The Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising Medium -- ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII.—LETO XXIII. ^VELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 12, 1940. __ŠTEVILKA (NUMBER) 215 ODOBRITEV Z kokskripcije ReS*trirati se bo moralo Približno 16,500,00 mož v Prosti od 21 do 35 let. ^ Rezultat kompromisne. ga sporazuma. Washington, h. septem- "i^Udh Senatni in zbor" mej z° or Se je nocoj sporazu-°dobr> mpromisni sporazum VeZne konskripcije ali ob-bo vlf,VOjaške dolžnosti, v kateri 00Om * h približno 16,500,-leta. V starosti od 21. do 35. , gre zda;> na-5Prej nji v 'ai> kl bo obravnavni o da jo b v' nakar se Pričakuje, odobm se -pred koncem tedna "ikov a tUdi' zb°rnica kongresih odbor je črtal predla- «k0nrendment'da se p°čaka je C^ijo 60 dni, nakar se dobjeo Zumel Za star°stno raz-sktinp- ' ki so podvrženi kon-' P«C'rl°d 21- d0 35 leta. To 5 %ati' Se bo moralo regi-- Sov Približn-° 16,500,000 { v m mož. II VeWnd tega števila bo končno-•^bi ° Podvrženih vojaški . d0feš™žno 5,000,000, ko bo-ito bodne vse eksempcije, to je, oni VZVZeti od vojaške služ-'. kl lrnajo rodbine, odvis-l °Jce itd, l^ško časopisje I °d°brava bombar-I branje Londona I ^ističn ~ je ° časopisje označu-t^SleŠke letalce za bar- | I Detce minalce in straho" I septembra. — Pobi- I Sov v 5 civilistov in rušenje A Nke i ,Lond°nu po napadih Satio ke sile- je zelo odo-^ffl v italijanskem časo- \ ^ t0 "Pravično po- i w ^škiJombardiranje odpr' j '%h K'n mest po angleških i Mi Sm°ter današnjih u-I j%isja clankov italijanskega I (/"jaiigu Je' da opravičijo pri I fem ljudstvu novo tero- i| Ili SwZ0 t0taUtarne v°jne- ll I'{Ho letalcfi označuje ita- t SaW?PiSje Za "barbare" K d ^ so • m "strahopetce", K° a l22a pričetka vojne pa I Hih V5Usta "umorili" 78 I % rok-I ^ * Ve* u . »oNo j** ?rav je. da Nem-iff IC>avi glezem milo za dra-I WClli iii! Znani italijanski fa- j^1cCiikhGayda- Toslej i KSiral. brez usmiljenja kra Vse obljudene an-!, V,.. Je' ne glede na žrtve." I frgrizeni fašistični list EkH<8cista" pravi: < kar je bilo v I N V°3n °Cetl' da prepreči te nJ6 biia°' toda onega dne, ko C6* Je Vsilj'ena- ni odlašal, N, UdUkazal nemškemu le-\l\ . t[ s Polno silo." I ukazal nemški I t^N^1 Porušiti mesto Rot-I Po l ^^ozemskem, kjer je I V^tih mbah nemških letal-I V nekaj urah 30,000 I Hi ^ar!agrizeneŠa fašistič-A ^NkPK-Ska svojat ne pove i-ljudstvu. — Op. u- ZAVRNJEN NAPAD NEMŠKIH BOMBNIKOV NAD LONDON Nemški bombniki niso mogli prodreti za-stornega ognja novih angleških antiletalskih topov. NEMCI SO ŽE TVEGALI INVAZIJO ANGLIJE LONDON, 11. septembra. — *- Novi antiletalski topovi, kl so1 bili zadnje dni postavljeni v svo- ' je pozicije, so zavrnili večino so- : vražnih zračnih napadov na London ter sestrelili dvoje bomb nikov iz zraka. Zastorni ogenj teh topov in manevriranje angleških bojnih letal je bilo tako uspešno, da se je samo približno dvajsetim bombnikom posrečilo prileteti nad London. Škoda, ki so jo povzročile njih bombe, ni velika. En nemški bombnik je bil sestreljen v severnem delu Londona; njegova posadka je bila ubita. Odvrnjeni napadi j Angleška vlada poroča, da je J bilo včeraj okoli Londona in po j j ostali Angliji sestreljenih najmanj 90 nemških letal. Mestu Londonu so se dvakrat približali nemški bombniki v sklenjenih formacijah, pripravljeni, da| odvržejo svoj smrtonosni tovor, toda dvakrat zaporedoma so jih izstrelki angleških antiletalskih topov razpršili in prisilili, da so se bombniki obrnili. Poizkus invazije NEW YORK, 11. septembra. — Časopis New York Sun izjavlja, da je v pismih, ki so jih pre- j jeli tukajšnji Francozje od svoj-' cev iz Francije, rečeno, da so si Nemci že prizadevali izkrcati svoje čete v Angliji, toda so se ti njihovi poizkusi porazno končali zanje. V nekem pismu je rečeno, da so Nemci podvzeli svojo nameravano invazijo iz francoske luke St. Malo, toda so bile njih ladje razbite, dočim so se morale druge naglo vrniti. Drugo pismo, ki ga je napisal neki francoski častnik, pa naznanja: Nemci v Parizu "Pariz je poln nemških oficir-, jev, ki imajo tu sijalne čase in samo upajo, da jim bo dovoljeno za vedno ostati tu. Posebno pa upajo in molijo, da jim ne bo ukazano, udeležiti se drugega poizkusa invazije Anglije, ker vedo, kako porazen je bil prvi tozadeven poizkus." Obstreljevanje ladij na Kanalu LONDON, 12. septembra. — Angleški obrežni topovi so danes obstreljevali nemške ladje na Rokavskem prelivu. Angleška vlada izjavlja, da ne more objaviti nobenih nadaljnih podrobnosti, ker bi bile porobnosti samo v prid sovražniku. BERLIN, 12. septembra. — Angleški bombniki so bombardirali mesta in pristanišča Hamburg in Bremen kakor tudi Berlin. Nedoločeno število oseb je bilo ubitih, bombe so porušile nekaj apartment poslopij in povzročile več požarov. RDEČI KRIŽ ZA ANGLIJO, WASHINGTON, 11.. septem- : bra. — Ameriški Rdeči križ je ponudil danes Angliji nadaljno pomoč v denarju in blagu. Norman H. Davis, predsednik Rdečega križa, je odredil, da se ima nemudoma poslati 500,000 kosov obleke za brezdomce v Angliji, ki so jim nemške bombe j porušile domove. Nasilni surovež V lekarno, ki jo lastuje Joseph Seisman, Blanche Ave., Cleveland Heights, je prišel neki pijanec, ki je pričel nadlegovati ljudi. Pijanca so dvakrat ven vrgli, toda je vedno in vedno prihajal nazaj. Ko je prišel pijanec v tretje nazaj, je bil v lekarni tudi 22-letni August Ross, ki je zbil razgrajajočega pijanca na tla. Ta se je odstranil, toda se je kmalu vrnil s tako zva-nim "ice pickom" v roki, ,s katerim je Rossa štirikrat zabodel. Policija je aretirala pijanca, ki je znan policijskim oblastim | pod tremi privzetimi imeni. Rumunski diktator je odstavil 11 generalov ter pozval domov poslanike Med odstavljenimi generali so bivši vojni ministri in drugi visoki funkcionarji. — Antonescu je odredil preiskavo finančnih zadev bivšega kralja. BUKAREŠTA, 11. septembra. — V deželo se zopet vračajo normalne razmere. V Bukarešti spominjajo na dogodke zadnjih dni samo še zelenosrajčniki, člani Železne garde, ki so nastavljeni kot straža po uličnih vogalih. Mladi kralj Mihael je odpotoval v Sinajo na kratek odpoči-tek. General Antonescu, vojaški diktator Rumunije, je imel včeraj nadaljno politično konferenco s Horja Simo, voditeljem Železne garde. Prihodnje dni pa bo imel konference še z ostalimi političnimi voditelji. Odstavljenje enajstih generalov Včeraj zjutraj je izdal dekret, s katerim odstavlja iz vojaške službe enajst generalov. Kot vzrok odstavitve je navedel, da so si pridobili svoj visoki čin. s prilizovanjem bivšemu kralju in z obnašanjem, ki je pod dostojanstvom častnikov. Med odstavljenimi generali so trije biv- ši načelniki generalnega st dva bivša vojna ministra, bivši poveljnik žandarmerije in policije in župan mesta Bukarešte. Domov pozvani poslaniki Rumunski poslanik v Parizu, Vatikanu, Ankari, Bernu, Wash-ingtonu, Stockholmu, Lizboni, Kodanju, v Helsinkih, Teheranu v Mexico Citiju in v Riode Janeiro so bili pozvani domov. Dalje je Antonescu odpravil naslov "poslanik" in "ekscelenca" ter odredil, da se ima njega nazivati samo z generalom. Preiskava kraljevskih dohodkov Dalje je bila ukazana preiskava v zadeve dohodkov bivšega kralja; odrejeno je, da se ne izplača njegovih računov, dokler ne bo ta preiskava zaključena. Trupla Corneliu Zelea Codre-anua, voditelja Železne garde, katerega so ustrelili orožniki, ko je "hotel pobegniti", še niso na' šli in ga še vedno iščejo, da mu priredb dostojen in veličasten pogreb. General HugK Drum pojasnuje predsedniku Rooseveltu vojaško situacijo čet, ki so se nahajale na manevrih, katere je obiskal tudi predsednik Roosevelt. __________ SLIČICE IZ REGISTRACIJSKIH URADOV PREDSEDN^NAV OKLAHOMA CITY. — V tukajšnji registracijski urad je prišel neki zamorec, ki se je hotel kot inozemec in nedržavljan registrirati. Uradnik mu je dejal, da se njemu ni treba registrirati, ker je bil rojen v Okla-homi. Zamorec pa je po vsej sili vztrajal, da je Afrikanec. Uradnik se je v potu svojega obraza trudil, da mu dokaže, da je zamorec vseeno državljan, čeprav je afriškega porekla. "Nu, prav" je rekel končno zamorec in se odpravil proti izhodu. "Jaz sem bil rojen v Liberiji." — "Če je PROSIMO POJASNILA! Clevelandski dnevniki so poročali o nedeljski prireditvi Glasbene Matice v zvezi z rojstnim dnem jugoslovanskega kralja Petra, kar je naredilo med Ameri-kanci vtis, da je bila prireditev vprizorjena na čast kralju Petru. Na naše uredništvo se je obrnilo po telefonu več uvaževanih oseb s prošnjo, naj jim pojasnimo, koliko resnice je na stvari. Mi smo jim odgovorili, da je — po našem mnenju—zgolj slučaj, da je bil Matičin koncert na dan kraljevega rojstnega dne. Toda to je samo naše mnenje, ker točneje nismo bili obveščeni. Zato je želeti, da merodaj-ni činitelji pojasnijo zadevo, ker bi bilo mnogim neljubo, da bi se smatralo tudi, ameriške Slovence za one, ki proslavljajo — zlasti v teh resnih in nevarnih časih — jubileje raznih tujih vladar- 1 jev in monarhov. — Prosimo torej od merodajnih . krogov točnejšega pojasnila. Zima v Clevelandu Včeraj zjutraj ob šestih je kazal toplomer v Clevelandu komaj 12 stopinj nad točko zmrzovanja. Istega dne lansko leto, namreč 11. septembra 1939, pa je znašala najnižja toplota zjutraj 52, popoldne, ko je bilo najbolj vroče, pa 70 stopinj. Seja V petek 13. septembra zvečer ob 8. uri se vrši seja pevskega zbora "Slovan" v navadnih prostorih. Vsi člani so prošeni, da se te seje gotovo udeležijo, ker imamo rešiti več važnih stvari zaradi jesenskega koncerta. — Tajnik. Dober igralec Mr. Hank Mestnik iz Bedford, Ohio, je bil spoznan kot najboljši igralec v base ballu v letu 1940. On igra z Muskogee Reds teamom. pa tako, se pa kar brž registri- ^ rajte," mu je dejal uradnik. MILWAUKEE. — Na tukaj- } šnji registracijski urad je pri- ; šla neka zamorka ter izjavila, j da se hoče registrirati, ker je , bila rojena v Virginiji. Na dokazovanje registracijskih uradni- ^ kov, da se ji ni treba registrira- ( ti, je zamorka izjavila: "Je že J res, da sem bila rojena v Virgi- , niji, toda poročila sem se z možem, ki je doma iz Alabame." — Ko ji je uradniki povedali, da je Alabama tudi del Zedinjenih dr-'žav, je z glavo maja je odšla. n.i. i ■ ' .' ' ■ ' •" 'i ri L ■ i-—d- . ............ POMANJKANJE ŽIVIL V SEVERNI FRANCIJI LILLE. — Nemški poročevalski urad objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz severne Francije, v katerem se bavi z vprašanjem beguncev. V pokrajini Calais ter v drugih severnih francoskih pokrajinah je poldrug milijon beguncev, zaradi česar je v teh krajih zavladalo veliko pomanjkanje živil. Da bi se pomagalo tako domačemu prebivalstvu kakor tudi beguncem, so z največjo naglico uvedli spet delo po vseh tovarnah konzerv, margarin itd. Razen tega pošiljajo v te kraje velike zaloge življenskih potrebščin. Nemške oblasti posebno skrbe za begunce in si prizadevajo, da bi jih čimprej mogle poslati nazaj na njihove domove. - i AMERIŠKO DELAVSTVO IN TOTALITARNOST Louis Waldman, načelnik narodnega odbora za socialno demokracijo, je na delavski praznik prečital poslanico, v kateri pravi, da ameriško delavstvo sprejema izziv totalitarizma. Priporočal je, naj se ameriško delavsko gibanje iznebi vseh na-cijskih in komunističnih elementov. DELAVSTVO V CONNECTI-CUT ZA OBRAMBO Bridgeport, Conn. — Tu se je začela 57. letna konvencija državne delavske federacije. Konvencija je bila otvorjena z zagotovilom, da delegat je stoodstotno podpirajo obrambni program, ki bo zaščitil Ameriko pred napadom. OBSODBA HOLAND-SKEGA DELAVCA Berlin. — Poročila iz Holand-ske naznanjajo, da je nemško sodišče v Utrechtu obsodilo nekega holandskega delavca na poldrugo leto ječe, ker je izjavil, da morajo Holandci bolj spoštovati besedo spoštovane holand-i ske kraljice Viljemine kakor besedo nemškega papirarja in so-boslikarja Hitlerja. ROOSEVELT GOVORIL PRED NAVDUŠENO DEL. KONVENCIJO Predsednik je svaril delavstvo, naj se varuje onih, ki ljubijo delavstvo samo v novembru, v januarju pa nanj pozabijo. PREDSEDNIK JE S SVOJIM GOVOROM ELEKTRIZI-RAL DELEGACIJO WASHINGTON, 11. septembra. — Predsednik Roosevelt je imel nocoj govor pred konvencijo International Brotherhood of Teamsters, Chauffer^ Stablemen and Helpers, na kateri je bilo 2,400 delegatov in gostov. Konvencija je pozdravila Roosevelta z gromovitim aplavzom ter mu je bučno aplavdira-la,' ko je predsednik posvaril delavstvo, naj se.čuvajo onih, ki "ljubijo delavstvo v novembru, toda pozabijo nanj v januarju." Ko je predsednik stopil v dvorano, ga je sprejela delegacija s s silnimi ovacijami, nekdo med delegacijo pa je zavpil: "Give •em hell, Frank!" , Predsednik Roosevelt je govo- J ril v svojem svojstvu kot pred- ; sednik in kot kandidat in je v ^ tem govoru prvikrat oplazil po ^ svojih nasprotnikih. Ne da bi ga imenoval z ime- ' nom, je predsednik Roosevelt obdolžil svojega republikanskega tekmeca Willkieja, da slednji nasprotuje fundamentalnim delavskim in socialnim reformam Novega deala. Predsednik kaže na rekord Predsednik je nato očrtal rekord unije voznikov in šoferjev izza leta 1933, podal je pregled delavskega rekorda Novega deala, obljubil je razširjenje socialnih sigurnosti in zavarovalnine proti brezposelnosti, izjavil je svoje upanje za mir v delavskih vrstah ter pozval delavstvo, naj izčisti svojo hišo rake-tirjev. Predsednik je tudi zagotovil, da se ne bo ameriško vojaštvo udeležilo nobenih inozemskih vojn. Predsednik o "delavskih prijateljih Nato pa je predsednik udaril po svojih nasprotnikih, rekoč: "Vsi se še spominjate časov pred volitvami pred štirimi leti, ' ko so pričeli časopisi, politikan-ti in gotovi delodajalci — ki so vsi aktivni tudi v letošnji republikanski kampanji — gonjo, da zavedejo delavstvo. Ta gonja je šla tako daleč, da so prilagali, v koverte z delavskimi plačami celo listke, na katerih so bile napisane lažnjive izjave z namenom, da se uniči Social Security Act ter da se izsili pri volitvah njegov preklic s tem, da se izvoli za predsednika sovražnika i tega socialnega zakona, j štirimesečna ljubezen do delavstva "Te vrste opozicija prihaja iz ! onih krogov, ki se tri leta in o-sem mesecev redno borijo proti vsakemu izboljšanju delavske-i ga položaja, štiri mesece zadnjega leta (pred volitvami) pa vpijejo, da so veliki prijatelji delavstva." Zbrana delegacija je Rooseveltu gromovito in spontano ploskala. Nato je Roosevelt dejal, da če se uveljavi konskripcijo ameriškega moštva za obrambo dežele, se mora uveljaviti tudi konskripcijo bogastvo in dolarja. Noben business ne sme misliti, da stoji nad vlado. Predsednika Roosevelta je predstavil konvenciji Tobin, predsednik unije, ki je dejal, da je predsednik "emancipator" delavstva, mož, ki je razbil okove, ki so oklepali telo in dušo delovnega človeka." Po končanem govoru je nastal v dvorani zopet silen aplavz, ki ' ni hotel ponehati, nakar se je ta ! velika delavska organizacija z vzhičenjem in soglasno izrazila za indorsiranje predsednikovega tretjega termina. SREBRNINA Na izrecno željo nekaterih naših naročnikov smo naročili., še nekaj srebrnega pribora, katerega sedaj še lahko dobite do sobote 28. septembra, ko se ta oddaja nepreklicno zaključi. Poslu-žite se toraj te prilike! Poroka Poročila sta se Mr. Joseph Sajovec z Rockefeller Rd. in Mrs. Mary Dolsek s Calcutta Ave. Novost pri Dolganu Pri Dolgan Hardware na 15617 Waterloo Rd. si lahko ogledate novi Philco Radio - Gramofon. Igra vse rekorde brez šivank. Vzamejo vaš stari Radio v nakup. Lahko plačate na- lahke .mesečne obroke. Kaj se godi v Italiji, kjer narašča ljudska nevolja proti vojni? Fašistične oblasti so ukazale zapreti dvoje znanih italijanskih plemenitašev, ki se ne strinjata s fašističnim režimom. RIM, 11. septembra. — Fašistične oblasti so ukazale zapreti v koncentracijsko taborišče princa Filipa Andreja Doria Pa-maphili Landija, 45 let starega glavarja rimske knežje rodbine. Dalje se poroča, da je bil aretiran tudi 28 let stari knez Ales-sandro Torlonia, čigar mati je bila Elsie Moore iz New Yorka; princ Alessandro Torlonia je o-ženjen s hčerko bivšega španskega kralja Alfonza. . Knez Doria je bil aretiran zaradi opazk, ki jih je izrekel nedavno v javnosti proti fašističnemu režimu. Kakor poročajo I prijatelji njegove rodbine, mora opravljati knez v koncentracijskem taborišču težka telesna dela. Njegovi antifašistični nazori so v Rimu dobro znani. Tako je na primer splošno znano, da je bil velik nasprotnik italijanske invazije Etijopije. . Dne 18. decembra 1935, ko so bile napram Italiji proglašene sankcije in ko je italijanska vlada apelirala na italijanske žene, naj žrtvujejo vladi svoje poročne prstane, ni hotel knez Doria razobesiti italijanske zastave na svoji palači v Rimu. Nato so vdrli fašisti v palačo ter izvesili na nji zastavo, katere ni smel knez več sneti. ENXEDPRAVNOS® 12. septembra, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« ' Owned and Published by I_ THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays 'o raznašalcu v Clevel&ndu, za celo leto............................-....................................$5-50 V a 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ....................«....................$150 „ 'o pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 a 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece..........................................$2.00 kaj ;a Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 jme] ;a 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: celo leto .............y........................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 bom Sntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, so 1 Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. to 1 "jS*"" nis PRIDOBITVE ZADNJIH SEDMIH LET Predsednik Roosevelt je podal nedavno značilno iz- kor javo, v kateri je med drugim poudaril, da delavci, far-marji in trgovci lahko danes z zadovoljstvom premotrijo pra izboljšanje položaja tekom zadnjih sedmih let. To iz- ml£ boljšanje je v glavnem posledica daljnosežnega ekonom- za skega in socialnega programa, zasnovanega na demokra- I tičnih principih in posvečenega splošni blaginji naroda. ™ Predsednik Roosevelt je zagotovil delavcem, da se rjihova kontribucija k Narodnemu obrambnemu progra- na] r:iu ne bo izvajala na stroške znižanja delavskh standar- p01 dov in socialnih pridobitev. In delavci se dobro zavedajo na: velikih ekonomskih in socialnih pridobitev, ki so si jih da l tekli tekom preteklih sedmih let. ga na Med temi pridobitvami so zlasti sledeče, ki so vredne mc omembe: Danes je na razpolago devet milijonov več del v vg( iieagrikulturni zaposlitvi, ne vštevši dela 2,000,000 oseb, 14 ki so zaposlene pri WPA, CCC in NYA vladnih usta- in novah. tlv da Delavske plače v industrijah so se v istem razdobju zvišale za ogromno vsoto $110,000,000 na teden. bo Dohodki v gotovini ameriških farmarjev so bili lan- ^ sko leto za $3,000,000,000 višji od leta 1932, in sicer ne lj£ vštevši vsote $807,000,000, izplačane farmarjem kot ce "benefit payments." Letos se bo to stanje še izboljšalo. Skupini čisti dobiček 400 vodilnih industrijskih s. tvrdk v prvih šesfih mesecih leta 1940 je znašal $648,000,-000, kar je mnogo več kot lansko leto, dočim so te industrije izkazovale leta 1932 malo ali sploh nič dobička. Tu je naštetih samo nekaj pridobitev, ki jih je bilo deležno delavstvo kakor tudi kapital tekom sedmih let g, Rooseveltovega predsedovanja. m V enem prihodnjih člankov bomo specializirali zgolj ^ one pridobitve, ki jih je bilo deležno delavstvo in ž njim n( vred vsi nižji sloji ameriškega ljudstva. ni č< g! ITALIJANSKI GLAS O BODOČI EVROPI P Ž( Listi, poročajo s Turina, da so v ponedeljek v tamkajšnjem Institutu za fašistično kulturo svečano izročili korziško zastavo skupini Korzičanov, ki vodijo akcijo za w priključitev Korzike k Italiji. Ob tej priliki je direktor znanega turinskega dnevnika "Stampa" Signoretti govo- b ril tudi o novi Evropi. Izvajal je med drugim: č v Nova Evropa bo poznala le dve velesili, Italijo m g Nemčijo. Obsegale bo tudi vso azijsko in afriško obalo n Sredozemskega morja. Tretji velesili v tej Evropi ne bo ; mesta. Anglija je za vedno izločena, Francija pa bo mo- š rala biti reducirana na državo manjšega pomena. Italija P mora postati dedič vseh onih področij v severni Afriki, ki ^ so bila doslej angleške kolonije. Isto velja tudi za angle-! v ške kolonije na Srednjem in Bližnjem vzhodu. Izpolnjene p bodo morale biti tudi vse narodnostne zahteve Italije do (i< Francije, ki ji je treba odvzeti vsako možnost revanže. o Mali in srednji narodi bodo mogli živeti le pod okriljem 1 enega ali drugega evropskega imperija. Tako bosta v. Evropi nastali dve skupini, nemška in italijanska. 11 •-—----2 t ŠPANIJA DANES j Španski dopisnik švicarskega dnevnika "Basler Nach- j richten" poroča: jj Današnja Španija ne kaže turistu lepe slike. Raz- ;{ valine v Barceloni, Valenciji, Teruelu in drugih mestih 1 so strašne. — Nekoč bogata Španija je sedaj izredno ? revna. Povsod primanjkuje živeža, hrana je izredno j draga in povrhu še slaba. Na vsakem koraku srečaš be- ] rača. — Stavbnega lesa v vsej deželi ni dobiti. Primanj- < kuje strokovnih delavcev. Veliko moških je padlo v vojni . in poleg tega se še vedno nahaja okrog 200 tisoč politic- 1 ni h jetnikov v zaporih, ki čakajo, na sodbo. Pomanjkanje deviz onemogoča potreben uvoz blaga in surovin. Tudi ; sedanja vojna nima dobrih posledic za Španijo. Ker primanjkuje umetnih gnojil, je poljedelska proizvodnja z ozirom na prejšnja leta izredno padla. Zaraditega je malo žita ter za izvoz važnih oranž in olja. i 1 UREDNIKOVA POŠTA Kam pa v soboto ? , ZuPa Nova V Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. gremo pogledat, ^nn£ kaj bodo ti naši vrli Metodčani j imeli, ker se vse tako dobro o-' z(jra, beta, pa tudi malo zavrteli se jn bomo, ker se že dolgo nismo in j so nam že kar noge zastale, a' nQst to bo prvi ples SDZ v tej sezo- zaba m. ^ vag Sicer smo malo zgodaj začeli, g .^q no, pa kakor veste smo pri na- ^ šem društvu precej živahni in druž korajžni, zato ne moremo čakat zime. No, pa bo že šlo, saj se je že precej shladilo, zato vas vse p prav prijazno vabim, stare in mlade, da nas posetite, ker bo za vse dovolj zabave. s Posebno pa vabimo celokup- siov ni glavni odbor in vse ostalo ohii članstvo S. D. Z., da nas poseti- ga ] te in tako tudi vi pokažete vašo p naklonjenost, ter pridete malo sta pogledat v kakšnem položaju se j (jeri nahaja ta naša častna kupa in,iežfc da se nam pridružite in poma- jn < gate, da jo ne zgubimo, ker se p0(j nam precej grozi, da se ne bo- hva mo dolgo časa ponašali ž njo/ zirc No pa bomo videli. se Zato še enkrat apeliram na <}a vse, da pridete v soboto večer, jn 1 14. septembra na veselo zabavo sje in ples, ki ga priredi naše ak- , tivno društvo Sv. Cirila in Meto- gv da štev. 18 SDZ. ki' Vam ne bo žal. Za plesaželjne ge( bo igral Jankovičev orkester, za Vsi jedila in pijačo pa bo skrbel od- kol bor in bo vsega dovolj priprav- j j Ijenega. Vstopnina je samo 25 poJ centov. j car Na svidenje v soboto večer v ma S. N. Domu na St. Clair Ave. j prj Ančka Hočevar, j pr< podpredsednica ke. Zadružni kegljači j gJ 1 I Vkljub temu da imajo zadru- j po ' gar ji ogromno dela s priprava-1 Co mi za praznovanje in agitacijo v in • prihodnjem mesecu — Zadružni lja mesec—jih vseeno nobena stvar pe 1 ne ustavi in tako so se orga-; za' nizirali in ustanovili kar štiri! tei čete, ali teame, kateri bodo ke-1 gljali pod zadružnim imenom.1 sk Polovico bo moških in polovico go žensk in deklet. (Še ! 1*6 Bil sem na njih seji. Da bi jih .. 1 iir videli — kakor otroci so se ve- J 1 selili nad svojimi srajcami in r "pluznami". Vse bo v zadružni 1 - barvi — zeleno in kar z zlatimi j . črkami. Ker so navajeni zahte-,8 vati in dobivati le najboljše bla-!p n- go, so tudi pri tem izbrali le 0 najboljše. j k( 0 No sedaj jim je treba samo 1 še eno, in to je, da bi vsi bili ". a prvaki, kegljali po enih 290 do ; 300 za začetek. Ker so resni, so ^ J še podali lepo na prakticiranje ^ '" v ponedeljek,*tako da bodo pri- e pravljeni v nedeljo "se fajn po- ^ 0 kazati", ko jih pride pogledat ^ ob 6:30 veliko število zadružni- n kov v Slovenskem delavskem do v mu" x i Možakarji, ženske in dekle- z 1 j ta, kar korajžno se postavite in p; zbite vse tiste pine kakor hitro k' bodo nastavljene, z enim samim udarcem! k 1- Kaj se naj pa ustavlja pred j< I vašo trdno, da železno voljo? — K i Nič! Voditelja imate dobrega v d- ž- predsedniku Joe Novaku iz Luc- j< ill know, ženske pa v tajnici-bla- li LO gajničarki Mrs. Mary Nachti- s! 1() gal. Zato se pa bodo taki voja- v ki kot so Anton Bokal, George . Pancur, Joseph Novak, Joe j s; J" Stražišar, Frank in Alois Žagar | lc ni Anton Malovasich in Jack Za- 1 č- kovšek, dobro odrezali. n je Med ženskami pa imate tudi o c|j samo take, ki hočejo vse naše 4 . moške "posekat", upam, da sa- s 1 mo pri bowling. No, da tekma p z bo v polnem teku, kadar nasto- o Je pijo Mrs. Gertrude Bokal, Ma-1 mie Bokal, Mary Nachtigal, An C __a cuii s )anc, Mildred Jarm, Albina jjJ^ rak, Mrs. Malovasich, Mrs. J. k itaršič, Alice Plevnik in Mrs. ^ ^ na Jarm. Tu Zadružni kegljači, mi po- brod avljamo vaše požrtvovanje g.gte aglaševanje vam dragega pod ja. Naj vam bo sreča in spret- ^ ^ jt mila, razvedrila veliko in ^ >ave polna mera. Srečen bil 3 prvi nastop v nedeljo ob ^^ !0- , ' slav« Za direktorij Slovenske za- ^^ užne zveze: Jos. A. Siskovich, tajnik. ^ ^ ~ , od r •"ederacia Jugoslovanskih gam Narodnih Domov da Sporočilo Federacije Jugo- Pora >vanskih Narodnih Domov v Sos1 lio glede proslave Slovenske- rodl l Dne 18. avgusta, 1940. Potom sklepa seje 30. avgu- kl i a se tem potom zahvaljuje Fe- T :racija javnosti za njih vde- r°d žbo pri proslavi, ker so stali vsa . sedeli na mokrem in še celo vi, )d dežom. Ravno tako gre za- na rala vsem pevskim zborom, o- na roma pevcem, ki so neozirajoč nar ; na dež, prišli in zapeli tako, nar 1 se je srce ogrelo vsakemu, del 1 to gre za mladinske kot odra- Pn e zbore. Re( Omeniti moramo tudi godbo 'av v. Vida in godbo sv. Lavrenca, ^ i so pod vodstvom g. Franka lečaja nastopili tako izvrstno. 1 rsa hvala. Njemu se je plačalo de* ot je računal in sicer $8.00. mh Posebna hvala gre tudi vsem 1 osameznikom kot tudi kuhari-am in bartenderjem, ki so po- < lagali pred in po proslavi pri irigrizku, ki" ga je Federacija ireskrbela za pevce in godbeni-:e. I Ker je bil sklep, da se poroča * itroške proslove, naj se najprvo >ove da smo plačali Kress Chair ;o. za štiri 12 čevljev stojišča pri n za 65 stolov $23.90 (ti pripe- sej jajo stvar, jo postavilo in zo- V« jet podero in odpeljajo — tudi ml ;avar,ujejo pred poiomom). Na ka ;em je prostor za 300 pevcev. te: Kar se tiče pevovodij — lan- ve iko leto in tako tudi letos sta nj gospoda Ivan Zorman in pa L. vo Jeme dirigirala mladinske zbo- st, re in sicer brezplačno, za kar že jim gre vse pripoznanje in pri- ki poročamo, da jim narod poplača d* stotero za njih velikodušnost. 1s« Gospod Anton Šubelj je diri- kc shiral odrasle zbore. Imel je tri posebne skupne vaje, za kate-re se mu je plačalo petnajst do- tr larjev ali pa $5 za vsako vajo, rf kot je navada (To je treba ker T so različna društva pod različ- P( nimi pevovodji in jih je treba po- n-sebej skupaj spraviti v glasbi, d( da lahko skupaj nastopijo. Lan- 18 sko leto je to delo naredil Jack rc Nagel). Za nastop v Gordon Par v ku je g. Šubel računal deset do- z< lariev, kar se mu je tudi plača- °1 1 n lo. r< Verax Milavec je računala. $3 \ za vsako vajo kot pianistinja in ^ pa $8 za nastop v Gordon Par- n ku. Skupaj $17.00. j n Ker je bilo treba tiskati neka- 0 ko 700 kopij pesmi za društva, z, je bilo to delo narejeno pri g. J. s Kavčič in plačalo se mu je za to ti delo $45. Treba je omeniti, da s je njegovo delo bilo več kot to- ž liko, ampak, je popustil zaradi slabega vremena in drugih č vzrokov. / t Prigrizek in okrepčilo, katero k smo servirali pevcem itd, je sta- n lo: Pop $11, meso $13, kruh $5.- s 10, pivo $8, (nekaj pijače ali de- o nar za pijačo je bilo darovano s od privatnih oseb). Led $1.25 in r 40c, skupaj $157.65. Namen je I seveda ustanoviti dobro voljo in v pogum za napredek kulturnih r organizacij. ! Ker je Narodni Dom na St. c Clair Ave. nekaka centrala, je č padlo na njega breme preskrbe- urah: ti za vaje in za zabavo po pro- ata." gramu. Drugi Domovi so ponu- Ko dili svoje prostore, ampak, ker 0na h je ta Dom centrala je padlo pogle breme na njega in gre vsa hva- va. K la, ker so zastonj dali sredstva dobi 1 na razpolago za proslavo. gleda Tudi lepa hvala Slovenski do- ogenj brodelni zvezi za njih P: B. X. lu pi sistem. kjer Skupni stroški koncerta seve- Vsi n da so torej bili $157.65. videl Veliko dela, truda in časa so repki dali razni uradniki in drugi po- gledž samezniki za napredek te pro- krop slave in za splošno dobrobit Fe- ke, z deracije Domov, za katero se u-1 naj j pa ne za denarni dobiček ampak (j a ir za upoštevanja in pripoznanja no r od naroda. Ne bom imenoval po- čata sameznih, ampak priporočam, je v: da narod pomaga vsem, ki so še n pomagali tako dobrodušno v bla- deti, j gostan naroda. Hvala vsemu na- gova rodu in v bodoče upamo dpseči M večji in boljši uspeh (Tudi v toč- ča s ki glede vremena). da t Ta denar je darovan od Na- Stoz rodnih domov in sicer $20 od bolj [i vsakega doma. Sledeči so Domo- polj 0 vi, ki darujejo: Slov. nar. dom šno t. na Holmes Ave.; Slov. nar. dom Mic na 80 cesti v NeWburgh; Slov. ja š £ nar. dom na St. Clair Ave.; Slov. je š nar. dom v Maple Heights; Slov. I; 1 del. dvorana na 109 cesti in pon Prince Ave.; Slov. društ. dom na n.l'e: Recher Ave.; Jugoslovanski de- mu (0 lavski narodni dom v West Par- odp 1 ku; Klub Zapadnih Slovencev na obl( •a 6818 Demson Ave. 0 Z narodnim pozdravom, za Fe- kak [o deracijo Jugoslovanskih narod- sla< nih Domov. vair tuk m Frank V. Opaskar, preds. -e 4 •j. Anton Perusek, blag. j{aj- o- Carl Samanich, zapisnikar noJ ri John Mismas, tajnik. vQ ja --I ii- Janko N. Rogelj: že Sestra Micka S --jed tir Pred dvemi leti sem videl mojo skc ča pridnosti, skrbi in težkega dela. 5 ie- sestro Micko. Postarala se je od ko ;o- Ves obraz ji je upadel, iz njene Sfe < idi mladosti so ostale le še oči v Se: sla katerih je ostala podobnost pre- ij0 teklih časov. Njen nasmeh ni bil bi n- več tako originalen in izrazevit, pri ta njena beseda je zastajala in go- ras L. vorila je zelo premišljeno. Po- čul >o- stala je neutrudljiva kmečka vrs ar žena, podobna stari stenski uri, go' ri. ki niha iz dneva v noč, iz noči v po: ča dan, brez prestanka. Izsušile so klž t. J se nje roke, ostale so ji močne po ri- kosti, utrjeni in grčasti prsti, ! tri da bi krivili železo in trli trdo vs; te- skalo. Na dlani njene roke je vsi lo. trda in ožuljena koža, ki celi gl< j0) rane in otiske iz dneva v dan. ka cer Trnje in osat grabi njena roka, ,fa pekoče koprive se ne ustavljajo ob 30. njenim zavozlanim prstom. Ču- ki ■bi dovita in težka sila je v teh de- de lavnih rokah, kadar položi svoje ša LCk roke na mizo, da bi se odpočile, ra >ar To so roke delavne kmečke to Jo_ žene, ki režejo kruh enajstim M; ga_ otrokom. Kadar oprijema nje- ko na roka ročaj noža, s katerim pi reže vsakdanji kmečki kruh, ta- uč krat ji nabreknejo žile za pes- od in t jo s tako silo, da izžareva iz te od ar- materine roke prirojena materi- ds na ljubezen. Okoli nje pa sedijo ka- otroci, drobijo kruh z malimi je va, zobki, m ona se smeje, smeje in či' ■ J- smeje. V tem lepem in izrazovi- je • to tem smehu si osladi trpljenje in ds da skrbi trpeče slovenske kmečke sito- žene. • di adi Ura na steni ji ne napoveduje gih časa, za njo je ura zgodnja ju- ni tranja zarja, ona gre k počitku, ša ero ko se bližajo pozne ure pričetku o\ sta- novega dneva, še v spanju bdi in di 55.- sanja o delu, o otrocih, o živini, tc de- o polju in o zelniku za hišo. Vse gs ano spi v domači hiši, pred sked- zž ) in njem pa zalaja domači pes. si je Kdo ga sliši prvi? Ona. Pogo- tg ) in varja ga ter mu svetuje, da naj ■ li •nih molči, sredi noči. jčf Ona spoštujeVsvojega moža, n; St. očeta njenih otrok. Ona jih kli- ji , je če in budi v zgodnjih jutranjih j< 1: "Vstanite, da ne pride Po1 lo, 0 sonce posije na dvoriče, de, že prihaja iz hleva, kjer je vel ledala živino, če je vsa zdra- pri Ko gre preko dvorišča, da bol 1 prehrano za perutnino, po- tež la na dimnik, če je zagorel tei ij v peči. Perutnina je kma-ireskrbljena, že je za hišo, na - ogleduje mlade prešičke. j.Q morajo vstati, da bo vendar jj ?la, če so zaokroženi njih m ki. Hitro stopi v kuhinjo, po- ju 3a, če že voda vre, zasuje p s kavo. Nato hiti med otro-zaspance. Kliče dekleta, da se gi-edo na polje, kliče pastir- si in pastarice, da ženejo živi- či na pašo. Pred hišo se sre- g] a z možem, ki povprašuje, če Ji vstal Ivan, ker konj v hlevu v; ni dobil klaje. Vse mora ve- n, ;i, na vsa vprašanja mora od- d /arjati. Mimo hiše pride sosed, sre- ^ sestro Micko, pošto j i in gle- n tja proti Karavankam. Nad ažcem se vlači težka megla, tj južna sapa piha iz sorškega lja. Sosed bi rad vedel, »kak- 0 bo vreme čez dan. Sestra z icka ga potolaži, da ne bo dež-še dva dni, ker kamen v kleti še vedno suh. d Iz hiše se sliši govorica otrok, ~ •mešana s težkim vzdihova-em, ki je skoro podobno tihe- u joku. Zaspanci ne morejo j [preti zaspanih oči, iščejo g ileko, pa je morejo najti. Pri- j s v hišo mama, ona vse ve, . ikšna je navada otrok, ko se ačijo k počitku. Pa se pogo-irja ž njimi: "Oh, ti Francelj, ikaj je tvoj klobuk, Anica, tam 1 tvoja kikeljca, Tončka, poča-ij malo, da ti obvežem palec na ( }gi, predno ženeš kravo na pa- ^ ). Tinka, pomagaj mi no!" Dekleti Štefka in Mimica sta ! v kuhinji, pomagata pripra- 1 ti zajtrk. Skoro molče priha- • ijo v kuhinjo, sedejo za mizo, jdo in škrbajo z žlicami ob ' codelice. Zadnji prikreše v kuhinjo sin-0 Pavle, katerega mala glava = skriva pod velikim klobukom, estra Micka ga ima rada, s šef- 0 mu ponovno naliva kave, da 1 fant malo bolj prišel k sebi ri njegovih letih. Zaostal je v isti, pa ima večje materino so-utje ž njim. Toda Pavle je iz-rsten in dober pevec. Na nje-ovo petje je sestra Micka tako onosna. Kolikokrat mi je re-la: "Janko, poslušaj, kako le-0 poje naš Pavle." Starejši otroci se razidejo sak po svojem delu. Zadnja staneta Lojzek in Lojzka. Iz-ledata kot dvojčka, tod£ punč-:a je dobro leto starejša od antka. Ob kuhinjskih vratih ibslonita. Čakata na povabilo, ;i mora priti od mame, da se-leta k zajtrku. To sta naj mlaj-a dva pri družini, in vedno rno-a biti kaj boljšega za oba. Za o tudi mora skrbeti moja sestra klicka. Jezična Lojzka ima ta-;oj zjutraj toliko vprašanj prijavljenih, da bi bilo potreba ičenjaka, da bi mogel na vse )dgovoriti. Njena mama mora )dgovarjati in obenem delati, la je vse v redu. Dan je dolg, do poldneva se ie sestra Micka že nadelala. Po-•itek bi se prilegel. toda danes ie nemogoče. In tako je vsak ian, ker upanje ji ne izgine iz srca, da bo prišel nekoč en 3an, ko bo boljše. Ob večerih je prisedla k meni. Pogovarjala bi se rada, vprašala bi kaj rada, toda vse to ji ivirajo misli na delo in njeno družino. Poslušala je zelo rada, toda tudi tega ni mogla, premagal jo je spanec. Kar sede je zaspala, se zopet zbudila in prisluškovala. Izmučena je bilo ob ta*kih večerih, da se mi je zasmilila v srce. Ne bom pozabil večera, ko sva se pogovarjala o najini materi. Pripovedoval sem ji dogodek o moji mami, ko me je peljala v visoke šole v Kranj. e Potrudila se je z vso mogoči lo, da bi ne zamudila ene M* i, de, toda utrujenost je I e velika. Kar naenkrat so se _ .- prle njene oči, objelo jo J^. a boko spanje, a njena sVinc,. ,- težka roka je zdrsnila z narw' ^ :1 ter zanihala ob njenem tel© • l" Zastala mi je beseda. 3' na tišina je legla na srce-, i e" ko tiho in bolestno je b"0 0 1 ll li mene. Tik, tak, tik, if'.'j 1 h meri sekunde stenska o* 1 ?' luč se je zaletela nočna ^ 'e jlic'C s o- Na obrazu moje sestre ( la se je porajal sončni j r- sladkih sanj trenotnega ( ji- čitka. Zopet se je prebudi'8^ . ■e- gledala in se opravičevala^ } če Janko, tako lepo si Prlpgenl(i s vu val o najini materi, da nasladi blagodejnega Prp } id- dovanja—zadremala. Da, taka je skoro sle^ , :e~ delana in utrujena o : na in mati v naši stari do® s la, { !ga , --- . ik- A: "V Kurji vasi i^ tra z dvema glavama." ^ H ež- B: "To je pa gotovo % s eti A: "Oprosti, kozo bo® f 2 dar ločil od rate." t Soba se odda J he" Soba za pečlarja se odd* ^ ej° jem. — Vse udobnosti.^ „ 3eJ° sti vhod. — Vpraša se 5 3rl" East 67th St. ^ 0 ve, __——-j j n| v se Farma naproM t, eij, se zamenja ,. n am Proda se po zmerni ^ i »ca- . za ^ J mo ah se jo zamenja ti dvo-družinsko hišo. —" r0j®ii pa" farme 27 3|8 akrov; gta sadje, izvirna studenčm^f če skozi gozd; hiša ^.^of I )ia" • 1 ,,cp lid0 I i iha- Je skoraJ nova - Vf utriči«i ! • Izvirna voda na eie*L ^ 11 h stem — plin in elektrik®' flyl v milje od -South Madis° Vpraša se pri STROJA fl j sm- LE, Madison-On-The-I^y ? ava ------j Delo dobi ^ "da fant, ki je vajen deljj t gebi ceriji in mesnici. ^pjf 1 ■ y takoj. Pokliče naj ^ 'so- 4325. __J , £ F & J Market j ak0 3718 Fulton Ave" , 1 re- FL. 8923 rfj ) le- Najboljše vrste meso P? epH * t Se priporočamo vsem. J . in Frank Crepinsek, K PRODA. St jz_ dobroidoča grocerija 111 unč_ Nahaja se na ' 0(j nem prostoru v sredi ^ naselbine. Izredna P gj ^ bilo, Podjetnega rojaka, ' / t se_ ustanoviti samos^J llaj- Vprašajte pri mo- MATT PETRO*' • Za 253 East 151 ^ } :stra Tel. KEnmoreJ^/ pn- Soba se oCHf reba Odda se velika in c . fff'J vse z vso opremo za e^f rf. "ora Naslov se izve v Jlat1' sta, ali pa pokličite ^ 5311. ^A a se__—r^4 lil Proda se grof<^ ae iz mesnico J ; gjj • efi r j Prav po zmerni ce0 ^ ... me grocerijo in mesnico, 2 v , .J" lezni. Predmet je do^r to -j venski naselbini. — ■___izveste v uradu tegal ' t. ,ada pokličite HEnderson ^ J, ema- »vx-^^K'M^^j^^^ Naprodaj ^ lo ob Proda se 1934 Huds° a ismi- tajerji, motor in bar^t„i \ 1 dobrem stanju; "i da o nik; cena samo $125-W 1 sem ša se na 19371 Ormist01' ^ o me East 200 St., nasproti 141 ran j. šole. 12- septembra, 1940. HNXKOPKKSiqaBl STRAN 8. Ali bi se lahko za našo stvar med ženstvom več doseglo? vrnit™ Mmy Durn' bivše dlavne tajnice "Progresivnih Slo-članice krožka št. 1 na zboru JSZ in Prosvetne Matice, ki M Je vršil 4., 5. in 6. julija v Clevelandu, Ohio.) gale^ar ^udski pregovor veli, da žena podpira pri hiši tri vo- > ai pomeni, da sloni glavno breme doma in družine na nje-wiii ramah T« t v jjate • _ Je res. In do nedavnega je to bila tudi edina sfera, Yj 11 se je lahko udejstvovala in pokazala svoje zmožnosti. sivna flvljenju je bila do začetka naše dobe popolnoma pa- ' vkuh'. 61 Je tako zahteval mož, ki je smatral, da žena pač spada vkaterii0' Pa V Javno življenje. Toda po dolgih in trdih bojih, fodavn S° Zenstvu P°magali mnogi prosvitljeni moški, je to sta-nih sponn,aziranje začelo propadati, ženstvo se je rešilo tisočlet-veškes- ^ S6 za^e'° rnarljivo udejstvovati na vseh poljih člo-Povsod- Prizadevanja. Tako je postala žena vpliven činitelj vse-dvoma I Znan.os^ in kulturi, v gospodarstvu in politiki, dasi ni star, nv' ^ *a^ko mnogo več pokazala, če bi bili x-azni sodki šee ?r0ti nji P°P°lnoma izkoreninjeni. Toda ti pred- I pri vsak° niso popolnoma mrtvi in še vedno ovirajo ženo enem z ^ koraku izven doma. S tem dejstvom pred očmi, ob- ] šele nek Ujfm manj važnim dejstvom, da je namreč minulo j Host, je J „ ra^kih desetletij, odkar se je ženi odprla pot v jav- i Se?lam treba Poznati, da so dosedanji uspehi, ki jih je do- 1 0derna žena, nekaj čudovitega. komu 2ejoeV' ^i sern jo pravkar izustila, se bo morda zdela marsi-šega n Pretirana, zlasti z ozirom na javno udejstvovanje na-aktivno v*ženstva. To ženstvo namreč res ni bilo tako | oviralo B « ^i lahko bilo in često se je primerilo, da je celo [ s°cialiZern njih°-vem delu za napredno delavsko stvar, za ^oki te na®a ^ena tega sama kriva, kajti glavni temVpf n]ene zaostalosti in nezanimanja niso tičali v nji sami, c Popolnoma izven nje. mnogo J2SU° J6' so na®e napredne organizacije v tem pogledu starih D ™Udlle> ker se njihovi voditelji niso popolnoma otresli j branje da v Proti javnemu udejstvovanju žene. Zmotno na-■e Je Pos; ^ena le v kuhinjo in k otrokom, je bilo krivo, da 1 je na Pov °a VSe premalo pažnje ženskemu sodelovanju, kar j kuhinj . precno zeno delalo vtis, da je vse eno, če ostane doma v * 3UnPriotrokih. %0 p^'Ca kratkovidnosti je, da imamo danes med seboj j slva ne z,emal° d°brih voditeljic, in da se velik del našega žen-0tgaHizac" lrna Za delovanje naših gospodarskih in prosvetnih ,: v«PoSobiti1J' čreden je človek dober za neko delo, ga je treba j k"1 Pogie^anj" velja tudi za ženo. Toda naša žena je bila v . • ^ležn U Preve^ zanemarjena, preveč podcenjevana in je "ie Več k b mno£o Premalo vzpodbude, da bi smeli zahtevati od *a*or smo z njo dosegli. I j- Uršiki t že naietite na slučaj, da je mož napreden delavec, . fcftnjašl; a ^jmanj popolnoma mlačna, če ne naravnost Wkr^t Se a' je kriv tega? Žena sama? Vprašajte moža, ko-[ ■ 'jira j1 inteligentno potrudil, pridobiti ženo za napredno Ipčiasopj naPre<^ne ideje ter jo navajati k čitanju napred-I4 dru^a^' ^oste spoznali, da bi bilo skoro čudno, če bi bila I (Clla- Kajti mož vas bo najbrž zavrnil, da se s tem ni; 1 V iz^Vemveč je ženo enostavno prepustil samo sebi in roških let, ki je tako niso nikdar spustili iz oblasti. J t ^ak0r etUo tako je treba tudi žensko najprej vzgojiti, t t>W ,a koristila gibanju za osvoboditev človeštva. Na- i (jmataŽnje prostora vprašanjem, ki se tičejo žene in se , *Hn ^set}1 Za njen° ^elo, ji svetovati in pomagati ter jo s po-V bodriti in vzpodbujati k nadaljnemu in pospešene-s^isk je doslej to nalogo bolj ali manj zanemarjal, til, evprav 6 PodP°rne organizacije bi morale posvečati več ; % We^11-11 ^enske reprezentacije v njihovih glavnih odbo- | t-JJJjti, ^ 0 imeti več voditeljic kot jih imamo, si jih moramo K ^"^Gvih01111*1 odrivanjem žen od odgovornih pozicij pa se ne ; ŽejlaX °^^eljic. V tem oziru je potrebna sprememba, da čutila, da je prav tako važna za organizacijo kot * Javne ?.OVedano, je potrebna reforma tako doma kot v , Kv'ati . jen ju. Od moža se zahteva, da ne brani ženi fl Joce]^ na dru^tvenem, prosvetnem in političnem polju, {t .navaja~v to in ji pri tem pomaga z nasveti in dru- 1 nizacij pa več pozornosti in več vpoštevanja. J B \ ^ehov ^v°yresivne Slovenke v Ameriki ' yT^^^j v-° vsP°s0';)iti za sodelovanje z moškim, jo mora-' Di'C^6- ^ namen so potrebne napredne ženske or- letj\enSke naPredne žene v Clevelandu so pred dobri-eVkž>ie p. Vldele to potrebo in ustanovile organizacijo, ki K^ija j^0gresivne Slovenke v Ameriki. Na žalost pa ta or-JjljS li ^^ries n .^eve,anda ni še dosegla posebnih uspehov. Zdi * 'Ji' C^^ah 111 Prave^a razumevanja za to organizacijo v dru-'fl^cu^ko"1' s^oro nikjer nobenega navdušenja zanjo. J tlimaj dobro začele organizirati, ko smo že dobile ne- v°de za vrat, namesto bodrila ali vzpodbudne . J ^ ar Smo ustan°vile to organizacijo predvsem zato, j :P jf ln'°tiutež klerikalnenru prodiranju v vrste našega i j i i- Vjl(j 1 d- '' ž ze mnogo naših naprednih žensk v klerikal- t x zvezi, ki jih je zvabila v svoj krog pod pret- T i^O^ed 0l;' 0rferanizacija za zabavo in kratek čas. Marsi-J ^ŽboV^ smo Pozneje prepričale, da je bila zašla v na-^ ^e k-1" 30 Pridobile v naše vrste, marsikatera pa je še r>t & n&S ne pa ®e vse tam. O/KS^ Slovenke smo še mlada in majhna organizaci-H^.^t k^v^'e že veliko dobrega dela. V Clevelandu, kjer i TbS^0 n^Žli:OV' katerih članice, žene in dekleta se pridno ^SeJ' ker so zanimive, smo priredile že dolgo A<*J|[V'>itl turiJ ° 2adružnem gibanju, higijeni, vzgoji, vrtnarstvu, /I (v 0 raznih svetovnih vprašanjih. Me smo vedele, da , ° P°lje pozno, vedele pa smo tudi, da ne prepozno " '»mo ustvarile in jih nikdo ne bi mogel pričakova- PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE! PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne 4- februarja, 1931f. Inkorporirana dne 27. junija, 1938. GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO *txsx%xsss%xxs!K Glavni odbor: j Žena izkoristi 'J Predsednica: Paula Kline \ rffj/V^^^^Vik j ] pridobljeno J Prva podpreds.: Frances Candon J fsl^s \ 1 ' ! tvnhndn nravil- \ Druga podpreds.: Angela Mele, Conemaugh, Pa. P \ r - | | j wouoao prami f Tajnica: Josephine Zakrajsek, 7603 Cornelia 8 L'^C" Z^A J i no m korakaj V Blagajničarka: Josephine Tratnik \ b i z duhom časa Zapisnikarica: Leopoldina Vozel i j \ naprej! * Nadzorni odbor: Anna Grill, preds., Anna Prime, t Jir J t Vera Candon \ "■^yyytwt^^pwpgwj Urednica: Mary Ivanush R. F. D. 1, Chardon, Ohio s«xscs«8ss3t3ss£ss3e3s36v< Prosvetni odbor: Eva Coff, Margaret Tratnik, Margaret Jeric ti od nas, vendar sem kot večletna bivša glavna tajnica dovolj seznanjena z delovanjem te' organizacije, da lahko rečem, da smo dosegle precej lepih uspehov. Marsikatera naša članica, ki se poprej ni zanimala za take stvari, se danes zanima za naše organizacije in aktivnosti. Druge spet z boljšim razumevanjem gledajo na aktivnosti sv«jih mož in jim skušajo pri tem pomagati. Poleg tega smo bile vedno pripravljene, gmotno in moralno pomagati našim čitalnicam, pevskim in dramskim društvom in drugim kulturnim organizacijam kot sta na primer Cankarjeva ustanova in Prosvetna matica. S tem smo deloma popravile škodo, ki je nastala, ko se je klerikalna Slovenska ženska zveza vsled ne-brižnosti v naprednih vrstah vtihotapila med naše ženstvo. Te naše žene, ki so šle na njihove limanice, bi nikdar ne postale članice SžZ, če bi imeli n&prednjaki svojo lastno žensko organizacijo pet let poprej. In da je nismo me ustanovile pred šestimi leti, bi bilo danes še mnogo več naših žensk pri SŽZ. Če hočemo, da bo ta naša organizacija lahko uspešno nadaljevala svoje delo, ji bo treba dati vso možno oporo, kakor klerikalci pomagajo svoji SŽZ. Treba nam je pomagati pri našem vzgojnem delu, ki ga vršimo med našim ženstvom. Naše časo- — pisje mora posvetiti več pažnje ženskim vprašanjem, slovenski delavski ženi in vprašanju njene vzgoje. V tem pogledu je marsikaj že zamujeno, toda marsikaj se še vedno da doseči. Dobro voljo je treba pokazati, pa bo šlo. Jaz sem prepričana, da bi bilo tudi za Prosvetno matico in JSZ bolje ,ako bi se naša napredna javnost bolj zavedala dolž- rn nosti, napram Progresivnim Slovenkam, saj me vendar vzgajamo naše ženstvo v istem duhu. Zato priporočam Dvanajstemu p rednemu zhoru JSZ in Prosvetne matice, da posveti posebno paž- p, njo temu vprašanju in nam pomaga, da se ideja Progresivnih Slo- 7\ venk razširi med naše ženstvo sirom Amerike. S tem zbor ne bo koristil le Progresivnim Slovenkam, temveč tudi JSZ in Prosvet- 7a ni matici, ki bosta lahko uspešno nadaljevali svoje delo le s po- N močjo našega naprednega ženstva. Naš končni cilj je tudi vaš, torej pojdimo drug drugemu na roke in večji uspeh nam bo za- F\ gotovljen. Naša žena in klubi JSZ Naj na kratko omenim tudi dejstvo, da se naše žene v splošnem ne zanimajo dosti za klube JSZ in njihove seje. Vzrok temu dc je isti, kot sem ga že omenila v tem referatu: ženskim vpraša- v njem se ne posveča nobene pažnje, zato se zde seje klubov našim p, ženam presuhoparne in nezanimive. Naši možje ne znajo prido- T> biti žensk za politično sodelovanje. Če bi ti klubi posvečali več pažnje vprašanjem, ki zanimajo ženske, bi postali privlačnejši za z< nje in bi jih utegnili dobiti v svoje vrste. To bi se lahko doseglo N s pomočjo predavanj o ženskem gibanju, o ženskah v literaturi, o vzgoji otrok in tako dalje. Meni se vidi, da smo v Clevelandu postali marsikje bolj uspešni, odkar imamo Progresivne Slovenke, ki vrše zdaj delo, ki je bilo poprej dolga leta zanemarjano — vzgojno delo med na- jP šim ženstvom. ^ Vzgoja otrok T Vzgoja otrok je silno važna stvar. Kar mati otrok^ nauči, ne n bo zlepa pozabil, temveč se ga bo držalo skozi zrela leta v starost^ Zj< in do groba. Za naše otroke je izredno važno, da jim damo tako vzgojo, ki jih bo vsposobila, da bodo lahko zavzeli naše mesto, L kadar nas več ne bo. Otroku je treba vcepiti zavest, da je delavec tista sila, ki drži svet na svojih ramah in da mu zato gredo po pravici tudi sadovi tega dela, kar se danes še ne godi, a bo prišel čas, ko bo ta pravica obveljala. Otrok, ki mu mati položi v dušo it TO ta nauk, ga ne bo zlepa pozabil in bo morda pod njegovim vtisom postal borec za lepšo bodočnost človeštva. Kajti materini nauki se vtisnejo najgloblje v srce. Naš pisatelj s. Etbin Kristan je zapisal v, članku o Ženi-Materi, ki ga je poslal urednici Priloge Progresivnih Slovenk: "Otrokom je mati najbližja in le v tistih časih, ko je bilo šolstvo nerazvito in le izvoljenim dostopno, je-bil ta stik še intimnejši kot sedaj. Tudi če se je odrasli sin osamo- ^ svojil tako kot da je med njim in materjo zid, visok do neba, ni mogel izpuliti iz sebe semena, ki je padlo v njegovo dušo iz ma-ternih povesti, iz njenih nasvetov, iz vse njene vzgoje in marsikatera njegova misel je bila materina misel, marsikatero njegovo dejanje je vzniknilo iz kali, ki mu jo je mati položila v srce, če tudi se tega ni zavedal." i Delavska mati mora vzgajati svojega otroka v duhu razre-da, iz katerega izhaja, mu predočiti krivice, ki se temu razredu ^ gode in ga navajati k človečanstvu in demokratičnosti. ^ Med nami se je v tem mnogo zamudilo, vendar bi se še mar- T sikaj dalo popraviti, ako bi se resno zavzeli. Z A Temu vprašanju smo v preteklosti posvečali vse premalo pažnje. Če hočemo, da naše prizadevanje ne bo leglo z nami vred p v grob, bomo morali pokazati več zanimanja za to važno nalogo. Ta naloga sicer spada v prvi vrsti v področje žene, toda ona lahko ^ uspešno vrši svoje delo le tedaj, kadar je deležna vsestranskega zanimanja in sodelovanja. Upam, da sem s tem odgovorila na naslovno vprašanje mojega referata. Kakor sem že poudarila, je bilo na tem pol ju mno- n go zamujenega, toda marsikaj se lahko popravi, zlasti sedaj, ko l imamo organizacijo Progresivne Slovenke, če bo ta organizacija l našla potrebno razumevanje in sodelovanje pri ostalih naših na- 2 prednih organizacijah, vključivši JSZ in Prosvetno matico. Me smo pripravljene in če ste vi pripravljeni sodelovati, bomo sku- i paj lahko nadomestili marsikaj, kar je bilo v preteklosti zamuje- 1 nega in skupaj napredovali. I PREDAVANJE Dr. George W. Sanford iz Case School of Applied Science bo predaval v sredo 18. septembra ob 8:30 uri zvečer v prizidku Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Govoril bo "Our Good Neighbors in South America." Dr. G. W. Sanford je poznan po svojih člankih, ki jih je priobčal ob sobotah v našem listu. Predava- i nje prirede Progresivne ■ Slovenke, krožek št. 8, ki | vabijo vse članice drugih i krožkov in njih prijatelje \ kakor tudi ostalo občinstvo, da se udeleži. Imenik uradnic krožkov "Progresivnih Slovenk Amerike" 1940 Seja se vrši vsak prvi torek v nesecu. KROŽEK ST. 1 Preds., Mary Furlan °odpreds., Anna Zaic Tajnica, Mary Kaferle, 18807 Keewanee Ave. Zapisnikarica, Marian Bashel. Nadzornice, Frances Wolf, Sophie Person in Mary Koželj :-rosvetni odbor, Mary Durn, Eva Coff in Josephine Levstik KROŽEK ŠT. 2 Seja se vrši vsaKo drugo sre-io v mesecu, 'reds., Cecelija Subelj °odpreds., Anna Grill Tajnica, Mary Zakrajsek, 1038 Addison NRd. Zapisnikarica, Anna Belle Nadzornice, Jennie Poklar, Josephine Skabar in Mary Mam KROŽEK ŠT. 3 Seja vsek prvi petek v me-wcu. Freds., Frances Tegel °od,preds., Frances Tegel t ajnica, Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave. Zapisnikarica, Augusta Zupančič Nadzornice, Frances Rottar, Mary Strekal in Mary Mezgec KROŽEK ŠT. 5 Seja vsako četrto nedeljo v mesecu. Preds., Mary Zabric Podpreds., Anna Gabrenja Tajnica in zap., Angela Mele, R. 155 Main St., Conemaugh, Penna. Blag., Jennie Koss NadzornicMary Ule in Mary Cuk Prosvetni odbor, Jennie Petrov-cic, Mary Gracer in Frances Brezovsek. KROŽEK ŠT. 6 Seje vsak tretji ponedeljek v mesecu. Preds., Vera Candon Podpreds., Jean Turkomch Tajnica, Helen Candon Zapisnikarica, Joyce Gor she Nadzornice, Margaret Jeric in Nellie Stritof Predsednica publicitete, Anne Gačnik Predsednica prosvetnega odseka, Agnes Jeric KROŽEK ŠT. 7 Seja vsak drugi ponedeljek v mesecu. Preds., Mabel Rebol Podpreds., Molly Zaller Tajnica, Stella Simcic, 15701/ Corsica Ave. Zapisnikarica, Justine Pretnar Nadzornice, Alice Mohorcic, Edith Coff in Rose Sanabor mm—mmmm—mmm—mmmm~mmmm—mmmmmmmm—^mmm~mmmm—amm—mm^—~tm ---------- ( SUNSHINE CORNER THE FLAG 'Tis just a scrap of silk, you say, so why should I Take off my hat because the flag is passing by? Oh, thoughtless citizens, those glowing stripes of red Are dyed with blood our forefathers have shed. For every stitch a hundred broke their hearts, that you Might travel unmolested, on the pathway that they hewed. Those bars of white, a symbol of their sacrifice and love That you might worship as you choose the Master of us all, j above. i A never-dying faith is in that field of blue And truth and honesty and hope they had for you. Their dreams for our United States are in those shining stars, While threads of loyalty and pride are in the thirteen bars. 'This just a bit of silk, but now do you see why You should be proud to lift your hat because the flag is passing by! Ruth L. Buche The above poem has been contributed for our "Sunshine Corner" by our Supreme Secretary Josie Zakrajsek from her hobby collection of poems. If you have a poem or article you think belongs under this caption, kindly send it in. Slovene and English contributions welcome. Boston in a Day Seeing the highlights of any | city in a day is a rare feat, but | we were determined to see this j history-making city within ten i hfturs. "But you saw very little J j of historic Boston," my friends I have said; however they soon . changed their minds. How did we do it? As we arrived in the city, we were disturbed by the peculiar traffic regulations and the one-way , streets, so we parked our car and walked to the center of the city. After an hour of browsing through Boston's department; stores, we walked to a tourist's information booth and asked for a guide. A pleasant young man offered his services for the afternoon. Boston is strangely old and yet completely modern. One sec-: tion of the city retains all the beauties of young America, while the other section is modern cosmopolitan Boston, with its speedways, subways, underground tunnels, and modern buildings. It was old Boston that we saw first as we passed through the narrow streets we expected any moment to see an old fashioned horse and buggy. Only one car can pass through at one time and we were told that years ago a law was passed controlling the traffic of horse and buggies through these lanes. It seems that one day two teamsters met in the center of one of these lanes and neither of them agreed to back out so that the other could pass. A serious brawl occurred. A few 1 days later a law was passed re-; quiring the drivers to flip a coin, the loser then backed out his team, permitting the other 1 driver to pass. We, unfortunately engaged in no fights because the streets are now marked "one way." ' On one of these narrow lanes ' is located the house of Paul Revere, most of which is retained in its original. This house is the oldest in the City of Boston, was built in 1660, bought by Paul Revere in 1770. The house con-' tains many of the personal articles which were used by Paul Revere himself; such as, his ) foot-warmer, his pipes, several of his chairs, etc. Paul Revere, as you probably know, was best known for his ride along the coast of the Massachusetts Bay, giving the cry, "The British Are i Coming." Boston, however, remembers him as the first man ? who made a set of teeth, as an inventor of considerable merit. -! Leaving the Paul Revere House, we proceeded to Salem Street, where we saw the Old o North Church from which Paul Revere displayed the signal lanterns, warning the people that the British are coming. !l Copp's Hill burying grounds in which the tombs of many historical patriots are located. It's a strange sight to see this old, r old-fashioned graveyard in the center of such a busy metropolitan city. Those of you who remember , the history of our country will i recall the many stories of "Old ! Ironsides' 'and her battles along the Atlantic coast. While visiting the Boston Navy yard in which we saw (from a distance only) many of the warships which the government is building in preparing this country for self-defense. But wars of the past, with their historic background and exciting tales proved most interesting, thus our trip through the famous battleship "Old Ironsides" griped into our very souls as we realized that only two hundred fifty years ago we were fighting battles to insure freedom to our peoples. We believed then, that we had fought the last war ,the war to end wars, but on we go to more and better wars —all of them intended to end future wars. As we looked on into the distance and saw our modern warships and compared those with "Old Ironsides" we felt a certain futility pass through our veins, for we realized that the war game is becoming bigger, better, and more accurate in its destructive powers. The old buildings which we saw would be too many to enumerate, but let me in passing, just side some of them. We saw the birthplace of Benjamin Franklin, the Old State House The Durgin and Park Restaurant, which is over one hundred and fifty years old, • Faneuil Hall, often called "The Cradle of Liberty," and of course, Bunker hill. From Boston, we drove to Cambridge, Mass., in order to see Harvard University. Here at the University, we visited the Botanical Museum in which are displayed the finest glass (Continued on page 4) Secretary's Corner Our Campaign:— Circle 1—3 new members. Circle 2—9 new members. Circle 3—No new members. Circle 5—1 new member. Circle 6—2 new members. Circle 7—5 new membei's. Our campaign ends on Sept. 30th 1940 and if you have not as yet spoken to your friends about joining the Prog. Slovene Women, do so right away. My purpose is not to discourage you by telling you the little time that is left during this campaign, but rather what a wonderful opportunity is still ahead during the remaining few weeks. The best time of the year for securing new members is September and we are confident you expect to get busy right away. We shall be watching your records and hope to find some applications to your credit soon. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST EMERSON HOUGH: 46 j MOŽJE RDEČE KRVI ROMAN 1 Njegova roka je drhte iskala | izi moje. "Da," je rekel. "Našega | m spora je konec, in ne samo to. Harry, podaj gospodu Cowlesu za roko. Tako mi Boga, ljudje, naš m srd naj se zdaj obrne zoper Gor- le dona Ormea. Jutri se odpravimo g; v Carolino, odkoder imamo nje- ot gov poslednji naslov. Gospod zr Cowles, srce mi krvavi — zara- n; di vas, moj dragi. A tudi zaradi n; nje — zaradi nje tam gori. Sod- nc nija vam bo kmalu in brez hru- si pa vrnila svobodo, kakor hitro bi bo le mogoče. Vi ste nas vse o- G svobodili in rešili. Težko preiz- v kušnjo ste prestali. Dokazali ste, čl da ste pravi mož!" ni A spet nas je nekaj zmotilo, n; Vrata na stopnice so mahoma odletela. V sobo je vsa zasopla d planila črnopolta služkinja. s( "Sedijo — tam — gospodična p< Grace — kar tako sedijo--" v< je pričela z drhtečim, zatikajo- c: čim se glasom, si "Kaj je?" je ostro vzkriknil vi doktor Bond in skočil k vratom. Slišal sem, kako je naglo stekel i nr po stopnicah. Mi ostali smo hi-, ti teli za njim, obsipaje služkinjo z ši vprašanji. k "Prišla sem noter, da bi po- ^ spravila sobo," je hlipala, "pa ^ sem jih videla, kako sedijo — o-govorila sem jih, pa se niso nič 21 oglasili — klicala sem jih, a ni-so odgovorili — še zdaj sedijo Si tako. Zmerom tako--" n Kakor priplava težak oblak s nad sivo, žalostno goljavo, tako ^ se je zdaj razgrnila na naše du- v še groza. Za trenutek smo ob- g stali in prisluhnili, nato smo <] krenili dalje, da bi videli tisto, g na kar smo bili v srcu že pri- v pravljeni. c o Povem vam, da se v nas vir-ginskih možeh kaj težko in po malem porodi sum zoper kako žensko. Mislim, da nam je govo-riti o takem sumu še težje. Nihče izmed nas ni nikoli vprašal doktorja Bonda, boječ se, da ne bi izvedel nečesa, kar je morda že vedel . . . Zdaj je stal doktor s sklonjeno glavo za njo in stiskal njeno.. zapestje, kakor bi iskal žile, ki ■ že ni več utripala. Slovesni iz- i raz njegovega obličja je bil zgo-! vornejši od vseh besed. Zdelo se I mi je, da slišim njegovo molče j DEKLETA IN ŽENE Ker se vse blago draži, zato vam priporočam in svetujem, da si izberete fino in čisto volneno STERLING suknjo ali FUR-COAT direktno v tovarni na WILL-CALL prej kakor mogoče, katere dobite pri meni vedno pio veliko nižjih cenah kakor kje drugje. Prosim oglasite se, pokličite ali mi pišite, da vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali suknjo ali Fur-Coat po vaši volji in ceni. Se vam priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD ENdicott 3426 VABILO Klub Mlatičev (Threshing Club) vabi vse cenjeno občinstvo od blizu in daleč, posebno pa mladino na PIKNIK ki se vrši 15. septembra na starih šolskih prostorih na Emery Rd. in Warrensville Heights. Vse bo preskrbljeno za lačne in žejne. Za plesaželj-ne pa bo igrala izvrstna godba.' Na pikniku bodo mlatili pšenico po stari navadi, s cepmi. ...........I................................................................br irečeno prošnjo, naj ostanemo ve lirni. Sheratonova Grace je sedela a nizko toaletno mizico; njene apol odprte ustnice so se krivi- sn ; v šibšem nasmešku, kakršne- I * a je imela časih, ko je bila še S1 trok. Strmo je gledala v široko ns rcalo, ki se je dvigalo pred tr jo. Njena leva roka je ležala a mizi, desno je imela podlože- 111 0 pod obraz in brado, kakor bi nJ 1 z njo podpirala glavo, ki se je Je ila malce nagnila na stran. m Jledala je v svoj lastni obraz, rs svoje lastno srce, v skrivnost se loveškega življenja — in, o tem ns Le dvomim — tudi v skrivnost p ijegovih dveh svetov. Njen oče je obstal staremu loktorju ravno nasproti. Slišal jj em njuno hlipanje, ko sta jo ol lolagala na belo posteljico. Še z; redno je plaval na njenih ustni- sj ah tisti drobni, skrivnostni na-imešek, kakor da je spet otrok, ;r rsa spet otrok. Stopil sem k oknu in zdi se k ni, da je pristopil tudi Harry d-ik za menoj. Pred menoj se je iirila vsa naša dolina in se is- F crila v poldanskem solncu. To e bil prizor miru, ne pa tragedi-e. A ravno ko sem pogledal sko-:i okno, je jeknil po vsej dolini ^ signalni strel iz mesteca. Prina- ^ ial nam je novice, novice iz A- T nerike! „ Vsi smo skočili na noge. Videl ^ sem kako je polkovnik, ki se je ' lotlej sklanjal nad posteljo, J /zdignil oči in se vzravnal. V a jroznični napetosti smo čakali, rrajalo je dolgo, neskončno dol- p *o — zdelo se mi je, da je moral £ /saj že trikrat miniti čas, ki ga caggqsssgaccagag^ j 1 Zavarovalnino j proti ognju, tatvini, avtomo- | bilskim nesrečam itd. i preskrbi i ' Janko N. Rogelj j1 6208 Schade Ave. j 1 1* V*l 1 I Pokličite: J ENdicott 0718 SLOVENSKI DELAVSKI DOM — Waterloo Rd. priporoča: Kegljišča odprta za publiko do druge- . ga tedna v septembru BALINCARSKI PROSTORI Ribja pečenka vsak petek večer Vsako soboto godba in ples : Pozor, hišni gospodarji! Kadar želite odstraniti stenski papir, se to najbolj napravi s tozadevnim parnim strojem. Pokličite mene, da napravim to delo za vas. Vam tudi dam stroj na posodo po zmerni ceni. Se priporočam. FRANK SKABAR 1059 E. 72nd St. HENDERSON 0399 im m "" ..........." " DEKOR1RAMO vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd A. PLUTH 21101 Recher Ave. ( . IVanhoe 2261 M. MMMHMMMMMM* PrijateFs Lekarna Prescription specialists St. Clair Ave. vogal E. 68 St. Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 9571 je poštar potreboval, da nabaše i e v drugič, če je bil tak njegov I namen. j. A drugega strela ni bilo. Zna- } menje je bilo osamljeno in zato \ tem bolj grozeče. j "Hvala Bogu! Hvala Bogu!" t je vzkriknil polkovnik Sheraton, i dvigajfe roke proti nebu, med 1 tem ko so mu drle po sivem o- i brazu solze. "Vojna! Zdaj bomo ; vendar že našli pozabljenje!" XLIII. POGLAVJE i < " Obračun j Bila je tedaj vojna. Razcepili i smo se v dva sovražna tabora, i Južna Carolina, Mississipi, Geor- ] gia, Alabama, Florida, Louisia- ■ na in Texas so se sredi zime od- i trgale od Unije. Nastali sta dve i glavni mesti, to je Washington : in Richmond, in vsako izmed njiju je sestavilo svojo vlado, ki je snovala vojne načrte. Kar se mene tiče, sem vedel, s kom moram spojiti svojo usodo. Zavezal sem se, da pojdem za praporom naše meje, kamorkoli bo treba. PRVA MISELTIŠRATKA KRILA V kraju Kankanee v državi Illinois so zdravniki operirali na očeh go. Burtonovo, ki je bila zadnjih devet let popolnoma slepa. Takoj ko je zopet spregledala in se ozrla po svojih sorodnicah, je zavzeta vzkliknila: "Moj bog, kako kratka krila so letos v modi." PROGRESIVNE SLOVEN-KE AMERIKE Boston in a Day (Continued from page 3) models of plants which exit in the world today. Unfortunately, Leopold Blaschka and his son, Rudolph quite selfishly carried the secret of making beautifully colored glass models of flow- POPOLNA ZALOGA ' trebufinlh pasov, elastičnih nogavic in ■ Dasov za kilo. Izvršujemo zdravniike i recepte točno In zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli. mandel drug 15712 Waterloo R4. Slovenska lekarna irs and plants to their graves.' ^eopold Blaschka was born at Ucha, a town in northern Bo-lemia. His father, as did all the 'ormer male members of the family, worked in decorative jlass, making models of various narine forms. These models attacked much attention and this workmanship became a profitable business. But, Leopold Blaschka refused to train any 3ne else but his son, Rudolph, n the art of glass coloring and model making. His son became more proficient and was finally asked by Harvard University to make models of all the existing plants. He came to America and continued to make models of flowers and plants until his death on May 1, 1939. With Rudolph Blaschka died the secret of making these glass plants. It is difficult to describe the beauty of this glass work, in fact, the best thing to say is that one can only with difficulty realize that the plants are not real. The colors, the structure, and the forms of the models are completely life-like. Needless to say, no one should fail to visit the Botanical Museum at Harvard University, if they are anywhere near Buston, Mass. This day was a hot one, and by now, we were tired, almost irritable, we were ready to call it a day. So our guide directed us toward Concord, New Hampshire, where we planned to spend the night. He too, must have been tired, for he directed us in the opposite direction, which we did not discover until we had traveled almost twenty miles. And twenty miles in the wrong direction whfen one is tired, hot ,and ready for dinner is a major calamity. But we LOUiSPECENKO" 7308 Hecfeer Ave. ENdicott 2759 BARVAR, PAPIRAR IN DE-KORATER Unijsko delo survived, turned around, and found the lovliest old-fashioned inn, where we had a New England dinner of fried clams, French fried potatoes, fresh vegetables, and the most delicious rum ice-cream, I had ever tasted. With our stomachs con- soled, we proceeded toward our evening destination with that satisfied feeling that we had done much in a short time; had seen Boston as it is and as it was, and that we had seen an exhibit of glass workmanship which almost surpassed na- ir ! ture's beauty. ]]lf it! Next month, I shall ^ id how mother traveled « id i the mountains, how she r it much of her time on tne m of the car, and how she em ip life in the cabins. , __v. A. THE MAY CO. GOME, MEHKE "PEPPEREL" 1 ODEJE ## MERE 72x84 INC J nizki ceni ^^ VSak^ Kje se lahko najde tako lepe odeje 28 prve mrzle noči? Vse, kar gre v f1" zimske odeje, je tukaj . . . fina kv 1 v; tetna volna, rajon in bombažna P^ vola (5% vo^lne, 65% rajon, "cocoa." Vse lepo obrobljeno z ^^^^^^^^^^^ satinoim Mere 72x84 inč. Kupite ^ ; ^kHB/SF^ Blankets . .. Fourth Floor Domači mali S oglasnik ______________________________ SBSssxsBsxsssxssssasxwsjaass^^ AVTOMOBILSKA POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender-je. — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE CVETLIČARNE0" WOtK3tX3CK3t3a8X3a6K3waCKKKX3at^ Slovenska cvetličarna jf, Sfclerctc & šš>on 15302 Waterloo Rd. KEnmore 0195 GASOLIN MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Gulf Refining Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna po pravila na avtomobilih. E. 61st St. Garage i Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. GOSTILNA Issfs3s3ess3ese36il!**st36*36xies6x$xi6ses0 Frank Mihčič Cafe ) 7114 St. Clair Ave. • Vsak petek serviramo ribjo j pečenko ( ENdicott 9359 PAPIRAR asssscssnssattaaaaaaacstssstsc^^ John Peterka Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653 __J RAZNO I KJS3CSS3SS£SS3t36J8StSKStSSSCJS3S3SSS3S3S3S3SSS3SX FRANK KURE j 1118 EAST 77th ST. ENdicott 0439 Vsa kleparska dela, dela na strehah In na furnezih. Se priporočamo hiS-nim gospodarjem — delo je Jamčeno ln cene so zmerne. t I B 'j^H-rfP J, T'cahfn"t stersko, da jo ni niti opazi*1'*te No need to InWMiM&iM tako prav nič ne kvari le" 1 91 t'onsi simply I duh cA kabinete. * K WmmSMMSslX tft grme fo/- I rniuvw \ S mmllW\ -o^pPuSch / 608P / MJiA W^Lry samo f/gVi* Convenient^^ DOLGAN HARDWARE , 15617 Waterloo Rd. KEnmore 1 Vzamemo vaš stari Radio v nakup. Plačate na lahke mesečne 0 J