148 številka. Ljubljana, v soboto 2. jnlija._leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
haia vsak dan ttecor, iaimli nedelje in prainike, ter velja po pofiti prejeman aa avstro-ogereke dežele ia vse Uto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 pld., za jeden eaeo 1 ald. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa četrt leta 3 gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kx.
na meaec, po 30 kr. aa f-trt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oananila platoje se od cetiristopne petit-VTBte po 6 kr.. Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., «e se dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravni 61 vo je v Gospodskih ulicah st. V2. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Mlevno p. si. oMInstvo uljndno vsblmo nn nov«* aaroebo, h tare gospode naročnike pa, ka-t«rlna |e potekla koncem meseca naročnina, preslmo, da Jo o pravem časn ponove, «1» poAl-ljan|e ne preneha In dat dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
/elja sa L|ubljanske imrorulke brem pošilja«
n|a na dom i Vse leto . . . gld. !»•— I Četrt leta  . .  Rld. a*ao Pol leta ...    »i   ••BOI Jeden mesec. 1*10 Ca pošiljanje na dem se računa 10 kr. na mesec« 80 kr. aa četrt leta. S poilljanjem po poŠti veljat Vse leto . . . (Id. 19*— I Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ...    m I Jeden mesec . 1*4©
IsT Naročaje se lahko a vsakim dnevom« a h k ratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ae onlraneo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
V I.JultlJniiL 2. julija. Zadnjo soboto smo na tem mestu objavili resolucije, ki naj so podloga pripravam za bodoči katoliški shod v Ljubljani. Imeli smo v to pravico, katere nam nihče odrekati ne more. Tu gre za slovenski katoliški shod, in ker se mi Štejemo tako k Slovencem, kakor b katoličanom, zato nam, našim somišljenikom in narodu ne more biti vse jedno, na kakšnem temelji misli delovati ta shod. Kdor nam bi rekel, da nas to nič ne briga, tist naj nam tudi ne govori o slovenskem shodu, tist naj shodu ne daje lažnjivega imena! In jeden teden poprej je osnoval ni odbor tega shoda objavil poziv, v katerem vabi vse Slovence na ta katoliški shod. Da se pa odzovemo temu vabilu, znati moramo, kaj in kako se ima razpravljati na dotičnom shodu, ker bi bilo za zrelega človeka nespametno udeležiti se shoda, o katerem ni znano, kaj mu je na programu in kakšen mu bode način razpravljanja in glasovanja. Če je torej osnovalni odbor I. slov. kat. shoda izdal vabilo do vseh Slovencev, naj bi bil ob jednem tudi razodel shodov konkretni program. Ker pa tega storil ni, bila je naša dolžnost, da smo ga razodeli mi, da smo ga
LISTEK.
Na grobu prijatelja.
(Franu Kaiuovnu, inedicincii Graške univerze, liiur-iema dne 22. junija t. I, v Poljanah nad Škotjoloko.)
A mi 'i pomnik postavimo mu tak, Da slehern skuSu biti mu enak.
(S. Gregorčič.)
Pač nisem mislil, ko sva se pred mesecem doij poslovila, da je bil to najin zadnji sestanek in da mi bode treba tako kmalu pisati Tvoj nekrolog. Sicer so me Tvoja upala lica in bledi obraz močno osupnila, a navdajal me je up, da Ti sveži planinski zrak in skrbna postrežba Tvojega dobrotnega strica, h kateremu si šel na počitnice, kmalu pripomore do dobrega zdravja i u Ti omogoči nadaljne Studije. Toda vse te upe uničila mi je srce pretre-sujoču vest o Tvoji prerani smrti. Preminol si! Od nas, ki smo Te tako spoštovali in čislali, poslovil si Be na veke! Nepopisna bolest in tesno čustvo prevzame slehernega, če pomislimo, da Tebe krije že hladna gomila. — Res, da nimamo več prilike Te zreti v naši sredi in razgovarjati bo o profilih dnevih, navduševati se za sveto našo stvar,
razodeli takšnega, kakeršen je bil v isti čas, ko je vabilo izdano bilo. Slovenci naj zvedo, za kaj se gre po sedanjem stanji na katoliškem shodu, ki nosi v svoji firmi tudi slovensko ime, zvedo naj, da lahko pomislijo, ali jim more ugajati tak shod, kakeršen se pripravlja! Bilo je pa sploh neke jasno« t i treba. Ne glede na to, da nihče od narodno-napredne stranke, vsaj na Kranjskem ne, ni smel pogledati v konklave osnovalnega odbora, imeli smo sploh v javnosti o nameravanem shodu dva glasa, katerih jeden je mogel na Slovence napraviti dober, drugi pa jako slab utis. Svečana meseca letos priobčil je „Slovenec" članek, kateri je naznanjal slovenski katoliški shod in to tako, da bi nam ne bilo težko, sprijazniti se z njegovim namenom. Še istega meseca pa je tndi Dunajski .Vaterland" prijavil na odličnem mestu dopis iz Ljubljane, kateri mora v opozicijo proti uhodu tirati nas in ogromno večino razumništva slovenskega. Ali je imel „Slovenec" nalog prikriti pravo in resnično težnjo, ali pa je „Vaterland" krivo tolmačil? Vsekakor pa je bilo to čudno protislovje dveh glasov, ki sta oba izšla iz istih, katoliški shod snujočih krogov. To protislovje je bilo treba v javnosti razvozlati pri prvi priliki na autentični podlogi. Kaj je prav za prav namen 1. slov. kat. shodu? Dobili smo potem pred štirinajstimi dnevi po „Slovenci" razglašeno vabilo na I. slov. katoliški shod. Tu smo čitali, „kako je nam Slovencem treba pred vsem jedinosti in složnega delovanja, kako zato osnovalni odbor vabi vse Slovence, kako je posebno važen namen katoliškemu shodu, delovati za slogo na podlogi načel katoliške vere, navduševati za to jedinost, in kako naj bi pač vsak zaveden Slovenec deloval na to, da se taka jedinost ustvari in ohrani mej Slovenci, ker le v tej jedinosti je mogoče v resnici koristno delovati za naš narod, le v tej jedinosti je mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov narodni obstanek." Dobro, dobro! — smo si mislili v dno srca, ko smo to čitali, to so krasne, to so zlate besede! Torej je res „Vaterlandov" dopisnik le krivo tolmačil, saj to vabilo izhaja od osnovalnega odbora samega, samo to je tedaj  resnica, drugega  pa  nič! Prvi
vnemati se za vse lepo in blago ter bodriti o nejasni in neizvestni bodočnosti, a Tvoji kratki pa duhoviti izreki in dobro utemeljeni nazori ne izginejo nam iz spomina nikedar.
Ranjki Franjo bil je porojen v Smledniški župniji na Gorenjskem. Ljudske in srednje šole dovršil ju v Ljubljani ter se potem posvetil medicinski vedi v Gradcu. Bil je jako blaga in mirna duša. Prepira, razljučenosti, sebičnosti in druzih sličnih slabosti), koje se tako rade uglobijo v mlada srca in tako pogosto temnijo lepe lastnosti mladeniške, ni poznal. Zato pa ni imel nikdar nobenega neprijatelja. Kamor je prišel, kjerkoli je bival, vse Be ga je veselilo, vse ga ie Čislalo.
„Krivice storil ni in ne želel, Najraje v srci jezik je imel, Ko zinil je pa srce na jezik."
(Gregorfiič.)
Ne morem Ti sicer spletati lavorovega venca, dragi Nepozabni, kajti delovati na narodnem polju preprečila Ti je prerana smrt. Izvestno bil bi v moški dobi stopil tudi na to polje in nevBtrašeno stal na braniku o veselih in žalostnih dneh. Da Ti je utripalo srce za sveto narodno stvar, o tem ave-doči nam ljubav do drage materinščine, katero si
____; .-•---•--t--—-________j
slovenski katoliški shod bode torej tak, da se ga lahko udeležimo vsi Slovenci in da na njem tudi lahko delujejo možje, katerim zaupa ogromna večina slovenskega razumništva! — Toda, toda, predno je petelin dvakrat zapel, vzbudili smo se mi iz lepih sanj in postavljeni smo bili na trda tla prave resničnosti, postavljeni pred drugo protislovje, katero je mnogo hujše od prvega, katero nas je, naravnost rečemo, z gnevom napolnilo. Kajti skoro ob jednem z „vabilom" prejeli smo zasebno elaborate osnovalnega odbora, ti elaborati so se pa nam videli kot pravi strup za sleharno narodno jedinost, katero tako lepo naglasa „vabilo", ti elaborati niso samo nesposobni, „jedinost vstvariti in ohraniti med Slovenci", ampak so najboljše sredstvo, da se pretrgajo zadnje vezi med obstoječima strankama in še več, da se lokalizirani razpor razprostre še v druge kraje naše domovine. Osnovalni odbor v „vabilu" pa osnovalni odbor v teli elaboratih, katoliški shod po smislu .vabila" pa katoliški shod po smislu elaboratov: — kaka grozno-žalostna razlika! Če smo mi to opazili in zvedeli, potem smo si morali reči : mi ne damo naroda slepiti s frazami, mi ne smemo pripuščati tajnega, narodu pogubnega kovarstva, mi moramo povedati, kar vemo! In tako smo zadnjo .soboto obelodanili znane resolucije.
Zakaj smo to tako obširno povedali V Zato, ker piše poneđeljski „Slovenec", da se je začudil, ko je resolucije bral natisnjene v našem liatn. No, začudil se ni le on, ampak začudil se je nenavadno ves razsodni, trezni slovenski svet. Ali če smo se mi začudili zaradi borniranosti nekaterih resolucij, začudil se je „Slovenec", ker smo objavili „nedovršene načrte", neodobrene načrte poročevalcev, katere je osnovalni odbor napravil kot nekak uzo-rec za točnejše obravnavanje in sklepanje pri posvetovanju pripravljalnega odbora, katere je odbor deloma popolnoma preosnoval ter razposlal lokalnim odborom v pretres s prošnjo, da jih presojajo ali preminjajo , po potrebi in krajevnih razmerah spopolnijo." Reči hoče torej „Slovenec" , da smo mi ponatisnili le načrte poročevalcev, da pa resolucije osnovalnega odbora niso takšne , ampak da je drugačne razposlal lokalnim odborom.   Mi si dovoljujemo ugovar-
kot pomladansko cvetko marljivo negoval. .lasno nam osvetljuje Tvoje čisto rodoljubje i Tvoja požrtvovalnost, s katero si kljub svojim pičlim gmotnim razmeram rad podpiral narodna podjetja. Tvoj duh pa je oklepal s svojo ljubavjo tudi vsacega posamnika posebej. Lep dokaz temu je bilo, da si izbral si tak poklic! Kot zdravnik si se odločil delovati mej narodom svojim in olajšati njega telesno bol. Kako rad in prepričevalno si vedno govoril o tem svojem poklicu in kako marljivo si bb pripravljal zanj! A usoda odloČila je drugače. V najlepših letih Tvoje dobe, že biizo zaželenega cilja, utrgala se je nit, ki Te je vezala s tem svetom. Zatorej ne žalujemo ob Tvoji prerani mogili samo prijatelji in znanci, temuč Žalovati sme tudi domovina, ki je v Tebi izgubila nadebudnega sina. Ti pa, dragi Nepozabni, počivaj mirno v zemlji domači, kojo si tako presrčno ljubil, v prijetni zavesti, da Ti oBtane v našib srcih trajen spomin. Najprimerneje torej končam svoje slovo, če Ti zakličem s pesnikom:
Umrl je, — ne, umrl ni, Saj v Brcih miših se živi.
Josip Preveč.
jati, da „Slovenčeve" trditve niao resnične. Objavljenih resolucij mi nismo prejeli od kakega „poro-čevalca", niti iz Ljubljane, ampak doposlale so se nam z dežele, iz kraja, kamor jih je bil osnovalni odbor sam poslal. Da so ponatisnjene resolucije resnično resolucije osnovalnega odbora, izvajamo po pravici tudi iz tega, ker nam je znano, da sta dva pododbora izven Kranjske zavrgla vse tiste resolucije, pioti katerim smo se mi zadnjič na kratko izrazili. Mi tega ne omenjamo kot nekakega zadoščenja našemu stališču, ampak samo zategadelj, ker nas „SlovenČeva" trditev sili k protidokazova-nju, katero nam omogočnje tndi sam „Slovenčev" članek, ako bi bilo treba dokazovati še kaj več. Pa bilo res, da so natisnjene resolucije samo načrti poročevalcev, potem pa ti načrti kažejo jasno, kak duh veje v možeh-poročevalcih, kako strankarsko in politično - sebično se je shod za vse slovensko ljudstvo zasnoval, v kako okornih rokah se nahajajo priprave za slovenski katoliški shod, in kako je bilo treba torej ves narod za časa opozo riti na te, takoimenovane prvotne podloge!
„Slovenec" sam — da se še nekoliko ozremo na njegov  članek — pa I svojo   pisavo  kaže, da se ne ogreva za „nacrte poročevalcev", da jim niti ne pritrjuje.   Potem pa je gotovo, da tudi nam ni zamere, če s svojega stališča ne sodimo rahlo dosedanjih priprav za katoliški shod. Mi bodemo proti vsakemu   političnemu   programu občeslovenskega shoda, kateri ne bode obsegal vseh naših narodnostnih teženj.    V tem  pogledu  smo že izrazili svojo grajo n* ponatisnjenih resolucijah. Ponatisnili smo tudi resolucijo zastran šol,  glede katerih se res zahtevajo Ijud ske šole in učiteljske pripravnice za Slovence s sloveuskim poučnim jezikom, in tu nam ni treba  navajati dotične resolucije po „Slovenci",  ker  pridejani   dodatek ne zahteva nič več in nič manj. Samo s slovenskim učnim jezikom pa se   mi   ne   zadovo'jimo,   kakor   se  sploh narod zadovoljiti   ne   more!    Mi   pa   bodemo   tudi kot stranka  pobijali  tist   program   katoliškega shoda, katerega razodevajo  njegove   politično-strankarske, proti naši stranki naperjene resolucije.    V tem pogledu „Slovenec" ueče še odjenjati. Če smo mi trdili, da resolucija glede tiska na nas napravlja utis lokalne reklame za   „Slovenca"   in  za »Katoliško tiskarno", odgovarja nam na to „Slovenec", naj počakamo konečno urejenih resolucij, in pristavlja, da tako, kakor sedaj resolucija govori o tiskovnih razmerah  v Ljubljani, tako bi potem  pojasnila tiskovne razmere  po  drugih slovenskih pokrajinah. Ta odgovor je prav zares lep in primeren. Resolucija o Ljubljanskih tiskovnih razmerah je že dovolj govorila, kaj ne da V ! S tem, da je izrekla, naj se „Slovenec" proglasi kot centralno skupno glasilo vseh katoliških iSlovencev, kot glasilo, s katerim   naj   bi  ae  drugi  naši   listi porazumevali, s tem je vse povedano,  s tem je tudi „Slovenec" zadovoljen!  To torej ni „lokalna reklama"! V Gospoda nam je zaklicala,   naj   nikar „pikro" ne pišemo.    Kes je, za sedaj nam tega ni treba. Bodo pač drugi,   brez   nas,   preskrbeli, da   „nizko pade, k«kor visoko leti."    Mi to le konstatujemo,  da se vidi,   na   kakšen   način  se  dela   za jedinost vseh Slovencev na katoliškem shodu.
Pustimo vse to in obrnimo se konečno k uvaževanju, katero se izrecno nam in drugim našim listom v „S1." predlaga. To uvaževanje je ob kratkem: Naši nasprotniki se družijo v jedno samo stranko proti našemu bornemu narodiču. Slepota je sedaj, če mi Slovenci nadalje tiramo svoje domače prepire. Osnovalni odbor kat. shoda je trdno prepričan, da meJ8ebojni razgovori razumnih slovenskih veljakov iz raznih naših kronovin mnogo pomorejo, nasprotja mej nami poravnati, in zato pozivlje vse Slovence, naj se združijo na prvem slov. kat. shodu.
Mi na to odgovarjamo: To uvaževanje obsega res lepe besede in tudi mi smo uverjeni o dobroti in nujni potrebi složnega narodnega delovanja. Toda slavni osnovalni odbor naj se pred vsem vpraša, ali on slovenski kat. shod že tudi tako pripravlja, da moramo imeti mi, da mora imeti naša stranka, da moraj o imeti vsi Slovenci zaupanje v njegove priprave, v njegovo resno voljo? Danes tega zaupanja ne moremo imeti, a doki er nam on, slavni osnovalni odbor.tega zaupanja ne obudi, tako dolgo bode njegovo vabilo le glas v puščavi, tako dolgo ostane ogromna večina slovenskega narodnega razumništva v abstinenc i !
Kriza.
Na Dunaj i 1. julija. Danes zjutraj povrnil se je grof Taaffe iz idiličnega Nalžova na politično torišče. Koj dnpnlu-dne posvetoval se je z levičarskim ministrom grofom Kuenburgom, popoludoe pa je bil in i niste rs it i »vet sklican v sejo. Razpravljalo se je seveda o parlamentarni situvaciji; o ukrepih te gotovo znamenite seje pa še ni prišlo nič v javnost. Jutri, dne 2. julija, sklicana sta tudi levičarski in nemško-nacijo-nalni klub v seji, v kateri se bode razpravljalo o položaji. Konstatovati treba, da sta ta dva kluba složna le v jednem jedinem oziru: oba tirjata namreč garancij za to, da vlada ne bode ničesar ukrenila, kar bi utegnilo koristiti Slovanom sploh, Slovencem pa še napose, sicer pa sta si do skrajnosti nasprotna tudi pri tej priliki.
Kriza obstoja in ni je moči utajiti, takisto pa tudi ni moči utajiti, da je prišla nemška levica, prouzročitetjica krize, v položaj, zanjo jako neugoden. To priznavajo tudi levičarska glasila, ki pišejo vse skozi zmerno, in uprav prosjačijo vladne milosti. Proti sistemu grofa Taaftea ne piše nihfce, vsa jeza levice naperjena je zoper pravosodnega ministra grofa Schonborna, ker je poklical v ministerstvo Slovencem pravičnega moža in ker ne mara po Plenerjevem receptu deliti sodnih okrajev na Češkem Iz vsega se vidi, da levičarji niso veseli Bvojega čina, da so ga storili le iz strahu pred volilci in pred javnim mnenjem, da so si svesti nevarnosti tega koraka, da vedo, kako malenkostni bo uzroki in da bi sami sebe uničili, Če bi ravnali dosledno in zaprečili regulacijo valute.
Levi:a pozna svoje stališče. Znano ji je, da tisti volilci, na katere se najbolj zanaša, niso uneti za akcijo, katera ni v korist celokupnemu nemštvu v Avstriji, ampak samo Nemcem  koroškim  in šta-
jerskim. Znano ji je, da njeni volilci — in v Sta-jerji in v Korotanu je le malo njenih volilcev — komaj čakajo, da se izvede regulacija valute, ker bode bankirjem, trgovcem in industrijalcem v veliko hišen, in tudi to ji je dobro znano, da je prav sedanji trenotek za regulacijo faktično nenavadno ugoden, ker je povsod dovolj denarja In mnogo zlata na prodaji. Komaj par tednov je tega, ko je Plener rekel: „kdor pripomore k regulacij valute, pridobil si je za vso državo veliko zaslugo"; je-li možno, da bi sedaj levica iz malenkostnih političnih razlogov odklonila pridobiti si takšno zaslugo, je-li mogoče, da bi glasovala zoper regulacijo, čeprav ve", da je s tem podpisala svojo obsodbo na smrt? Ne! K abstinenciji prisilil jo je antagonizem mej njo in nemško-nacijonalno stranko in pa javno mnenje. Udala se je temu pritisku, ravnala pa previdno, tako previdno, da bo lahko glasovala za regulacijo valute, tudi če ji grof Taafte ne bo naklonil drugega nič, kakor nekaj lepih — obljub. „Deutsche Zeitung", priznano glasilo le/ičarskega kluba, prosi, naj vlada kaj stori, da ne bo levičarjem „pretežko" glasovati za regulacijo. To je dovolj karakteristično! Sicer pa treba pomisliti, da bi bili levičarji lahko dosegli dosti večji etekt, če bi ne bili odšli i* valutnega odseka, ampak tam ostali in glasovali zoper vladno predlogo. Lev carji pa tega niso storili, prav zato, ker želo in upajo, da se bode vlada ž njimi pobotala. Nasprotno očitajo pa nacijonalcem, da jim ni odpor resen, da so v odseku glasovali sicer zoper vladne predloge, da so pa bili v odseku navzočni in s tem omogočili obravnavanje, kar bi bili lahko zaprečili, da bo so odločili za abstinencijo po vzgledu levičarjev.
Komedija tu, komedija tam! S tem besedami je povedano vse. Nemci, levičarji in nacijonalci, so si tako nasprotni, da ne ravnajo složoo in vkupuo niti ob kritičuem trenotku. Kaj in koliko bodo dosegli, ni moči uganiti. Vlada potrebuje v zbornici levičarskih glasov in dobila jih bode, gre le še za ceno. Kuko sod: stvar grof Taafte, tega še ne vemo, upamo pa, da levičarjev ne bode tolažil na naše troške, ker bi potem tudi slovenski poslanci ve-de!i, kaj jim je storiti.
V torek pridejo vladne predloge v poslansko zbornico in do tedaj bode kriza na vsak način rešena, tedaj bodemo vedeli, kako je ukrenil grof Taaffe.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 2 julija.
Valutni odsek. Predvčeranjim zvečer bila je seja valutnega odseku. Nemci bili so sicer odsotni, a odsek je bil navzlic temu sklepčen. Rešil je po daljši stvarni razpravi zakon o valutnem posojilu. Proti temu zakonu glasovali so nemški nacijonalci in pa nemška klerikalca dr. Ebenhoch in Jax. — Včeraj imel je valutni odsek kratko, najbrže tudi zadnjo sejo. Člani nemškolevičarki bili so v seji navzočni. Rešile so se razne resolucije, nasvetovane od posamnih poslancev. K bančni noveli nasvetoval je dr. Kramar dogovorno z dr. Peezom resolucijo, naj skrbi vlada, da bode državni upliv na upravo banke večji, naj prisili banko, da ustanovi filijale in naj bančnega
Eleonora Duše.
111. ■«i i i i i h k i spomini; »piani Ignacij Horštnik) (Konec.)
Pred štirimi meseci pa se je pojavila pri nas na Dunuji umetnica, ki je bila tudi za najostreje pero in oko brez sence, pravi pravcati Peter Schle-milil, — Kleonora Duue!"
Sosed povedal mi je na kratko životopis Eleo-nore Duše in potem je nadaljeval: „Umetuica ni lepa, ne dostaje ji sile glasu, dejal bi skoro: manjka ji vseb svojstuv, katera so uaravui pogoj igranju, in veuder se je popela kar čez uoč na prvo mesto zdai živečih dramatičnih korifej, lu vsa ta Dusina slava utemeljena je v tem, da oua ue igra svojih ulog, temveč da živi v njih v pravem pomenu besede. Videli bodete njeno „Damo s kaine-lijami" in krčevito vam bode utripalo srce v sceni nedosežne smrti umetnice, katera z jedino besedo: „Arniaud!" nadkrili vse gledališke efekte. Verujte mi, prijatelj, ko se zavesa zastre, polašča se vas nehote bojazen, da bode ob dvigajočem se zastoru ležala igralka v istini mrtva v ljubi niče vem naročji — — zagrinjalo se dvigne, zopet dihate prosto, kajti Eleonora Duše stoji živa pred vami, zahvaljuje
se z milutožnim nasmehom za burno odobravanje; stotine rok ploskajo njeno slavo in strmeč ostavlja občinstvo gledališče z nepozabnimi utisi.
Kadar se spominjam umetnice, usiljuje se mi misel, da ona ni — kar pogosto in mnogokrat prevestno delajo naši igralci — proučavala svojih čustev po bolnicah in blaznicah; polašča se me prepričanje, da so razni viharji življenja istinito besneli v njeni duši, kajti značaji, kakeršne stvarja ona, so toli pristni in uaravui, da se ne morejo zvati več igra, temveč življeuje. — . — Poglejte pa naše igralce! Njih sila na odru je krik, njih efekti so prisiljeni, nenaravni, tuji. Poseči ne umejo v resnico, svoju čustva skrivajo za uekukšoim zastorom, izza kateregu odseva glumaštvo, in glumač, kateri napravi na občinstvo utis igralca, ni umetnik. — Na Eleouori Duše ue opazite igralke: tu vidite značaj, kakeršnega je ustvaril pisatelj, z lučjo in senco. Umetnica se ne ozira na občne živce nervoznih dam, pahljajočih po ložah svoja pobarvana lica, isto tako ne na pohotne poglede lahkoživcev, sedečih v parketu. Ona gre svojo pot, ne oblaži ničesar, ne ozlobi ničesar, tira slušatelja z ue-uporno silo od prizora do prizora; vse to samo z jednim sredstvom: z naravno igro!"
To in še mnogo drugega pravil mi je sosed moj o Eleonori Duše.
Na kolodvoru v Pragi stisnil mi je roko, rekoč: „Kdaj se vrnete na Dunaj?"
„Ne vem!" rekel sem.
.Jaz se odpeljem v nedeljo popoludne ob polu dveh!" dejal je in razšla sva se.
Prihodnjo nedeljo odpeljal sem se z omenjenim vlakom, toda sopotnika svojega nisem našel.
Nestrpno čakal sem prvega nastopa Eleonore Duše. S „Fedoro" pričela je svoje gostovanje; videl sem jo, in našel samo jeden izraz za njeno igro: ne dosežu o. — — —
Nekaj dni po odhodu umetnice sedim v parketu „Volkatheater", kar mi položi nekdo lahno roko na ramo, ozrem se in spoznam svojega sopotnika. Prijazno se mi nasmehne, rekoč: „No, prijatelj, kako je bilo z Eleonoro Duše?"
„Vse res," pravim, „samo nečemu oporekam."
.No?"
„Dejali »te, da ni lepa, a meni jako ugaja!"
„Tem bolje zanjo, ako ji tudi te lepe lastnosti ne odrekate! In kaj pravite o naših domačih umetnikih V"
„Uzorna gledališča!"
dobička pripade državi kaj več, nego sedaj. Vrh tega ae pozivlje vlada, oaj uvaži, kako bi bilo upravo državnih blagajnic deloma prenesti na banko ali pa na postno hranilnico.
Vitanje države.
Znamenita obravnava vrsi ae seda) v Sofiji pred vojaškim sodiščem. Vsi nasprotniki Stambulovi, mej temi tudi bivši minister Karavelov, zatoženi so veleizdaje in ustanka, da bi pa stvar prišla pred vojno sodišče, dolži jih za-tožuica, da so bili ali v posrednji ali v neposredni zvezi  z morilci  ministra Belčeva.   Predsednik vojnemu sodišču je mož, ki ljubi kratko in gladko obravnavo in prav tako sodbo.  Obesiti — ustreliti, to sta po njegovi sodbi najboljši kazni. Navzlic temu, da so mej  zagovorniki  najodličoejši odvetniki, ve sleharni človek na Bolgarskem in drugod, da bodo obtoženci večinoma postreljeni, drugi pa taprti. Papeš in francoski škofje. Na  katoliškem  shodu v Grenoblu  izjavil je dolgoletni vodja klerikalnih monarhistov, grof de Mun, da se v zmislu papeževe želje odpove monarhistič-nim težnjam in priznava republiko. Papež je na to pisal škofu Grenoblskemu piBmo, v katerem omenja lojalne  izjave  grofa de Mun in obžaluje,  da se njegovim željam protivijo mnogi, češ, da m gre tu za politiko.   Papež piše: Jaz ne delam politike, če bo pa slučajno zvezani politični in verski intresi, tako je treba, da odloči papež. To ni nov princip, držati se ga je tudi v bodoče. Navzlic tem pogostim opominom ne odnehajo francoski škofje.
Bismarck
govori in govori, zdaj tu, zdaj tam, a vsaka beseda je nov udarec na sedanji nemški sistem. V pogovoru z nekim Monakovskim urednikom kritikoval je Bismark zopet trgovinske pogodbe in podrobno dokazoval, da so za Nemčijo neugodne in da ho bili posredovalci nespretni. Uradni listi odgovarjajo na Bismarckove denuncijacije vedno silneje in m rastne je, Bismarck pa vrača Rilo za ognjilo. Jedva je namreč nemška vlada zagrozila Bismarcku, da bode v javnost spravila razne reči, že je Bismark odgovoril na drug način. List „Westdeutsche Allge-meiue Zeitung", ki služi Bismarcku, pravi, da je ves narod močno vznemirjen, ker se splošno govori, da Bismarck ni podal ostavke, in zato se prosi, naj vlada objavi Bismarckovo ostavko. Faktu m je, da Bismarck ni podal ostavke, ampak cesarju pismeno razložil zakaj ne če podati ostavko. Bismarck je bil s svojega mesta stloma odstranjen. — Da razburjajo takšne novice nemški narod do skrajnosti, je pač umevno.
Dopisi.
Iz Ei|ubijane, 1. julija. [Izv. dop ] (Uči-eljska konferencija.) Včeraj dopoludne je bila v mestni dvorani običajna okrajna učiteljska konferencija slovenskih in s love ns k o-nem šk i h šol Ljubljanskih. Poleg navadnih točk je bilo na dnevnem redu tudi poročilo glavuega učitelja gosp. prof. Orožna „u domozoanstvu v ljudski šoli s posebnim ozirom na razumevanje zemljevidov" in za tem pa poročilo mestnega učitelja g. A. II a-zingerja „o risanji v ljudski šoli". Konferenciji je predsedoval c. kr. okrajni Šolski nadzornik gosp. prof. Leveč, kateri jo je otvoril točno ob napovedani uri 8 preprijazniin pozdravom na vse prisotne. Svojim namestnikom imenuje g. šolskega svetnika Hrovatha. Zapisnikarjema sta bila izbraua g. Janko Likar in gospica Ivanka Praprotnikova. Ko  nam   prebere g. predsednik  vse  naredbe in
,A veuder tudi nekaj plevela vmes!"
Pogledal sem okrog sebe, potem nad se, končno odgovoril: „Sudba ne pristoja meni, ker sem „prosta ustopnica.tt Stari gospod se je zvito nasmejal in odšel na svoj prostor. Od tega večera videla sva se prav mnogokrat in njegova sodba, njegove ocene mi bodo merilo za bodočnost. Možno, da bode kdo vprašal: čemu je pisal te spomine?
Pisal sem jih zato, ker vedno bolje u videvam, da je sveta, resna dolžnost prijateljev slovenskega gledališča, katerim je njega razvoj in bodočnost na srci, skrbeti za igralno osobje, ki se bode izključno posvečevalo temu poklicu. Pisal pa sem jih tudi zato, ker vsak dan jasneje vidim, da so napredki v igralnem osobju zato tako počasni, ker veČina igralcev in igralk prečenja svoje moči. Društveni odbor naj pošlje vsako poletje nekoliko osobja na Dunaj ali v Prago, da se tu uveri na svoje oči, koliko se nam je še učiti in kako smo še malenkostni. Ako Bern pisal te kratke spomine in pojasnil njih namen, upam, da mi ne bodo šteli v zlo teh vrstic, ne prijatelji slovenske Talije, ne Igralno osobje, niti umetnica Eleonora Duše.
Dunaj 26. junija 1892.
ukaze višjih šolskih oblastev, ki so došle v tekočem letu, nam poda potem svoje opazke o nadzorovanih šolah.   Spreten ter premišljen govor, ki je trajal skoraj poldrugo uro, je imel toliko prekorist-nih navkov in navodil, da je moral vsakdo pripo-znati, da je prof. Leveč šolski nadzornik v pravem pomenu besede. Vsak stavek je pričal, kako temeljito pozna g- prof. Leveč ljudsko šolstvo. Mestni učitelji smo res ponosni, da imamo tako izkušenega in vestnega šolnika za svojega nadzornika, ki zna tako lepo voditi po potih do zadovoljnosti v svojem poklicu vse učiteljstvo in do sreče slovensko šolsko mladino  Ljubljansko.   Ob   uspehih   v posameznih predmetih se je izrazil  g. nadzornik prav pohvalno in laskavo   za mestno   učiteljstvo.   Ta   pohvala s tako važnega mesta bode učiteljstvu gotovo v spod-bujo, da tudi v prihodnje tako vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, kakor doslej.   D.il Bog,  da bi to priznanje in pohvala našla tudi v tistih krogih prijazen  odmev, ki  odločujejo o nuših  gmotnih raz merah, tembolj ker smo učitelji v Ljubljani izmed vseh glavnih mest v Avstriji najslabše plačani. Da bi pač opravičena  resolucija g. deželnega poslanca Ivana Hribarja o gmotnih razmerah Ljubljanskega učiteljstva,  ki je bila v zadnjem  zasedanji našega deželnega zbora z veliko  večino vsprejeta, postala skoraj meso in kril   — Poročevalca   gg. Orožen in Kazi nge r sta rešila svoji nalogi prav izvrstno. V knjižnični odsek so bili izvoljeni gg. : Žumer, Kokalj in Belo; v stalni odbor pa gg.: Raktelj, Žumer, Tomšič in Orožen.   Na predlog g. Beleta sklene konferencija, da bodo  prihodnje šolsko leto v dan 22. in 23. junija mestne šole slovesno praznovale 3001etni spomin na bitko: Turki pri Lisku — Ker ni bilo  nobenega predlogu  več, zahvali g. predsednik   gg. poročevalca   za   trud, poslušalce pa za pozornost ter se spominja v  prelepih besedah zaščitnika ljudskega šolstva, našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa L, kojemu z zbranim uči-teljstvom navdušeno zakliče trikratni   „Slavu!" g. podpredsednik zahvali g. nadzornika  na to naj topleje na izvrstnem in nepristranskem vodstvu konferencije. Znamenita je bila letošnja konferencija posebno radi tega, ker je bila prva, na kateri se je govorilo ven in ven  le slovensko,  kar je učiteljstvo slovenskih mestnih šol posebno veselilo.
Iz Borovnice, 30. junija. [Izv. dop | (Slovenščina v javnosti. Domač fotograf.) Z radostjo in pravim zadovoljstvom smo pozdravili sklep Ljubljanskega občinskega sveta, da nuj nosijo ulice in trgi slovenskega našega središča imena naših zaslužnih mož, pa da naj bodo napisi le v slovenščini. To je sicer samo ob sebi umevno in naravno. Naša narodna prijenljivost in popustljivost proti Nemcem v prvi vrsti pa je tolika, da smatramo vsak čin, v katerem pokažemo, da smo gospodje na lastni zemlji, že nekako pridobitvijo in napredkom. In vender bi imelo biti ravno narobe. Saj se še celo v naši vasi šopiri na tabli slovenskega obrtnika dvojezičen napis. Čemu, tega morda dotičnik sam ne ve . . . Zakaj bodimo /miruj mi in le mi apostoli miru in sprave, dcčim nam naši pro-tivniki bij6 po licih, kjer le morejo. Tako imamo n. pr. na naši c. kr. pošti sicer še — srečni smo, kaj ne? — dvojezičen napis na pečatu, poštni voz pa se blesti v sijaju blažene nemščine. Reč je sicer malenkostna, poreko nam, a je lep dokaz ravnopravnosti. Na dan torej s slovenščino in slovenskimi napisi, »osebno pri vas. zasebni podjetniki, potem nam jih tudi v uradih ne bodo mogli odrekati.
Uprav to je povod, da se na tem mestu javno spominamo gosp. Davorina R o vseka, fotografa, ki je bival pri nas uad šest tednov v veliko veselje kontrofe-željnih naših deklet. G. Rovšek — stalni svoj atelier ima v Moravčah — je, kar je nam znano, prvi, ki ima na kartonih za slike izključno le slovenski napis. To je tem hvalevredneje, ker je uprav fotografski obrt v nas bil dosedaj v rokah tujcev. Poslužuje pa se tudi v občevanji, kjer le more, jedino slovenščine, in vender to ni branilo, da ne bi bil i pri Nemcih in Lahih, pri nas biva-jočih, dobro vsprejet. Zaradi tega torej in pa, ker se mladi fotograf res trudi, da zadošča tudi najbolj izbirčnemu ukusu z dovršenimi slikami, priporočamo ga povsod, kamor pride na svojem potovanji križem domovine, kar najtopleje. Volimo domačina, ki se zavede svoje narodne dolžnosti in morda še bolje postreže, kjer nam je izbirati mej domačinom in tujcem. Sicer ga pa bode priporočala najbolj prijazna njega osebnost in izborno delo samo; mi smo storili to le zato, ker želimo, da bi
se pri gosp. Rovšeku, ki je zaveden Slovenec in tega tudi ne skriva, v polni meri pošteval rek: „Svoji k svojim!"
Iz Rrežfe, 27. junija. (Podružnica s v. Cirila in Metoda.) Breški Slovenci imeli smo v 19. t. m. občni letni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda in veselico njej v prid ter se nadejali najobilnejše udeležbe iz domačega in bližnjih okrajev, saj nas je imel zopet jedenkrat združiti najlepši namen. A žal, kakor večkrat, pokazile so se nam zopet najlepše nade. Na dan zborovanja iu veselice zavilo se je nebo na vse strani v temne, goste oblake in lilo je ves dan, kakor navlašč, kakor da nam hoče zaprečiti vsakakeršno združevanje. Vender navzlic vsem oviram vršil se je dnevni red povse lepo in povoljno.
Načelništvo podružnice poročalo je o delovanji podružnice za preteklo leto in videti je bilo iz njega, da se podružničin smoter uspešno in povoljno iloseza in da, če se tudi ni dosegel v oni meri, kakeršno si želi kakov osobito ognjevit rodoljub, je vender resnica, kar je poudarjal podružnični zapisnikar, da je naša podružnica sicer še zelo mlada bučelica, izmej najmlajših jedns, vender da ni najzadnju v marnem nabiranji strdi zu velezna-menit naroden panj in da ne bode po svojih pridobljenih Bkušnjah izpustila v bodočnosti nobene cvetke z domačega polja, da bi jej ne obrala praškov. Ves zbor pritrdil je temu radostno in soglasno zopet volil dosedanje načelništvo, živo želeč, da bi isto uporabilo vse nabrane skušnje v najboljši prid družbi sv. Cirila in Metoda. Nasveti glede bodočega poslovanja podružnice, katere so stavili in živahno zagovarjali pojedini udje, kažejo, da se je družba vsem omilila in da se je gotovo nadejati, da bode podružnica vedno uspešneje delovala, in sicer ne sumo v gmotnem, ampak osobito v duševnem oziru mej priprostim narodom; kar se je do zdaj vršilo po malem, le z razširjenjem družbenih kujižic, a ne z živo besedo. V to pomozi Bog!
Nemil dež, ki je grozil uničiti zborovanje in veselico, ponehal je proti večeru, a oplašil in odvrnil je vender marsikogur in od mnogih navadnih dragih gostov iz Krškega, Blance in Sevnice ni bilo nikogar in tudi iz domačega okraju je skoraj vse izostalo, le par vrlih duhovnikov in nekoliko Zemljanov iz okolice udeležilo se je veselice. Pač, odlična šestorica lUjhenburžanov bo ni ustrašila nevremena, hotela je vrniti Breščauom milo za drago — njih posti prejšnje nedelje — ter prišla in ko se je vračala v pozni uri ponoči domov, videti ji je bilo z radostnega lica, da jej ni žal izleta v Brežice. A bila je tudi zabava krasna in radost sjdošna mej vsemi udeleženci, kajti dični gledališki diletant je Breške Čitaluice prekosili so ta večer sami sebe ter občinstvo uprav razvneli; igrali so napovedani dve igri: „Ženski jok" in „Štempihar mlajši" vsi brez izjeme s tolikim razumom, spretnostjo in točnostjo ter toli naravno in živahno, da se lahko reče, da njih igra ze nadkrili igro diletantov. Burno priznanje iti ploskanje občinstva jim svedoči, da so izvrstno izvršli svojo nalogo. Uspeh predstave bil je izredno lep v duševnem in gmotnem oziru. Temu Be res ni čuditi, kajti naši diletantjo so poleg svoje lepe nadarjenosti uprav vzgledno požrtvovalni, trudo-1 juhi v i in vstrajni, tako da se je nadejati od njih slovenskemu občinstvu v Brežicah jako mičnih zabav, posebno ko bodo nastopili v obširnih veseloigrah. V zabavuem delu večera zahvalil jim je načelnik podružnice v srčni besedah na trudoljubivosti in jim čestital na krasnem uspehu v korist podružnici, a občinstvo je živo pritrdilo tej čestitki. Ob lepem petji Čitalniškega pevskega krdelca in veselih zdravicah in pogovorih končal je dan, ki je tako malo obetal, v krasnem soglasji ter zelo koristno za našo narodno stvar.
Domače stvari.
— (Cirilo-Metodijski dar.) Odbor Tržaške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda sprožil je vrlo lepo misel, da bi za praznik sv. Cirila in Metoda povsod položili zavedni Slovenci male darke v podporo šolam naše družbe s v. Cirila in Metoda. Kakor imajo Cehi svoj sv. Vaclavski dar, tako uvedimo Slovenci Cirilo-Metodijski dar! S tem bodemo najlepše slavili god slovanskih naših blagovestnikov. Prav srčno priporočamo, da bi te dni povsod po Slovenskem spomnili se naše družbe in da bi zanjo nabralo se prav veliko darov!
— (Družba sv. Cirila in Metoda) bo imela evo jo letošnjo skupščino v Post oj ini dne 28. t. m.
— (Prvi slov. katoliški shod.) Zvedeli smo, da ima osnovalni odbor tudi sekcijo »za katoliško-narodno organizacijo", zvedeli smo pa tudi, da je načrt resolucije iz te sekcije prav tako korekture potreben, kakor načrti ostalih sekcij. Resolucije iz omenjene sekcije nimamo, da bi jo objavili. — Včerajšnja „Nova Soča" piše glede na resolucije, obelodanjene v našem listu: .Kes, mnoge spremembe so potrebne pri obelodanjenih resolucijah I Ker pa več očij več vidi, treba je vsekako, da ae gotove resolucije objavijo vsaj 14 duij pred shodom, ker bolje je, da se naši časopisi izjavijo o njih še pred shodom, ne pa da bi jih kritikovali potem. Treba je dalje tudi to, da bo pri sbodu mogel vsakdo govoriti o vseh točkah dnevnega reda, ne pa da bi se beseda kratila. Slišimo namreč govoriti, da se bo dovoljevala beseda le nekaterim že naprej določenim oBebam. Skoro ne moremo verovati tej govorici, a zabeležiti jo moramo, da se reč pojasni še pred h bodo m, kajti beseda mora biti prosta vsakomur, kdor bo hotel govoriti. Seveda je treba že naprej zavarovati se proti vsakoršnim, dandanes preobičajoim iosinuacijam, da govorniki proti jedni ali drugi točki dnevnega reda ali pa proti kaki točki v resolucijah bodo delali opozicijo zaradi svojega brezverskega liberalizma ali pa celo iz sovraštva do katoliške cerkve. Vsakdo poslušaj glas vesti in spoštuj prepričanje drugih! To je najstanovitnejša pot k toliko zaželje-nemu in neizogibno potrebnemu sporazumljenjenju mej nami !"
— (Št. J a k o bs ko-T rno v s k a podružnica sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani ima v nedeljo 3. julija t. I. ob 8. uri zvečer svoj občoi zbor na vrtu pri V i r a n t u, o neugodnem vremenu v tamošnjih gostilniških prostorih. Po zborovanji je prosta zabava s petjem. Peli bodo gospodje pevci pevskega društva .Ljubljana". K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Osebne vesti.) Začasni učitelj na vad-nici ženskega učiteljišča v Gorici g. Odilo Scnaf-fenbauer imenovan je glavnim učiteljem na učiteljišči v Kopru. — Zupanom v Krškem je bil voljen meščan in posestnik g. Karol Ž e n a r. — Za tretjega učitelja na vinorejski šoli na Grmu je imenovan g. Anton Lapajne, učitelj v Ribnici.
— (Dolenjska železnica.) Podrobni načrti stroškov za progo Grosuplje—Novomesto so se pregledali in potrdili te dni, kakor se poroča z Dunaja. Dela se utegnejo torej razpisati in pričeti v kratkem tudi na tej progi. Ako ne bode nepričakovanih zadržkov, bode se to zgodilo še v mesecu avgustu. Na progi mej Ljubljano in Kočevjem se povsod i dela prav marljivo.
— (Društvo ,Dijaška in ljudska ku hinja") v Ljubljani izdalo je ravuokar svoje letno poročilo za XV. društveno leto 1891. v slovenskem in nemškem jeziku. Ker smo vse važneje podrobnosti že priobčili ob priliki občnega zbora, ni nam treba posneti ničesar več.
— (Slovanska ornamentika.) V izložbi prodajalnice g. A. Obreze,  Ljubljanskega tapecirana v Šelenburgovih ulicah, je te dni razstavljeno razno manjše hišno orodje, ki je na jako zanimiv način izvršeno iu okrašeno.  Vsi objekti bo namreč oruamentirani z žgalno tehniko, a motivi okraskov bo vzeti iz starih .slovanskih vezenin.   Žgalna teh nika (Brundtechnik) je danes že jako razširjen okra-ševalni način za lesne izdelke.  Posebno v nemških deželah bo pečajo ž ujo razne firme, šolski zavodi in tudi amaterji. Za predmet so jim večinoma or namenti nemške renesance iu gotike, ki jih je moči prav prikladno uporabiti  za  raztio pohištvo. Slo vauBke ornamente  pa so dosedaj komaj jemali v pošte v.  Zadnja leta so pač nekatere češke glažute jele svoje izdelke krasiti z motivi,  vzetimi  iz slo vanskih vezenin, a za lesni obrt nam ni noben slu čaj znan, v katerem bi se ti zanimivi in lični ornamenti bili priredili za rabo v hišnem orodji. Tem bolj nas torej veseli  poskus, katerega  nam pred oČuje  imenovana izložba.  Razstavljeni  objekti so kompozicija in delo tukajšnjega c. kr. strokovnega učitelja Celestina Misa, ki se že delj časa bavi s tem predmetom.   Gospod C. Mis je zbiral razne motive na starih vezeninah, potem jih je po potrebi prenarejal, stilizoval  in za žgalno tehniko uredil. Glede barv se je večinoma držal vezenin. Učinek je jako ljubk in ni dvoma, da se bodo novi okraski
omilili razumnemu občinstvu. — Kakor se nam poroča, se na Ljubljanski c. kr. Btrokovni šoli, kateri je g. Mis učitelj, Žgalna tehnika pridno kultivira. To moderno dekoracijsko sredstvo je kaj pripravno za olepšauje našega doma. Z malimi troški moremo razne objekte, umetniško in jako trpežno okrasiti. Zato naj nihče ne zamudi, ogledati si izložena izvrstna dela g. C. Misa.
— (Štiridesetletnico) svojega službovanja praznoval je danes c. kr. višji nadzornik avst. tabačne režije in prvi načelnik c. kr. glavne tabačne tovarne v Ljubljani, g. Karol P a y e r. V nakičeni pisarni slavljenca zbrali so se vsi uradniki tabačne tovarne ter mu čestitali in izročili sliko. Potem so se oglasile deputacije delovodij, paznikov, delavk in delavcev, prve deloma v narodnih nošah. Slavljenec bil je že pred 20 leti pri ustanovitvi tovarne nastavljen kot načelnik, 1. 1889. pa je bil zopet pozvan na čelo zavodu, ki spada mej največje v Avstriji in se je pod njegovim vodstvom izdatno povekšal. Priljubljen je zaradi svojega taktnega in objektivnega postopanja v vseh krogih, ki so mu podrejeni.
— (Redka sla vn ost.) Včeraj praznoval je v Ljubljani Martin Zdolšek, sprevodnik pri južni železnici, štiridesetletnico svojega službovanja. K tej nenavadni slovesnosti zbrali so se, na Čelu jim gosp. inšpektor Habit, uradniki in velika množica sprevodnikov južne železnice ob polu sedmi uri na Rožniku k slovesni sv. maši, pri kateri so peli in asistovali sami sprevodniki. Po slavnostni maši šli so k skupnemu zajutrku. Mej zajutrkom bile so razne napitnice. Prvi napil je jubilantu in njegovi družini gospod inšpektor Habit. Povdarjal je osobito težavni in trudapolni stan železniški ter da je malo kateremu osoda tako naklonjena, da učaka pri takem poslu štiridesetletnico. Pri tej priliki podarili so jubilantu kolegi krasen dar v spomin, za katero odlikovanje bo je s solznimi očmi zahvalil. Na to je pričujoči slikar celo skupino pričujočih slikal. Proti koncu slavnosti poprijel je besedo gospod oficijal Svetek ter napil v slovenskem jeziku jubilantu in njegovim kolegom. Povdarjal je v svojem govoru, d« gre pač v prvi vrsti zasluga slavnemu ravnateljstvu južne železnice, katera z lepim ravnanjem omogoči, da je pri takem težavnem poslu toliko let službujoči še vedno Čil in čvrst. — Znamenita je ta slavnost zaradi tega, ker je Zdolšek prvi sprevodnik južne železnice, ki je v Ljubljani štiridesetletnico praznoval.
— (Zakaj ni v Ljubljani lastavic?) Tuj prirodoslovec, ki biva nekoliko dni v našem mestu, piše nam: „Vsak ornitolog in prijatelj ptic mora se čuditi, zakaj je v Ljubljani tako malo lastavic? Uzrok temu je, da je tu vse polno grabežljivih postolk (Tnurmtalke), ki so za lastavice, ptice pevke, mlade goloba itd. jako nevarne, ker pokončujejo vse koristne ptice, katere le morejo vlo-viti. Na voglu Knarllovih in Bethovenovih ulic, v Waldherrovi hiši, imajo te grabežljivke v odvodnem žlebu na strehi proti Rudolfinumu gnezdo z nekoliko mladiči, ki že posedajo po strehi, ko stari love ptice v okolici pod Tivolijem za svoje mlade. Tudi v Fužinah in na Studenci je polno teh škodljivih grabljivk. Dobro bi bilo, da bi mestni lovci pobijali te ptice in da bi se uničila gnezda, kjer je mogoče Kadar ne bode v Ljubljani več toliko postolk, bode zopet več lastavic." — Pristavljamo tem vrsticam, da se je že mnogo govunlo in pisalo o teh nadležnih pticah, a storilo se dozdaj še ni dovolj, da bi se pokončale ali vsaj nekoliko iztrebile.
— (Šišenske čitalnice) odbor vabi častite društvenike in sploh častilce slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda na kres v ponedeljek ob 9. uri na Drenikovem. Na čast blagovestnikoma streljalo se bo z društvenimi topiči in mešani zbor bo prepeval. •
— (Občinske volitve.) V Mekinah v Kamniškem okraji bil je voljen županom posestnik g. Valentin Pogačnik, občinskima svetnikoma pa posestnika g. Jan. Zlatnar iz Godiča in Jož. Hočevar iz Mekin. — V K a p l i v a h i v Kamniškem okraji bil je voljen županom trgovec g. Andrej Mejač ml., občinskima svetovalcema pa posestnika g. Jau. Drešar in g. Jan. Lukanec.
— (Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega) ima peto glavno zborovanje v Rovtab dne 7. julija ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji. Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanji in o 4, zborovanji „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" dne 4, in
5. junija t. 1. v Kranji. 2. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pregle lovalcev računov. 3. Volitev 5 udov v druStveno vodstvo. 4. Določitev letnega doneska za prave in podporne  ude. 5. Volitev delegatov.
6. O potrebi učiteljskih društev govori g. V. R.
7. Nasveti in želje. Po zborovanji skupen obed. — Gosti dobro došli! — Oglasila zaradi vožnje in obeda naj se pošiljajo g. V. Ribnikarju, nadučitelji v Dolenjem Logatci. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
— (Posojilnica v Logatci.) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, imela je v prvem poluletji 1892. leta vplačil 34 302 gld. 68 kr., is. plačil 29 022 gld. 41 kr., torej skupnega prometa 63 32o gld. 9 kr. Stanje hranilnih ulog kaže 83 tisoč 342 gld. 24 kr., posojil pa 94.478 gld. 15 kr.
— (BIa sen zločinec.) Pri Podgračnikovem posestvu kraj Rudna v Velikovškem okraji na Koroškem sedel je 26. junija kakih 50 korakov od ceste siromašen sodar iz Lišne in otepaval hleb kruha, ko ga nepoznan blazen človek zavratno napade, mu iztrga nož iz rok in ž njim siromaka so-darja v pravem pomenu razmesari. Prizadel mu je v obrazu, na vratu in na prsih brez števila ran, izkopal sodarju oči z nožem in ga potem popolnoma slekel. Neki dečko videl je groznil prizor in tekel v bližnjo gostilno „Pri Bežanu", kjer so bili zbrani ogojegasci, klicat na pomoč. Ognjegasci hiteli so takoj na lice mesta. Sodar Ml je že mrtev; blaznik pa je klečal poleg njega, molil in se pripravljal pokopat mrtveca na polji. Ognjegasci prijeli in zvezali so blaznika ter ga izročili orožnikom v Grebinju.
— (Nesreča na vojni ladij i.) Dne 27. m. m. padel je s krova oklopne fregate „Cesa-ričiuja Štefanija" v Reki mornar K. Korošec v morje in se je potopil tako naglo, da ga niso mogli rešiti. Ker so našli na železnem sidrokazu njegovo čepico in krvav sled, je bržkoue zadel z glavo ob železno površje sidrokaza in se ranil ter potem v nezavesti utopil.
— (Konja sta se splašila) v Trstu nekemu vozniku tramvaja, ko ju je hotel napojiti na trgu, kjer se prodaja seno. Bežala sta v naj-hitrejem teku do trga sv. Frančiška, zadela ob tamošnji vodnjak in se ustavila. Jedeu konj razbil Bi je glavo ob vodnjaku tako hudo, da je kmalu potem pugiuul in ga je moral odvesti konjederec.
— (Tamburaški zbor hrvat, aka d. društva „Zvonimir") na Dunaji namerja napraviti koncem tega meseca koncertno potovanje v Dalmacijo, Reko, Opatijo itd. Ker zbor goji poleg narodne tudi klasično glasbo, utegnejo ti koncerti biti prav zanimivi. Društvo bode s svojimi produkcijami gotovo pridobilo mnogo prijateljev temu našemu narodnemu jugoslovanskemu glasbilu. Želeti bi bilo, da pa mej potom prirede hrvatski akademiki koncerte tudi po slovenskih mestih.
Književnost.
— Venec slovenskih pesni j. Za citre sestavil Jos. Mešiček, založila L. Schvventner-jevtt knjigarna v Brežicah. V prav lični vnanji obliki zagledala je svet ta muzikalna izdaja, ki bode v prvi vrsti ustregla prijateljem citer. Spletene so v lep, dobro in polno harmonizovan venec nastopne pesni: .Slovenec sem", „Od straže hrovaške", „Pridi Gorenj'c", „Bodi zdrava domovina", „Preljubo veselje", ,Bom šel na planince", „Zvonikar-jeva", „Pobratimija". Cena zvezku, obsegajočemu 8 strani v kvartu, je 70 kr. Nekoliko spreten igralec priredi si venec tudi lahko sam za glasovir, tako da vstreza ta izdaja dvojnemu namenu. Naj bi prav pridno segali po njej prijatelji domuče glaBbe.
— Album hrvatskih pjesama — zove se zbirka najbolj priljubljenih hrvatskih narodnih in drugih pesni, ki jih je priredil za glasovir Aot. S t b h r. Zbirka, katero sta izdala Kugli & Deutsch v Zagrebu, obsega 65 peBmi, deloma starih narodnih, deloma pa kompozicij Kuhača, Stohra, Zajca, Eisenhuta, Grbica, Ipavca, Fallerja in drugih skladateljev. Ta zbirka bode gotovo dobro došla vsem prijateljem naše domače jugoslovanske glasbe.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celovec 1. julija. Deželni poslanec za kmetske občine Celovške okolice, Peter L a x, odpovedal se je mandatu.
m0f Dalje v prlogi. ~W
Priloga »Slovenskemu Naroda" Bt 148, dnč 2. jalija 1892.
Dunaj 2. julija. Pri prihodu v zbornico čestitali danes mnogi poslanci grofu Taaffeu, ker je zopet okreval. Mej sejo izjavil Taaffe, da je bil vladni zastopnik sekcijski šef Plap-part avtoritativno pooblaščen izjaviti v obrtnem odsekn, da je predlog posl. ;Zallingerja takšen, da ga ni moči predložitijj v Najvišje odobrenje. Ministerski predsednikj protestoval tudi odločno zoper iz vestne besede, t govorjene v zadnji seji in izjavil, da so si ministri po-vse svesti ustavne svoje odgovornosti, da so pa izključno le služabniki Njega Velečanstva cesarja. Živo odobravanje.
Praga 2. julija. Danes se je začela kazenska obravnava zaradi požara v Pfibram-ekem srebrokopu proti štirim obtožencem, toženim prestopka proti varnosti življenja in krivega pričanja. j^Glasom obtožnice vrgel je rudar K*iž gorečo dušo iz svoje svetilke in tako prouzročil požar.
Razne vesti.
* (aMenaa academica.") Početkom bodočega šolskega leta bode se uvedla na Dunajskem vseučilišči akademična jedilnica „inenBa academica". Upravo nadzorovala bodo akademična oblastva. Za 10 gld. na mesec bodo dobivali dijaki tečno kosilo (jubo, meso s sočivjem tu krub) in zvečer meseno jed in kruh. Ubogi dijaki bodo gotovo hvaležni Dunajskim akademičniin oblaetvom, katerim bo je po daljem prizadevsnji posrečilo oživotvoriti ta pre-koristni zavod.
* (Ruska mornarica.) V ladjedelnicah baltiškega arzenala v Peterburgu bodo v kratkem zgotovili največjo ladjo ruske mornarice, oklopno križarko „liurik\ Nova ladija je 426 čevljev dolga, 67 široka in 26 globoka in bode imela 10.960 ton. Stroj je za 13.933 konjskih sil. Vozila bode 18 morskih milj v jedni uri.
* (Havachol) bode, kakor se poroča iz Pariza, v kratkem usmrčen. Na noben način ni hotel vložiti prošnje na kasacijski dvor, akopram so ga anarhisti pismeno pozvali, naj to stori. Anarhisti groze v brezimnih pismih, da se bodo grozno maščevali, ako bode Itavaehol res usmrčen. Te grožnje pa seveda ne bodo imele nobenega uspeha in bo bode izvršila smrtna kazen.
* (Lojalni brzojavni uradniki.) Ko je bil pretekli teden nastal splošni strajk španskih brzojavnih uradnikov in je prestalo vse brzojavno občevanje v Španiji bila je samo jedna proga odprta. To je bila proga iz Madrida v kraljevsko poletno rezidenco v Aranjuez. Strajkujoči brzojavni uradniki bili so namreč toliko lojalni in galantni, da so sklenili, opravljati službo za kra-ljico-regentiujo na omenjeni progi.
Z.1.|trhlMinsK' V O N
prinaša v 7. zvezku nastopno vsebino: 1- Dolenjec: Nemi pevec. — 2. Josip State: Lisjskova hči. Povest. (Dalje). — 3. M. Gilenšek: S Ptuja na Rogaško goro. (Dalje). — 4. Sloven: Vodomet. — 5. A. Funte k : Senanus. (Konec). — 6. A. Dolenec: Okolo svetil. (Dalje). — 7. Harambaša: Janez Ziegler. — 8. X.: Glasbena doba 16. stoletja in Jakob Gallus. — 9. Književna poročila: III Dr. K. Strekelj: Dr. V. Oblak. „Das iilteste datirte slo-venische Sprachdenkmal". (Dalje). V. Dr. K. Strekelj: Bibliograriische UeberBicht tiber die slavische Philologie. — 10. Listek: Osnovni nauki ie rizike in kemije za ljudske in meščanske šole. — Priro-dopis za ljudske in meščanske šole. — Pesmi. — XVII. redni veliki občni zbor  „Matice Slovenske-"
— Občni zbor  nDramatičnega društva". (Konec).
— Občni zbor muzejskega društva. — .Glasbena Matica". — .Narodni Dom". — Osebne novice — Zanimljiv prevod slovenske balade. — Književno diuštvo sv. Jeronima vf Zagrebu. — Hrvaški pedagoško - kjiževni zbor. — O Vrazovej kritici. — Češko narodno gledališče. — Novi grobovi. — Listnica.
„LJUBLJANSKI ZVON« stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
1. JnUja.
Pri Blatil«!* Pl. Pechuian, dr. Kottsdorf, Scbafra-nek, Opečni k, Heinrich z Duuaja. — Kavčič iz idrij«*. — Steuer iz Prage. — Schnedic n Gradoa. — Blaž iz Budimpešte. — Scbarfliog is Berolina.
Pri Ninnu: Tacheppon, Ifllman, Fi iedmau z Dunaja. — Schachermayer, Lunardo, Wilfan iz Pudja. — Badiiio it Kamnika. — Muli i la Tržiču. - - Punpratz iz Zagreba. — HM iz Ljubljane. — Bratina iz Trata. — Topfer iz Budimpešto,
„ Prl. J■*■•"• k«Iodworai • Neobauei ■ z Dunaja. — Novotnv is Gorice.
Kot preakuieno, boleali 1110*11Joče «louiaee z«ii'«»\ llo zoper protin in rovma priporočamo K w i z d e protinovo tekočino iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Duuaji. i V. 3
■J utrl I so v B,ju Itljaiil :
24. junija: Franc 1'irnat, učenec, 12 let, Poljanska cesta št. 36, legar.
27. junija: Anton Gvaiz, tesarski mojster, 60 let, Križevniftke ulice si. 2, sprideuje jeter. — Matija Jaklič, korporal, 23 let, se je v vojainici vstrelil. — Kudolf Ša-rabon, poslovodje sin, 2 leti, 5 mesecev, sv. Petra cesta it. 53, božjaat.
28. junija: Marija Premerle, mizarjeva hči, 3 dni, Gradišče it. 4, oslabljenje.
2(5. junija: Franca Prešel, hči prodajulca moke, 4 mesece, Koujuano ulico St. 6, katar v črevih. — Jožef Ko-aec, delavec, 40 let, Kravja dolina St. 11, se je zadušil vsled epileptičnib napadov.
V dežel ni bolnici:
27. junija: Marija Casagranda, dekla, 22 let, jetika. — Marija Vidic, gostija, 75 let, katar v črevih.
28. junija:  Andrej Doliuar,  kajžar, 40 let, pvuenie. Iz vojaške boluice naznanjen:
29. junija: Franc Juvan, inlauterist, 22 let, utonil jo pri kopanji v Ljubljanici.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1. julija |	7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer	739 4 um. 738 7 mm. 740-3 mm.	17-0°C 211°C 15-4« C	si. svz. si. vzh. si. vzh.	obl. d. jas. jasno	0 00 mm
Srednja temperaturu 17*8°, ta 1-2" pod normaloin.
ID-uLn-aJsiteciv borza
(Ido 2. julija t. I.
včeraj gld. 95-40
, 112 75
„ 100*90
i 998 —
„ 817-60
. 119-55
- gld
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zilat a renta.....
5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije   .   • .
London ......
Srebro.......„ —'—
Napol......... 950
C. kr. cekini.....„ 5-67
Nemške marke    ....     , 58-60
4", , državne srečke iz 1. 1854  . 250 gld.
Državne srečke iz I. 1864    .   . 100   „ 182
Ogerska zlata renta 4°/o.......110
Ogerska papirna renta 5°/0......100
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .   . 100 gld. 122
Zemlj. obč. avstr. 4l/,0/o zbOi zast. listi .   . 117
Kreditne srečke...... 100 gld. 189
Bndolfove srečke...... 10   „ 'i3
Akcije anglo-avstr. banke .   .   . 120   a 154
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....237
danes . 9540
95 20 112 75 100-80 998-— 316-50 119-60
9-50'/, 5-68 58-62«/,
gld.
ki.
45 40
25
50
75
• II
al«,
lil
B
2 s
najčistije lufne
KISELINE
najboljše zdravilne iu onz-cžiijo**' pijač«*, ki se je vodno dobro obnesla pri želodčnih in < -revnih boleznih, pri boleznih bulic in tno-luii-ja iu jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno po«lpiralu«» Mredalv«* pri Kar-lovovarških z4lravlj)eu|lli in zdravljenji po VII. rabi teh toplic. ' (2—8)
Vsem sorodnikom, znanrem in prijateljem naznanja tužno vest, da je Bogu Vsevišnjemu dopadlo našega oćeta
Ivana Vavken
po kratki  mnčni bolezni danes zjutraj ob 6. uri previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 80. letu dobe njegove k sebi v boljšo življenje poklicati. Pogreb predragega bo dne 3. t. m. zjutraj.
Cerklje, t. julija 1892. (772)
Žalujoča rodbina Vavken.
Javna zahvala.
Za mnogobrojno prijateljsko sožalje, skazano ml ob prehndki izgubi, podvizam so javno izražati svojo hvaležnost.
V prvi vrsti zahvaljujem se gp. pevcem za njih ganljivo petje, nadalje gg. uradnikom, g. županu, gg staraSinam, ter vsem prijateljem in znancem, ki so se od blizo in daleč potrudili izkazati poslednjo čast mojemu pokojnemu soprogu, ter si prizadevni i mi bolest olajšati.
Čeravno se tako globoka bolest ne da odstraniti, so me vender prešinili toliki dokazi prijaznega siičustva, za katera bodem hranila hvaležen Bpomin.
V Logatci, 1. julija 1892. (773)
Amalija Marinko.
1000 s
Humskih  murk. okoli 170 vrst, «SO p I'.,
oo rasnih pr«'k«»ui«»rMkiii vs..v> m., i-jo
I»o1|hIIi evropnikili 2..">o ti. pri <«. Koeli-mejer, Norluiberk. Nakup. Zamoua. 744)
Pohištvo za trgovino
s špecerijskim blagom
(.prodajalna miza, nova priprava za petrolje itd.) so takoj po ceni proda. Več izvedeti je v Vr. Miillerja pisarni v Iduhljaui. (759)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
je izšla knjiga:
Hom.an.   (Vški spisal Vaealnv lt«*iM**-Tfcl»isMky
Preložil 1% mm <»ornlk. Mala N", 523 strani j. Cena 70 kr. po posti NO kr.
Trgovci ne mudite.
In in tro naroolts
Cenik, kter zastonj vam da
1 nvarna A. Nussbauma.
Nsitiovitt v Ajdovšno
Nagli> so poslal vam ho! Za polžke in ječmenke. Kolca iu nitke tenke, Izdelke testenine, (»kusne [irav in fine, liumeno |>a t ml bele In drobne iu debele, Mak rone napolitanske, Izdelke italjanske Slovenec raj kupuje Ki domaje izdeluje!
Tudi Jajca
Se jajiini al' ]>a čistim Studencem vedno bistrim Ki tu v tovarni zvira, In pa nikdar ue hira. Testo se zamesnje Brez rok, in ga zdolnje. Oprav jo to vso moji Vsi nevma/.ljivi s.troji. Le ta moj nov napredek Ponaša čist izdelek. Pregledovati to gospom Pustim — drugim pre-
povem. Ko bi le vsak to vedel Vsak moj izdelk rad jedel Ker snažno jed ljubi vsak I m uh.i moder alj bedak '
kupujem! (753—1)
Vozni red c. kr. državne železnice.
Veljaven od 1. juniju l*i»2.
St. 1714 zjutraj
Št. 1710 Št. 1713 St. 1718 i)|uiluilnn       popol. po tio«H
0-38 ttll 0 45
6- 55
7- oi;
7-19 7-33 7-39
7- 53 7 59
8- 11 8-21 832 8-42 8-52 910 931 944
1000
11 55 11*8 12-02 12*11
12 22 12-35 12 49 1255
109 1 15 1 27 1-37 1-48
1- 58 207 225 240
2- 59
3- 14
4 21 4-21 4*29
4- 89 4*60
5 o:i
5- 1H 5-24 5 38 5 44
5 66
6 tJ8 0-19 629 ti-.'J9 8-67
7 18 731 7-46
1205 12-08 12-09 1219 12-.-J1 12-44 12 58 1 04 118 1-24 1-37 147
1- 58 208 219
2- 37 301 315
3- 31
Post njo
Is
v \ iz \
i
Ljubljana, juž. žel. Ljubljana, drž. tel.
v
f iz l v
Vižmarje.....
Medvode .....
Loka......
Kranj......
Sv. .JoSt (m. p.) . . 1'odnart-Kropa. . O točo (m. p.) . . . Kadovljica (m. p.) Lesco-feled .... borovnica (m. p.) . . Javornik .....
Jesenice .....
Dovje......
Kranjska (Sora . . liateče-liela Peč . • Trbiž........iz
št 31D8 /j utr.ij
St. 3156 l>i>l »I.
7-30
7- 47 8'07 818
8- 30 8-36 8-51
2-10 2 27
2- 47 258 810
3- 1G 8-81
tit. 3157 /vi', i r
7-00 717 7-37 7-55 814 820 835
Postaje
iz Ljubljana, drž. k* j i. .    .   . v
u    Črnuče (m. p.)..... L
M    Trzin........ JL
j    Domžale....... 1
▼Jarse-MengiA..... ■
Homec (m. p.)..... H
v    Kamnik....... iz
Št. 1717	Št. 1711	Št. 1715	Št. 171.1
zjutraj	ilopol.	popol.	avučor
•V55	U '84	4-55	9-27
5-52	11 31	4*52	9-24
5-48	11-J9	448	9-20
5-39	11 21	440	9-12
5-27	111»	4-28	9-01
5 11	10-57	4-15	8-48
500	10-43	4-01	8.-54
4 53	10-37	8*66	8-27
4-40	10-24	3-42	814
4-33	10-18	3 35	8-07
4-21	100«	3-23	755
4 15	1000	3-17	7-49
4-00	94«	302	731
8*60	9-37	2-52	7-21
3-44	9 30	2-4«	7-15
3-24	911	2-2«	6-5«
8 02	8-49	203	«•32
247	8-8«	1-50	6-5«
2-30	8 21	1-32	«02
Ht. J16J	Št. 3164	Št. 316«	Št. 3168
Bjutraj	popul.	ivočor	f.vmcr
15-35 (J-1U 5-59 5-50 5-2H 5-1« 5-00
1-20 104 12 44 12-37 12-1H 120« 11-60
«•20 «04 544 5-37 5-1K 5-0« 4-50
10-05 g.
9-49 tri
9-29 v 1 9-22 g o
*12 Is
I 9-0« F S. , 8-50 & &
Diurnist
z dnino 1 gld. f>0 kr. se. vsprtnine v n«ko piaurnu v <;r]i«l<-i takoj. Znati mora nnnski in slovenski j o/, i k v DCJsedi pisavi  popolnoma  in  iuicti  mora izpisano,
lahko čitljivo pisavo.   NartHljnl  pogoji ho:   Biti mora nmon in nagel delavec:, iieomadežuvane preteklosti, neza dolžen, vojaSfine prost, neoženjen iu popolnoma zdrav. V sliu'aji posebne porabnoatl in iibornega zadržanja ima dotu-m k upanje, da se nastavi stalno b pravico do pokojnine.
Prošnje v nemškem In slovenskem jeziku s prepleti spričeval poslati je pod 201.191 v <*ra«lee, poate roMtante. (757—2)
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(7—26) pri
IlizOKflllNltO - »lIHTiNki
rol»ro«lnl družbi.
I Kolowratring 0 IV Weyringergass6 7"
DUNAJ.
Prospekti in pojasnila točno in znatonj. Najkrajše, najceneje ln najhitreje potovanje.
M. NETJMANN
v Ljubljani, Slonove ulice
prodaja zaradi neprertovane Mesone
plašče iz liistra in svile, suknene in čipkaste cabs
S5- po izdatno 35
znižanih cenah
(692)
Trgovski pomočnik
izurjen prodajalec in
učenec
(749-2)
iz dobri; h<še in z dobrimi spričevali, ne vapre|iueta takoj v tvrdko
lvfl.li  t Kiadovei-iiil«
trgovina /. mewanlm blagom« ielesoin In deiel-oltnl i.rl.l, lkf v Ainarljl pri JelAalt (Spoti. Štirsklu).
ee♦<!■♦♦♦♦♦♦♦« « » ■•«■«■
X Na najnovejši in najboljši način
J antotli4< (228—.'14
{a»Ve t h zobovja
1  ostavlja brez vaških bolečin ter opravlja plomiio-
4   VHiija   in   vađ   tultiic   0|»«rM«i|t>   — odstranuje cobue bolečine z usmrN-ujem živca
! zobozdravnik A. Paichel,
J   pole« čevljarskega uio.-iii: v Kobler-jovi hiši, I. uadHtr.
I za nesrečne žrtve Bamooskrumbe (onanije) in tajnih razpašnoBtij je izborni delo
SDra Retau-a ebeohrana. 11.
Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj jo vsakdo; ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični nje* govi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotovo smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin R. F- Blerey v Lip-s k e m (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—28)
Najboljše vrste piva
-\r sod_I±i. in. steklenicah
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
Zaloga piva    19 19
)     prvo Graške del 11 i šive pivovarne
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. iPV~ Na plamene poizvedbe odgovarja ae nemudoma in frankovano.
Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zamaškom dobiva se vsak dan sveže, '/i litra 11 kr., 1 liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah fit. 24.
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK;
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNI K AR
Vsebina:  Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa  nit — Ma&čevanje  usode. — Razni   spisi: Iz  državnega  zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
mm
mKSEI
KAROL IG. HUBER
Sporpsse 1 v Gradci Sporpsse
prodaja vsake vrste
in (U99—4)
vsakovrstno drugo orodje
v izborni kakovosti in po originalnih tovarniških cenah.
Jlustrovani ceniki se pošiljajo, kdor to zafiteva, zastonj in frankovano.
■n^r.i'HEflaHi
Sj£ Dalmatinska vina.
Bratje Didolić
v Solcali, otok Urno v Dalmaciji.
Ta tvrdka trži z »ajloljšimi vini lastnega pridelka. Vina ima vsake vrsto, kakor običajno stolno rumeno, rudece, crno, pa tudi najfinejše rumeno ali pa črno desertno ali likerno. Došle naročitve izvršuje točno, na zahteva-nje posije pnkugnje vin ter cenik. — Ta tvrdka odlikovana je bila že večkrat z odlikami prvo vrste. - Korespooduje hrvatsko, italijansko iu remško. (726—4)
cvetočo« videti Je sedaj prvič v lajllbljania Usojam se vabiti vse prijatelje vrtnarstva in cvetlic, posebno pa vse strokovnjake naj si ogledajo to krasno dišečo, redko cvetočo rastlino.
Z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ KORSIM
umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani
Tržaška cesta št. 14. <67-a«;)
Otvoritev kamnoseške obrti
v Ljubljani, sv. Petra nasip 33, poleg mesarskega mosta.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu usojam si podpisani javljati,  da Bem pO dolgotrajnem  praktičnem delovanji kot kamnoseški delovodja otvorll dne 15. t. m. svojo
kamnoseško delavnico
v Ljubljani, sv. Petra nasip, poleg mesarskega mosta,
na prostoru, kjer je deloval ranjki uioj očo okolu 40 let, v kateri bodom izdeloval vsa v mojo stroko vštevajoča kc dola.
Prav posebej pa bodem posvetil svoje znanje umetnemu (592—6)
W*W cerkvenemu delu ~W
v vsakej obliki po poljubnih načrtih in obrisih. — Imel bodem v zalogi tudi najraznovrstnejse nagrobne spomenike iz finega in bolj navadnega kamna izvršene. Stavblnska dela izvrševal bodem solidno, natančno iz dobrega blaga.
Cena bode nizka, primerna povsem poštenemu, trpežnemu delu.
V nadeji, da se mi bode odzvala prečastita duhovščina in slav. občinstvo s prav obilnimi naročili, beležim voleBpofitovanjem
IGNACIJ ČA9ECRNIH,
Sv. Petra nasip fit. 33, poleg mesarskega moBta v Izubijani.
Priloga ^Slovenskemu Naroda" St. 148, dnć 2. jalija 1892.
Ahčin Albin C
Gledališke ulice St 8, trgovina z železi em. taloga dinamita, kuhinjske oprave, kmetijskega in rokudeljskega orodja, štedilnih ognjišč, peči, nagrobnih križe v itd. priporoča po najnižjih cen«h.
(628-6)
Baucon Andr.
stolar, Dunajska cesta St. 7 (Frčhlichova hiša), II. dvorišče, priporoča ae častitemu občinstvu tu iu na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah ; prevzema v popr»vo vsa v njegov obrt spadajoča dela.
____ ItilG-Gi
Bi Ima F. & Kasen
Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokuvic, tako ud usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Kl-rtirgične obveze (le lasten izdelek), jamoeno najboljše vrste, z razuimi kiriirgićuimi
Eripravami.    Velika izbera mvat,   l lačni ko v, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah. __(669-7)
Binder Karol
stavbeno iu pohiSuo mizarstvo s parom. Parne ulice, priporoča se čast. p. u. občinstvu ingg- stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt spada-jočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte iu troškovne preudarke pošilja brezplačno. (57v>7)
Blumauer L.,
jermenar in sedlar, Šeleu-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sud lov iu jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(571-7)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov iu firnežev, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe iu hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4, v hiši g. G. Vi I barja. Velika zaloga no-rimberških copičev, pnznauo najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajoči!) predmetov. Nitke cene, točna iu dohra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na uajine, v deželnem muzeji v ourtuem oddelku razstav Jene izdelke. _ (672-7)
Detter Fran
Stari trg St. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih finih šivalnih strojev po niaki ceni; različne kmetijske Btroje, kakor: inlatil-nice na vlačilo (GOppel) iu na roko, slamorezuice, žito čistilne in odbiralne stroje, odtrgače za koruzo robkati, stiskalnico (preše) za vino in sadje, blagajnice, varne pred tatovi iu ognjem.      (62 -6)
Drenik Marija
„v Zvezdi'," v hiši .Matice Slovenske", priporoča svojo bogato zalogo nogo vic, kravat iu perila za dame in gospode lastnega izdelka. Nagrobni trakovi itd., blago za »»delovanje čipk, opersniki, »pletenice in lase. Zaznamki krstuih imeu itd. za neveste izvršujejo ae natančno po naročilu.__ (623-6)
Friscti Ivan
jermenar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko aalogo augleške oprave za konje in kočije, sedlov za vojake m zasebne Jezdece, kovčekov za potovanje jj usnja in lesa za gospode in dame itd., raznovrstna jermena za daljuoglede, stroje. Velika zaloga listin j iz usnja za mali in veliki deuar, za vizituice, siucdke iu tobak itd. itd. (B i4-G>
KajzeijTr
Stari trg št. 13, trgovina s Btekloiu in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barveno steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in ceno. Največja izbera kuhinjskega orodja. (616-tf)
Herceg Jos
brivec, Stari trg Št. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje se v sprejemaj o tudi za na doui ter se ista vestno in točno izvrše.__(615-6)
Hoffmann Frid.
urnr, Dunajska cesta St 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske laiditelje, ure z nilialom, stenske uro itd. Poprave bo izvršujejo natančno pod poroštvom.__(608-6)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-telj kinu Kicnih instrumentov, nožar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno. (574-7;
Jax J.
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in hiciklov po nizkih tovarniških cenah Prevzema tudi vsa v to stroko ppadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (611-6)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi iu nitki ceni; velika zaloga zimskih siikenj, srajc, jopi-čev, spodnjih lilač ter kravat itd._ (575-7)
Kenda H.
ua Mestnem trgu, priporoča krasno okićeno 4Uobuke za dame po gld. 1 80, 250, 350. 480, 6-50, 6-80. Ilustrovani cenik franko. Ci.« t o svilnati foulard po 65, 80 kr., gld. 1*10, 1-30, čisto svilnati Su-rah vseh barv po gld. 1'10; čisto svilnati Merveilleux po gld. 165, 1-l'O; čisto svilnati žepni robci po 88 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopiče in cele obleke po gld. 1 20. 1-65. (612-6)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni sli-vovec, tropinovec in brinje-vec. _ (576-7)
Košir A.
jermenar in sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora st. 24, priporoča se častitemu p. n. občinstvu 7.a izdelovanje vsili v njegovo stroko spadajočih del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jezdna oprava od gld. 28 naprej Tudi so na razpolago kovčeki m druge potne torbice za goBpe in gospode po nizkih cenah. _ (627-6)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za
Sospode, gospe in otroke j obro iu trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih conah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno.   1580-6)
Fajdiga Filip
mi/.ar v Slouovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprejema vsa v n|egovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točuo in ceno. (578-7)
KunsTAlT"
Židovske ulice št. 4, velika zaloga obuval lastnega iz> delka za dame, gospude in otroke je vedno na izbero. Vsakeršua naročila izvršujejo se točuo in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zazuameuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so uzoreojipoBlati. (607-6)
Podkrajšek Marija
špitalske ulice, ima v vedni zalogi vsakovrstne suhe vence iu cvetlice, šopke za cerkve, nagrobne vence in trakove, otročje oblačila, čipke, cepiče, predpasnike, oprtnike in sploh lišp aa šivilje ia krojače. (631-6)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato za'ogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnega blaga, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, inalag.t, maršala, uial-vasina in rusterski samoto k ; najboljši ruski čaj, rum, co-gnae. tropinovec, brinjevec, alivovec m druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (65--5)
Mikusch L.
Mestni trg št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnćnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točn   in ceno. (613-6)
MUlIer J.
fotogratično-artistični zaveti v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotograiićno stroko spadajoča dela, kakor: pjrtrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobo, pisave, načrte itd. Moiuentne fotografije za otroke, povek-šanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v t"otografieno stroko spadajoča dela po najnižji ceni. __«67 7-7)
Noili F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vbo v to stroko spadajoče poprave, napravo kopetjskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuui pošiljajo se na zahteva uje brezplačno. _ (578-7)
Pakic M
na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustali, tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristne žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, brent, finih in navadnih košar, jerbasev, sit, reščet tičjih kletk, peharjev, stru-cenc, slani, slain-podvežtiic itd. in kupuje vsako množino verbovih šibic (protja za pletenje, konjskih iu kravjih repov, kozine itd. Izdelovalci j raznih obrazcev(Puppen-Biiste) za šivilje in krojače in pletenih kovčegnv za potovanje. Skatlju s patetit. zaporo za poštne pošiljat ve itd. (6*29-6)
Pibroutz P.
modistinja, Mestui trg št. 3, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cvirnatih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravilu ter jih izvršuje točno iu ceno. (656-5)
Ranzinger R.
špediter na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne izvožuje iu dovožujo na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točne in cene izvršbe. _ (617-6)
Ranth M.
(Viktor Kantin, Ljubljana, Marijin trg St. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-nega blaga in podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje iu kavljičanje, tkanega in nogo vičarskega blaga, predpasnikov, žitnikov in rokavic, pozamentirskega in drobnega blaga trakov, čipk iu pet-Ijanj, Čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. _ (659-6)
Petrin J.
mešč. stavbeno in hišno mizarstvo b stroji i u parom, priporoča se p. n. občinatvu za vsakojaka pohišua dela, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbe. V zalogi je vedno suh in dober les. Vsakojaka naročila izvršujejo ae reelno in soliduo ter po polteni ceni. Ceniki in trosko v ni preudarki zastonj In franko. (786-2)
Razinger J.
sedlar, Poljanska cesta St. 26,
i/deluie riMtaiično po naročilu kočije i u druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter ii-vršujejo točno in po nizki coni. Risani vzorci pošiljajo se na zahtnvanje brezplačno. Naročila na nove kočije izvi šu jejo so v teku 8. tednov.
_(632-6)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice St. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparane in nerazparane moške iu ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmo so /.a pranji; in ciein v po-barvaujo. V barvanji vsprejema se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva su v najnovejših modah. (681-7)
E. Reksingerja nasledniki
optični zavod. Pod Traučo št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih iu potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje ima veliko izbero fizikaličnih in matematičnih strojev : Vodno tehtnice, stavbinske mere, kompaso in vse v to stroko spadajoče stvari. — Vsakovrstne poprave izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (660-5)
Rudholzer Nik.
urar in optikar, Mestni trg št. H, zalagatelj kontrolnih ur visoke e. kr. avstrijske in kralj. ogerBke vlade, zapriseženi cenitelj v optiški stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-6)
Rudholzer V. vdova
trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih in stenskih ur, budihiic itd., po jako znižani ceni. Popravila ae izvršujejo točno, ceno in najnataiičneje.
(622-6)
Slitscher Alb.
trgovec z železom in špecerijskim blagom, DuuaJBka cesta št. 9, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveke, pipe za pivo, angleške verige, ključavnice ittl. po najnižji ceni.   (667-61
Soklić J.
Pod Trančo (pri Čevljarskem mostu) priporoen svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov in čepic, od najnavadnejših do najfinejših. Blago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (583 7)
Sprajcar Ivan
stavbeni in umetni ključar, Kolodvorske ulice 22, priporoča njegove valčaste ograde za okna iu vrate, lastni izdelek, prava jeklena ple hovina, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki se vaprejemljejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. (626 *>)
Sevčik Fr.
puškar, Preširnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone iu lancaster-jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno iu ceno.
,_(682-7)
Toni Fran
vulgoSrakar, izpitaui kovač, Kravja dol j na št. 2, izdeluje vse v njegova obrt spadtjoča dela po nizkih cenah. Dobro delo in točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjske pod k n ve. (K33-6)
Fliegl Jakob
kleparski mojster, Križevni-ški trg St. 3, hlijalka v Ribnici, priporoča se p. n. občinstvu in stavbeuim podjetnikom za vsa kleparska dela, pokrivanje streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cene. Proračuni pošiljajo se na zali te vanje zastonj in franke. Zunanja naročila in sploh vse poprave izvršujejo se solidno in točno. (733-2)
Schaffelner K.
pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilamico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na zahte-vanjo zastonj. (655-5)
Uran in Večaj
LJubljana, Gradišče, Igriške ulice St. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo vodko zalogo vsakovrstnih peči j in glinastih snovi j. kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah (584-7)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezije cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi; napravlja štedilna ognjišča, ograje, stavbene okove in tudi vsa dela za stavbe itd. po zelo nizki ceni. (579-7)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko zalogo izvrstnega piva v steklenicah prve Graške delniške družbe. Točna postrežba. (610-6)
Žitnik J.
čevljar in trgovec, Kongresni trg št. 3. Velika zaloga naj fine j Sili obuval za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanje ; točna postrežba in nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. (586-7)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Francovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mreže in ograje, štedilna ognjišča v najnovejših oblikah, ključe iz al u min i uma, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hišne telegrafe in telefone, strelovode, preskušene z elektrometrom. V zalogi ima vsa posamezna telegrafična dela. Naročila iu proračuni, kateri se na za-tttevanje pošiljajo, izvrše Be natančno in ceno. (711-3)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 1847. 1., v Ljubljani, Turjaški trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvorec). Zaloga jediiostavnega in najti ne j etra lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stru-garskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valje i h, pol k no v i/aluzij ). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, uepregorne blagajnice (730-2)
Evgenij Betetto
tovarna za metlje, V Ljubljani, Florijanske ulice št. 3, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metel) od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. (710-3)
Stadler Jos.
stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg St. 15 in Čevljarske ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-biuska tlela v mestu hi na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno naprave vsake vrste pievzomljo ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo se na zahtevsnje zastonj. (619-6)
Uranič Andr.
ključavničar, llilšerjeve ulice št. 12, priporoča p. n. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih in stav ninskih del tu iu na deželi. Izdeluje raznovrstna štedilna ognjišča, ograde, okove itd. Popravila izvršujejo se točno. Cene solidne in nepretirane. (736-2)
Schmelzer B.
stolar „pred Prulami", izdeluje najfinejše stole, klopi itd. za salone, sobe in vrte. Zunanja naročila izvrSujejo Be točno iu solidno. Vsakovrstni obrazci stolov ua razpolaganje ter se pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Cene jako nizke in dobro delo.
(784-2)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev in škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vspreiemlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirurgičnih predmetov itd. (609-6)
Pielick in Brida
tovarna za metle. Gradišče št. 9, priporočata cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno izdelovanje vsakojakih uietelj iz riža, od najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franko. (732-2)
Mersol Franja
na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del in predtiskarijo črk (mouogra-mov), raznovrstnih drugih nzorcuv za šivilje, svile, kakor oprsnikov, predpasnikov itd. pO nizki ceni. Popravila se vsprejemljejo ter izvršujejo točno in dobro. (781-81
Schaffer Albert
rokovičar in trgovec ohvezil, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih iu zimskih rokavic, oprsnikov, najfinejših kravat za gospode, zavratnikov m naročk, francosk. mil in di ščav; zaloga kirurgičnih ohvezil iz kavčuka za bolnike _ (680 6)
Ign. Faschinga udove
k ljuća v niča m ica v Ljubljani, Suknarske ulice št. 3, priporoča bogato svojo zalogo štedilnik ognjišč solidnega dela po najnižjih cenah iu vsprejema tudi vsakovrstna stav-binska dela. Zunanja naročila izvršč se točno. (712-3)
Leveč J.
trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Ar-nikove rože, Scntjanžnvc koreninice, bele kresnice, česmino va zrnja, smrekovo seme, rženu rožičke in druge poljake pridelke. Trgovina z raki itd. Blago kupuje po naj višjih cenah. (769-1)
Fabian J.
trgovec, Valvazorjev trg, priporoča svojo veliko zalogo kolonijalnoga, špecerijskega in materijalnoga blaga, finega ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropinovec in slivov ve jo vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samot ok, malaga, uiadejra, bordeau\ itd. Prodaja na debelo iu drobno. Zunanja naročila izvršujejo se točno in ceno. (767-1)
Kreč Fr.
krojač, Židovske ulice št. 8, priporoča se p. n. občinstvu, uradnikom in častnikom za izdelovanje oblek in uniform po najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v Izdelovanji vojaških oblek, omogoči me, da vsako delo izvršim natančno po zahtevi ter ceno in solidno. Cene nizke in točna postrežba. Uzorce pošiljam na zahtevanje franko.
(763-1)
Jos. Benmnla nasled.
JULIJ KLEIN
Ljubljana
Marijin trg št. 4 in Gledališke ulice št. 4 priporoča svojo veliko zalogo st. k leni ne, porcelana in belopisteuega blaga; okvirov za podobe, petrolejuih svetilk in raznih Sip; stekleni aparati za kemično, tizika-lično in farmacevtično uporabo so vedno v zalogi. — Velika izbera vsakovrstnih steklenic za pivo /. iu brez varstvene zapore; steklenic za vino in ovitnic, *3*/i litra držečih in 5 ko težkih, ua-vlašč za poštno odpravljanje napravljenih za razno sočivje iu sadje; nadalje raznih ople-tenih steklenic za vsake tekočine, steklenic za kouserve b samo las t no Zaporo ter najboljše za vklado kuhanega sočivja in sadja.
NOVO! NOVO! Pošiljam tudi etualllraua arna a» cl-•ceuje vaakojaklb ■ teli len le. (762-1)
Druškovič Andr.
trgovina z zeleznino, okraski, ključarskimi izdelki in materijalnim blagom. Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava za neveste.
Točna in cena
postrežba. (765-1) Ljubljana, Mestni trg 9/10.
Buggenig J.
sodar, (iradišče, priporoča se p. n občinstvu iu gg. pi-vovarnarjem za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt upadajočih del. 1'revzema tudi vsa popravila raznih sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki eeni Kupuje in prodaja tudi nove in stare vinske sode. (764-1)
Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta IH'.\7, priporoča svojo zalogo tinih galanterijskih, norim-berikih in japonskih umetnih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk in raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred • tiskarije zu šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač. /.Ilirka starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno.
(761-1)
Krejči A.
klobučar in krznar, Kongresni trg priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo klobukov, slamnikov in čepic po najnižjili cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in strogo po naročilu. Kupujem tudi raznovrstne kože po mogoče visoki ceni (766-1)
Hartmann I. A.
v Ljubljani, Hotel Evropa. Originalno dooivališče za garantirano Cocipiel-ovo gela-tino za izdelovalce slamnikov in žolče, najboljše sredstvo za čiščenje in zboljSevanj o vina. Navod za porabo prilične se tistemu, kdor to Želi, zastonj. (770-1)
Cassermann F.
krojač, Selcnburguve ulice št. 4, priporoča se častiti m p. u. gospodom uradnikom za izdelovanje moških oblek iu uniform po najnovejšem kroji. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno iu po nizkih cenaii. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevauje franku.
1768-1)
Cimperman PESMI.
Broširano »O kr., vezane z zlato obrezo gld. 1-0O.
J. Criontini
(4)    v Ljubljani. (6/7)
Trije praktikanti
«lvn #.u trgovin« x icleznlno Iu npocerijwkim l»lit-umu. |e«leu km   kom plo ir.   ae   tsprt-j.....jo lako|.
— Kje V poizvedeti je v Miiller-Jevl »uončiii plM»r-nlcl v Ljubljani, Čevljarske ulice št. 3. (142—St)
IV^ Nepremočne ^|
vozne plahte
razlirne velikosti in kakovosti  ima vedno v zalogi iu jih daje po ceni (860—41)
špediter «•. kr. prlv. Ju*ne fcelesnlce, v l.|ul»l|»nl, nt« ISuuM|Mki c«miI ni. 15.
JOSIP LORBER & Co.
v Žalci (v Savinjski dolini)
vlivalnica železa in drugih kovin in konstrukcijska delavnica
naznanjajo, da je njihov zavod urejen kar najbolje moči in da more konkurirati z vsakim drugim ; priporoča se torej za izdelovanje surovih in apre-tiranih ulivkov iz železa in drugih kovin po do-poslanih modelih ali načrtih, za izdelovanje kmetijskih in drugih Strojev, za izdelovanje raznih tovarniških pristav za postavljanje in montiranje tovarniških strojev i. t. d. vse pod ugodnimi pogoji in po kolikor mogočo nizkih cenah.
(ti!) 1—3)
Tujcem in potovaicem
priporočajo se sledeče
(439—12)
restavracije in kavarne y Ljubljani.
pivovarna J. Auer-ja, JB?j£S^fe|
t/l Velik zračen-rt s steklenim salonom in kegljiščem. Točna in cena postrežba. J. Auer, pivovsr.
Restavracija „Pri Zvezdi", tr^vS* zračnim vrtom, steklenim salonom in kegljiščem. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
F. F-rllnc, restavrater.
tpfltel „Pri Slonu",
I. vrste; v v bližini c.
sredi mesta in kr poštnega in
4PP*ki brzojavnega urada; sobe od 70 kr. naprej; restavracija in kavarna v hiši; železna in parna kopelj. urejena po Frai covih kopelih po c. kr. vladnem svetniku g. profesorju dr. pl. Valenti. A. OneBda, hotelir.
Sv.  Jakoba trg. —
___________ Staroanana gostilna,
lepi prostori, čedne sotie od 50 kr. naprej, pristna vina in izvrstno Mengiško marčno pivo, priznano dobra jedila, prijazna in točna postrežba. Velik senčnat vrt in kegljišče. II. Haje* gostiluičarka.
S! ;
ostilna „Pri Virantu'
ostilna „Pri  Avstrijskem cesarju'
Si Sv. Petra cesta št. 5. Lepe in cene sobe od 4o kr. naprej, postrežba točna, najboljši črni istrijanec, pristna hrvaška vina iu dolenjski cviček, pristno Steinfeldskn marčno pivo, vsako sredo in petek sveže morske lihe, pohvalna kuhinja. Senčnati vrt iu krito kegljišče' Naročila na obed vBprejemaio se vsak dan.        Ivan To»tl, gostilničar.
vrste,
Svicarija (Pod Tivoli), Ljubljano, domača, tirolska in italijanska pristna vina, vedno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja in točna postrežba. Priporoča se si, p. n. občinstvu iu gg. potovaicem (738 -2) H. Kder. restavrater.
Restavracija VVeber,
W % stvu  za mnogobrojno obis! izvrstno pivo in dobra opoludanski obed.
Židovske nlice št. 3, priporoča se p. n. si. občin-kovanje.  Točna postrežba, kuhinja.   Primerno nizka cena za J. Wefoer, restavrater.
ostilna „Pri Lipi",
Židovska ulica, priporoča
_____________ 8e častitemu p. n. ohčin-
si vu za mnogobrojni obisk. Za pristno pijačo in ukusno jed se jamči. Jltirlja firer, gostiluičarka.
Savarna   National" (Pri F'sch«rJu). Kongresni strežba in izvrstna  pijača.   Na razpolago so vsi slovenski listi in trije biljardi.       Fr. Krupe*, kavarnar.
Sauarna Furnna" vrste; Dunajska cesta, availia „—VlUpa , y blj4mi državnega in jni. železnice kolodvora. Trije biljardi, lepa veranda in razgled na najbolj živahen prostor. Slovenski in slovanski časopisi. Točna iu cena postrežba.
A. Krapi, kavarnar.
Savarna „Valvazor", Ijardi  m 50 raznih
Spitalske ulice. Na raz-_____   polaganje  so trije bi-casopisov.    Postrežba točna in A. MupHu, kavarnar.
Devet oral travnikov
v in rs t n« 'in logu odilall J«* t»kw| v nitjem.
Ponudbe vspreiemajo se v Jlikller-jevl anončul pisarni v I. ul»l|anl. (751—2)
Uran in Večaj
Ljubljana, Linuli.šče, Igriške ulice št. U
priporočata (filO—11)
p. u. častitemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih.
pečij in glinastih snovij
kskor tudi Nt        1 n tU o v in vseh v to stroko spadajočih del po nlskllt cenah.
Nujno iščem:
za tovarno na Štajerskem 5 deklet; lahko delo, dober zaslužek. Potni troski se plačajo tu; 2 hilinl, 3 kuharloe, jedna k žandarjem; natakarioa na račun v sdravišče; dekla za pripravljanje salate, Q—6 gld. plače: star hlapec. — Več je izvedeti v pisarnici G. Fliuc na Bregu St. G. (700)
Fo visoti c. kr. deželni vladi toncesionovano
Tečaji
za pouk o pri- (W kroje vanj i )^||
pričenjajo: za.  cL    m e
1. dan, za moške krojače
15. dan vsacega meseca.
Udeleženci
dobe
veljavna spričevala.
Natančne ja pojasnila daje:
Vodja utilišra
n. K V H C.
krojaško-obrtno učilišče
(15)   v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7. (617)
L. M. Ecker
7 Dunajsko cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se za naročbo
vodovodnih instalacij
vsake vrste, oprav za kopeli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odiivkov iz steklenega lošćila in fajunčine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvršujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (432—1'2)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin iu loščene kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cementa, strešnega laka, stresnega kleja in strešnega papirji najboljše vrste po najnižjih cenah.
Proračuni treskov, kdor je zahteva, zastonj in frankovano.
Vincenc Camernik
kamnosek v Ljubljani, Parne ulice h. št. 9
&e najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela
kakor altur)ev, obhn |il nlli miz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najrazno-vrstnejsih, po najnovejših obrisih prav lično In Iz različnih vrst marmorjev izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopali&ču stoječn in pri njem ugotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljno zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom be priporoča za vsakovrstna
stavbinska dela
katera flno, trpežno in ceno izvrši.
(595-7)
—= Filijalo sem popolnoma opustil. =—
ng'ovo mj|Q g SOVO
po svoji kakovosti  nedoseženo, jako očiščeno, nevtralno toaletno milo
brez primeftanega luga ali drugih tvarin.
Vzdrži in množi lepoto kože, zboltša polt,
odpravlja u kože vse nečistosti  ter upliva  v vsakem slučaju oživljajoče in osvežujoče na kožo.
V nasprotji z drugimi toiletnimi mili jo to absolutno neškodljivo
tudi 60 se rabi vsak dan.
1__3 Zgodnje staranje,  grapavn koža,  rudeče roko se nemogočo. __□
Nepogrešno za žensko toileto.
Kadi svojo tiuosti je to milo zlasti porabno za «l«>|«»ii«*«- lit otrobe, nudalje tudi za osebo, katere imajo občutno kožo, in katerim naavetu-Jejo zdravniki to milo. ,
•    Ooeringovo milo 8 sovo je, ker velja komad samo »O kr.,
iitijboljfte milo im n volti.
Vsak komad pristnega Doeringovega mila se spozna, ker mu je utis-njena varnostna znamka, sova, odtod so imenuje ..Ooeringovo milo 8 sovo'.
l>ol>ivi« mo: IV. (356 -4)
Avg. Auer, Kerd. ltilina & Kasch, lekar (Irotseliel, Ani. Kriaper, Kil. Malir, Ma.vr-jeva lekarna ..liri zlatem jelenu". Piccoli-jeva lekarna „pri an^elju", 1 babi pl. Trnkoezv, lekar. V Kranj i: Martin Pettan, Kini. StarovaNnik. <-e neraluo  aiiHlopsl t o  aa   A vatro - Ogersko:   A.   MOTNCII   A Ofa|
Dunai, 1., I.uiteck S.
_£wi_di_l-.
protinova tekočina
Cenn >', steklenici 1 jrld., ll, steklenici 60 kr. a^ v.
———————   1'rirttiH) IiUko ■« Molil** T »».ih l«k»rni»li.
FRAN I. KWIZDA
c. kr. iivHtrijHki in kr. romunski dvorni založnik Okrutni lekar v Kornouburgu pri Dunaju.
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
Stari trg št. 4   Ljubljana   I. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (120—23)
Kakor zmeraj, dobe* se  tudi letos
najlepši
in
najcenejši
otročji vozički
(.T.)7 —16)
samo pri
Antonu Obrezi,
tapeci.ra.rji
v Ljubljani, Šelenburpve ulice štev. 4.
Elegantno, fino In močno blago.
	Moto racijonaliio zdravile nje.	
it	Vsem bolnim na živcih se   naj topleje   priporoča  21.  i z »laj a   iašle brošure Romani* W«*iMMiiiaun-m S- Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 33 Dobiva se zastonj                       (700—2) v lekarni J. Svobode v Ljubljani.	m | T _ •
mM m	Spričevala znaiiili zdravnikov.	
		
Sckoiiii o«l 1. aprila do It ono it oktobru. Do I. junija iu od 1. septembra je tarif za stanovanja znižan za 25 odstotkov. Zdravišče		
III1    I I I'V 31 I     K«'III
ocl(la<i«'no od postaje Zabok Krapliirt-Topllce*' vezno uro, izredno močne :tO do 85° R tople akratotvruie eminentnu zdravilnoiitl zoper protln* revni« v uličicah in členili in njib nasledkov« zoper IhcIiIkm, nevrnigile, kužne bolesni in rnne, zoper krorddki inorUiiH.briulliii, otrpnenja i. r. <1. Velike bnNliiMkts polne in separstne mrsiiiorne ter douelte kopeli« izvrstno urejene audarlje (potne sobe;. Itlasaža, elektrika, Avedska sriravilna Kiiimnatlka. Vsak modem kouifuri. J»ko dobre rcMtavra«i|e in zmerne cene. Z«lrMvlAkw godba« velike 8«n"iiHte prouiennde. Od 1. maja Vtalcdunja postna zve/.a z Zabokom in Poliranom.
(418—li) Kopališčni zdravnik:  l>r. Jonip tV^Ingerl.
Hi
Ponudimo po najnižjih cenah:
zarezano vStricno ostrešno opeko
najboljše vrsto, (specijaliteta)
E£ majolika peči ^5
lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten).
Daljo prevzamemo po najnižjih cenah
tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi —s ploščami,
(715—3) Odličnim spoštovanjem
J. P. VIDIC & Comp.
Slonove ulice.
I. kranjska izdelovalnica žifiastih žimnic in žicastomrežnih postelj
Ijflibljana (Sinka). |»ol«-<; Ko*Ier*|6Ve plvianic
priporoča 2
IlOasle >.ininlee mi|ltolj«.«- irNtr xa otroške |»o*telje po 5 »lil. in ver, J m                                                             n v«*like „»,,„„•
!aW  tudi ua obroke.  "M                            (211—34) I
m  Zalagatelj zh, bolnice, hotele, zavode, kopeli ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. J
m     — Zunanja naročila ho točno izvrže, — Kdor knpi vei\ dobi odpust od cene. m
4
i Lepa, suha koruza j
4 «lrol»uu in dcbclozniatu. ie zopet zadobiti mi debelo in drobno )
v Treo-toYem magacinu za žito 1
j       v ireo-iovem magacmu za zuo >
I v X-.Jia."toljain.i, 0-ra.đ.lšd©, ZESiisislca. cesta št. 3 fc,
J ITT AUTT I-IlTIlTaEK-JM {
{ kateri priporoča tudi svojo (989—10) )
j        zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. 9
gr-~-        ... . . SI
i
H*;
I
m m
i
»s
Naznanilo obrtstva.
Podpisanoc uljudno naznanjam, da sem
kamnoseški obrt Ig. Tomanove vdove,
katere delarnica jo bila doslej v Kravji dolini it. 12 in v kateri sem 17 let to obrt vodil
1. julija t. 1. v lastni račun prevzel
ter ga bodem pod firmo
FELIKS T()MAX
«novourejeni delarnici, Reseljeva ulica št. 26,
nadalje vodil. — Ob jednem priporočam ae za vsa
umetna in stavbena kamnoseška dela,
katera bodom vselej bočno, trajno in po nizki ceni zvrSil.
Z vsem spoštovanjem (771—1)
Feliks Toraaii.
v:
V stari delarnici Ig. Tomanove vdove, Kravja dolina št. 12, je še nekaj nagrobnih spomenikov po nizki ceni na prodaj.
mm
1 1
•*<•
X .'. X .k
-m
•k £&      »x» *i* «|» *k» *x* 4» »i*      «*• 4» *J* »•* n» • *   • »«*      - * •<* *»* *x» »* •■•      * * *<!
4. .!. Jl .!. J. .1. .1. J. .!. .). .i. .i. .i. a *x» o.*       »i* *x* *x* •/*       ">*       */* *i* <•
Otvoritev trgovine.
Usojam se s tem uljudno naznaniti, da sem  dne 1- Julija t, I.
pod firmo
na Starem trgu
pričel
(preje F. Plautz
trgovino s špecerijskim in materijalnim blagom.
Sklicevaje se ua svoje dolgoletno delovanje v tej stroki  in zagotavljaje dobro in pošteno postrežbo, priporočam se za mnogobrojna naročila.
S spoštovanjem
trgovec.
■m
r.» •?» «» aw t)f» «Kp »Kp       » • •»*       »v» • • •» «b «<• »v» «L
tttTtttTTTTtTtTrTtrtT
i-
jHPfi--
Od danes dne 2. julija naprej
samo do nevštetega 15. julija t.l.
prodajam
okićene klobuke za dame (mej temi je 20 komadov Dunajskih in
Pariških uzorcev, kateri so stali po 10 do 25 gld.) po gld. —*90,
gld. 1-40, gld. 290, gld. 350 do gld. 6-—; potem iz mode prišle, neokičene slamnike za dame, kateri so veljali
1 do 2 gld. po 35 kr.; slamnike za gospode, kateri so veljali 3 gld. po 80 kr.; foulard samo kot podšiv za klobuke ne pa za obleke priporočljiv,
45 kr. meter, čistosvilnate najtežje vrste, za trpežnost se jamči
namestil po gld. 1-80, gld. 1-20 meter; sest prstov široke modne trake po 14 kr. meter; usnjene pase na šilje 44 kr. komad; pase za turiste 17 kr. komad; pralne predpasnike za dame, 25 kr. komad; predpasnike za otroke, po 15 kr. komad;
jako lepe tankonitne nogovice za dame, kratke in dokolenične po 15 kr. par;
tricotaille za dekleta po 40 kr.;  za dame po 1 gld. bluze iz satina gld. 1-20.
okolo 1000 parov dolge sukančne rokovice za dame namestu 20 kr. po 15 kr.; svilnate rokovice za dame po 39 kr. in več;
srajce za turiste izborna kakovost z žepi na prsih za gospode namestu gld. 2-50 po gld. 1*50; za dečke namestu gld. 1-80 po gld. 1-20;
potem svilnati solncniki, kateri so 5 gld. veljali, sedaj po gld. 3*50; tisti, ki so veljali 4 gld., sedaj po gld. 1*80;
več sto komadov modrcev, nekateri po najnovejši modi visoke faeone Stefanie in Princes po 80 kr., gld. 120, gld. 180, gld. 2C)0 do gld. 6-— za najboljšo kakovost in primernost faeone se jamči; vrh tega
tisoče drugih modnih rečij
J. S. BENEDIKTU
Stsuri tre* štev. O izi ©-
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o lip No Mi.
Lastnina in tint .Narodne Ti&kar ne-.