DELEGATSKI ŽAROMET
Skupščina o zaposlovanju in otroškem varstvu
Bolniška ,,žre" milijone
Delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva so na skupni seji 18. junija obravnavali obširen dnevni red. Med 17 točka-mi je bilo v obravnavi več osnutkov in pred-logov republiških zakonov ter občinskih odlo-kov. Osrednje pozornosti delegatov sta bili de-ležni točki o nekaterih osnovnih problemih za-poslovanja in uresničevanje samoupravnega sporazuma o zaposlovanju in minimalnih stan-dardih ter točka o aktualnih vprašanjih s pod-ročja otroškega  varstva.
Razprava je precej kritično ocenila sedanje stanje in gibanje v zaposlovanju. Delegati so spregovorili o neustreznih razporeditvah delav-cev glede na strokovnost, številnih oblikah izo-stankov z dela, slabi urejenosti internih samo-upravnih normativnih aktov o zagotovitvi de-lovnih invalidov in njihovi rehabilitaciji, o škodljivem odhajanju strokovnih kadrov na de-lo v tujino, slabi skrbi za življenjske pogoje za-poslenih delavcev zlasti iz drugih republik in podobno. V razpravo je posegla v imenu občin-ske skupnosti za zaposlovanje tudi Tilka Blaha.
Po njenih besedah še vedno mnogokje ek-stenzivno zaposlujejo delavce, namesto da bi izbrali pot modernizacije tehnologije in delov-nega procesa, racionalizacije, boljše razporedit-ve strokovnih kadrov in strokovnega usposab-ljanja že zaposlenih delavcev. Izostanki z dela so po njenih besedah veliko breme ne samo združenega dela. ampak tudi vsega gospodar-stva in družbe. V občini Siška je bilo lani zapo-slenih 32.268 delavcev, od katerih je povprečno izostalo z dela zaradi bolezni in nege družin-skih članov 1.700 delavcev. Veliko pove poda-tek, da je bilo v breme sredstev združenega dela boleznin do 30 dni izplačanih za 359.840 dni, nad 30 dni v breme zdravstvene skupnosti pa boleznin za 219.840 dni. Dejala je, da je vprašanje, če lahko združeno delo prenese iz-datke za vse vrate izostankov. Tudi predlog, naj bi združeno delo pokrivalo boleznine do 60 dni, se ji ne zdi sprejemljiv. Zavzela se je, naj bi se zdravstvena služba in preventiva bolj približali delavcem v združenem delu z organi-ziranjem pomoči pri negi dmžinskih članov, za kar so porabljena velika sredstva organizacij združenega dela. Marsikaj bi se prihranilo tudi pri drugih oblikah izostankov, če bi bile s pre-razporeditvijo delovnega časa službe za potre-be občanov drugače organizrane. Z zboljševa-njem pogojev dela bi se zmanjšala tudi fluk-tuacija delavcev iz proizvodne v neproizvodno sfero. Na tako selitev delavcev bi lahko dosti vplivali prav tako z ustrezno politiko delitve osebnih dohodkov, ki bi upoštevala pogoje de-la, zaradi katerih selitev nastaja. Veliko pre-malo je storjenega za usposabljanje invalidov, da bi po svojih močeh in sposobnostih pri do-ločenih delih nadomestili zaposlovanje novih delavcev. Glede minimalnih standardov zapo-slovanja je dejala, da bi to vprašanje morale delegacije krajevnih skupnosti in delegacij združenega dela reševati skupaj v tisti krajev-ni skupnosti, kjer so delavci zaposleni.
Po razpravi je bilo s tega področja sprejetih 10 sklepov, med katerimi so nekateri zelo po-membni. Glede na to, da v občini Šiška samo-upravnega sporazuma o zaposlovanju in mini-malnih standardih ni podpisalo skoraj 50 od-stotkov vseh organizacij združenega dela, takš-ne organijacije ne bodo mogle planirati in za-poslovati novih delavcev. Organizacije združe-nega dela bodo morale ponovno proučiti pro-gram zaposlovanja za 1979. leto s posebnim poudarkom na omejevanju del in nalog režij-skega pomena, dokončati začeto evidenco zbi-ranja podatkov o invalidih in težje zaposljivih Ijudi.
Zaposlovanje delavcev iz drugih krajev in republik se mora izvajati v bodoče samo prek skupnosti za zaposlovanje, pri čemer bo pozor-nost usmerjena prijavi prebivališča, da bi pre-prečila nastajanje barakarskih naselij in pie-natrpanost posameznih stanovanjskih objektov. Razvijali naj bi le tiste oblike zaposlovanja v tujini, ki so vključene v mednarodno delitev dela z usmeritvijo v neuvrščene države. V vsa-ki organizaciji združenega dela morajo raziska-ti vzroke za fluktuacijo delavcev in sprejeti sklepe. Tudi pri poklicnem usraerjanju in šti-pendiranju mladih morajo uskladiti svoje name-re in potrebe določilom 10. in 11. člena samo-upravnega sporazuma o zaposlovanju. Delegati so sklenili, da je rok za posredovanje poročila o izvajanju minimalnih standardov za zaposlo-vanje v septembru letos, tako kot je to pred-videno v akcijskem programu SIS za zaposlo-vanje občine Ljubljana-Šiška.
Uvodno obrazložitev o aktualnih vprašanjih s področja otroškega varstva je podal Damjan Mirko, predsednik SIS za otroško varstvo. V občini Ljubljana-Siška je vključenih v organi-zirano družbeno varstvo že 3.473 ali 42 odstot-kov vseh predšolskih otrok, kar jo uvršča tik pod ljubljansko povprečje. Največje število od-klonjenih otrok je bilo v VVO Koseze in VVO Andersen, kjer je bilo odklonjenih 1000 otrok. Kapacitete so že sedaj po normativih presežene za 30 odstotkov, ob istih pogojih pa bi že tre-nutno potrebovali okoli 5 velikih vzgojnovar-stvenih objektov. Da bi lahko normalizirali po-trebe in pogoje, bo moralo preteči najmanj 10 do 15 let. V srednjeročnem programu od 1976. do 1980. leta je bilo predvideno, da bo vklju-čeno v družbeno organizirano varstvo 50 od-stotkov vseh predšolskih otrok in, kakor kaže, bo predvidevanje uresničeno.
Po njegovih besedah izvršni odbor in skup-ščina otroškega varstva menita, da bo potrebno intenzivirati napore tudi v smeri povečevanja izvajanja družinskega varstva predšolskih otrok. Nevzdržno je namreč, da imamo že sedaj v pri-vatnem varstvu 496 otrok, ki ga izvaja 66 ne-kvalificiranih varuhinj, pri čemer je to varstvo v celoti ločeno od dejavnosti VVO. Proučiti bo potrebno vse možnosti, da se v sklop druž-beno organiziranega varstva vključijo vse dru-žine, ki tako varstvo že izvajajo in da se status teh varuhinj verificira v sistemizacijo v okviru VVO.
V razpravo je poseglo več delegatov zbora krajevnih skupnosti in SIS za otroško varstvo. Opozorili so, da bi varstvo otrok lahko mar-sikje reševali brez objektov visokega standar-da, če bi izrabili in primemo uredili prazne p»-store v stanovanjskih blokih, ki so jih ob grad-nji namenili za razne kolesarnice in lokale, ni-so pa izkoriščeni. V sklopu VVO bi se lahko z marsikatero materjo dogovorili, da bi poleg svojih otrok vzela v varstvo tudi druge otroke. .    ,          Ivo Osolnik