nožem se je sunila v vrat in si prizadjala 15 cm dolgo rano 53 let stara Ana B. Poklicani zdravnik rešilne postaje ji je dal prvo pomoč, na kar so ubogo ženico, ki je storila ta korak vsled dolge bolezni, prepeljali v bolnico.
—	Umrl je včeraj v Šmihelu pri Novem mestu Mihael Knafelc, posestnik v visoki starosti 95 let. Pokojnik je bil kljub visoki starosti še zelo čvrst. Pogreb bode danes v četrtek ob peti uri popoldne. Bodi ranjkemu po dolgem trudapolnem delu žemljica lahka.
—	Snežnik. Ker so obiskovalci Snežnika in Snežniškega ozemlja na neprimeren način trgali in ruvali planinsko floro, osobito planinke, je gozdarski in upravni urad kneza Schon-burg - Waldenburg prepovedal obisk gore Snežnik, odnosno dovolil obisk tega ozemlja samo v spremstvu enega ali več graščinskih gozdnih čuvajev, ali ako se vzame za to dovolilni list. Ker
je osrednji odbor Slovenskega Planinskega Društva uvidel, da se s tem sko-ro onemogoči obisk tega znamenitega vrha in ker je bil prepričan, da člani S. P. D. na planinah tako neprimerno ne nastopajo, se je z utemeljeno vlogo obrnil do navedenega urada s prošnjo, da ublaži pogoje za obisk Snežnika za člane našega društva in je predlagal primerne pogoje. Omenjeni urad je prošnjo upošteval in dovolil članom S. P. D. obisk Snežnika pod naslednjimi pogoji: 1. Člani S. P. D. se morajo ob obisku Snežnika izkazati z društveno legitimacijo za dotično leto in morajo društveni znak vidno nositi. 2. Pohod Snežnika je dovoljen le po napravljenih odnosno markiranih potih in stezah. (Markacije bodo v prihodnje napravljene z oranžno barvo.) 3. Po lovskih potih in stezah je prepovedano hoditi. 4. Trganje in ruvanje planink je sploh prepovedano. 5. Vse druge planinske cvetlice se smejo v prav malem številu trgati. 6. Graščinski uslužbenci so upravičeni obiskovalce nadzorovati in vsakega »vandala« izti-rati in ovaditi v kaznovanje. 7. Takega člana je primorano društvo izključiti. — Osrednji odbor S. P. D. opozarja svoje člane, da se naj navedenih predpisov strogo drže, da se ne odtegne članom S. P. D. ugodnost prostega pohoda na Snežnik. Naj pa slovenski planinci tudi drugod ne pozabijo, da je flora znamenit kras naših planin, ki ga more le brezsrčen človek uničevati. — S. P. D.
—	Doktorjem prava bode jutri na Dunaju promoviran starešina »Danice« g. Andrej Veble. Čestitamo!
—	Zgubil se je 29. junija zvečer deček Anton Kristan, doma iz Moškrina št. 1. Star je 13 let. Pri sebi je imel slamnik, rujavo obleko, čisto ostrižen, samo odspredaj ima malo več las. Postave je bolj velike. Včasih tudi ni bil pri pravi pameti. Če kdo kaj ve, naj se oglasi v upravništvu našega lista.
—	Otrok v košari. 3. t. m. je v Zagrebu stopila na voz električne železnice neka kmetica s košaro na roki. Košara je imela pokrov in bila preveza-na z vrvico. Kondukterju je rekla kmetica, da ima črešnje v košari. Čez nekaj časa pa je izpod kmetičinih nog, kjer je spravila košaro, začelo prihajati neko ječanje; kmetica se je izgovarjala, češ, da ima sabo tudi piščeta. Ko je pa ječanje postalo le glasnejše, je sprevodnik vzel košaro in jo odprl. Nudil se je navzočim pretresljiv pogled: v košaro stlačen je ležal okrog dve leti star otrok z globoko vdrtimi očmi in čisto shujšanimi ročicami. Kondukter je rekel kmetici, da jo izroči prvemu policaju, a bila je pretkana in na neki postaji jo je zmanjkalo.
—	Kako se na škofjeloški železniški postaji pospešuje promet s tujci.
Dne 3. julija t. 1. sem prišel na škofjeloško železniško postajo, da se popeljem z vlakom, ki odpelje opoldne proti Jesenicam. Pri blagajni sem bil dve ali tri minute pred no je prišel vlak na postajo ter zahteval vozni listek. Ker pa železniški uradnik ni bil pri blagajni, temveč se izprehajal nekje pred postajo, sem poslal po njega nekega železniškega uslužbenca, ki me je prišel vprašat, kaj da želim. Toda omenjeni uslužbenec se vrne šele čez nekoiiko časa sam s pripombo, da se mi vozni listek ne more dati. ker je vlak že na postaji. Nato sem šel sam k železniškemu uradniku ter ga prosil, da mi da vozni listek. Ali ta mi malomarno odgovori, da mi ne more dati voznega listka, ker vlak vsak hip odpelje. Gospod železniški uradnik se je v tem slučaju namreč poslužil v polni meri železniškega predpisa, da sme blagajno zapreti že pet minut pred odhodom vlaka. Ker omenjeni vlak stoji na škofjeloški železniški postaji samo eno minuto, je železniški uradnik zaprl blagajno že štiri minute pred prihodom vlaka. Toda z ljudmi, ki so g. železniškemu uradniku posebno k srcu prirastli, ne postopa tako. Ko sem se 30. junija t. 1. peljal mimo Škofje Loke, sta prišla dva popotnika domačina na postajo šele, ko je imel vlak že odpeljati. Ali železniški uradnik njima je , dal vozne listke, čeravno je moral zaradi tega vlak dalj časa čakati, kakor je predpisano. To naj si zapomnijo vsi turisti in drugi popotniki, ki bodo prisiljeni na škofjeloški železniški postaji vstopiti. Upravi c. kr. državnih železnic pa bodi povedano, da s takim brezobzirnim postopanjem njenih uslužbencev prometa s tujci še dolgo časa ne bo povzdignila.
—	Dekle — morilka. lOletna. Mara Milkovič v Kraljevcu jc 22. junija v prepiru zabodla z nožem svojo t.ovari-šico Draginjo Milutinovic, ki jo je obdolžila, da je ukradla neko platno. .Vsled težkih ran jc Milutinovičcva
umrla še isti dan. Mlada morilka se je sama javila sodišču.
—	Kat. slov. izobraževalno društvo v Hrušicl vabi na veliko vrtno veselico, ki bo dne 9. julija 1911 na senčnatem, vrtu gosp. župana Franca Korbarja. Spored: 1. Godba bratskega orlovskega odseka iz D. M. Polja; 2. Petje; 3. De-klamacije; 4. »Nocoj je en lep večer«, dramatizovana narodna pesem v dveh slikah, spisal dr. Jan. Ev. Krek; 6. Mati Slovenija in njena deca, alegorična slika, spisal V. Bele; 7. Srečolov in druge zanimivosti. Ves čas med posameznimi točkami igra orlovska godba. Vstopnina za osebo 30 vin., otroci 20 vinarjev. Vstopnice se morajo nositi vidno pripete. Začetek ob 4. uri popoldne. V slučaju zelo slabega vremena se prireditev preloži na nedeljo 23. julija, ob istem času in istem sporedu. K obilni udeležbi vabi vljudno — odbor.
—	Skupina Jugoslovanske Strokov« ne Zveze za šturije-Ajdovščino priredi v nedeljo, dne 9. julija, ob 4. uri popoldne svojo prvo veselico na vrtu gosp.; Ivana Stibil v Šturiji. K obilni udeležbi se vabijo zlasti somišljeniki, delavci in delavke; na programu je tudi govor g. dr. Ivo Česnika. Obenem naznanjamo, da se vrši tudi občni zbor »Slovenske Straže«.
—	Utonil je v dve uri od Pulja oddaljeni vasi v morju Hrvat Jožef Pre-mate. Letos zahtevajo morski valovi neizmerno mnogo žrtev.
—	Laška visokošolska mladina V Pulju je izdala na stariše oklic, v katerem roti iste, da vpišejo svoje otroke v izključno laško šolo, da pomagajo tako reševati laško (?) Istro. Mi pa ve-* mo, da je to naša zemlja!
—	Potujoči mrlič. Iz Sarajeva po-« ročajo 3. t. m. o nekem nenavadnem slučaju v Zvorniku. Kmet Ljubomir Rakič je umrl v 46. letu starosti vsled neke notranje bolezni. Mrtvec je ležal v sobi na mrtvaškem odru in ženske so kot običajno molile do večera pri krsti, nakar so odšle domov. Ko je vdova nato prišla nazaj v sobo, je opazila v svojo grozo, da je krsta prazna. Prestrašena je pobegnila in sklicala skupaj ostale ljudi po hiši. Preiskali so vse prostore, toda mrliča ni bilo nikjer. Končno so ga našli na poti v vrt ležati v beli mrtvaški obleki. Nobenega znaka življenja ni bilo v njem. Obrazne poteze pa je imel skrčene kot v velikih bolečinah in osteklenele oči odprte. Ni dvoma, da je Rakič na novo oživel na mrtvaškem odru ter zapustil krsto. To oživetje pa je trajalo le nekoliko hipov, kajti prihiteli zdravnik je lconstatiral z gotovostjo vse znake smrti. Kako je mogoče, da sc je mrtvo truplo vnovič povrnilo v življenje, četudi le za par hipov, jc uganka. Nesrečna vdova je vsled tega dogodka hudo zbolela.
—	Hrvaško romanje v Asiz in Lo«
ret so prireditelji radi vesti o koleri preložili na prihodnje leto.
—	15.000 kron je podaril v spomin svoje pokojne žene veleposestnik Dra* gotin Pfeifer v Osjeku za tamkajšnje mestne reveže; 5000 K dobe najslabše plačani mestni nastavljenci.
—	»Društvo za Nemce v Bosni-Hercegovini« se je ustanovilo v Sarajevu.
—	Hrvatska deželna banka v Os« jeku. Borzna komora v Budimpešti je dovolila v svoji zadnji seji, da se smejo kotirati 4!£>%, zastavna pisma in delnice Hrvatske deželne banke v Osjeku. Vsled tega bodo v kratkem delnice imenovane banke kakor tudi 4'/2-odstotna pupilarno varna zastavna pisma zaznamenovana na budimpeštan-ski borzi. Banka naprosi v kratkem ča-> sti tudi dovoljenje, da se bodo iste kotirale tudi na dunajski in praški borzi.
—	Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Vipava ima svoj letni občni zbor dne 13! julija 1911, popoldne ob 3. uri v šolskem poslopju v Vipavi z običajnim dnevnim redom. Ako bi ta društveni občni zbor ne bil sklepčen, vrši se drugi občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih društvenikov.
—	3001etnica križevske škofije. Danes, na god sv. Cirila in Metoda je bila v Zagrebu slovesna služba božja v spomin 3001etnice obstoja grško-katoliške škofije v Križevcih in 251etnice zgradbo cerkve sv. Cirila in Metoda.
—	Bolgarsko in hrvaško gledališče. Med ravnateljstvoma sofijskega in zagrebškega gledališča je sklenjen dogovor za vzajemno delovanje. Najboljše moči obeh gledališč bodo gostovale tu in tam; enako nastopita, v izmeni oba enscmbla.
—	»Al Gluseppe Sarto.« To je na-
slov neumno-nesramni »pesmi«, ki jo je priobčil »Pokret« 1. t. m., v kateri se sramoti papež in papežtVo na nezaslišan način. Tako si hrvaško svobodomi-selstvo ni moglo kaj, da bi tudi te prilike, ko seje ves. lirvalki uarod pri-
pravljal na resen, a dostojen in pošten odpor proti odcepitvi Reke od senjske škofije, — ne pokazalo svojih pravih rožičkov, ki so obrnjeni vedno in vsik-dar proti katolištvn kot takemu. To je zopet nov dokaz, kako previdno mora biti krščansko ljudstvo nasproti tem ljudem v vseli stvareh, ki se tičejo vere, kako jim zlasti v takih stvareh ne sme nikdar zaupati in jih nikdar poslušati.
—	Nova tovarna v Sarajevu. V Sarajevu se je ustanovil konzorcij za zgradbo tovarne, ki bo izdelovala žreb-lje in poljedelsko orodje.
—	Dve promociji. Dne 1. julija t. 1. sta bila v slavnostni dvorani dunajske univerze promovirana doktorjema vsega zdravilstva g. Herman Vedenik iz Vogel pri Sinčivasi in g. Fran Petek iz Starevasi pri Dobrlivasi na Koroškem.
—	Imenovan je g. Fran Vise-n j a k . postajni ekspedijent pri južni železnici, za asistenta.
—	Zahvala. V i č - G li n c e. Ker se je nedeljska slavnost v vsakem oziru tako izborno in dobri stvari na korist obnesla, čutimo se dolžne najprisrčne-je zahvaliti se vsem slavnim društvom, ki so prihitela med nas z zastavami ali brez zastav, bratom Orlom, vrlemu ženstvu v narodnih nošah, slavnemu pevskemu društvu »Ljubljana« za krasno petje, našemu z reklamo po-strežljivemu časopisju ter vsem doraa-Čim in tujim somišljenikom karkoli in kakorkoli so pripomogli k nepričakovanemu uspehu slovesnosti. Ravnokar smo prejeli v dar od Katol. tiskovnega društva lep za dvorano kaj primeren kip Jezusa Dobrega Pastirja. — Vsem skupaj in posamič hvaležni kličemo: Bog povrni! Na zdar! — Odbor Katol. slov. izobraž. društva Vič-Glince.
■ — V Savi je utonil v Zagrebu že drugi kopalec, 181etni zidarski vajenec Josip Cilinič.
—	Nove banke v Zagrebu. Nek hrvaški pokrajinski denarni zavod namerava v Zagrebu ustanoviti »Jugoslovansko banko«; dunajska Union-ban-ka pa ustanovi v Zagrebu filialko.
—	Celuloidno tovarno v Zagrebu namerava zgraditi nek tamkajšnji denarni zavod v zvezi z nekim industrijskim podjetjem.
—	Vlom. Dne 16. t. m. je bilo v občini Konj pri Litiji vlomljeno v stanovanje posestnice Frančiške Orehko-pe, kateri je bila ukradena srebrna fcepna ura z verižico, vredna 33 K in 10 K vredni čevlji; svoje je pustil na licu mesta, kar je tatu izdalo. Ko je prišel stražnik, jih je takoj spoznal. .Vlomilec je namreč komaj prišel iz zapora, in ker so njegove personalije znane, je upati, da pride kmalu v roko pravice.
ŠOLSTVO.
VI. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1910/1911 prinaša zanimivo razpravo dr. Antona Breznika o »Naglasu v Soli«. Knezoškofijska privatna gimnazija je imela za obvezne učne predmete 14 učnih moči. Zavod je imel preteklo šolsko leto šest gimnazijskih razredov in se otvori s prihodnjim letom že sedmi razred. Vseh gojencev je bilo v preteklem letu 256. Koncem šolskega leta 1910/1911 je bilo, da vstopijo v naslednji višji razred, odlično sposobnih 134, vobčesposobnih 13, nesposobnih 31; ponavljalni izpit se je dovolil 10, brez razredbe sta 2. Po rojstnem kraju jih je bilo 246 s Kranjskega, 3 s Štajerskega, 1 s Koroškega, 1 s Češkega, 2 s Hrvatske in Slavonije, 2 iz Amerike.
Konec šolskega leta na I. državni gimnaziji. Na tem zavodu je bilo koncem šolskega leta 624 učencev in 19 deklic privatistinj. Učni uspeh je dober, ker je za višji razred brez ponavljav-nih izpitov že sedaj usposobljenih 78% vseh učencev. Uspeh je sledeči: prvi red z odliko ima 111 učencev, usposobljenih je 376, drugi red ima 84 učencev. ponavljavnih izpitov je 43, neiz-prašanih 10. Izmed edklic jih ima odliko 11, prvi red 5, ena je splošno usposobljena, 2 pa imata drugi red. — I. državna gimnazija je največji slovenski srednješolski zavod, ki ima najmanj za dve gimnaziji učencev. Število defi-nitivnih učnih moči je pa v primeri s številom učencev gotovo premajhno. Na zavodu je namreč poučevalo poleg ravnatelja 15 stalnih učnih moči ter 12 suplentov, 1 definitivni profesor pa je gimnaziji že tretje leto dodeljen. Ker je menjavanje učnih moči od leta do leta pedagoško zelo kvarno, bi bil že skrajni čas, da se nadomesti dovolj stalnih profesorjev.
lj Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1910/1911 prinaša na uvodnem mestu katalog učiteljske knjižnice, ki ga je sestavil knjižničar profesor dr. Ivan
Tertnik. Priobčuje tudi predavanje dr. Fr. llešiča na roditeljskem sestanku II. drž. gimnazije v Ljubljani dne 16. februarja 1911 »Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih?« Učencev je bilo na tem zavodu 421 in 3 privatisti. Po materinščini 417 Slovencev, 3 Hrvati, 3 Čehi, 1 Nemec. Po bivališču starišev jih je bilo 161 iz Ljubljane, 263 od drugod. Koncem šolskega leta 1910/1911, ki se je danes zaključil, je bilo za vstop v višji razred z odliko sposobnih 36, sposobnih (z dobrim uspehom) 251, vobče sposobnih 26, nesposobnih 82; ponavljalna izkušnja se je dovolila 23, nerazredovanih je ostalo 5.
Konec šolskega leta na učiteljišču. V prvih treh letnikih tukajšnjega moškega učiteljišča je bilo koncem preteklega šolskega leta 79 gojencev. 58 gojencev je dovršilo nauke z zadostnim uspehom, med njimi 3 z odliko, 6 z nezadostnim uspehom, 15 jih ima v začetku prihodnjega šolskega leta ponavljalni izpit. Na ženskem učiteljišču so učni uspehi v prvih treh letnikih pri 80 gojenkah zadostni, pri 36 odlični, ponavljalni izpit ima £ gojenk, 3 gojenke niso zadostile in 1 ni bila kla-sificirana radi bolezni. Vseh gojenk je bilo 125. Za zrelostni izpit se je javilo na moškem učiteljišču 33 četrtoletni-kov in 2 privatista, na ženskem 42 javnih gojenk in 22 privatistinj. Zrelostni izpiti so se pričeli 1. julija.
Štajerske novice.
š Imenovanje. V Vitanjih je bil ob priliki birme v tamošnji župniji imenovan preč. gosp. župnik Alojzij Arzen, šek za duhovnega svetnika.
š Župnija sv. Miklavža nad Laškim je podeljena g. Janezu Zakošek, kaplanu pri Novi cerkvi.
š Poročil se je v Št. Petru pod Sv. gorami c. kr. sodnik v Šmarju pri Jelšah g. Franc Pečnik z gdč. Leo Jug.
š Stavke v Mariboru. Delavci v skladiščnicah štajerske eskomptne banke v Mariboru, ki delajo za tedensko mezdo, so se skušali sporazumeti v ponedeljek dopoldne z upraviteljem skladišč o zvišanju plače. Ker upravi-teljstvo ni maralo o zvišanju nič slišati, sta pričela dva oddelka — 28 delavcev — stavkati. Stavkujoči delavci zahtevajo po 3 K do 3 K 40 h dnine, do-čim so sedaj dobivali 2 K 40 do 2 K 80 h. — Vprašanje plače je za peke sedaj v Mariboru urejeno. Štiri največje pekarnice so zvišale delavstvu plačo in obenem znižale število delavnih ur. Pač pa bode občinstvo na slabšem. Če je namreč prej kdo kupil peciva za 40 vinarjev, je vedno dobil mal nadatek, sedaj pa to odpade.
š Smrtna kosa. V Celju je umrl v sredo, dne 5. julija, odvetnik dr. Lju-devit P^ilipič v 61. letu svoje starosti. Bil je štajerski Slovenec starega tipa, sicer pa blaga duša.
š Štajersko šolstvo. Dvorazredna slovenska ljudska šola v Račah blizu Maribora je bila razširjena v troraz-redno.
š Nova lekarna v Mariboru. V Mariboru se poteguje za novo lekarno mag. pharm. Al. Sirak. Dovoljenja še ni.
š Smrt v vodi. V nedeljo so se šli fantje iz Dobja pri Št. Jurju ob južni železnici v Voglajno kopat. Med njimi je bil tudi 17 let stari krojaški vajenec Franc Selič; ko je videl, da skačejo tovariši na glavo v široki potok, jih je hotel posnemati. Ali revež ni znal plavati in posledica je bila, da je utonil. Vsi tovariši so pobegnili, namesto da bi ga bili rešili. Šele orožnik Sluga in posestnikov sin Ivan Oset sta našla utopljenca v potoku.
š Uboj. Te dni se je moral pred mariborskim sodiščem zagovarjati zaradi uboja 251etni oženjeni Anton Kolarič, najemnik in prašičji trgovec v Zagor-cih, ki je zabodel viničarja Valentina Lovreca. Bilo je 29. aprila, ko so bili Kolarič, Lovrec in drugi viničarji in dninarji po končanem delu v vinotoču Jožefa Holza v Galošaku pri večerji, ko so se začeli nekaj prepirati. Nekateri so nato odšli v Holzovo branjarijo v Smolincah, Kolarič je hotel pozneje tudi oditi v Smolince; žejalo ga je po žganju. Pregovoril je Lovreca, da je šc*i ž njim. Ko sta pozneje odhajala iz IIol-zove branjarije, je vzel Kolarič s seboj steklenico žganja ter izmaknil tudi dolg krušni nož. Ko je Kolarič ponudil pred hišo Lovrecu žganje, mu jo ta rekel: »Doslej te nisem poznal, pač pa tvojega brata.« Kolarič pa je planil nanj z besedami: »Me boš pa sedaj poznal!« ter mu zasadil nož v prsa. Lovrec je zakričal in zbežal nazaj proti hiši. Kolarič pa ji' tekel za njim ter pa še odzadaj sunil z nožem v levo roko. Lovrec. ie vsled poškodb umrl v radgonski bolnišnici. Kolarič se je skuša! zagovarjali pred sodiščem, da ie storil
svoj čin v silobranu, češ, da ga je Lovrec zagrabil za vrat, česar pa priče niso potrdilo. Bil je obsojen radi uboja na triinpol leta joče. Tak je uspeh žganja.
š Maribor. V predmestni župniji sv. Marije v Mariboru se je dne 2. julija t. 1. na novo kanonično ustanovila Marijina družba za mladeniče. V družbo je vstopilo že takoj prvi dan 54 čvrstih, nadepolnih mladeničev iz mesta in okolice. Bog daj mladi družbi mnogo blagoslova in uspeha!
š Smrtna kosa. V Ribnici je umrl l. t. m. posestnik in gostilničar Ivan Petrun v 70. letu starosti. — Istega dne je umrl v Selnici posestnik in gostilničar Karel Kure. — V Mariboru je 3. t. m. umrl mag. pharm. in drogist Maks Wolfram.
š Pekovski pomočniki v Mariboru In okolici so se sporazumeli z pekovskimi mojstri glede izboljšanja plač in drugih zahtev. 1. t. m. se je vršilo v Mariboru zborovanje pomočnikov, na katerem so bili tudi zastopniki pekovskih mojstrov in načelnik pomočniškega zbora dunajske pekovske zadruge, državni poslanec Silberer. Pekovski mojstri so obljubili, da so se izognili stavki, pomočnikom 3 Iv več plače na teden, tako da imajo pomočniki v večjih pekarnah ob osemurnem neprestanem, oziroma ob 12-urnem delu z dve-urnim odmorom 33 K plače na teden. Poleg tega imajo popolnih nepretrganih 36 ur na teden prostih, prosto pecivo in prosto stanovanje. Nedeljski počitek je določen od 10. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Z ozirom na zvišanje plač, podraženje moke, lesa, premoga, mleka in masti, kot tudi vseh potrebnih surovin, so sklenili mariborski pekovski mojstri, da pri nakupih pod 40 vinarjev dajejo več pridatkov. Ureditev odstotkov, ki jih dobe prekupci, se izvrši na občnem izboru pekovske zadruge.
Vabilo
na
redni občni zbor
Kat. tiskovnega društva
v Ljubljani,
ki se vrši
v ponedeljek, dne 17. julija 1911 ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva v I. nadstropju, Kopitarjeva ulica štev. 6.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
2077 3	Odbor.
VELIK POŽAR V LLOYDOVEM ARSE-NALU V TRSTU.
Včeraj zjutraj je vsled kratkega stika nastal požar v kotlarni št. 2 Lloy-dovega arsenala v Trstu. Ogenj je uničil streho delavnice v obsegu 800 metrov. Gasili so ognjegasci, delavci in mornarji vojne ladije »Panther«. Šest oseb je pri gašenju dobilo precejšnje poškodbe. Dva od teh, med tema Jurij Furlan, kateremu se je zlomila desna ključnica, sta bila sprejeta v bolnišnico. Ob 10. uri 30 min. je bil požar pogašen. Škodo cenijo na 40.000 K.
Ljubljanske novice.
lj Seja stanovanjskega in železniškega odseka za mladeniši tabor se vrši danes ob 8. uri zvečer v u r e d n i š t v u » S 1 o v e n c a «.
lj Nova velika stavba v Ljubljani.
Deželni odbor je kupil stavbišče stav-binske družbe Union in g. Verovška nasproti deželnemu sodišču. Ondi so bo zgradilo veliko poslopje za deželno ban-ko, za obrtnopospeševalni urad, trgovsko šolo, zadružni urad itd.
lj Konec liberalni zavralnosti. Go-spod primarij dr. Dorganc vloži tožbo proti »Jutru« radi notice z dne 5. julija 1911 na podlagi naslednje izjave g. dr. Staudacherja: »Potrjujem, da notica »Jutra« z dne 5. julija 1911, da je primarij dr. Dcrganc operiral nekega otroka radi kile na napačni strani, ne odgovarja resnici. Odklanjam vsako zvezo svoje osebe z omenjeno zadevo. Dr. Staudacher m. p.« — Primarij dr. Derganc vloži tožbo, ker je z ozirom na izrednost in nečuvenost razžaljenja opravičeno upanje, da so. bodo liberalni porotniki, v toni slučaju kot pošteni možje, bolj ozirali na resnico, nego na slepo strankarsko čast.
lj Javna produkcija, katero je priredilo glasbeno društvo »Ljubi ja-n a« včeraj s svojimi učenci, ie krasno
uspela. Predvsem sc je pokazalo, da se vrši pouk v tej glasbeni šoli racijonelno in temeljito. Cela priredba je imela značaj solidnosti in navzoče občinstvo, ki je napolnilo odločeni mu skromen prostor, je v tem spoznanju, torej no aprioristično, čim dalje tem bolj izražalo svoje priznanje solidni izobrazbi, katero je v prvem letu svojega obstanka podala svojim gojencem glasbena šola »Ljubljane«. Mirno in tiho je bilo to delo, a krepko in vztrajno. Vneto je bilo pa tudi priznanje navzočih staršev ter drugih koncem produkcije. Danes je gotovo, da je »Ljubljana« tudi tu krepko napredovala in da bo na jesen razširjen zavod imel toliko opravila, da ga bo jeclva obvladal. — Nastopilo je včeraj 42 gojencev in gojenk v klavirju, solopetju, deklamaciji in teoriji, dočim je vpisanih 71. Izborne so bile klavirske točke, precizne tehnično in še bolje v prednašanju. Istotako so solospevi (sami začetniki) pokazali, da je v šoli gospice prof. J. Gerbičeve glas dobro spravljen in da bi se dober materija! v tej šoli izlikal do take popolnosti, kot pri nas še ni bila doslej mogoča. Tej trditvi bo tem raje pristal oni, ki je čul res krasno deklamiranje Zupančičevih »Pisanic«, stroko, ki se pri nas doslej še ni skoro nič gojila. Z včerajšnjim nastopom je »Ljubljana« pokazala, da dela neumorno tudi v šoli. Bilo je mnogo njenih prijateljev včeraj navzočih, ki so zadovoljni in presenečeni čestitali k temu uspehu. Per aspera ad astra — po tem navodilu je »Ljubljana« uspevala tudi letos. Pokazala je, da se zna boriti, ne za tekmo, pač pa za prosveto naroda. Koncem produkcije je društveni predsednik dež. odbornik dr. Pegan zahvaljeval se vsem, ki so dosegli tako lepe uspehe v glasbeni šoli »Ljubljane«, posebno g. Ant. Svetku in gdčni. Gerbičevi. To vzratjno delo je doseglo, da smo koncem prvega leta ponosni na uspehe, ki jih je dosegla naša šola. Želel bi, da bi bili danes navzoči kle-vetniki »Ljubljane«, da bi danes tu vse slišali in govorili bi potem morda drugače, kajti izmed nasprotnikov je 99 % takih, ki imajo le predsodke in le 1 % je takih, ki jih vodi samo zloba. Na te pa ne reflektiramo. Govornik se zahvaljuje deželnemu odboru za naklonjenost in vsem drugim faktorjem, ki podpirajo »Ljubljano« in izraža veselje, da je imel glasbeni zavod tako dobre, pridne gojence, ki so mu že prvo leto pripomogli do dobrega imena v Ljubljani. »Ljubljana« hoče tudi nadalje vztrajno delati v glasbeni napredek mile domovine. Živahno odobravanje je sledilo govoru g. predsednika. »Ljubljana« je z včerajšnjo javno produkcijc pokazala nekaj, kar marsikdo še ni pričakoval, pokazala pa je s tem tudi, da je pod okriljem S. K. S. Z. njeno delo resnično smotreno in resno. Vsak prijatelj naše ljudske organizacije mora tako delo ceniti in podpirati.
lj Dva Marijina družabnika hkrato
na mrtvaškem odru. Včeraj popoldne ob 1. uri je umrl na Stolbi št. 4 g. Luka Š a b e c , hišni posestnik v 76. letu starosti. Pogreb bo v petek popoldne ob 3. uri. — Ponoči pa je zatisnil oči g. Jakob Č e r n e, postrežček, stanujoč na Zabjaku št. 6. Pokopan bo jutri popoldne ob 4. uri. — Oba pokojnika sta bila vneta člana moške M a r. d r u ž-1) e v Križanki h. Svetila obema večna luč!
lj G. Adolf Hauptmann je prodal svojo tovarno in kupčijo z oljnatimi barvami tovarnarju E. Zanckelnu iz Gradca za 360.000 kron.
lj Izlet »Ljubljane« na Javornik, Vintgar, Gorje, Bled. Vse izletnice in izletnike prosimo, da prihodnjo nede« Ijo pridejo na državni kolodvor že ob 5. uri 15 minut, da se vse potrebno uredi radi voznih listkov. To velja tudi za članice in člane zbora. Za one izletnike, ki se pridružijo izletu zbora, velja vožnja iz Ljubljane (državni kolodvoi v šiški) do Javornika 1 K 65 vin. Dohod na Javornik ob 7. uri 35 min., nato odhod na Dobravo, kjer bo ob pol 9. url sv. maša, po sv. maši odhod v Vintgar, kjer bo ob 11. uri kosilo, odhod iz Vintgarja na Bled ob pol 2. uri. Z Bleda odhod v Lesce in iz Lesec z vlakom v Ljubljano. Vožnja iz Lesec v Ljubljano velja za one, ki se pridružijo izletu zbora 1 K 40 vin. Oglasila sprejemata samo do jutri zvečer društveni pevovodja in uredništvo »Slovenca«.
lj Bodite previdni. Ob košnji ima-jo ljudje navado, da se peljejo zvečer domov na mrvi. Tudi včeraj se je peljalo mnogo delavcev na senčnih vo-zeli, v Wolfovi ulici pa je zdrknil z nekega takega voza. voznik ter se zaplel med vprego. K sreči se je oprijel ojesa in tako ga je vleklo do Marijinega trga, kjer so konje ustavili ter voznika rešili iz mučnega položaja. Poškodbe niso znatne.
lj Saje so začele goreti sinoči okoli 10. ure zvečer v dimniku hiše v Flori-
anski ulici št. 8. O tem je bilo takoj ibveščeno gasilno in reševalno društvo in ko je prišel na lice mesta vežbalec Dachs, je ogenj sam pogasil.
lj Kolo poneverii je v ponedeljek [zposojevalki koles na Dunajski cesti ^ospej Ani Gorčevi neki Ivan Kavčič iz Trzina, pristojen v Medvode, ter z njim dozdevno pobegnil proti Trstu. Kolo je »Torpedo«, prostega teka, ima navzdol zakrivljeno baianco, znamke nUnion«, ima tovarniško . številko 129.334 ter je vredno 100 K. Pred nakupom se svari!
lj Poceni kosila. Ko je včeraj opoldne nesla 10 letna Jožefa Jontesova Pred Prulami svojemu očetu kosilo, se ji je pridružila neka neznana ženska ter ji dala neko pismo, katero naj bi nesla neki stranki, za kar ji bode, ko se povrne, dala 1 K. Deklica ji je izro-čila košarico in nesla pismo napovedani stranki. Ko pride deklica nazaj, ni bilo ženske več tam, lončki v košari so bili pa prazni.
lj Umrla sta v Ljubljani: Fran Kodela, bivši brusač, 80 let, in Ivana Dolenc, postrežnica, 71 let.
lj Konj pred tramvajem. Včeraj opoldne je pripeljal po Poljanski cesti neki vpreženi voz, nasproti pa mu pri-drči voz električne cestne železnice. V zadnjem hipu pa konj poskoči in postavi pot električnemu vozu. Voznik naglo zavrti zavoro in vstavi v skrajnem trenutku ter prepreči tako skoro neizogibno nezgodo. Neki šaljivec pa je pri tem pripomnil, da se mu je prvič primerilo, da se je hotel tudi konj pe-jati s tramvajem. Dovtipu je sledil seveda splošen smeh.
lj Pobegnil je iz prisilne delavnice 17 letni korigend Jožef Jerina, rodom iz Tomišlja. Kam jo je odkuril, se še ne ve, upati pa je, da se ne bode dolgo skrival in da ga bode roka postave kmalu prijela.
lj Izgubila je neka gospodična od dekliškega liceja srebrno žensko uro po Knaflovi ulici, Šelenburgovi, Sodni, po Komenskega, Resljevi in Sv. Petra cesti. Ura je imela zadaj monogram S. S. Pošteni najditelj se prosi, naj jo odda našemu upravništvu.
lj Smola po izvršeni tatvini. Vrečo tujega premoga si je prilastil neznan dolgoprstnež v torek zvečer ter jo nesel ob 10. uri 10 min. po travniku v smeri od državnega kolodvora proti skladišču petroleja tvrdke Kastner. Zasledovan od revirnega stražnika I. ljubljan-ikega zavoda za straženje in zaklepa-Jije se je spustil v tek, končno pa vrgel vrečo od sebfe ter odnesel pete. Vreča z okroglo 15 kg angleškega premoga leži sedaj na drugi dunajski mitnici. Tak angleški premog rabi državna železnica za svoje velike lokomotive.
lj Konja ušla. Danes ponoči sta se v Češnovarjevem hlevu odvezala dva konja nekega posestnika iz Dobrepolja ter odšla proti Dolenjskem. Konja so videli danes zjutraj, ko sta se pasla na travniku na Laverci, kamor se je podal |gospodar takoj za njima, in ni nam znano, ali ju je ujel ali sta jo sama potegnila domov.
lj Tlakovanje Dunajske ceste se nadaljuje nasproti Žabkarjeve tvor-llice. Tlakovanje Dunajske ceste bo |letos končano.
* Krivoprlsežnika, ki je izšel v [zbirki Ljudski oder II. zvezek v prire-Iditvi Homunkula, je spisal Ludvvig [Anzengruber, kar je po pomoti izosta-|!o na naslovnem listu. Ta pomota bodi |tem potom popravljena.
DAROVI. Za pogorelce v Gabrju: g. Štele kron.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
KONFERENCE NA DUNAJU. Dunaj, 6. julija. Češki cesarski na-Ifocstnik grof Thun se je po pogovoru b Gautschem zopet odpeljal nazaj v |Prago.
MOBILIZACIJA ČRNE GORE. I Cetinje, 6. julija. Prava mobilizacija Črne gore je odložena z ozirom na |l°> da je podaljšan Albancem rok za Ivrnitev. Vrše se samo priprave, ki so Ipotrebne za slučaj mobilizacije. Črna iKora. je razburjena, ker Turčija vedno |več čet zbira ob njeni moji.
Dunaj, 6. julija. Črnogorski ministrski predsednik Tomanovič je na [brzojavno vprašanje korespondence jHerzog odgovoril: Zbiranje turških čet fte meji nas sili pričeti s pripravami za Imobilizacijo, da smo pripravljeni za |sak slučaj.
Carigrad, 6. julija. Iz Podgorice javljajo, da kralj Nikolaj zaprečuje odposlanstvu skaderskega knezoškofa Seragija priti v zvezo z albanskimi voditelji.
UPOR MONARHISTIČNIH MORNARJEV V LIZBONI.
Lizbona, 6. julija. Monarliistični mornarji so se uprli republiki ter so hoteli odstaviti republikansko vlado. Ko so korakali skozi mesto, se jim je uprlo republikansko občinstvo. Mornarji so streljali, streljalo pa je iz revolverjev tudi občinstvo, ki se je posluževalo tudi nožev. Razvil se je krvav boj. Mestni poveljnik je dal trobiti alarm ter je poslal vse vojaške čete v boj proti upornim mornarjem. V Lizboni je nastala velikanska panika. Med mornarji in vojaki se je razvil krvav boj. Mornarji so podlegli ter so jih vojaki pobili. V Lizboni je silno razburjenje. Dolže Angleško, da je upor podpirala z 82.000 funti šterlin-gov. Kralj Manuel je v Madridu, ž
SMRT V RUSKI CARSKI RODBINI.
Peterburg, 6. julija. Velika knjegi-nja Aleksandra Josipovna, 81 let stara vdova velikega kneza Konstantina, je umrla.
TURČIJA IN GRŠKA.
Solun, 6. julija. Na grški meji pri Zilipiadi je grška četa streljala na turško patruljo in ubila dva vojaka, enega pa ranila.
ODSTAVLJENI PREDSEDNIK REPUBLIKE PARUGVAJ.
Buonos Aires, 6. julija. Zarotniki so odstavili predsednika republike Paragvaj, Jara, katerega imajo zaprtega v artiljerijski vojašnici. Senatni predsednik je prevzel predsedstvo republike.
TAJNA KITAJSKA VOJAŠKA ORGANIZACIJA PROTI RUSIJI.
Peterburg, 6. julija. »Novoje Vrem-ja« poroča, da se nahaja v rudnikih pri Merčinsku v Transbajkaliji 20.000 Kitajcev. Odkrilo se je, da tvorijo izvrstno disciplinirano vojaško organizacijo pod vodstvom kitajskih častnikov. Imajo tudi na razpolago skrivne zaloge orožja, da napadejo v slučaju vojne med Rusijo in Kitajsko ruske čete za hrbtom.
EVROPA VARNA PRED KUGO.
Kiev, 6. julija. Znani profesor Men-čikov, ki se je vrnil v Pariz, se je izrazil, da so varnostne odredbe ruske vlade v kirgiški stepi popolnoma zadostne, da obvarujejo Evropo pred nevarnostjo kuge.
SILNA VROČINA V NEW YORKU.
New York, 6. julija. V zadnjih 24 urah je New Yorku 53 oseb umrlo na solnčarici. Vse bolnice so prenapolnjene. Zdravnikom fizično ni več mogoče pomagati pri vseh obolenjih. Na deželi je na tisoče žrtev vročine.
IZJAVA.
Z ozirom na to, ker se mene podpisanega od gotove strani sumniči, da sem pri volitvah agitiral proti S. L. S., sem primoran tem potom pozvati vsakogar, ki gori omenjeno trdi, da to taktično tudi dokaže. In kdor mi gori omenjeno dokaže, plačam istemu ali pa v dober namen 50 kron. Vsako tozadevno sumničenje brez dokazov bodem pa smatral za. podlo obrekovanje. Velespoštovanjem
Josip Dežman,
lastnik knjigoveznice, tu.
Mnenje gosp. dr. P. Borlovana
Nagybogsan.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
V odgovor Vašemu pismu Vam sporočam, da sem napravil poizkuse s poslanim mi Serravallovim Kina-vinom 7. železom in da sem bil zadovoljen. Rabil sem ga pri pomanjkanju teka, pri malokrvnosti, slabem prebavlja-nju, pri prebolelih itd., tudi v otroški praksi in povsod z najboljšim uspehom. Bolniki ga jemljejo radi in celo povprašujejo po njem. Priporočal sem Serravallovo Klna-vino z železom svojim znancem na splošno in priporočam ga lahko vsakomur.
N a g y b o g s a n , 10. aprila 1909.
Dr. P. Borlovan.
Meteorolcgično poročilo.
Višina n. moriem 30fv2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da jo Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Se1>i mojega dragoga soproga
Luka Šabec-a
hišnega posestnika
danes, dne 5. julija ob 1. uri popoldne, previdenega s sv. zakramenti po dolgi bolezni, v starosti ',5 let.
Pogreb ranikega bode v petek, dno 7. julija ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Na Stolbi št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Dragega ranjkega priporočam v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 5. julija 1011.
Žalujoča soproga.
i Stanji! Cm op*. 1 baro-lovanja i metra
i v mm
Temperaturi |
P" Celziju
Vetrovi
Ka prodal so vsi letniki
2081
Nebo
9. zveč. I 743 6 17 5 j si szah [del. jasno 13-2 j «1. vzli. 20 2 i sr. jjvzh.
7. zjutr. 743-6 2. pop. 742 3
del. obl. oblačno
00
Srednja včerajšnja tetnp , 19 7J norm. 19'4°.
Naslov se izve pri upravi lista
Vsled preselitve se prodajo na Poljanski cesti 60/1. vrata 19, sledeči predmeti:
1 polit. posfeSj z žičnim modrocem, 1 zrcjlo z zlatim okvirjem, 2 mali mizici, 1 pernice, 1 žimnlca, 1 starinska om ir« s predati okovana, 1 otroč I voziček za sedeti ria 2 kolesa, 1 zrcalo, 1 starinska podoba Hristusu, 1 kuhinjska ura, posoda iz purceiana
potem različne francosko, angleško, nemške učne knjige in šolske knjige, kakor tudi romani 2079
2083 (2)	gfil|||	M
i-tazgias.
Zaradi oddaje del
za nadzidanje II. nadstropja ljudsko-šolskega poslopja v Spodnji Šiški
vršila se bode pismena ponudbinska razprava; proračunana so dela in sicer
1.	Zidarska in dninarska dela . . .	26035	I\	54	h
2.	Tesarska dela ....., . .	7469	„	50	„
3.	Železno-betonska dela..........2826	„	50	„
4.	Kleparska dela................912	„	58	„
5.	Krovska dela proti obračunu . . .	600	„	—	.,
6.	Naprava strelovoda..............516	„	—	„
7.	Različne dobave................2064	„ —	„
8.	Mizarska, ključavničarska, pleskarska
in steklarska dela...... 10995 „ — „
9.	Vodovod........... 1900 „ — „
Ponudbe je vložiti
do 16. julija t. 1. do 10. ure dopoludne v pisarni šolskega vodje
v Spodnji Šiški.
Proračuni, načrti in stavbeni pogoji razgrnjeni so na ogled vsakomur vsak dan (razven nedelj popoldne) od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v šolski pisarni v Spodnji Šiški. Zapečatene in s 5% vadijem, ki ga je določiti na podlagi ponujane skupne svote, opremljene ponudbe, v katerih so jednotne cene in pro-računani zneski navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa v šol vod. pisarni v Spodnji Šiški. Ponudnikom je na prosto voljo izročiti ponudbe za vsa dela skupaj ali za vsako posebej.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojeni, dalje tako katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vpo števale. Stavbeni odbor si pridrži pravico dela oddati tudi drugemu nego najnižjenn; ponudniku.
Stavbeni odbor za nadzidanje šolskega poslopja v Spodnji Šiški,
dne 5. julija 1911.
Viljko Mavrer
predsednik.
C. kr. domobranski pešpolk št. 27 razpisuje dobavo okoli 700 q sena, 420 q slame Za SfeiJC in 300q posteljne slame. 90 m^ drv za kurjavo ter 2700 q premoga potom pismenih ponudeb. Kraj kamor so imajo predmeti postaviti: Ljubljana, domobranska vojašnica. Ponudbena razprava se vrši
dne 24. julija f.1. ob 10. uri dopoldne
v računski pisarni polka v Ljubljani, stara domobranska vojašnica, I. nadstropje, vrata št. 49, kjer s« tudi lahko vpogledajo dobavni pogoji ter dobo druga pojasnila ob delavnikih od 9. do 11. uro dopoldne
V Ljubljani, dne 15. julija 1911.
2082
Od upravne komisije
pri kadru c. kr. domobranskega pošpolka Ljubljana št. 27.
dosežejo najlrifreie sooj cilj
hmz utrujenosti m pristnih
e
| Pijte samo „Tolstovrško slatino
i i ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. uri Naroča se: Tolsti vrh, p. GnštanJ, Koroško.
Silvin Sardenko, Slovanska apostola. Zgodovinska igra v petih dejanjih. Ob 10251etnici Metodove smrti (885—1910). V Ljubljani 1910. Izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Založila »Katoliška Bukvama«. Str. 70. Cena 1 K 20 vin., po pošti 10 vin. več.
»Dom in Svet« 1. 1910. piše o tej igri sledeče:
Sardenkova zgodovinska igra nam predočuje tipične prizore iz onega velikega časa, ko sta slovanska apostola, boreč se s poganstvom, razkolništvom in narodnostnimi nasprotji, privedla Slovane do katoliške vere. Velika zasluga Sardenkova je ta, da pojmuje kulturno delo Cirilovo in Metodovo mnogo globlje, nego se godi dandanes, ko mora njuno častitljivo ime služiti često stremljenjem, ki so čisto nasprotna zgodovinskemu delu svetih bratov. Pisatelj najprej kratko označi dobo, v kateri se vrši igra, in razne verske in politične nazore, ki so živeli tedaj v Pa-noncih.
Dejanje je prav mojstrsko razporejeno. Sveta brata prideta ravno vsled tega do popolne veljave, ker pisatelj prikaže na odru samo veliki vpliv, kj izhaja od njunih oseb. Gledalec vidi zgodbo Trudapolkove rodbine, a v svetlobi, ki prihaja od solnca svetih bratov. Jezik je jako lep, kratek, ki*epak. Igra je prav primerna za naše društvene odre in se bo lahko predstavljala tudi Db bolj skromnih tehniških sredstvih, ker obsega, samo moške vloge in je prizorišče le dvoje: v Trudopolkovi sobi in pred njegovo hišo. Zato upamo, da bomo čestokrat gledali Sardenkovo igro na naših odrih.
A. K. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 10251etnici Metodove smrti (885—1910) izdalo »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« pod zavetjem Device Marije. V Ljubljani 1910. Cena 1 krono, po pošti 10 vin. več.
V knjigi so zbrani biseri Slomškove zgovornosti in njegovega poljudnega jedrnatega sloga. Slomšek nam tukaj nedosežno lepo popisuje življe-nje in delo sv. Cirila in Metoda, pripoveduje o naših razkolnih bratih in prav zanimivo poroča o važnejših dogodkih v vzhodni cerkvi. Pridejana je pregledna zgodovina češčenja sv. Cirila in Metoda med Slovenci pred Slomškom in po njegovi smrti. V knjigi je mnogo lepega gradiva za cerkvene in duštvene govore. Tudi preprosto ljudstvo jo bode bralo z velikim zanimanjem.
* Globoko zasnovani roman. Najnovejši zvezek »Leposlovne knjižnice« nudi krasen Dickensov roman »P o -vest o dveh mesti h«, ki zavzema v slovstvu vseh narodov eno najodlič-nejših mest. Saj se pisatelj po pravici prišteva med največje romanopisce vseh vekov, in ravno »Povest o dveh mestih« kaže vse vrline njegovega globokega duha. Roman je pravzaprav tragedija francoske revolucije; Dickens nam v njem z mojstrsko roko slika vzroke, nastanek in bistvo tega velikega zgodovinskega prevrata. Ne ošab-nosti in nasilstev aristokracije, ne podivjanosti in slepote jakobinstva ni nobeden tako živo, verno in s takim sarkazmom ter duhovitostjo opisal kakor Dickens. Sredi tega divjega meteža najhujših strasti pa zvene strune naj-nežnejše milobe požrtvovalnosti, zvestobe in velikodušnosti, ki omiljuje temno sliko onih silovitih časov. In kar se lice značajev v Dickensovi povesti, bi ostrejše risanih in markant-nejših težko drugod zasledil v celem svetovnem slovstvu. Dickensov roman razširi bralcu duševno obzoi-je kakor malokateri drugi, ga uči umevati zgodovino in blaži duha ter povzdiguje v heroizmu ljubezni 1er prijateljstva, ki ga pravzaprav i a povest — ki bi se tudi lahko velika pesem imenovala — opeva. Kdor bo po tej knjigi segel, temu se bo srce široko odprlo za vse plemenito in dobro. Slovenci sinemo na prevod Di-ckensove »Povesti o dveh mestih« biti ponosni, ker smo s tem zopet nov biser svetovne literature vpletli med tisto malo dragocenih stvari, ki jih imamo prestavljene. Vsak omikanec si bo zato ta zvezek »Leposlovne knjižnice« gotovo rad nabavil in z njim obogatil svojo knjižnico. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in velja broširana 5 K 50 vin., elegantno vezana 6 K 50 vin.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ,.Slovenske Straže"!
Kuharica
ki je več let služila v župnišču išče službe. Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca". 2033
POZOR! Proda se v sredini mesta
v kateri je dobro vpeljana Naslov pove uprava lista.
ki je dovršil 1. semester c. kr. drž. obrtne šole ter delal kot praktikant eno leto pri nekem stavbeniku, Išče službe pri kakem zidarskem, mojstru, gre tudi h kakemu arhitektu ali inženirju. Plača se prosi do 3 K na dan. Nastop takoj. Pismen naslov: M. Lagner, Poljanska cesta štev. 27, Ljubljana.	2020
srednje starosti vajena kuhinjskih in gospodinjskih opravil sploh želi sprejeti službo kuharice v manjšem župnišču na deželi ali v mestu. Ponudbe pod šifro „C" na upravo ,,Slovenca1'. 2057 3
§
Grand hotel .Osiion' J
V	četrtek, 6. julija 1911
lil .
na vrtu hotela Union.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
V	slučaju slabega vremena se vrši koncert v veliki dvorani.
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.

Razpisuje se služba
ofičinsfiešE tajnika
za občino Moste pri Ljubljani.
Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika.
Prednost imajo prosilci, kateri so že opravljali tako službo v drugih večjih občinah.
Prošnje je vlagati do 15. julija; nastop službe dne 1. avgusta 1911. Plača po dogovoru.
I. Oražem
2(160 3	župan.
]
I.
zlnior v LJUBLJANI, nasproti glavne pošle
♦
t t
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
= zlatnine s
tac precizijskih žepnih ur.
Lastna delavnica
Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. — Solidna in rc-nlmi postrežba. Popravila točno.
"STTT
Sodna ulica 2
vpisuje celi julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. — Sprejmeta se dve revni gojenki brezplačno; dotične prošnje je vložiti pri vodstvu najpozneje do 15. julija 1911.	1977 4-1
irarsko obrt
na prometnem kraju v Ljubljani se radi bolezni proda. Naslov pod šifro »240 Sreča« poštno ležeče, glavna pošta, Ljubljana.	2065
Imom 50 bol
raznih ostankov poletnega blaga, primerno za gospodinjstvo. O stankiso 10 m dolgi. Pošiljam 40 m po K 16; I. vrste 40 m za K 20; veleprima 40 m za K 25. Jamčim za po-popolno zadovoljnost. Ako ne ugaja, vzamem balo nazaj, V slučaju potrebe ne zamudite prilike in pi šite naravnost izdelovatelju	1Q51
3arosiav Mareh S54ES Bustrem 45.
pri Novem Mestu ob Metuji, Češko. — Na zahtevo pošil,am vzorce zefirja, kanafasa in drugega blaga zastonj in franko. Vzorci ostankov se ne pošiljajo.	Dopisuje se slovensko.
Naznanilo.
Vsled preureditve delavnega časa i svoji pekarni seto v položaju izdajat
tudi popoldne
sveže pecivu
in sicer izdajam
zadnjo peko ob 5. uri pop,
Nadejajoč se, da sem s tem cenjenemi občinstvu ustregel, se priporočam bla govoljni podpori.
um meram
o dna prilika
za cjg. organiste!
Razpisana je služba organista inknjigo-vodje mlekarske zadruge. Stalna plača 1200 K, prosto stanovanje, hišna oprava in gotov postranski zaslužek. Nastop službe 1. avgusta 1.1. — Ponudbe naj se pošljejo na: Župni urad v Hrušici pri Podgradu, Istra.	2070
Varat d i nske toplice <1™»«
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z elektr. razsvetljavo.
staroznana radioaktivna žveplena kopelj -[- 58" C 1781	priporočljiva za
tPfllllllO TPOT/Htin ioilCI itt'- Pitna zdravilišča za bolezni UydII|B, ILVIUJ, ibijd v vratu, krbliu, prsih, jetrah, želodcu in črevesih. Elekt. masaža, blatne, og-lj. kisi. in solične kopelji. Odprto celo leto. Moderni komfort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva.
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
„PUCE 1911
pn Fr. Čudim mven v Ljubljani
Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, RingsciiiH. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto.
913
V Cerknici se bode vršila
dne 9. fulifa 1.1. ob 3. uri popoldne
v gostilni g. IVANA STERGULC prostovoljna sodna dražba nekdaj Fani de Schiavi lastnih zemljišč in sicer :
1.	„Tabor" (hiša št. 210 v Cerknici z vrtom.) Izklicna cena. 4600 K*—
2.	Cerkniška gmajna. Izklicna cena.........100 K1—
3.	Solastninska pravica do gozda, ki je vpisan pod vlož. štev. 369 k. o. Dolenja vas. Izklicna cena............... 5 K-—
4.	Njiva „v Vidmu". Izklicna cena.......... 200 K'—
5.	Njiva ..pri sv. Janezu". Izklicna cena........ 200 K*—
(5. Gozd ,,v Slivnici". Izklinca cena......." . 250 K'—
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Vsak dražitelj mora začetkom dražbe položiti 10% izklicne cene kot vadij. Polovica kupnine se plača na dan pravokrepnega domika, druga polovica pa po preteku enega leta po domiku.
Kupnina se obrestuje po 0% od dneva pravokrepnosti domika. Dražbeni pogoji, zemljemerski izpisek in cenilni zapisnik se morejo vpogledat! v pisarni g. dr. SCHMIDINGER v Ljubljani in pri podpisanem komisarju med urad' nimi urami.
Hubert Završnik
c. kr. notar
1991 3	kot sod. komisar.
»i	M	M	M	MM	N	H	M	HUD® 00 HUD®®	000£
ll 1
Dr. Ivan Dimnik
naznanja vljudno, da je otvoril s 1. julijem 1911 svojo
odvetniško pisarno
v Krškem.
2067 M
00000®®®®®®®®®®®®®®®!!
Izdaja konzorcij »Slovcuca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe.
\