Modra galica za pomlad 1921.
Modra galica za škropljenje trt za prihodnje teto je našim vinogradnikom zagotovljena. Sedaj se pa morajo naši udje podvizati, da jo tudi takoj naroče in plačajo, kajti Kmetijska družba je morala vso galico naprej plačati, preden jo je sploh dobila. Čim dalje odlašajo udje s plačilom, tem večji bodo stroški vsled obresti, ki jih mora družba plačati bankam za izposojeni kapital. V prvotnem razglasu zahtevanih podrobnih izkazov družbi zaenkrat ni treba pošiljati, da se naročanje preveč ne zavleče. Cena gallcl je za ude, ki plačajo naročeno blago
najkesneje do 30. novembra t. 1-,
po 24 K za 1 kg.
7'i -	.	■ ■
Pozneje bodo stroški narasli in družba bo morala oddajati galico pač po tržni ceni, ki bo spo> mladi presegala 30 K. Nujno priporočamo vsem udom-vinogradnikom, da si galico takoj naroče in plačajo. Istočasno morajo tudi plačati udnino za I. 1921., kije določena na 20 K. Podružnice, oziroma druge razdeljevalnice naj takoj pošljejo družbi kupnino za galico posebej in udnino posebej, ker se v tem oziru vodijo različni računi.
Na naročila brez dopoiiljatve denarja se družba ne bo ozirala.
Cena od družbe kupljeni galici se je morala določiti na 24 K, ker so stroški za njeno nabavo ogromni: obresti od izposojenega kapitala, provizije bankam, železniška prevoznina iz Nemčije skozi Nemško Avstrijo in po Sloveniji, zavarovalnina in stojnina na železnici, Izdatki za špedicijske tvrdke, carina, vskladiščnina, zavarovalnina proti ognju in drugi stroški so vzrok, da galice ni mogoče oddajati ceneje. Navzlic temu družba še ne ve, če bo s to ceno krila vse stroške.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec* izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
laserati (oznanila) a« zaraftunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, oa V« strani 300 K, na »/. strani ISO K, na V« strani 100 K, na Vu strani 50 K In n« strani 25 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 40 vin. najmanj pa skupaj 8 K.
Urejuje Inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe m Slovenijo; tisk j. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
ŠuTijub^
Obsegi Modra galica za pomlad 1921. — Dobava kalijevih umetnih gnojil. — Stališče ovsa v kolobarjenju, — Krvava uš.
Kuhanje žganja iz tropin. — Na kaj je paziti pri vzreji mladih praset? — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. Poziv vsem kmetijskim podružnicam. — Inserati.
Ker zahteva banka denar v gotovini^ se je družba obrnila na vse podružnice in ude, da ji posodijo iz svoje imovine kolikor mogoče denarja, ki jim ga bo družba obrestovala po 6% in jim-ga vrnila najkesneje spomladi 1921. Za vsa ta posojila jamči družba s svojim premoženjem.
Vsa potrebna pojasnila so objavljena v zadnji 19. Številki »Kmetovalca".
Kmetijska družba za Slovenijo.
Dobava kalijevih umetnih gnojil.
Tekom vojne dobe do skrajnosti izčrpani zemlji moramo vrniti vse odvzete ji rastlinske hranilne jsnovi, ako hočemo, da nam bodo kulturne rastline v.obliki poljskih pridelkov dajale zadovoljiv pridelek. Izmed teh rastlinskih hranilnih snovi je omeniti predvsem dušik, fosforovo kislino in kali. Ako ni v zemlji v zadostni količini le ene izmed navedenih hranilnih snovi, potem so pridelki razmeroma majhni, vkljub temu, da so v nji vse druge hranilne snovi in da so tudi sicer dani vsi drugi predpogoji za dobro rast. Po državnem prevratu se je družbi posrečilo zainteresirati v Sloveniji nahajajoče se tvornice za umetna gnojila, tako da imamo izmed slednjih na razpolaganje sedaj apneni dušik in kostni superfosfat. Pogrešali pa smo aosedaj našim kmetovalcem dobro znana Kalijeva umetna gnojila, in sicer kajtiit in 40% kalijevo sol, katerih dobava je mogoča le iz Nemčije, ki edina razpolaga s temi umetnimi gnojili. Po daljših pogajanjih s Kalisya-dikatom se je družbi posrečilo skleniti pogodbo za dobavo večje količine kajnita In 40% kalijeve soli. Z dobavo te količine umetnih gnojil bo krita potreba kalijevih umetnih gnojil v Sloveniji in dana možnost vsestranskega gnojenja na rastlinskih hranilnih snoveh izčrpane zemlje.
Ako ima rastlina na razpolago zadostno količino kalija, potem lehko tvori tudi ooilo listov, v katerih se potem iz ogljikovega dvokisa in vode tvori sladkor, škrob (štirka) in druge organske snovi, katere vsebujejo poljski pride ki. Z gnojenjem s kalijevimi umet nimi gnojili torej znatno pripomoremo k zvišanju poljskih pridelkov.
Izmed ku turnih rastlin potrebujejo obilo kalija okopavine, zlasti krompir, krmska pesa in repa; mtd žitnimi rastlinami pa ječmen in pšenica. Glede gnojenja samega je omeniti, da je kajnit predvsem gnojil j za lahke Zemlje, dočim kalijeva sol pa gnojilo za težje in boljše zemlje. Priporoča se, da se gnoji žitu, krmski pesi in repi tudi na boljših zemljah s kajnitom, dočim krompirju pa s 40% kalijevo soljo. Gnojenje s kajnitom prija posebno travnikom. Srednje dobre in dooie zemlje se gnoji navadno že v jeseni ali pa pozimi. V slučaju pa, da gnojimo spomladi, je Imenovana gnojila trositi teden do 10 dni pred setvijo. Glede vsebine kalija imenovanin kalijevih umetnih gnojil je omeniti, da vsebuje kajnit 12—15% kalija, 40% kalijeva sol pa okroglo 40% kalija.
Posameznim rastlinam je potrebno gnojiti na ha s sledečo količino 40% kalijeve soli, oziroma kajnita: Krompirju, repi, pesi (orez hlevskega gneja) 2 g 40% kalijeve soli ali pa 4—6 q kajnita; krompirju, repi, pesi (pri istočasnem gnojenju s hlevskim gnojem) 1—2 q 40% kalijeve soli ali pa do 3 q kajnita; žitnim rastlinam (brez hlevskega gnoja) 1 —2 q 40% kalijeve soli ali pa 3—4 q kajnita; travnikom do 3 q kajnita. Žitnim rastlinam, ki se jim gnoji s primerno količino
hlevskega gnoja, se ne gnoji s kalijevimi gnojili, ker krije v tem slučaju hlevski gnoj potrebo kaiija. Imenovanih kalijevih umetnih gnojil družba sicer sedaj še nima v zalogi, dobila pa jih bo v najkrajši dobi. Cena za 100 kg kajnita bo približno 120 K, za 100 40% kalijeve soli pa 240 K, in sicer brez vreč. Priporočamo torej, da kmetovalci ta važna umetna gnojila pri družbi čimpreje naroče. Najprimerneje je, če podružnice skupno naroče po cel vagon, ker jim potem pride blago dostavljeno naravnost iz tvornice.
Stališče ovsa v kolobarjenju.
Oves je rastlina, ki ima izmed žitnih rastlin največ in tudi najdaljše korenine. Vsled dihanja istih se izločuje obilno ogljikovega dvokisa (C02), ki v zemlji znatno pripomore k razlcrajanju hraniinin rastlinskih snovi in njih pretvarjanju rastlinskim koreninicam dostopno obliko. Obilne korenine povzročajo, da stavi oves na kakovost zemlje dosti manjše zahteve, kakor pa druge žitne rastline. Iz istega vzroka se ga stavi v kolobarjenju tudi na najslabše mesto, kar pa seveda z gospodarskega stališča nikakor ni umestno, kajt, zadovoljiv pridelek te rastline je odvisen vsekakor od istih pogojev rasti, ki so merodajni tudi za druge ; rastlinske vrste. V kolobarjenju se sicer stavi oves tudi večkrat po ovsu, k tej uvrstitvi pa je oporekati, kajti oves znatno izčrpava zemljo, vsled česar so njega j drugoletni pridelki na isti njivi vsekakor manjši. Poleg tega se s takim ravnanjem znatno pripomore k raz množevanju nevarnih, popolnoma majnnih živalic t. zv. nematodov, ki škodujejo rastlinam na ta način, da objedajo njih koreninice. Vsled tega je umevno, da so pridelki na takih zemljah znatno manjši. Tudi na zemljah, kjer se te živalce dosedaj še niso pojavile, je priporočati, da ovsu ne sledi na isti njivi zopet oves ali pa repa, oziroma pesa.
Ako ne upoštevamo nevarnosti, ki preti ovsu vsled imenovanih škodljivcev, je repa in pesa vsekakor dobra predrastlina, kajti te zahtevajo dobro pripravo m okopavanje zemlje, kar je v zvezi z rahlanjem zemlje in zatiranjem plevelnih rastlin.
Kot dobra predrastlina je tudi krompir, ki potrebuje z ozirom na repo in peso manj dušika. Poleg rastlin, ki se uporabljajo za 'zeleno krmljenje, so za oves najprimernejše predrafctline sočivje (grah, fižol, grašica 1.1, d.) in deteljne rastline. K temu pa je pripomniti, da po imenovanih predrastlinah, kakor tudi po preobilno gnojenih okopavinah oves zlasti na rodovitni zemlji, večkrat poleže.
Z ozirom na to, da stavi oves na kakovost zemlje manjše zahteve, kakor pa druge žitne rastline, se ga v kolobarjenju lehko goji tudi po manj primernih predrastlinah, zlasti ako se mu v tem slučaju pomaga k boljši rasti s primernim gnojenjem z umetnimi gnojili. Rastline, ki kmalu dozore, kakor n. pr. ozimni
mt-m* t ter- -f^r-v-ir:
ječmen, niso rrimerne predraStline. Ječmen tudi s t?ga stališča ni primerna predrastlina, ker stavi na kakovost zemlje velike zahteve. Tozadevno bolj primerne rastline so ozimna rž in pšenica. Jaro žito je neprimerno, ker je navadnd zelo zapleveljeno, in sicer predvsem po poljski gorčici in repiču. Oves dobro uspeva na novo preoranih zemljah, zlasti na detelj Ščih, gozdnih parcelah in končno na drtniranih zemljah in osušenih ribnikih, kjer so sicer drugi pridelki popolnoma negotovi.
Kot predrastlina je oves primeren za s hlevskim gnojem Dognojene okopavine in deteljne rastline, kajti ta zapušča v zemlji razmeroma obilo korenin, ki vsebujejo tudi obilo hranilnih rastlinskih snovi. Na podlagi tozadevnih poizkusev se je dognalo, da se nahaja do globočine 26 cm v zemlji na ha 3726 kg korenin, računano kot suha snov, ki vsebujejo okrog 30 kg dušika, 33 kg fosforove kisline in 28 kg kalija.
Ako niso dani vsi pogoji za dobro uspevanje, je oves zelo slaba predrastlina za vse žitne rastline in zlasti še za ozimna žita. Najprimernejše je, da slede ovsu rastline, ki imajo glede hranilnih snovi razmeroma manjše zahteve. K tem spadajo predvsem sočivnate in deteljne rastline, ki si osvajajo dušik posredno Iz zraka potom raznih bakterijev, ki se nahajajo na njih koreninicah. V krajih, kjer je pridelek od čiste setvene ali pa druge kulturne rastline z ozirom na podnebne razmere negotov, se sejejo na pr. grah, grašica i. t. d. skupno z ovsem. Take zmesi tvorijo tudi dobro zeleno krmo.
Iz navedenega torej'sledi, da je oves, z ozirom na majhne zahteve, ki jih stavi na kakovost zemlje, rastlina, ki si jo v kolobarjenju in izkoriščanju hranilnih snovi stavi lehko na razna mesta.
Inž. Tavčar.
Krvava uš.
Krvava uš (Schizoneura lanigera Hausm.) je eden največjih škodljivcev jablane. Baje je bila koncem 18. stoletja iz Amerike k nam prinesena in je sedaj pri nas skoro povsod dobro znana. Ime ,,krvava uš" ima zato, ker, ako jo zdrobimo, se pocedi iz nje rdeča, krvi podobna tekočina.
Posebno meseca maja vidimo na jablanih belo, volni podobno tvarino, ki jo nosi vsaka uš, dajo brani proti mokroti in sovražnikom. Krvava uš napada osobito jablane, visokodebelnate in pritlične, vsake starosti, in sicer one dele, ki imajo nežno tanko lubad, posebno rada pa zajeda razne rane, ki se ravno celijo. Pri pritličnem drevju pa se nahaja pogostokrat tudi na koreninah.
k Krvavo uš najdemo vedno v večjih ali manjših množinah, v kupčkih ali vrstah na drevju. Ako pogledamo v tako naselbino malo bolj natančno, najdemo v nji tri različno velike in raznobarvne uši. Dorasle samice so največje, nedorasle pa so manjše, a vse brez kril. Vsaka čepi mirno na mestu in ima svoj rilček zaboden v nežno kožo (kambij). Ker srka z rilčkom sokove, odteza rastlinskim delom potrebno hrano. Vsled tega poškodovanja nastanejo grčasti, raku podobni obrunki in brazgotine po vseh delih drevesa, ki je napaden po krvavi riši. Samice imajo to lastnost, da rodijo, ko so dorasle, brez oploditve žive mladiče, zopet samice z istimi lastnostmi. Vsaka samica izleže 30—50 mladih samic, ki hitro rasejo, in ko so dorasle, zopet
na Isti način skrbe za razmnoževanje. Ako pomislimo, da izleže samica 40 živth mladih, ki začno takoj s svojim uničevalnim delom in da se to zgodi 8—10 krat na leto, si lehko predstavljamo na kakšno množino naraste rod, ki izhaja iz ene sahie prvotne matere.
Koncem, poletja, dostikrat tudi že meseca julija pa ee pokažejo uši samice, ki imajo po štiri velika krila. Te sedijo z drugimi brezkrilnatimi samicami skupaj, dokler se nekega lepega dne ne vzdignejo v zrak in polete v vetrn križem sveta, včasih tudi prav daleč. Kadar obvisi taka samica na kaki veji, izleže 3—6 Mladičev. To so spolne živali, ki imajo nalogo ohraniti pleme čez zimo, in sicer s pomočjo zimskega jajčeca. Samci so mnogo maniši in zelenkasti, samice nekoliko večje ter rumene. Spolne živali ne uživajo nobene hrane in tudi nimajo zato potrebnih organov. Po oploditvi samec pogine, samica pa izleže zimsko jajčece in nato tudi pogine. Spomladi se izleže iz jajčeca zopet brezkrilata samica, ki izleže 30—40 mladih samic. In tako se začne zopet iznova razmnoževanje teh uši.
Potomci nespolnega razmnoževanja v jeseni večinoma pogihejo, nekaj mladih samic pa prezimi v razpokah in brazgotinah ter pomladi nadaljujejo svoje po-gubonosno dalo.
Krvava uš je, dokler napada le tu pa tam kako vejico, manj nevarna. Ako pa pomislimo na njeno razmnoževanje, ki se vrši v geometričnih progresijah, moramo takoj v začetku, ko jo opazimo, pričeti z bojem proti njej.
Ubranimo se te škodljivke, da pregledamo drevje in cepiče iz tujih krajev, da ne zatrosimo uši na ta način, da skrbimo za gladka in zdrava debla in veje, da uši nimajo zavetišč, da rane pravočasno zamažemo, napadene poganjke pravočasno odstranimo in drevje z izdatnim gnojenjem krepimo.
Krvava uš napada nekatere jabolčne vrste rajši> druge pa redkeje ali pa skoraj nikoli. Rada napada: zlato parmeno, rnmeni belfler, šampanjsko reneto, koksoranžno r., kaselsko r., landsberško r., vse kalvile, car Aleksandra, astrakana in druge bolj fine vrste. Redko ali sploh ne napada: graienštanjskega jabolka, kanadsko r., Baumannovo r., ananasovo r., zelenega in rdečega štetinca, kraljevega kratkopeceljnika, jesenskega kosmača. londonskega pepinga, in šarlamovčka.
Krvavo uš zatiramo najuspešneje v jeseni in pozimi, da živalce mečkamo z mehaničnimi sredstvi, ali jih močimo s tekočinami, ki raztope volneno prevlako in obenem umore uš. Najbolje vršimo to delo s pomočjo dobrega čopiča. Močno napadena drevesa zdraviti je zelo nehvaležno delo in je najbolje, da jih posekamo in zažgemo.
Sredstva proti krvavi uši, ki so poceni in se lehko pripravijo doma, so sledeča:
1.	Petrolejeva emulzija je sredstvo za temeljito pokončevanje krvave uši; sestoji iz y2 kg mazavega mila (Schmierseife), raztopljene vi/ vrele vode. Zraven pridenemo V2 kg petroleja in vse prav dobro premešamo, in sicer tako dolgo, da se na površju ne pokaže nobena oljnata lisa. Te mešanice vlijemo % / v 4/ vode, kar popolnoma zadostuje.
2.	Drevesni karbolinej 15—20 % (dendrin) je tudi dobro in že več let rabljivo sredstvo. Na 4—5 / vode zadostuje 1 / dendrina. Za debla in močnejše veje pa lehko rabimo 30 % raztopino.
3.	Navaden in močan Ing je staro in uspešno sredstvo proti krvavi uši.
4.	V poletju pa škropimo s sledečo raztopino: 2 kg mazavega mila se raztopi v 5 / vode. To raztopino vlijemo z V/2 kg tobačnega izvlečka v posodo, v kateri se nahaja 95 / vode. Zraven pa prilijemo še 3 / navadnega špirita.
Razen teh sredstev so še druga mnogo dražja, uspeh je pa isti kakor pri navedenih. Pri vseh pa je bolj odvisno od načina zatiranja kakor od sredstva samega, ki ga uporabljamo.
Pomniti pri tem delu je, da pogine samo tista uš, katero s tekočino zmočimo. Nedotaknjene uši se razmnožujejo dalje in v kratkem nadomestijo izgubo.
France Simončič.
Kuhanje žganja iz tropin.
Za kuhanje žganja smemo uporabiti samo take tropine, iz katerih nismo napravili domače pijače ali petiota. Tropine se morajo takoj, ko je iz njih iztisnjen mošt, shraniti tako. da ostanejo zdrave, to je da ne sp'esnijo in ne okisnejo. Tropine se namreč zelo hitro pokvarijo, se vžgo, zlasti ako leže v večjem kupu in so pod vplivom zraka. Alkohol, ki se naredi vsled vrenja, izhlapi, deloma oa se s pomočjo zraka izpremeni v očetovo kislino. Če hočemo torej zabra-nltl zraku pristop do tropin, jih moramo takol, ko pridejo iz stiskalnice, natlačiti v pokoncu stoječ sod, takozvani tropinjak. Paziti pa ie pri tem delu, da tropine v sod enakomprno stlačimo do vrha in da ne ostanejo nikjer praznine, napolnjene z zrakom, kajti ta pospešuje razkroiitev tropin. V pomanjkanju tropi-njaka lehko natlačimo tropine v kad ter zadelamo isto z ilovico. Od časa do časa vlijemo nekoliko vode zraven, in sicer toliko, da pride na 1 hI prostora 2—3 / vode. Kad se do 40 cm pod gornjim robom s tropinami dobro natlači in na površju lepo vzravna. Na tropine položimo tenke, dobro spahnjene deščice, te pa pokrijemo s 15 cm debelo plastio mokre ilovice, ki jo močno nabjemo na deščice. V ilovnati plasti pustimo odprtino, v katero postavimo klpelno veho, da more ogljikova kislina vun uhajati. Na ilovico pa nasujemo tenko plast drobnega peska, ki va je treba po potrebi poškropiti, da ostane vedno vlažen.
Dobro spravljene tropine se hranijo 2—3 mesece na kakem bolj toplem prostoru, dokler ne pokipe. Da pospešimo kipenje, vlijemo na tropine nekoliko burno kipečega mošta ali drož.
Da so tropine povrele, opazimo na alkoholovem duhu, ki nam priča, da se je sladkor že pretvoril v alkohol. Ako smo sod s tropinami enkrat odprli, moramo takoj vso vsfbino porabiti, s!cer postanejo tropine rjave in se skisajo, če pa to ni mogoče, pokrijemo ostalo vsebino z mokrimi cunjami.
Za kuhanje žganja se rabijo posebne priprave. Pri nas so v navadi najenostavnejše, ki sestoje iz bakrenega kotla, vzidanega v pečnico, iz klobuka in iz hladilnika, t. j kad z vedno mrzlo vodo, v kateri je hladilna cev. V bakreni kotel se vlije najprej na 1 ht suhih tropin 25—35 / vode ali drož, nato pa se zmečejo vanj tropine. Kotel ne sme biti nikoli popolnoma poln, vročina pa vedno enakomerna, ker se pri kuhanju tropine vzdignejo in bi pri polnem kotlu prešle skozi klobuk v hladilno cev, posebno če je klobuk
bolj nizek. V kotlu nastale pare se nabirajo v klobuku, od tam puhte po hladilni cevi, kjer se vsled mrzle vode izhlade, zgoste In izpremene v tekočino, ki na koncu hladilne cevi izteka v podstavljeno posodo.
Pri prvi kuhi se nabira takozvana „nangaa. ki je manjvredno žganje in ki gaje treba še enkrat prekuhati. Pri drugi kuhi se šele dobi dobro in dovolj močno žganje.
Iz 1 hI doWo spravljenih zdravih tropin dobimo 8 —10/žganja in še več. Pokvarjene tropine pa gane dado mnogo, in še to je neokusno. Dobra tropinica ali tropinovec mora skušnjo vzdržati, t. j. pri tresenju žganja v steklenici tvoreči se mehurčki se ne smejo preh'tro poizgubiti. Ako ima tropinica manj kakor 50—52% alkohola, ne prestoji preizkušnje.
Kakor vino tako se tudi tropinica po daljšetn ležaniu mnogo izboljša; že eno- do dveletno žganje je prii tneje in f nejšega okusa nego novo.
Za shranjevanje žganja so najbolj pripravni de-mijoni. to so velike steklenice z vrbovimi vejicami oplMene, v drugi vrsti pa pridejo mecesnovi in jesenovi sodčki. Hrastovi sodčki niso priporočljivi, ker postane tropinica v hrastovem sodu rumena in potem rjava. S )d se mora poprej dobro izpariti in znotraj nekoliko napojiti z vinskim cvetom.	France Simončič.
Na kaj je paziti pri vzreji mladih praset?
Ciril Prijatelj.
(Dalje.)
Zelo znana in mnogo krmljena piča za prašiče je koruza. V nekaterih slučajih nadomestuje celo ječmen; koruzo je preje zdrobiti ali dobro namočiti. Za pitanje prašičev stoji koruza brez dvoma v prvih vrstah tečnih krmil; slabo posledico ima le to, da je slanina oljnata, mehka in rumenobelkasta. Vsled tega priporočamo, da se proti koncu pitanja prašičev koruza popolnoma ali vsaj deloma opusti.
Za mlade prašiče sta manj priporočljiva rž in proso, ker lehko povzročata razne bolezni. Za starejše prašiče so tudi množine preko 1 kg na dan in glavo škodljive.
Omeniti bi biio še ajdo, ki naj se krmi le v zmernih množinah, ker povzroča prašičem, ki prihajajo na solnce, posebno bolezen. Slanina, kakortudi pečenka prašičev, krmljenih z ajdo, je zelo okusna.
Tam, kjer so v bližini večji hrastovi gozdovi, je zelo priporočati krmljenje z želodom, ker želod nastavlja precej trdo in zelo okusno slanino.
V splošnem je pa danes zrnato krmljenje prašičev še precej drago, in ne oziraje se na pokladanje ječmena mladim pujskom, svetuiemo, da vsakdo preje preračuni, ako mu bolje ne kaže, da ž:to proda in kupi za ta denar druga tečna krmila.
b. Sočivje. Oao je poleg oljnatih sadežev naj-tečnejša živalska klaja, ima pa to slabo stran, da je najtežje prebavljivo. Sočivje leži dolgo časa v želodcu, tam močno naraste, povzroča napenjanje ter napravjja trdo blato, pokvarjen želodec, neprebavnost itd, tja se te napake preprečijo, je potrebno, da se poklada vsako sočivje (fižol, grah, grašica) vedno kuhano. Prašičem do sedmega meseca naj se ne poklada več kakor ,7b—lA kg na glavo, dočim se starejšim pra-j sičem lehko polaga do Va kg na dan. S sočivjem
krmljeni prašiči imajo trdo in suho slanino. Grašlca se zaradi grenkega okusa le malokje poklada, in sicer v prav majhnih množinah, pomešana z drugo pičo.
c. Laneno seme. Laneno seme je jako redilnoin tudi zdravo; istotako tudi lanena moka. Ono ima 35 do 37% tolščobe (olja); pa tudi beljakovin ima skoraj še enkrat toliko kakor žita. Vrhu tega vsebuje laneno seme mnogo rastlinske sluze, ki vpliva zelo blagodejno na izločevanje za prebavo potrebnega želodčnega soka. Laneno seme pa je tedi z zdravstvenega stališča zelo važno, ker mehča vsled obilnega olja trdo in zapečeno živalsko blato. Redek močnik Iz lanene moke in posnetega mleka je izvrstna kre-pilna hrana za take mlade prašičke, ki so v rasti zaostali. Pujskom, ki jim je bilo prezgodaj odvzeto ma-terno mleko, je najboljše nadomestilo močnik iz lanene moke in kraviega mleka. Na 1 / kravjega mleka se primeša 10 dkg lanene moke. Lanenega semena in moke bi pač ne smelo manjkati v nobeni hiši, kjer se ukvarjajo z vzrejo in rejo prašičev.
3. Zelena krmi. K tej piči prištevamo vse zelene nadzemeliske dele naših travniških trav, različne vrste detelj, sočivja, koruze, repe, pese in celo poljska in vrtna zelišča. Med vsemi tu naštetimi rastlinami je za rejo prašičev največjega pomena rdeča detelja, imenovana tudi domača, štajerska, kranjska ali navadna detelja. Umni prasičerejci, posebno na Nemškem, pustijo svoje prašiče skozi celo poletje na paši de-teljnih strnišč. S tem dosežejo, da se prašiči utrdijo, ohranijo pri zdravju, njih organizem postane pri tem veliko odpornejši proti različnim boleznim; dalje je telesno razvijanje na paši popolnejše, kakor pa v hlevu. Poleg* navedenih dobrot pa ima paša še to prednost, da je vzreja in reja na paši veliko cenejša od hlevske.
Najpripravnejše bi bilo za naše kraje, da si prasičerejci napravijo poleg svinjskega hleva primerno veliko in ograjeno tekališče, poleg katerega naj bi se eno njivo zasejalo z rdečo deteljo. Na ta način bi se lehko prašiči krmili z rdečo deteljo skozi celo poletje. Mlada, mehka, sočnata detelja pred cvetjem je za prašiče ena najboljših pič, ker vsebuje večje množine apna.
i Repno in zeljno perje ter korenjevka je lehko prebavljiva zelena pi£a, ki je pa prav malo tečna in ne posebno zdrava. Če se jo krmi v preobilici, lehko povzroča drisko. Tudi nepokvarjeno pesno listje je zdravo, vendar malo tečno krmilo. Sveže bukovo in hrastovo listje (zeleno) je dobro in še enkrat bolj tečno, kakor pa je ono od repe in korenjevke. Čim mlajše je zelenje, tem redilnejše in okusnejše je.
Krompirjevka iz zdravstvenih in gospodarskih ozirov ni pripravna za krmljenje. Iz zdravstvenih ozirov se je ne priporoča, ker v večjih množinah pokladana povzroča nevarno drisko, iz gospodarskih ozirov pa zgodaj požeta krompirjevka povzroča, da zaost .ja krompir v rasti in nikakor dobro ne uspeva. Iz teh dveh vzrokov ne bomo pokladali krompirjevih cim.
Po nekaterih krajih, n. pr. na Dolenjskem, sejejo nekateri posestniki turščico, rž, mešanico in oves za zeleno krmljenje živjne. Zelena turščica, dokler je 5e mlada in sočnata je za prašiče prav dobra. Ker pa je malo redilna, naj se jo meša med deteljo. Zelena rž je skoro najprva pomladanska sveža klaja, ki se je naj nikdar ne pozabi pokladati tudi prašičem. Pokositi se jo mora preden začne klasiti. Mešanica (rž, ječmen, grah in grašica) je tudi prikladna piča,
VALEČ	Slran 227.
aaaaaoaa iiimiiiiimi ii li.,.i i.',*■■',tji.'., ■ i,i;i .r nrrrrr*, yy»»> ~um )-.t ■ ;■ ta; 1 f ■■ ■>. ... -•»... ■ ..,in.:ir-i i i,>i ■sag«
pokositi jo je pa preden ječmen in rž odženeta osine. Oves je izmed vseh zelenih pomladanskih žit za zeleno krmljenje najboljši. Se jemo ga zase ali pa skupaj s pomladansko grašico.
Vsa zelena krmila vobče so za krmljenje prašičev zelo priporočljiva in se pri prašičih ni bati napenjanja kakor pri goveji živini. Njih vrednost na hranilnih snoveh pa je zavisna od vrste kulture, gnojenja zem'je in vremena,	_
(Dalje prihodnjič.)
VPRAŠANJA in ODGOVORI.
.1« vii kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kaatljiko dražbo
za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca*, u načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki lo splošno poučni, le nvrlte med .Vprašanja In. jdgovore", na oatala vprašanja le pa odgovarja piameno, če je prlloiea« tnamka za odgovor. Odgovarja ie edinole na vprašanja, ki to podpisana • celim imeno« brezimna vprašanja ali taka, ki io zaznamovana le z začetnim črkami, te vržejo v koš. V .Kmetovalcu" ie pri vprašanju nikdar ne natUne rpraftalčevega Imena, , ampak vedno le prlčetne črke Imena In kraja. Redno »e f vaaki številki odgovori le na tlita vprašanja, kl io prišla via) i dni pred Udajo lilta; na poznele došla vprašanja le odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj teli odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora prt-loittl znamko za odgovor. Na vprašanja, kl niso kmettjsko - gospodarska, te ne odgovarja v „Kmetovalcu", ampak le pismeno, če so pisma priložene i K v znamkah kol prispevek k družbenemu pokojninskemu zaklada. Zadnje ilaiti velja za pravne odgovore, ki leveda morejo biti le aplošne viebine, kajti ■rednlštvo ne more poznati vieh, včaiih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikafcega lamitva.
Vprašanje 83. Prosim pojasnila, zakaj prodaja Kmetijska družba kostni superfosfat dosti dražje kakor pa kostno moko, dasiravno vsebuje prvi skoraj polovico manj fosforove kisline kakor pa kostna moka? (J. P. v Ž.)
Odgovor: Družba ima v zalegi razklejeno kostno moko, ki vsebuje okroglo 30 •/» fosforove kisline in kostni superfosfat, ki vsebuje 18 °/0 fosforove kisline. V kostni moki je fosforova kislina v spojini, ki ni v vedi raztop-ljiva (trikalcijev fosfat) in vsled tega v tej obliki tudi ni dostopna rastlinskim koreninam. Zato učinkuje kostna moka le polagoma, kajti dotična spojina fosforove kisline se v zemlji s pomočjo talnih kislin in vode, vsebujoče ogljikovi dvokis (ogljikova kislina) šele tekom časa pretvori v spojino, ki je v vodi raztopljiva (monokalcijev fosfat). Kostni superfosfat pa vsebuje 180/„ v vodi raz topljive fosforove kisline, in sicer v obliki ortotosforove kisline in monokalcijevega (deloma tudi monomagnezije-vega) fosfata. V teh spojinah je torej fosforova kislina za rastline najbolj primerna hrana. Ker se kostni superfosfat izdeluje iz kostne mo^e, in sicer na ta način, da se podeluje z žveplovo kislino ter s tem izpremeni v vodi neraztopljiva oblika fosforove kisline v kemično spojino, ki je v vodi raztopljive, zato je umevno, da je prvi v ceni vsekakor dražji nego kostna moka.	T.
Vprašanje 84. Letošnje leto je v našem okraju zelo veliko želoda. Ker bi istega rad porabil za krmo, zato vprašam, kakSno hranilno vrednost ima želod z ozirom na koruzo in ječmem ? 0. S. v R)
Odgovor: Primerjamo li v sledečem naznačeno vsebino hranilnih snovi v neluščenem želodu, koruzi in ječmenu, vidimo, da vsebuje želod razmeroma zelo obilo hranilnih snovi:
Želod	voda	tolšča	beljakovine	ogljikovi voduni
	15%	4-6° „	6'57o	6S-5 %
koruza	13%	4 8%	, 9'9°/o	69-2<YO
ječmen	H%	2-1%	fV . 1) ' 9 4/ 0	6f8%
Vzamemo li,		da ima	koruza polno	krmilno vred-
nost, to je	100, potem ima		ječmen 99 in	želod 98, torej
Ie malo manjšo vrednost kot koruza. V sveži obliki se poklada živalim zmečkani želod, drugače pa zmleti. Vsled grenkega okusa nekaterim živalim ne prija. Najbolje se obnese kot krmilo prašičem, katerim se poklada mešan z drugimi krmili.	T.
Vprašanje 85. Imam lepo šestletno kobilo, ki ie imela lansko leto prvo žrebe, a je ni pustila sesati. Oh največjem trudu, da bi kobilo privadil na sesanje žrebeta, nisem imel uspeha. Vzrejal sem žrebe umetno s kravjem mlekom, dočim je kobili teklo mleko iz seskov in se je po 13 dneh posušilo. Sedaj je kobila zopet breja ter vprašam, kaj naj storim s kobilo; ki ne pusti žrebetu sesati? (V. P. v G. p. Š. S.)
Odgovor•' Da kobile, posebno one, ki prvič žrebetijo, nerade pustijo žrebe sesati, se dogaja večkrat. Tudi one kobile, ki so zelo občutljive, ki zaradi ščegetavorti ne morejo trpeti, da bi se žrebe dotaknilo vimena, se kaj rade branijo sesanja. V takih slučajih je potrebno, da se žrebe čuva poškodovanja s tem, da se da kobili med dojenjem dobre krme, da se ji privzdigne prednja noga; v skrajni potrebi pa se ji natakne krotilnik. Vsekako ra je najboljše sredstvo, da se s kobilo ravna prijazno in že i nekaj tednov pred žrebetenjem gladi seske vsak dan z roko. Na ta način se kobila privadi, da postane v tem delu manj občutljiva in se s tem doseže, da take živali svoja žrebeta že v nekoliko dneh puste sesati. V slučaju pa, da bi se na nikak način ne dalo doseči sesanja, pa Vam svetujem sledečo umetno hrano: Ker kravje mleko žre-betom posebno ne prija, akoravno je z vodo razredčeno in oslajeno, zato je najboljše nadomestilo za kobilje mleko ješprenova redka juha, ki materno mleko popolnoma nadomešča. Pripravi se na sledeči način: Ješprenj se razkuha v vodi tako močno, da ni več mogoče spoznati posameznih zrn, to je, da nastane iz njega redek ješprenov močnik. Tako ješprenovo juho dajajte žrebetu piti tako toplo, kakor je mleko iz vimena, to je približno 3 5° C. Pri tem pa morate strogo paziti, da očistite posodo vsakokrat po pokladanju, ker bi že mali ostanki ješpre-nove juhe od prejšnega dne, znale imeti zle posledice pri mladiču. Ostanke pa rajši porabite kot krmo za prašiče ali pa za že odstavljena teleta.	P-j.
Vprašanje 86. V nekaterih letih se mi repa in krmska pesa, ki jih shranim črez zimo v kopicah, pokvarijo, tako da postanejo celo za krmo neporabne. Vsled pomanjkanja primernih shramb jih nameravam tudi letošnje leto vložiti v kopice, zato vprašam, kako je ravnati z repo in krmsko peso. da se mi črez zimo v kopicah ne pokvarijo? (H. G. v N.)
Odgovor: Repa, krmska pesa, kakor tudi drugo ko-renstvo so živi rastlinski deli in se le v ti obliki lehko ohranijo dlje časa nepokvarjeni; kakor hitro pa izumrjejo rastlinske stanice, ki tvorijo njih telo, potem se jih loti plesnoba in gnilobni bakteriji. Imenovano korenstvo kot živa telesa diha, kar se kaže tudi v tem, da toplota v kopicah polsgoma stopa. Ker se v svrho dihanja porabi obilo v korenstvu nakopičenih hranilnih snovi, ki v obliki ogljikovega dvokisa in vode odhajajo iz rastlinskih teles, zato je potrebno, da skušamo to dihanje po možnosti omejiti. To se zgodi na ta način, da se korenstvo shrani v primerno hladne shrambe ali pa druge prostore, kjer se obenem z omejitvijo dostopa zraka zmanjša dihanje. Korenstvo se v nekaterih krajih shrani v jamah ali pa kopicah. Vlaganje korenstva v jame je umestno le v krajih z zelo mrzlo zimo in z vetrovi, ker se na ta način prepreči njih zmrznenje, dočim v splošnem zadostuje naprava kopic. Kraj, kjer se napravijo kopic«*, bodi v bližini |
gospodarskega poslopja. Zemlja mora biti po možnosti propustna, ne pretežka in nedostopna zastajajoči talni vodi. Napravljati kopice naravnost na njivi, je neumestno, kajti s tem so pridelki izpostavljeni tatvini, poleg tega pa ostane ta kraj navadno kot poljedelska ploskev neizrabljen. Kraj, kjer se namerava napraviti kopice, se enakomerno zravna (po nekaterih krajih tudi za en de-cimeter poglobi) in pri tem dobljena zemlja nakopiči na straneh. Širokost kopice bodi 11/4 — 11'2 m, višina pa 90—100 cm. Dolgost se ravna po količini pridelka. Korenstvo se postavi z glavno korenino obrnjeno v notranjost v podolgasto kopico, nakar se pokrije s 15 cm debelo zemeljsko plastjo, skozi katero lehko odhaja vlaga in cgljikovi dvoki«, ki se zlasti v začetku vsled močnega dihanja proizvajata v večji količini. Z nastopom mraza se kopice pokrijejo še nadalje z zemljo, in sicer do debeline 1 — 11/2 V slučaju, da se prva plast zemlje pokrije z 10—15 cm debelo plastjo slame, potem zadostuje, ako se na to naloži še 40—50 cm debela plast zemlje. Okrcg kopice je izpeljati po potrebi tudi primerne jarke, po katerih lehko deževnica takoj odteka. Pri shranjenju korenstva v kopicah je paziti torej predvsem na to. da se isto pred nastopom zime izpoti, ra to pa prikrije s primerno debelo zemeljsko plastjo, ki prepreči zmrznenje.	T.
Vprašanj« 87. Pridelal sem med koruzo precejšnjo množino buč, ki jih mislim krmiti goveji živini. Sosedje pa mi krmljenje z bučami branijo, češ, da dobijo krave po tem krmljenju volčič, zato vprašam. aH so buče primerno krmilo za govejo živino? (J. W. v A.)
Odgovor: Buče so v naših krajih važne rastline, ker nam dajejo poleti in v jeseni prav izdatno in slastno klajo za govejo živino, posebno pa še za prašiče. Važne so tudi zaraditega, ker se jih pridela kot vmesni pridelek med drugimi sadeži, posebno med koruzo. Hranilno vrednost buč lehko primerjamo z ono pese in repe. Pokladajo se buče goveji živini in prašičem sirove, prekuhane ali pa poparjene in na primerno velike kose narezane. Goveji živini se jih poklada najprimernejše prekuhane na dan in na glavo do 20 kg; prašičem pa do 10 kg. Najbolje se jih poklada pomešane z drugo klajo. — Da bi krmljenje buč povzročalo kake bolezni pri kravah, so samo prazne vraže, na katere se umni živinorejec ne sme ozirati.	P—j.
Vprašanje 88. Imam konja, ki je za težko vožnjo zelo marljiv, dočim ga k enakomernem in vztrajnem teku ne morem z največjim trudom pripraviti. Prejšnji lastnik ie s konjem slabo ravnal in ga zanemarjal. Konj je 7 let star in je bil šele lansko leto rezan. Ker je konj čvrst in silno trdne narave, bi ga rad obdržal in zato vprašam, ali se dobi sredstvo, ki bi kon.ja oživelo in ga naredilo za tek sposobnejšega? (J. P. v N. m.)
Odgovor: Bržkone je Vaš konj težke belgijske ali pa pincgavske pasme, ki je bil pri prejšnjem gospodarju zelo zanemarjen in slabo vzrejen, kar ima za posledico, da je ostal konj počasen in drugače zelo okornega telesa. Te napake, oziroma slaba vzreja, ostanejo konju tudi pozneje in bi bil trud, iz takega konja narediti iškt ega in ognjevitega, popolnoma brezuspešen. Tudi pozna re-zatev vpliva mnogo na močni razvoj telesa in počasni temperament, in to tembolj, ker je mrzlokrvne pasme. Svetujemo Vam, da konja primerno, a ne pretečno krmite in ga dobro oskrbujete. Sčasoma se bode konj tudi teku privadil, a one živahnosti in ognjevitosti pri teku, kakor jih imajo drugi dobro in skrbno vzrejevani konji lahke pasme, pa ne bode Vaš konj nikdar dosegel. Ako
pa nujno potrebujete konja samo za hitri tek, Vam pa priporočamo, da ga prodaste in kupite za oni den ir konja lahke pasme.	P—j.
KMETIJSKE NOVICE.
Kolekovanje prošenj. Prošnje, ki se pošiljajo javnim oblastim je sedaj kolekovati s 5 dinarji ali 20 K.
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode V Ljubljani je z ozirom na novo uredbo zavarovanja delavcev zoper nezgode (glej Uradni list z dne 14. oktobra 1920, št. 118.) določila rok za predložitev preračunov zavarovalnega prispevka za I. polletje 1920. na čas od 1. novembra do vključno 14. novembra 1920. Tiskovine za preračun se gg. podjetnikom vpošljejo tekom prihodnjih dni. Preračuni se morajo vrniti točno izpolnjeni najpozneje do 14. novembra 1920. ter v istem roku vplačati zavarovalni prispevek. Ako zavarovalni prispevek ne bo vplačan do 14. novembra 1920., se bedo računale od 15. novembra 1920. naprej 5 °/0 zamudne obresti.
Razstava sadja in sadnih izdelkov v Skopju. Srbsko poljoprivredno društvo je priredilo od 27. do 31. oktobra t. 1. v Skoplju v Srbiji razstavo sadja in sadn h | izdelkov iz krajev Nove Sibje. Razstava se je otvorila dne 27. oktobra t. 1. s slavnostnim govorom predsednika
Srbskega poljoprivrednega društva < in inšpektorja raz- i stave. Razstava je bila razdeljena na šest oddelkov, in sicer: 1. sveže sadje, 2. podelano sadje, 3. sadne pijače in likerji, 4. brezalkoholne sadne pijače, 5. sadjarsko orodje in 6. razstava pletarsk.h izdelkov. 28. in 29. oktobra pa se je vršilo praktično predavanje o podelavanju sajja 2a učitelje. Za tozadevno razstavo je poklonilo ministrstvo kmetijstva in vode znesek 10.000 din., razni denarni zavodi pa vsoto 2500 din.
Kmetijsko-gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi to jesen pet gospodinjskih tečajev, ki bodo trajali od 15. oktobra do 23. decembra | t. 1., in sicer: v Dolenji vasi pri Ribnici pod vodstvom ge. M. Odlasek, v Podbrezju na Gorenjskem pod vodstvom ge. F. Jaklič, na Vrhniki pod vodstvom ge. J. Primožič, v Ormožu pod vodstvom ge. E. Premrou in v Črni nad Prevaljam pod vodstvom ge. O. Sittig. V tečaje' se sprejmejo dekleta iz bližnje okolice, pa tudi od drugod, ako dobe v kraju samem ali pa v njega bližnji okolici potrebno stanovanje.
Železo za obroee. Kranjska industrijska diužba na Jesenicah-Fužine je pripravljena na podlagi naročil izdelati piimerno množino železnih obročev. Pri vsakem naročilu se mora natanko navesti težo in mero obročev, t. j. širino in debelino ter naslov, kam se naj blago odpošlje. Družba je pripravljena to železo oddajati po temeljni ceni K 14 70 za kg; k temu bo treba dodati še razna naplačila za kakovost, posebne mere (dimenzije) in množine. Navedena cena se razume prosto in neobvezno. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani sprejema na- I ročila za železo za obroče in jih skupno oddaja tvornici. Čim več naročil se skupno nabere, tem cenejše bo to železo.
Samostojna vinska naklada na bivšem Spod. Štajerskem — ukinjena. Kmetijska družba je s posredovanjem poverjeništva za kmetijstvo od delegacije ministrstva za finance v Ljubljani zahtevala, naj se ustavi izterjevanje vinskega davka na bivšem Spodnjem Stajer- j skem, ker je ta davek krivičen in vpeljan samo v tej pokrajini. S tem davkom je bil obdačen lastni konsum
vinogradnikov, njihdve družine in delavcev, ki so zaposleni v gospodarstvu. Ta davek je vedno iztedno razburja! štajerske vinogradnike, ki so se čutili ž njim hujše prizadete, kakor oni na Kranjskem in v drugih pokrajinah Jugoslavije. Na to vlogo je delegacija ministrstva financ v Ljubljani s svojim odlokom z dne 22. septembra t. štev. B lil 61/1 ex 1920., sporočila sledeče: Glasom člena 24., »pravilnika za izvrš^nje odredb o trošarini od vina, mošta in sadnega vina«, ki je bil izdan na podstavi člena 166. financijskega zakona za 1. 1920./21. je sklep bivšega deželnega odbora štajerskega z dne 29. okt. 1917., dež. zakona št. II/., o samoitjjni vinski nakladi e veljavo od 1. januarja iprp. ukinjen. Vsled tega odpade za leto 1919. pobiranje samostojne naklade na vino na bivšem Spodnjem Štajerskem. Pač pa je za leto 1918. vsekakor plačati to samostojno naklado, v kolikor se to že ni' zgodilo. Zaostanki se bodo izterjali po obstoječih predpisih.
Trošarine na petiot ni plačati. Ker nam prihajajo pritožbe, da zahtevajo davčni uradniki od vinogradnikov, da plačajo trošarino tudi od petiota, je treba tukaj povdariti, da petiot ne spada med predmete, od katerih je plačati trošarino. Petiot ali domača pijača (pi-kola, škavec, žonta), napravljena le iz izluženih tropin in vode, deloma tudi z dodatkom sladkorja, ni vino, ne vinski mošt, ne vinska brozga, torej od njega ni treba plačati trošarine. Proti takemu obdačenju se lehko vsak pritoži na nadzorništvo državne užitnine v Ljubljani. * Trošarine prosto kuhanje žganja. Listi so prinesli vest, da so počenši od 20. septembra v Sloveniji in ostalih novoosvobojenih pokrajinah ne bo več plačevala trošarina od tistega žganja, ki se bo kuhalo iz lastnih pridelkov in v lastno uporabo. Te ugodnosti pa ne bodo uživali nizni lastniki žganjaren, ki razen tega trgujejo z žganjem in drugiijii alkoholnimi tekočinami. V pojasnilo hočemo navesti določoo, ki pravi: 1. Dobo 24 ur je dovoljeno le tistemu kuhati žganje, katerega žgalni kotel diži 80 litrov ali manj; to pa le tedaj, ako se kuha žganje iz koščičastega sadja (izvzemši trnolice); kratko povedano: ako v hiši ni več kakor pet udov družine, in ako se kuha vino, vinske drože, vinski ali sadni mošt, grozdje ali medica, vse to v kotlu, ki drži kvečjemu 80 litrov, je to kuhanje žganja trošarine ali davka prosto. Kdor bi kuhal žganje iz drnulj, trnolic, šipkovih jagod, jabolk, hrušek in ostalega pečkastega sadja, jagod, malin, robidnic itd. ter koreninic in nestisnjenih vinskih tropin, zamore to storiti v še enkrat tako dolgi dobi, t. j. 48 ur. Za kuhanje žganja iz stisnjenega pečkastega sadja (tropin) se določi trikrat tako dolga doba, torej trikrat 24 je 72 ur. Za kotle, ki držijo več kakor 80 litrov, se določi razmeroma krajša doba. Udom rodbine, oziroma družine so prištevati le oni rodbinski udje in posli, ki so dovršili 12. leto in so v dotični hiši na hrani in stanovanju. Za trošarine prosto kuhanje žganja si mora vsakdo priskrbeti dva izvoda prijavnega in preglednega lista, katera je treba v rubnkah I do 8 pravilno izpolniti; v rubriki 9 pa m ra občinski predstojnik potrditi resničnost navedenih podatkov ter pripomniti, da ni proti dovolitvi trošarine prostega kuhanja nikakih zadržkov. Z obema polarna se je prijaviti pri pristojnem oddelku finančne straže, kjer se mu bo določila doba trošarine prostega kuhanja. Kuhati se mora, ako je to odobreno, nepretrgoma podnevi in ponoči in brezpogojno samo v določenem času. Kuhati se sme samo v prijavljenem kotlu. V hiši, kjer se kuha žganje, se ne sme nahajati nobene druge žgalne priprave in nobena zaloga tuje alkoholne tekočine. Kdor bi hotel prodati gotovi del žganja, katerega je kuhal trošarine prosto za domačo potrebo, mora to javiti pristojnemu
oddelku linančne straže ter plačati pri svojem davčnem uradu trošarino za tisti del, ki ga želi prodati. Prekuha-vanja (rektifikacija) trošarine prosto nakuhanega žganja ni prepovedano, a se mora istotako javiti oddelku finančne straže. Dosedaj v Sloveniji veljavni predpisi o davka prostem kuhanju žganja stopijo iz veljave. Pred 20. septembrom izdana dovoljenja za davka prosto žganjekuho torej niso več veljavna, in se izdajajo od tega dneva naprej dovoljenja edinole po določbah nove naredbe. Opozar jamo, da so v novi naredbi predvidene visoke denarne globe za tiste, ki bi jo kršili; vsled tega se je natančno ravnati po izdanih predpisih. Tiskovine naj naročijo županstva skupno pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Cena 1 poli (dva lista) znaša I K. To zaraditega, ker j<h morajo prijavniki prinesti deloma izpolnjene in potrjene od občinskega urada k oddelkom finančne straže.
Poziv vsem kmetijskim podružnicam.
Razne podnebne razmere, kakovost zemlje kakor tudi splošno gospodarsko stališče posameznih okrajev povzroča, da se prideluje v teh razne vrste poljskih rastlin. Ker izkušnje uče, da se ena rastlinska vrsta na pr. pšenica ne sme gojiti po več let zaporedoma na eni in isti njivi, sicer se vsako leto bolj manjšajo pridelki, zato je potrebno, da posamezne rastlinske vrste letno menjamo. Le na ta način se lehko zemlja ohrani v ugodnem stanju, nakar se potem najbolj gospodarsko izčrpavajo v zemlji se nahajajoče rastlinske hranilne snovi. Tako se na pr. po nekaterih krajih goji na eni in isti njivi eno leto okopavine, drugo leto jaro žito, tretje leto detelja, četrto leto ozimno žito, peto leto sočivje in okopavine, šesto leto ozimno iito, nakar slede zaporedoma leino vse navedene rastlinske vrste. Tako menjavo rastlin na eni m isti njivi imenujejo kolobarjenje. Ker je potrebno, da imamo, z ozirom na pospeševanje poljedelstva, pregled črez razne načine kolobaijenja, ki so razširjeni v Sloveniji, zato se naprošajo načeiništva kmetijskih podružnic, da javijo čimpreje Kmetijski družbi vrste poljskih rastlin in načine kolobarjenje (menjave), ki so splošno razširjeni v dotičnem podružničnem okolišu.
Vabila.
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.*)
SPORED:
1.	Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Volitev podružničnih zastopnikov za občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
3.	Slučajnosti.
Planina-Stockendorf, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob enajstlti
dopoldne v šoli; Št. Jernej (Dolenjsko), v nedeljo, 14. novembra 1920. ob sedmih zjutraj na prostoru pred župniščem ; ob neugodnem vremenu v dvorani; Preserje pri Ljubljani, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob osmih
zjutraj v tuši načelnika g. Jakoba Kovača v Preserju ; Sv. Anton v Slov. Goricah, v nedeljo, 14. novembra 1920. po
rani sv. maši v šoli; Kočevje, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob desetih dopoldne v gostilni Grubar;
Sv. Duh pri Krškem, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob pol-
enajstih dopoldne v stari soli; Ig -Studenec, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob devetih dopoldne v šoli;
Iškava«, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob enajstih dopoldne v šoli;
Tomišelj, v nedeljo, 14. no embra 1920. ob eni popoldne pri načelniku g. Modicu J. p. d. hacinu v Brestu;
Matena, v nedeljo, 14. nov mbra 1920. ob treh popoldne pri g.
Martinu Pircu v Mateni ; Moravče, v nedelio, 14. novembra 1920. ob sedmih zjutraj (po
prvi sv. maši) v društveni dvorani v kaplaniji; Ormož, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob devetih dopoldne v
pisarni okrajnega zastopa v Ormožu; Ribno, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob dveh popoldne v hiši načelnika;
Žužemberk, v ponedeljek, 15. novembra 1920. ob polštirih popoldne v šolskem poslopju; Vlčanci pri Veliki Nedelji, v nedeljo, 14. novembra 1920.
treh popoldne v hiši načelnika; Vrhnika, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob treh popoldne v hiii načelnika;
Banja luka, v nedeljo, 14. novembra 1920. po sv. maši v šoli v Banja luki;
Čeplje, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob treh popodne v ljudski šoli v Čepljah;
>t. Janž na Dolenjskem, v nedeljo, 14. novembra 1920. po rani
sv. maši v šoli v St. Janžu ; Kranjska gora, v ponedeljek, 15. novembra 1920. ob sedmih
zvečer pri načelniku p. d. Urbaniju na Požarju ; Dob pri Domžalah, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob treh popoldne v šoli v Dobu; Vitanje, v nedeljo, 14. novembra 1920. po prvi sv. maši v stari šoli;'
Cerklje pri Kranju, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob treh
popoldne v hiši št. 67. v Cerkljah; Podzemelj pri Metliki, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob sedmih
zjutraj v jtupnišču ; Sora, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob treh popoldne v šoli; Suhor pri Metliki, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob treh popoldne v župnišču ; S>. (Jrban pri Ptn.ju, v nedeljo, 14. novembra 1920. po rani sv. maši v šoli;
Mavčiče pri Kranju, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob treh
"popnidire v šoti; Lukov dot, v nedeljo, 14. novembra 1920. ob eni popoldne v IjtrtJs-i šoli v Lukovem dolu.
Izpremembe v finančnem zakonu.
V zadnjem trenutku je dospela vest, da je finančni minister upošteval glavne zaključke finančnega odbora In izpremenil nekatere točke finančnega zakona, ki so za naše kmetovalce posebne važnosti. Po teh izpremembah bodo davek na vino plačevali samo konsumenti. Trošarina na mošt is sadja se popolnoma odpravi. Zganjekuha bo prosta do 6 izlivov v malih in do 4 (?!) izlivov v velikih kotlih. Zemljiški davek se povsod zniža od štirikratnega iznosa na trikratni iznos. Eksistenčni minimum se določi na letnih 4800 K. Od električnih žarnic Izpod 10 sveč se ne plača nikakega davka. Trošarina od olja in davek na kvas se ukineta. Zakon o posebnih davčnih povišanjih v Sloveniji se razveljavi. Najvišje finančno upravno sodišče za Hrvaško, Dalmacijo In Slovenijo bo v Zagrebu.
Ponudniki in kupci plemenske živine.
(Pod tem naslovom Kmetijska družba za Slovenijo odslej naprej redas . bjavlja vae one lastnike plemenske živine, ki ao pri volji plemen (ko 11-r.no prodati in vae one kmetovalce, ki jo telijo knpitl, a čemur Je dana prilika prodajalcem in knpcem stopiti v stik In tako poskrbeti za uun*-ijavo plemenske Živine. PriglaSati je nakup is ponnddo vaeb vrat moSklk m tonskih plemenskih tirali ter naj vsak priglasile! natančno prijavi ivej naslov, vrsto domače tlvaU, njen spol, pasmo, starost, itsvilo Itd.
Naprodaj ■ o t
Plemeiske prašičke, 8 tednov stare, proda Marija Kane, posestnica v Podsmreki št. 26. (Kranjsko).
Dva plemenska bika, pinegavske pasme, eden star 8 mesecev, drugi pa eno leto, proda Franc Zaletel, posestnik v Stanečah pri Št. Vidu nad Ljubljano.
{Sflala naznanila.
Za vsako besedo ie naprej plačati 40 vinarjevv, denarju »11 znamkah najmanj pa skupaj K 8'— sicer se naznanila ne objavijo. UpravniStvo se,prevzame p sredovanja.
imto zmešane lase
Cerklje.	15
ima vedno naprodaj apnenica ]. Taufer, Zagorje ob 50
Najboljše apno
Davi.
Mlincbp b a m 110 sekane iz najboljše bele, ostre iRlinSRB nOinilE, skale, trde In srednje od 40 jo 100 cm široke, po naročili' tudi večje, izdelujem tope t in prodajam po najnižjia cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju.	60
ročnim Ive približno 1'it m' rezanega v dile U&0II{bW IGu, za pohištvo kupim. Ponudbe na upravništvo .Kmetovalca*	155
Za zeleno krmljenje priporočamo sledeča semena > grahoro ?isto ali pomešano z ovsom po K 4-20 kg, lečo za
SiriBtcpiiSsi I
?isto ali pomešanu £ u t .tu 111 ,/u ■» ng, inv iermo po K 4-60 kg, grah za krmo po K 3-20 za kg Sever & Komp., Ljubljana, Woliova ulica št. 12.
Vse vrste gpailjSliiil &lG&aS in iMji' ebnna meča po primerni ceni ima naprodaj alfSyll lilbau Jakob Erlah, mesar in prekaje-valec, Dobje, pošta Loče. Brzojav in železniška postaja: Ledenice, Koroško. ,	212
3DDD hy GEmenta sestvo Krupa p. Gradac.
Dila velike in male, plošnate in trioglate, klajno IilE, apno, gorsko kredo, razne barve, šipe, kit, mizarski klej, firnež, laneno olje itd. najceneje pri L. Ftirsager, Radovljica. .	328
štirje konji in sicer : en dveletni, dva enoletna žrebca noriške pasme in ena lahka kobila 150 cm visoka 4 leta stara pri Ed. Suppanc, Pristava, okraj Šmarje pri Jelšah.
310
Suhe gobe, laneno seme, j
Iln vse druge deželne = i pridelke kupuje trgo- = vina s semeni Sever & Komp. = Ljubljana, Wolfova ulica 12. 290 i
Kmetijska družba za Slovenijo rabi za nakupovanje modre galice v svrho priskrbovanja vinogradnikov s ierh sredstvom proti peronospori nujno
nekaj milijonov kron
in je pripravljena vzeti do preklica od svojih udov zneske od
dvajsettisoč kron naprej
proti šestodstotnim obrestovanju za kratek rok treh do štirih mesecev proti navadni pobotnici-zadolžnici.
Udom je s tem dana prilika, da- svoje prihranke varno in proti dosti višjim obrestim naložijo, kakor pri bankah aH hranilnicah. — Denar naj se nakaže po čekovnem uradu na driižbin račun 10.712.
Položnice se dobe v družbeni ^pisarni na Turjaškem Irgn štev. 3. Kmetijska družba za Slovenijo.
Cepljene vinsfte trte
renino, v zeleno - cepljene ključe, vinske in namizne vrste. Necepljene Ameriške korenike za cepljenje v suho, Stupfer - korenike, ki se nasadijo v vinogradu za zeleno -cepljenje, ključe Ameriških trt, priporoča Janez Sarič, vinarski in sadjarski strokovnjak, Beočim, (Sriem)_338
Dncnnmalnib Alia za 5001 in Pasterizator oba rualllslllolllll! na parno moč. Stativ-mlečno vago N. 1903. Ploščati hladilnik za 1200 / na uro, okrogli hladilnik za 500 /. Viktorja pinjo z dvema ročajema in gnetilnik za surovo maslo — vso orodje je tvrdke Alla Separator, Dunaj, za mlekarno z večjim prometom, dobro ohra ieno, proda pod ugodnimi pogoji Mihael Iskra, Hlebce, p. Lesce. Mii+ni mlin hitr<> za najem oddati. Plača po mu IIII 1IIIII1 dogovoru. Jakob Erlach, p. Loče, železniška postaja Ledenice.	317
Strugarska in strojna ključavničarska delavnica
Ambrož - Grošičar
Ljubljana
Trnovski pristan štev. 32. Naznanjava slav. občinstvu, da sva otvorila strojno delaviico ter vzameva v popravilo vsakovrstne kmetijske stroje in orodje, kakor tudi mlinske turbine, popravila dalje sesalke vseh vrst, stroje za opeko, motorje itd. in sicer vsa v to stroko spadajoča dela in se zavezujeva za hitro točno in solidno postrežbo.
Trsje za stuhaduro, ^'.jSe^s
barve, klej, firnež, stiskalnice, sesalke, kotle, štedilnike, peči, tehtnice in uteži, roč. blagajne in vsakovrstno železnino, nu^i po najnižji ceni A. Sušnik, železnlna, Ljubljana, Zaloška cesta. 352
RaillP etnani kakorfirnež.lak, terpentin ,vse naglic iluon, vrste barve, šipe, kit, klajno apno, lanene tropine in razno železie, lemeže, kolesne šine ima vedno v zalogi tvrdka Anton Kra-vanja, Begunje p. Cerknici._ 360
Občine, veleposestva! Kompleten uodouod,
železne litine, asialtiranih, 150 m železnih vlečenih cevij asfaltiranih, sesalne košarice, kalosvoda, raznih kolen, zapipkov in drugih delcev, vse v teži nad 6500 kg, ceno naprodaj. — Zahtevajte ponudbe od tvrdke K. iS R. Ježek, tovarne strojev in livarne železa in kovin, Maribor, Aleksandrova cesta 51fII. ____361
Rimi 5P naPrava za koš2nje žita, pristojna za nUJJI J6 Deeringovo kosilnico. Ponudbe na 1. Cerne. Zg. Šiška 25. pri Ljubljani._362
Pnnriam	nca senične barve, 70 cm visok,
riUUOill	(JBD, dober lovec in čuvaj. Cena pc
dogovoru.	Anton Opara, Medvedje selo, it. 5. p. Trebnje. 363
llusirovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
■Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobival« list brezplačno.
laaeratt (oznanila) se zaračunajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K. na 'Ji strani 300 K, na >b strani 150 K, na »/• strani 100 K, na Ia strani 50 K in m staMri 3S K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih' stane 4» vin. na|nMj pa skupaj S K.
Urejuje Inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednik««.
Vm pisma, naročila ln reklamacije je pošiljati Kmetijski drttttri tz Slovelo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi Is »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če ae navede vir.
ll 20. Ljubljana, 30. oktobra 1920. Letnik XHViL
Schneider 4 Veroušek
: trgovina z železnino in poljedelskimi stroji :
Dunajska c. 16 Ljjlfli@lj^3?«S Dunajska c. 16
ima zopet veliko zalogo poljedelskih strojev kakor: sadne mline, preše za sadje in grozdje, mlaiiinice, elamoreznice, gepeljne, repo-—--- reznice i. t. d.-
Imam naprodaj mestnih "delko^f^šlcer:
modele za cevi, s svetlobo 30, 20, 15, in 10 cm, ter orodje za izdelovanje cementne opeke in sicer 200 plošč in pet krovov; dalje lesene modele za izdelovanje korit, nagrobnih okvirjev in stebrov. Vse je dobro ohranjeno. Cena po dogovoru. Več se izve pri Antonu Vaiant, Zasip št. 11. _364
Žrebec in žrebica, ^M^SS?'
premovana, pincgavske pasme, kakor tudi kobilo iste pasme, 12 let staro, ima naprodaj Iiran Zark,
župan v Lescah._ 3.5 -
Dnnrlam '5 M dobrega tepkovega mošta in rrUUdll! malo rabljen Alfa brzoparilni kotel, pod tovarniško ceno. Cena po dogovoru. Jožef Zupan, posestnik na Hudem 9. o, Tržič. 366
Več spodnjih ftrii prodam ali zamenjam
za krompir in fižol. Valentina Golias, Bled, vila uarling.	367_
Kakor vsaho leto množine vseli najbolj
priporočljivih vrst in jamčeno le na amerikanskih podlagah in križankah cepljenih trt, dobro zaraščenih in vkoreninjenih. Ne zamudite jih naročiti, ker bodo spomladi gotovo zmanjkale, pri I. štajerski trtorejski zadrugi, pošta Juršinci pri Ptuju. ________________368
Nannnriai le leP° P0Sestv0 v dobrem stanju, 11U|JI UUUJ njive pri cesti, 52 mernikov posetve 4 travniki, 4 hoste in 2 vinograda. Več se izve nri Antonu Žnitiaršič, vas Slepček p. Mokronog. 369
Rlinint ve" m' suhih hrastovih, orehovih, jese-nUJJiin novih, brezovih, češnjevih desk vsake dimenzije. Ponudbe na M. Gogala, mizar na Bledu, vila Jelka.	371
n*«tj za kune, lisice, jazbece, vidre i. t. d. pro-fuOII daja Peter Stre! v Mokronogu. Isti kupi dob;o ohranjen stroj za mlenje kosti._
Na nnnrfai aIi v zarae"iav° za dobro novo 110 (JluUlij vino imam stroj za sejanje na 9 vrst, vprežen z 1 konjem, in 3 železne brane. Jožef Mule,i?uše.	37
7a nnotabanio vina ali mošta se proda pumpa tlD |ll ulundlljfi (Fiii^elDumpe) tvrdke Garvens št. 4. izdelek leta 1913, popolnoma iz medenine, še nikdar rabljena, montirana na stolici. Vidi se isto pri Pav. Snoj, Dunajska cesta 47._373
KntiaFnira z Oiodjem v prometnem trgu na nUUUbllllia Gorenjskem se da takoj v najem. Več pove 1. Kralj, Železniki._374
Vinometre »Bernadot« — Asbectet bombaž ln prašek — Bponit -Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Taoit Žveplo v prahu — Limonovo kis lino — Vinsko kislino — Sods bicarbono — Strupa proste barv«? itd. ima v zalogi po najaižji ceni
Drogerija 0HTOH RIME
Ljubljana, Židovska illca i ?
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA ylj!»i
ustanovljena leta 1820
sprejema hranilne vloge proti
obrestovanju in dovoljuje hipotečna posojila po
4«/.'■/,
S hranilnico sta zvezana kreditno društvo in starostna hranilnica za posle ln delavca.
Hranilnica je sirotinskovarna In |o nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
S milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem.	(34)
Za te svrhe se le doslej darovalo 8,696.000 kron.
Pismene pošiljatve Je nasloviti na Kranjsko hranilnico s Ljubljani, Kuafljeva ulica štev. 9.
Cementna
Mi opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivain
Ljubljana, Emonska cesta št. ?.
hmečhe mline
za roko, vodno in
motorno^
ter poljedelske stroje.
Josip Čretnlk
stavbenik mlinov (64) v Sv. Jurju ob Južni železnici.
S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago.
Tovarna
Bochmnann
Mlini so oprem ljeni s preseja!-niki in kamni, kojlh ni treba nikoli kiepati, zs
kar Jamčim. Ti mlini meljejo vsako žito ter no pravljajo lepo in okusno moko za kuho in peciv pri samo enkrat
nejn nasipu. Razpošiljam razne vrste mlin-«ke kamne in druge potreb ščine za mline
na Dunaju
priporoča vsake vrste kletarskih strojev «. pr. sesalke, stiskalnice* čistilnike, stroje sa ekstrakcij©, čepovlake za sode itd. — Zastopnik:
Fran Blidi, !5ai*ife©r»
Železo za, sodne obroče. Je-
klarna Jurija grofa Turnskega na Ravnah je pripravljena, sprejeti naroČila železa za sodne obročer ter bi mogla v najkrajšem času postaviti to blago na trg. Cena železu za obroče je 20 K za 1 kg. Kmetijska družba bo posredovala naročila in razdelitev železnih obročev med vinogradnike in so-darje. Poživljajo se torej ti, da takoj naznanijo Kmetijski družbi množino žeieznih obročev oziroma njih težo in mero, da bo lehko družba jeklarni podala v to potrebna naročila.
* Kmetijska družim za Slovenijo Ima svoje ude v zalogi sledeče kmetijskss pDferehšžine:
Razklejena kostna moka 30—33% fosforove kisline v vrečah po 100 kg z vrečami vred K 300'—
Kostni superfoslat po K 320—- sto kg.
Mlečne cevi iz kosti, štev, 3561 po K- T40"
Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice sistema Vermorel. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna.
Vinometri po K 50"— za komad.
Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnici natančno navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača.
Zveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron.
Žvepio (žveplene ploščica) na juti za žreplanje sodov, najboljše, brez arzena po 24 kron kilo.
Žveplo, Floristella, dvoj, rat. po K 12.— kg.
Surova kostna moka po K 200'— za sto kg.
Zdrobova moka, (Brechermehl 20% fosforove kisline 5 % dušika K 260 za sto kg.
Lopate, komad po K35 •—.
Motike, komad po K 25'—.
Vile, komad po K 30'— in K 35-—.
Rafija, majunga extrissima, priporoča družba vinogradnikom v pravočasni nakup za ceno po K 45"— kg. To blago je že tukaj, vendar pa je razpoložljiva množina le majhna in spomladi bo bržda zopet hudo pomanjkanje. Ta rafija je res tako prvovrstna, da nadkriljuje za najmanj za 50 odstotkov vse, kar se nam je doslej ponujalo. Podružnicam v vinorodnih krajih bi priporočali nakup originalnega omota k' t. lita okoli 1OO kilogramov in ki naj bi ga v s/ojern okolišu udom na drobno razdelili.
Bosna pasta po K 14-— za kg v sodih po 50
in 100 kg.	_
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta It. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih
mr* 3°|0.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 mili-
Jonov kron viog in nad 1 milijon enttoUioi kron reaerv->5)	nih zakladov.
Posojila se dovoljujejo po i do b'/0
L!iž.sira losolilifta stoji sol ltposreiili Manli laluritr«.
Tovarna strojev in livarna železa in kovin
H. S R. A,
Mas?ibor,
Aleksandrova cesta 51
ima na skladu bogato zalogo strojev in orodja za obdelavanje zemlje, se jalnih in kosilnih strojev, poganjalnih strojev, mlatilnic, čistilnic, strojev in pristrojev za pripravljanje živinske krme, grozdnih in sadnih mlino«, grozdnih in sadnih preš, sesalk, črpal, okrožnih žag.
Benzinovi motorji in motorji na sesalni plin. m
Popolne opreme opekarn, samotnih tovarn in tovarn za cement, mlinov in žag.
Valcove stolice za zdrob in ploho mletje. — Transmisije.
Sprejema kmetijske stroje v popravilo.
................. 1 rwrrirnr<^<*T(T»rirTt^<*TTfwfiTr^"' 1" 1 ■fVf"
Kupujem
vedno in v vsaki množini po najvišjih ©eisah s
Brinjevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke.
Mudim najmžje:
Kavo, olje, riž, sveče, moko, vžigalice, pravo siivovko ter razno drugo blago.	(")
M. MANT,
Kranj,
Ivan Komatic
prodajalec strojev v tjubljani,
Gradišče št. 11. ima več vrst malo rabljenih in dobro popravljenih
slamoreznic
Izvrstne za vitelj, motorni ali ročni pogon, in tudi nekaj gepeljnov ter prvovrstnih brzoparilni-kov (VVelsla, Tita-nia) s pocinkanimi parnimi sodi vseh velikosti. (12)
Gena po dogovoru.
I Samo !
za
diBjronj
pošilja
SIoi.ftmBt.dPiižbi
:: g Ljubljani ::
ilustrirano knjižico
„Izrejevanje :: matic" :;
ki je neobhodno pc-trebna vsakemu čebelarju.


Priznano najboljši Mej in ftostno mast
Razklejena kostna moka 32% fosforove kisline in do 1 % dušika surova kostna moka 15% „ „ „ „ 4% „
rožena moka 14% dušika - =
. I*?'.
umetno pojilo Jtfealfosfat" se ne praši, do Z8 °/0 fosforove hisllne
izdeluje
^TOVARNA za KLEJ"
"V Ljubljani	(85)
in razpošilja le v celih vagonih.

m

GOSPODARSKA BANKA
===== v. Ljubljani =====
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, ===== Dunajska c. 38./I.	—=
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lom« bardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
i
j
| Primešaj krmi Mastin 11
V zmislu odloka deželne vlade za Kianj-Sko \ ' ' :M";ani z dne 18. julija 1839., št. 10.59:	;a je mestni magistrat ljublj.
izpoi	28. julija 1899., št. 25.255,
smej- 1______i____reJstvo Mastin. redilni
prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom.	55)
Mazilo zoper garje
(naftomaz>lo) uniti pri ijudtii gdijt, :,_aj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po poiti
, K i5—.
Lekarna Trnk6czy
Liubllana, Slovenija. Zraven rotovia.
0
Kmetska posojilnica
ljubljanske okoiice
reriitovan* sadrafa z neomejeno »t«s
a * LJUBLJARPI B
» lastnem žauxažnem domu na Dunajski oesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 3°/0	(2)
Srn nakega odbitka rentnegi davka, katerega plače)« posojilnica tarna za vložnik«
Sprt jem m iudi vlogo e Ukoctm računu v ave»i g tokovnim promoiotc* ift 0k sir* ttuj* od dno vlogo do dno dviga.
Stanje hranilnih vlog na«l 48,060.000 kran.
====== Stanj« rsservnlfc saichiiev l,IQO.Oe9 bran.	=
SosDodarsba zveza
B
v Ljubljani
Dunajska eesta — Bavarski dvor.
{mina zaloga ssa-fcoorstniii poljedelskih StPD-{2B o)
iz najsfovitejftih tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih trorslc ,Wtfsia'.